Ashitoio baio je zakuhala občina Stran 2 Dritavni načrt za Stran 3 Št. 60/ Leto 61 / Celje, 1. avgust 2006 / Cena 150 SIT - 0,63 EUR J O Ü □ Odgovorna urednica NT: TaflanaCvim OGENJ CELJSKIH GROFOV 9770353734020 DOGODKI ."OV.r.'f Asfaltno bazo je zakuhala občina Janez Drnovšek in Gregor Virant sta odpravila nesoglasja ob planinski asfaltni bazi Prah, ki ga že osem let dviguje asfaltna baza v Planinski vasi. še nikoli ni segel tako visoko kot ravno v teh dneh. Zaradi sporne investicije Mirka Kovača naj bi zaškripalo celo na najvišjih položajih v državi. Očitki, ki jih je predsednik države Janez Drnovšek v podporo krajanov delil vladi in predvsem ministru za javno upravo Gregorju Vi-rantu, so slednjega pripravili do obiska v predsednikovih sobanah. Kot so sporočili iz njegovega urada, je bil planinski zaplet glavna tema pogovora. Drnovšei< je ministru pojasnil, »da se je odzval na težave, s katerimi se že več let sre- čuje skupina krajanov in oko-Ijevarstvenikov ^ede izdaje potrebnih dovoljenj za legalizacijo delovanja asfaltne baze v Planinski vasi, ki se nahaja tudi v urbanem in zaščitenem območju Kozjanske^ parka.« Naj spomnimo, da je asfaltna baza kot črna gradnja zrasla leta 1998. Takrat so krajani dosegli ustavitev gradnje. Ustavno sodišče je razveljavilo občinski odlok prostorskih ureditvenih pogojev, ki je odpiral pot asfaltu v Planinski vasi. In sicer kar dvakrat. Urbanistična inšpekcija je mešalcu odklopila elektriko, eno leto so mirovali, hlcrati pa dobili odločbo o rušenju. Nič od tega se ni zgodilo. Pravna luknja je omo- gočila izdajo dokončnega gradbenega dovoljenja, čeprav postopki na vrhovnem sodišču še niso končani. 28. avgusta lani je Kovač dobil poskusno gradbeno dovoljenje inle-tos, kot potrjuje, tudi trajno. Potem ko j e predsednik države ministm razložU krono-lo^jo dogodkov, zaradi katerih je dvignil svoj glas v podporo krajanom, je svojo vlogo razložil še Virant. Kot minister za javno upravo'je želel le, da se postopek reši zakonito in v roku. Dr. Drnovšek je v razpravi prišel do zaključka, da sta šentjurska upravna enota z ministrom Virantom vred ravnala zakonito, okrcal pa je sporne odločitve občinskega sveta, ki je bazo hotel na vsak način legalizirati, odločitvam pristojnih ministrstev in sodišč navkljub. To jim je končno tudi uspelo. Minister Virant je ob koncu srečanja obljubil, da bo razvoj dogodkov spremljal, si objekt ogledal vnaravi in se tudi sestal z obe- Kdo bo plačeval analize? Javno polemiko v zvezi s tem pa so odprli tudi v Združenju ekoloških gibanj Slovenije (ZEG), ki sta jim dvignila pritisk nonšalanten odnos planinskega asfalterja do sredinih protestnikov, ter izjava načelnice UE Andreje Sto-par, id je dejala, da bi nasprot- niki baze svojo energijo bolje kot za proteste lahko vnov-čili za zbiranje denarja za ponovne analize škodljivih okoljskih vplivov. To naj bi bil edini način, da bi zdaj že povsem legalna Kovačeva dovoljenja postala vprašljiva. ZEG se sprašuje, če bo to zdaj postala splošna slovenska praksa, torej da bodo morali že tako prizadeti krajani zbirati še milijonske vsote za različne analize. V tujini namreč velja, da jih plača onesnaževalec, nasprotna stran bi želela imeti le nekaj vpliva na izbiro izvajalca meritev. Okoljevarstveniki se zato sprašujejo, »zakaj so v Sloveniji dovoljene meritve le domačim institucijam z držav- no-vladno koncesijo, prepovedujemo pa mednarodne neodvisne meritve tujih institucij z licenco držav članic EU.« Tako so v ZEG-u pristojnim predlagali, «da Slovenija sledi praksi v Nemčiji, kjer pooblaščenec pet vzorcev oz. primerkov razdeli v analizo in meritvam petim pooblaščenim institucijam. Vsaka večja napaka pri oceni okoljskega stanja bi le-tega stala odvzem koncesije.« Seveda pa ne bi škodil tudi kakšen sklad s finančnimi sredstvi za take primere. Na ta način bi v Sloveniji rešiUvsaj 50 spornih okoljskih primerov, ki jim sicer ni videli konca, so še zapisali. SAŠKA TERŽAN Foto: AŠ O visokem šolstvu na referendumu? Olajšanje za reševalce Splošna bolnišnica Celje in mestna občina sta v teh dneh razrešila eno večjih težav, s katero so se znotraj bolnišničnega prometnega režima srečevali zlasti vozniki reševalnih vozil. Z novo ureditvijo vhoda v bolnišnico s krožišča na Kersnikovi ulici so namreč omogočili reševalnim vozilom hitrejši vstop v bolnišnico. Krožišče na Kersnikovi ulid je tako postalo prvo celjsko petkrako, vhod na obmof^e bolnišnice pa omogoča le reševainiin vozilom. Za vsa ostala ostaja še naprej glavni vhod z Oblakove ulice. Pridobljene minute za vstop reševalnih vozil utegnejo rešiti tudi kakšno življenje. Naložba v preureditev krožišča v petkrako in v nov vhod v bolnišnico je stala nekaj več kot 4 milijone tolarjev, mestna občina je za to ureditev prispevala 2 milijona. BS, foto: ALEKS ŠTERN IZJAVA TEDNA Brez skrivnosti "Kar bomo znali povedati, bomo povedali. Kar ne smemo povedati, zaradi različnih obveznosti, na primer, pa bomo tudi povedali.« Predsednik uprave Gorenja Franjo Bobi- Z današnjim dnem je začel teči 30-dnevni rok, v katerem bi morali pobudniki referendumskega odločanja o visokem šolstvu zbrati 40 tisoč podpisov. V tem času je mogoče pričakovati zaplete, saj študentka Jožica Ribič, pobudnica referenduma, do zdaj ni določila naslova, na katerega bi volivci pošiljali na upravnih enotah potrjene obrazce. Pobudniki referenduma so prepričani, da novela zakona o visokem šolstvu diplomantom brez obrazložitve odvzema že pridobljene pravice in tako krši načela pravne države. Na)bol) Jih skrbi, da novela skupaj z uredbo o uvedbi m uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja visokošolsko strokovno izobrazbo uvršča s sedanje sedme v šesto izobrazbeno raven ter da bodo zaradi te spremembe zaposleni posledično uvrščeni v nižji plačilni razred. Če bo pobudnikom v 30 dneh uspelo zbrati 40 tisoč podpisov, bo moral predsednik državnega zbora tDZ) septembra sklicati izredno sejo DZ, na kateri bodo razpisali referendum, na katerem bodo volivci jeseni odločali o uveljavitvi novele o visokem šolstvu. Na drugi strani minister za visoko šolstvo dr. Jure Zupan zatpuje, da se s predvidenimi spremembami nikomur ne bo zgodila krivica in da gre zgolj za usklajevanje z evropskimi standardi glede na boionjske kriterije oziroma za primerjavo bolonjskih stopenj z izobrazbo po starem. Novela naj ne bi ure-a«gust2006 - jala izobrazbe, ki bo po ministrovih zagotovilih ostala takšna, kot je bila pridobljena z diplomo. Uredba o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema naj bi bila prvi akt, ki v Sloveniji celovito ureja razvrstitev izobraževanj na statistični ravni, saj so dosedanje razvrstitve določati delodajalci. Delodajalec je tako sam določil stopnje in zanje predpisal izobrazbo. Minister za javno upravo dr. Gregor Virant pa dodaja, da novela ne vptiva na položaj in pravice tistih, ki že delajo v javnem sektorju, saj se jim ne spremenita plačni razred in tarifna skupina. Meni pa, da bo treba razmistiti o uvrstitvi novih bolonjskih stopenj v sistem zaposlovanja v javni sektor, v dogovoru s sindikati pa tudi o kriterijih za najvišja delovna mesta v državni upravi, ki naj bi jih predstavili septem- Zapletlo pa se je že 2 na katerega naj bi voli' obrazce. 2e dopis, ki gi slov pobudnice Ribičev nako naslovnik neznan niti, kam bodo romali potrjeni obrazci p o dpi določit\ 'ci pošil i je DZ F e, je bil še vedn« na upra-mikov. ijo naslova, ali potrjene Dslal na na- www.radiocelje.coni Vii» P09PKI Državni načrt za jezero Celje s Šmartinskim jezerom med strateško turističnimi območji Slovenije Slovenska vlada je pristojnost za načrtovanje prostorske ureditve turističnega območja Šmartinskega jezera v Mestni obäni Celje prenesla v pristojnost države. Ministrstvu za okolje in prostor je naročila, da začne postopek priprave in sprejema državnega lokacijskega načrta za načrtovanje ureditve turističnega območja Šmartinskega jezera. Vlada ugotavlja, da gre za prostorsko ureditev, ki na podlagi Strategije razvoja slovenskega turizma do leta 2006 ter Razvojnega načrta slovenskega turizma za obdobje 2007-2011, ki je v pripravi. opredeljuje mesto Celje s Šmaitinsldm jezerom med temeljna strateško turistična območja in je v javnem interesu ter se šteje za prostorsko ureditev državnega pomena. Sklepa vlade so se v celjski občinski stavbi močno razve- selili, saj bo državni lokacijski načrt z eno potezo prostorsko uredil celotno območje okoli Šmardnskega jezera in s tem krepko pospešil izvajanje sprejetega načrta razvoja. Ta med drugim predvideva ekološko sanacijo jezerskili voda, ureditev kopališča, kolesarskih in peš poti, opredeljuje razvoj kmečkega turizma, predvideva gradnjo kongresnega hotela, vikend naselja in adrenalinskega parka, če naštejemo le nekaj ambicioznih načrtov iz programa. Celjski podžupan Marko Zidanšek ob novici, da je vlada to območje prepozna-;meljn vsebo' 'O j ni progra m slovel i skrival Vi selja. »Vlad, poznala tudi kakovost pi pravljenih načrtov razvo in vseh študij, ki smo jih pi pravili v mestni občini,« dejal Zidanšek. «Spreje vseh prostorskih ureditv jčrtov, ki jih bo zdaj ^al državni lokacijski načrt, bo krepko pospešil dogajanje na tem območju, saj so vsi postopki preko državnega lokacijskega načrta mnogo hitrejši kot sicer. Za primer - samo postopek za spremembo namembnosti zemljišč se lahko po redni poti vleče pet in več let. Ko bo državni lokacijski načrt narejen, pa bomo tudi lažje našh poti do morebitnih investitorjev, saj se ti pojavijo šele, ko so razrešeni vsi prostorski problemi in je pripravljena dokumentacija. Sprejem državnega lokacijskega načrta je zato predpogoj, da se na Smar-tinskem jezeru in ob njem sploh začne kaj dogajati, saj daje možnosti in priložnost za hitro uresničevanje pogumnih načr ril Zidanšek iMh -fti-^^MIII^i... .im ,«je poi BR .K' V ospredju kulturna izmenjava, ne avstrijski spori Za vpis v srednje šole odločilen uspeh Civilna iniciaUva združenja društev Koroške in Občina Ljubno sta v nedeljo pripravili celodnevno kul-turno-družabno prireditev, ki so jo naslovili Gradimo mostove - sosedje, bodimo tudi prijatelji. Udeleženci so se najprej zbrali pri sveti maši, ki so jo v cerkvi sv. Ehzabete brali v slovenščini in nemščini, nato pa so na prii'editvenem prostoru v Vrbju prlshdmili bogatemu kulturnemu programu, v katerem so poleg godbenikov sodeloval različni pevski zbori in številni glasbeniki z obeh strani meje. Žal je prisrčno dogajanje nekoliko zasenčil protest Narodnega sveta koroških Slovencev, ki je obtožil, da so na Ljubno prišli tudi predstavniki or-^nizacij, ki so nasn-ojene proti slovenski narodni skupnosti na Koroškem, proti Sloveniji in slovenstvu nasploh. »Lepo vas prosim - nikoli v življenju še nisem počela kaj takšnega, da bi komu škodovalo, še najmanj pa domovini Sloveniji in Slovencem po svetu,« je odgovorila županja Občine Ljubno Anka Rakun. >>Z občino Železna Kapla sodelujemo na športnem in kulturnem področju že več kot 30 let. Z županom sva načr- agromno flosarjev tovala to druženje samo v turističnem in kulturnem smislu, zato ne vidim strahu in kakšne posebnosti- Verjamem, da je lepo, če se ljudje družijo - prepričana pa sem, da poleg lepe besede tudi lepa pesem mesto najde.« 2u-panjine besede o kulturni izmenjavi, brez političnega V ospredju županja Anka Rakun s kolegom z predznaka, je potrdil tudi župan Železne Kaple Dieter Kaller, ki je poudanl, da sta obe občini majhen otoček v skupni Evropi. Sicer je nedeljsko dniže-nje na Ljubnem ena izmed števihiih prireditev v okviru 44. Flosarskega bala, na katerem bodo v prihodnjih dneh odprli nekaj novih cest in in-frastrukturnih pridobitev, krajani se bodo družili na kulturnih, šporuiih in družabnih prireditvah, v petek bodo proslavili praznik Občine Ljubno in v nedeljo pripravili še flosarski krst in po-vorko. US Po neuspešnih dogovarjanjih glede vpisa učencev v srednje šole v prvem krogu je republiški strokovni svet za splošno izobraževanje na dopisni seji končno določil kriterije za naslednje šolsko leto. Bodoči srednješolci tako končno vedo, kaj jih v naslednjem šolskem letu čaka pri vpisovanju na želene srednje šole. Pri izbiri kandidatov bodo v primeru omejitve vpisa odločilne zaključne ocene obveznih predmetov 7„ 8, in 9. razreda osnovne šole. Devetošol-a se bodo tako v naslednjem Šolskem lern morali še posebej pottudid za čim višje ocene, saj so levji delež zbiranja točk v prejšnjih letih že opravili. V primeru, da bi na spodnji meji več kandidatov zbralo enako število točk, bo o vpisu odločal uspeh na nacionalnih preizkusih znanja iz matematike in maternega jezika, vendar le, če se bodo učenci s tem sOinjall. Tisü, ki na takšen način vpisovanja ne bodo pristali, bodo tako na slabšem, saj bodo prednost avtomatično imeli učenci, ki se bodo stri- njali z upoštevanjem rezultatov preverjanja znanja. Če bi se tudi po omenjenih krogih izbire kandidatov za vpis zgodilo, da bi na spodnji meji ostalo več učencev z enakim številom točk, bodo v tretjem krogu kriterije za vpis določile srednje šole. Minister Milan Zver meni, da so s takšno odločitvijo uspeli preseči zakonodajno spornost, saj zakon o gimnazijah ne predvideva upoštevanja rezultatov nadonalnili preverj anj znanja kot merilo pri vpisu. Omenjeni kriteriji bodo tako veljaE za učence, ki bodo osnovno šolanje zaključili v šolskem letu 2006/2007, minister pa žeU, da bi sprejeta merila odslej veljala vsaj tri leta. Šibka točka veljavnili kriterijev naj bi po njegovem rrmcnju bila, da o usodi nadaljnjega šolanja odločajo tisü, ki se od otrok poslavljajo, ne pa tisti, ki jih sprejemajo, zato bodo v treh letili na ministrstvu v okviru reforme izobraževanja poskusili pripraviti drug koncept prehoda na višje stopnje izobraževanja. PM Krvodajalske akcije na Celjskem Rdeči križ Slovenije v mesecu a\^ustu organizira sedem krvodajalskih akcij v crfjski regiji, na katere vabi prostovoljce, da storijo nekaj male^ za veliko dobrega. Krvodajalska akcija v osnovni šoli v Vitanju bo 3. avgusta. v osnovni šoli Nazarje 16. avgusta. V osnovni šoli v Ljubnem ob Savinji in v gasilskem domu v Podčetrtku bo krvodajalska akcija 17. avgusta. 24. avgusta se lahko udele- žite krvodajalske akcije v kulturnem domu v Rečici pri Laškem, 31, avgusta pa v domu pihalnega orkestra v Radečah in v gasilskem domu Steklarne v Rogaški Slatini. V Celju lahko darujete kri vsak ponedeljek, torek in sredo na transfuzijskem oddelku Splošne bolnišnice Celje, na Oblakovi 5, od 7:30. do 10:30. ure. TV Zverovo soglasje Kavtičniku Minister za šolstvo In šport Milan Zver je minuli teden, sicer v drugem poskusu, le podpisal soglasje za imenovanje Jožefa Kavtičnika za ravnatelja OŠ Nazarje. Kot smo poročali, je svet zavoda OŠ Nazarje že pred časom imenoval Kavtičnika za ravnatelja, vendar njegovega imenovanja minister Zver ni podprl. »Glavni razlog je, ker kandidat ni dobO podpore v učiteljskem kolektivu,« je v petek še enkrat ponovil minister Zver. V Nazarjah so nato Kavtičnika imenovali za vršilca dolžnosti ravnatelja in na hitro ponovili javni razpis, na katerega se je javil samo Kav-tičnik. Njegovo imenovanje so v drugem poskusu poleg svetnikov in članov sveta zavoda podprli še učitelji, zato je soglasje podpisal tudi minister. US fiÖSPOllllllilVO Stampfl ne govori o imenih letkovi števi Novega tednika smo pisali o Ita-lijanili, ki prodajajo svoj delež na Golteh. Že takrat smo za odgovore poprosili tudi Richarda Stainpfia, prvega moža italijanskili delničarjev, ki pa se je šele včeraj po dopustu vrnil na delovno mesto v Merano. V petkovem prispevku je oprijemljivo le to, da Ilaliia-ni prodajajo delež v dru2bi Golte, kjer potrebujejo dodaten kapital za nadaljnji razvoj. Ostalo, kdo. kdaj, kako in za koliko, pa je velika neznanka. Tako ostaja tudi po pogovoru s Stampflom. Zakaj ste se v družbi Schar&Reden odločili za prodajo svojega deleža? Firma Schär se bo ponovno osredotočila na osnovno m Richard Stampfl poslovanje (proizvodnja in nekaj bistvenih naložb (n preuredit skrbeti za povezavo na severni strani), da bi iz dobrega smučišča naredili super pohod-niški, smučarski in wellness center. Vendar družba Schär ni več pripravljena dajati dodatnih denarnih sredstev za te naložbe. Ob tem nočemo biti ovira za nadaljnji razvoj Golt in zato prodajamo t Kolikšna je cena? Pred tremi leti so družbeniki za 50-odstotni delež plačali 2,1 milijona evrov, čeprav je bila knjigovodska vrednost bistveno višja. Takratna odločitev o vzpostavi strateške povezave z lokalnimi gospodarstveniki, čeprav prodajna cena nipedstavlja-Iarealnevrednosti.jebilapra-vilna in pomembna za Golte. V zimski sezoni je Golte obiskalo več kot 70 tisoč smu- Lenassi odhaja Po Zgornji Savinjski doH-ni je zadnji delovni dan ped dopusti vnazarskem podjetju BSH Hišni aparati odjeknila vest, da odhaja njihov di rektorMatjažLenassi.kinaj bi prevzel mesto direktorja v Alpini. »Sem povabljen in razmišljam o tem. Verjetno, če bo dovolj dobra ponudba in če se bodo seveda lastniki strinjali, bom prevzel Alpino,« je včeraj potrdil Ix;nassi. ki smo ga v Nazarjah ujeli na njegov zadnji preddopustniški delovni dan, »Šest let sem preživel v Nazarjah, kar je dovolj časa. Podjetje dobro dela in z mojim odhodom se ne more veliko zgoditi, medtem ko novi ljudjelahko storijo mnogo več in marsikaj izboljšajo.« Direktor nazarskega podjetja je še povedal, da je star 47 let in če želi sprejeti še kakšen nov izziv. kar zadeva vodenje pod-letta. le skrajm čas. da to naredi. Alpina se m Q zdj pnmer- Uatjaž Lenassi zapušča podjeVe BSH Hišni aparati Nazarje. na, ker )e za slovenske razmere zelo inovativno podjetje. Pričakovati je, da bo Lenassi za predsednika uprave Alpine imenovan konec avgusta. Alpino namreč prevzema mariborska finančna dmžba Infond Holding 2, ki naj bi predvidoma imenovala nov nadzorni svet, ta pa novo upravo. BSH URŠKA SELIŠN. NA KRATKO čarjev ii vali pozi polo MStale )t pred S katerimi partnerji ste se tgovarjali o nakupu del- lokalni aenkra II pogovori; titorji, ven da 'ojega de reba pro( Matjaž Lenassi je prejel nagrado GZS za podjetniške dosežke v letu 2005. Kdo bo namesto Lenassija vodil BSH Hišne aparate. še ni znano: »Ustniki pravijo, da je zelo težko najti še enega Lenassija. Seveda se dogovarjajo, kdo bo vodil podjetje, že v minulem tednu naj bi bilo kaj več znano, vendar je čas dopustov, tako da se v teh dneli nič ne dogaja,« je povedal Lenassi. Glede na govorice, da naj bi z njim odšlo še nekaj drugih vodilnih mož, je povedal, da Kurtu Reinwaldu, direktorju področja gospodarjenja v Hišnih aparatih, jeseni poteče 3-letna pogodba. Nazarsko podjetje je bilo včasih del Gorenja, od leta 1993 je v stoodstotni lasti nemškega koncer-naBSH.Vpodjetju je 650 redno zaposlenih delavcev, pri čemer Hišni aparati sodijo med najboljša podjetja koncerna Skoraj raspolovljen dobiček Družba ElekUo Celje ie lani prodala 1.395 GW/h električne energije in oskrbovala več kot 130 tisoč gospodinjskih odjemalcev. 16 tisoč upravičenih odjemalcev in 468 odjemalcev t.i. zagotovljene dobave. Družba je lani dosegla dobrih 517 milijonov tolaijev dobička, kar je za 41 odstotkov manj v primerjavi s preteklim letom. Prihodki družbe so se lani v primerjavi s predlani zmanjšali za 4 odstotke. Uprava družbe je polovico dobička razporedila v rezerve iz dobička, o ostanku oziroma slabih 246 milijonih tolarjev pa bodo odločali na skupščini. Ta bo 29. avgusta v Celju. jal nobenih ime: treba, da nam sa ža na Golteh ni t ti, vendar ne bo: v nobene nove nč Ste že sklen konkretnega? Obstajal je že dogovor, ki pa s njem trenutku pi roma odložih. URŠK/ DrŽava pomaga Elkroju Vlada je na zadnji seji gospodarski družbi Elkroj s Prihove pri Nazarjah dodelila državno pomoč za izvajanje programa prestrukturiranja. Gre za dolgoročno posojilo v višini skoraj 294 milijonov tolarjevzodplačno dobo 7 let. od tega z 2-letnim moratorijem na vračilo glavnice, Temu je ministrstvo za delo dodalo 102 müijona tolarjev s-ubvendj, od česar bodo veliko veäno, skoraj 92 milijonov, porabili za ohranitev delovnih mest. ostalih 10 milijonov tolarjev pa namenili zaizobraževanje in usposabljanje zaposlenih. 87 milijonov tolarjev subvendj iz ministrstva za gospodarstvo bodo namenili za tehnološko, uržno in razvojno prestrukturiranje družbe. V vladi glede na posredovani program prestrukturiranja smatrajo, da je družba Elkroj z lastnim znanjem in s kadri sposobna preživeti vsvoji panogi ter se uspešno razvijati. Odobrena državna pomoč bo družbi omogočila, da bo laže dosegla zastavljene strateške programa prestrukturiranja se bo v Elkroju ohranilo vsaj 250 delovnih mest. Povprečen pridelek v Mirosanu v Sadjarstvu Mirosan razpolagajo z malo več kot 110 hektarji neto površin sadovnjakov, v katerih pričakujejo povprečen pridelek, vse pa je odvisno od vremena v prihodnje. Do zdaj sta suša in vročina s temperaturami nad 30 stopinj Celzija že nekoliko prizadeli zgodnejša jabolka, ki bodo manj debela. Kot pravi tehnični di do Korber, so k začeli obirati zg( j ulyred in jersey bodo obirali še d nje sorte. Zaradi prizadela delpric junija, bo letos predelavi občutn hčina jabolk. Tudi v Mirosa: jo proti neugodni jem n ack. nato jge zgod-oče, ki je 1 se bori-vremen- 1 toči. »Pra-nšelevpri- mladi r vi učinek bo videi hodnjih letih, s, mrežami zdaj le sadi z nizkim začet delkom. Pod mrežo imam približno 11 hektarjev, v pr pravi pa je še nadaljnjih 1 hektarjev površin. Dru problem pa je namakanji njegovo reševanje je žal zi zgodnj Poletni vpliv na bormo Poletno nizek obseg sklenjenih poslov ne dovoljuje izrazitega bikovskega trenda na Ljubljanski borzi. Na srečo vlagateljev tudi nobena delnica nI bila ravno na udaru prodajalcev, tako da bistvenih premikov navzdol nismo doživeli. Delnice, s katerimi se tudi sicer sklene bolj malo poslov, pa so v preteklem tednu celo nadaljevale pozitiven trend. Vroč julij je koristil delnicam Pivovarne 1 segle vrednost 8.000 tolarjev ter s tem dosegle v zadnjih dveh letih. Morda je na ceno dein dogajanje z Infond Holdingom 1, kjer je bil, ko preko Radenske skoraj petinski lastnik kaže, v petek prodala vse dehiice, skupm zamenjalo kar 39 odstotkov delnic, tako d, zem družbe Infond Hodling 1. aško, ki so pre-lajvišjo vrednost /pliv obe :udi aLaš- nika CICG CÄnkarna Celje CHZG Comet Zreče 6RV6 Gorenje Enotniteeaj Promet vi 24.200,00 1, 20.100,00 O, ' -2,07 ^ 25.37 44,69 521,53 13,81 ETOG Etpl 47,595,7 Aktivni so tudi v Gorenju. Dr poslovne rezultate, ki ne kažejo se v primerjavi z enakim lans poslovanja povečali za 6 odstotl vsem zaradi nižjih davčnih obvi Družba bo na jesenski izredni skupščini skušala dob voljenje delničarjev za dokapitalizacijo, saj ne zmoi Širili svoje dejavnosti brez dodatnega svežega kapital na dehiice se na objavi ni odzvala in ostaja okoli tolarjev. Delnice Intereurope so dosegle vrednost 6.000 tolai s tem presegle nivo iz začetka meseca, ko je ceno del dvigovalo pričakovanje dividende. Skromna pon časi dviga ceno tudi delnicam Aerodroma Ljublja drom je verjetno marsikomu zanimiv predvsem zara napovedi družbe. Cena teh delnic še vedno zaosl, 30 odstotkov za svojimi najlepšimi časi, ki so si potem ko je družba pridobila prvega nizkocenovi voznika in se je pretok potnikov občutno povečal. )redstavila polletne ga napredka, saj so objem prihodki iz dobiček pajepred-išjiza 2,5 odstotka, i skušala dobiti do- idba po- stcjo tudi del z; zadovoljniE -eslicijskih druž iškom pogleduj /zajemnih skladov v letošnjem letu namreč ne dose-odstotka, pri čemer donosnost najuspešnejšega znaša ij kot 11 odstotkov. Povprečna donosnost investi- nekaj cijskih družb je skoraj 10 odstotkov, pri čemer je najuspešnejša družba, NFD 1, dosegla 15-odstotno rast sredstev. Kljub rasli delnic investicijskih družb v zadnjem času, v povprečju rast tečajev še vedno zaostaja za rastjo vrednosti sredstev. V povprečju se je namreč enotni tečaj delnic investicijskih družb letos povzpel za manj kot 8 odstotkov. Vendar pa so v rasti velike razlike. Cena delnic Zlate monete 1, se je zaradi pričakovanega preoblikovanja v vzajeimii sklad povzpela za četrtino, cena delnic Infond 1. ki spadajo med tiste z bolj skromnim donosom sredstev, pa je od začetka leta zdrsnüa za dobrih 7 odstotkov. KAREL LIPNIK. borzni posrednik. ILIRiKA d.d., Trdinova 3. Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, Ljubljana Vir: Ljubljanska borza d.d. infii^.nowitediiik.e®m izüMP krajev Potrebna bo fizična zapora z dokončno ureditvijo prometnice med severom in jugom mesta po Mariborski, AškerCevi, Krekovem trgu in Ulici XIV. divizije je Celje veliko pridobilo. A zaradi »iznajdljivosti« voznikov se zdaj porajajo novi problemi. Prometni otok pred železniško postajo so si namreč mnogi, zlati pa taksisti, prisvojili za divje parkiranje. Tako kot praktično v celotnem mestnem jedru se morajo zdaj pešci čez ulico prebijati mimo kupov pločevine. Če je občasno ustavljanje vozil na tej promeuii površini zaradi izstopa potnikov, ki hitijo na vlak še mogoče razumeti, pa je bolj ali manj stalno parkiranje vozil na tem otoku nemogoče tole-rirati. V občinski stavbi se problema zavedajo in so redar-skim službam, ki pa so pogosto nemočne, naročili poostren nadzor. A tudi ta veliko ne zaleže. Zato so že naročili ustrezno mestno komunalno opremo, ki bo tudi fizično preprečevala dostop vozil na ta prometni otok. Gre torej za še eno rešitev v sili, ki bo zanesljivo pok-varüa urejenost tega lepo zamišljenega otočka. Kol so po- dobne ovire pokvarile celovito podobo Trga celjskih knezov in s kovinskimi stebrički in koriti posejano mesto izgled številnih ulic. V najkrajšem možnem času pa bodo morale ustrezne občinske službe razmisliti še o nečem. O urejenem parkirišču za taksi službe namreč. Te so se v zadnjih letih namnožile in s sprejemljivimi cenami prevozov v marsičem rešUe tudi mestni javni promet, ki ga Celje nima. Še vedno pa so na lokacijah, kjer je potnikov največ, brez parkirišč in čakališč. Tako v nedogled ne bo šlo. BRST Sle se kaj čudih, ko ste v soboto na cestah opazili tega kolesarja s spremstvom? Le kaj nekaj mu je, da se vozi kljub vročim in gneči na cestah? Zvone Hasemali, kolesarski maratonec iz Hajdine, se je odločil, da bo prevozil Slovenijo po diagonaU {od Hodoša do Ankarana) in tako pomagal soob-čanki 15-letni Mojci Sagadin s cerebralno paralizo. No, seveda to ne pomeni, da je za Kavarna v občini l'ic>sh)re, ki jih je spraznila upravna enota, bodo začeli obnavljati jeseni MI nil h vikend se je iz dost d >Bo- Vandali v jim se, da s( nadaljevalo. ? bo to sam saj policist: 0 še ipo-0 je mestu? ij, smo že sredujejo, s amo kaj, k Medtem ko Hudinja s tak- ah, a miru naš sodni s ;istem v k. šnimi primeri glede varno- im je dejal krivce vedn 10 spusti n azaj sti vse bolj bode v oči, pa nas ovalcev, ki na prostost,' je še jezno pn- je nek bralec, ki želi ostati ia\ dogaja- dal! anonimen, opozoril na van- dale, ki naj bi bili dejavni predvsem ponoči na mestnih ulicah in tudi sredi belega dne naj bi že imeli marsikaj na vesti. Pred meseci naj bi v ožjem delu Celja napadli nekega moškega, ki naj bi zaradi hudih poškodb nekaj dni kasneje umrl. Glede na to, da Celje kljub vsemu, vsaj v primerjavi z nekaterimi drugimi slovenskimi iriesti, ni tako problematično, smo se odločili zadeve vseeno pre- Znano je, da policisti še vedno iščejo morilca celjskega brezdomca, ki so ga pred leti umorili ob Savinjskem nabrežju, spomnih smo se tudi na moškega, ki so ga poškodovanega pred meseci naš-U v nekem podhodu v Celju. Vendar pri slednjemu zaradi njegovega slabega duševnega stanja in zdravja niso mogli potrditi, da je poškodbe dobil v pretepu a!i so morebiti nastale pri padcu. Drugega primera v ožjem delu Celja, ki bi nakazoval na smrt osebe zaradi pretepa, policisti niso zaznali, dodajajo pa: >.V Celju smo v zadnjem času sicer zabeležili nekaj kršitev javnega reda in miru, ki so jih na športnih prireditvah povzročili člani navijaške skupine Celjski grofi, Do kršitev je prihajalo predvsem na nogometnih srečanjih ter tudi pred njimi in po njih. Celjska in okoliška mladina se zbira tudi v Mestnem parku, kjer prihaja do kršitev javnega reda in miru ter tudi do kaznivih dejanj,« so nam povedali na celjski policiji. So pa v preteklem obdobju res stopili na prste več mladeničem predvsem iz Velenja in Laškega, ki so imeli na vesti več kršitev javnega reda in miru, »Vendar v teh primerih OgOV( šen pah, šlo je le združbe, ki niso imele dolgotrajnih vezi,« pojasnjujejo na policiji, »Vandalizem se kaže kot poškodovanje tuje stvari, vendar oškodovanci takšnih dejanj pogosto ne prijavljajo. Pojavi vandalizma so najpogostejši vMestnem parku, na Savinjskem nabrežju ter v nočnem času tudi v okolici lokalov, ki so priljubljena zbirališča celjske in okoliške mladine.« Policisti pri svojem delu zaznavajo tudi nekaj ropov in drznih tatvin, vendar v Celju ne morejo izpostaviti okoliša, v katerem bi do teh dogajanj prihajalo pogosteje kot drugje, še dodajajo, SIMONA ŠOLINiČ Udar strele naj bi pomoril kar 90 ovac Eden izmed rejcev je v soboto na območju Ojstrice nad Moličko pečjo našel trop pomorjenih ovac a našem } pov- Konec tedna so območju divjala nei udarjale strele, ki s zročale mnogo težai občanom, temveč tudi živalim, ki se prav tako skušajo izogniti najhujšemu. V noči s petka na soboto, okoli polnoči, naj bi strela udarila v kar 90 ovac na Mali Ojstrici v Kamniško-Savinj-skih Alpah, kar je naslednji dan ugotovil eden izmed rejcev. V nedeljo so poginule Živali s helikopterjem Slovenske vojske ob pomoči lastnikov, gorskih reševalcev in veterinarskega inšpektorja prepeljali na bližnjo kmetijo, tam pa so jih predali uslužbencem celjske enote nacionalnega veterinarskega inštituta. Poginule ovce je na težko dostopnem območjuMale Ojstrice našel eden od enajstih rejcev, ki na tem območju pasejo drobnico. Dokaj pozno, šele naslednji dan okoli IL ure, je poklical veterinarsko službo in sporočil, da je na omenjenem območju prišlo do številnega pogina ovac. Na Malo Ojstrico je takoj odšel veterinarski inšpektor Vursa iz Celja Boleslav Bizjak, kjer so ugotovili, da ovac ne bo mogoče pokopali ali sežga-ti. Tako pokop kot sežig zahtevata namreč kar nekaj tehničnih priprav, zato je kot edina možnost ostal helikopterski prevoz poginulih živali. Sprva so našteli 88 ovac in šele po drugem štetju ugotovili. da jih je 90. pri čemer se število lahko še poveča. Po besedah Bizjaka so takoj navezali stik z rejci, ki imajo ovce označene, tako da so jih lahko prepoznali in z njihovo pomočjo v nedeljo dopoldne ter s pomočjo gorskih reševalcev iz Celja in hehkop-terja Slovenske vojske začeli akcijo. Pri tem je bilo ovce treba čim prej odpeljati tudi zaradi smradu, ki se je začel širiti na tem območju. Rejci so poskrbeli za velike vreče iz jute, v katere so naložili okoli 50 kilogramov težke ovce in jih prepeljali do kmetije Planinšek na območju Planice. Pri Planinš-kovih so nato poskrbeli za vse potrebno, da so poginule živali natovorili na kamione in jih predali strokovnjakom celjske enote nacionalnega veterinarskega inštituta. Po besedah Jožefa Lugarica, vodje enote veterinarskega inštituta so poginule ovce odpeljali takoj v ljubljanski Koto, kjer so morali skuriti od 5 do 6 ton mesa. Lugarič še da je 3 pretežm . plei tudi 3 starejše med njii jagenjčki. So pa 6 ovac odpeljali na veterinarsko obdukcijo, kjer se bo ugotovil natančen vzrok njihovega pogina. »Glede na lokacijo in ostale podatke je velika verjetnost, da je šlo za udar strele,« pojasnjuje Bizjak. Bodo rejcem priskočili na pomoč? Rejec Vlado Poljanšek pravi, da se kaj takega še ni zgodüo. »Strela je že večkrat udarila v dve ali tri ovce, ne pa v 90,« presenečeno ugotavlja. Ovce naj bi po besedah Poljanška ležale na grebenu, v katerega je udarila strela in za sabo pustila dobro vidne zažgane in razbite stene. »Kakšno ovco bomo verjetno našii tudi pod grebenom, saj je zagotovo katera padla čezenj.« Pravi, da se je na pobočju Male Ojstrice paslo 200 ovac, sam jih je tam imel 40. »Ostal sem brez 20 ovac in zaenkrat se ne kaže nikakršen interes za pomoč.« Ovca naj bi bila vredna od 30 do 40 tisočakov, zato je izguba velika. Rejci pa imajo zaenkrat malo upanja, da jim bo kdo pri skočil na pomoč. Ob tem št pravi, da ovce niso bile za varovane. »Ne vemo ga, kdo bo kril stroške helikopterskega prevoza,« Še doda. So pa rejci zadovoljni s pomočjo inšpektorja, reševalcev m vojske, ki je priskrbela helikopter, ter ostalih strokovnjakov, pri čemer se za pomoč zahvaljujejo tudi lovskemu čuvaju Marjanu Prodniku, ki jim je ves čas stal ob strani. Zaskrbljenost nad poginom ovac je izrazil tudi lučki župan Ciril Rose in dejal, da bo več o pomoči znano do četrtkove seje občinskega sveta, kjer bodo med drugim govorili tudi o nadomestilu glede izpada dohodka in o kvotah, saj se v Lučah bojijo, da se bodo te zaradi pogina zdaj zmanjšale. Rose ob tem še upa, da bo stroške prevoza helikopterja kril Vurs. MATEJA JAZBEC mi ffsiiR -REPORTAŽA 15 Petkov nadzor nad vozili Celjski policisti so v petek izvedli poostren nadzor nad vozniki enoslednih vozil. Ustavili so 352 različnih motor-nib vozil in zaradi storjenih prekrškov izrekli 157 ukrepov. Izdanih je bilo 79 plačilnih nalogov, v štirih primerih so tujci globo plačali na kraju, v 23 primerih so policisti napisali obdolžilne predloge. Zaradi lažjih prekrškov so izrekli 51 opozoril. Voznikom enoslednih vozil je bilo izrečenih 41 ukrepov, od tega je bilo izdatfih 17 plačilnih nalogov, napisanih 17 obdolžihiih predlogov in izrečenih 7 opozoril. Pri 25 voznikih so ugotovili, da niso uporabljali čelade, zato policisti voznike motornih koles in koles z motorjem znova opozarjajo na uporabo zaščitne čelade in ustreznih oblačil. Na podlagi zakona o varnosti cestnega prometa pa sta bili dvema kršiteljema zaseženi predelani kolesi z motorjem, za katera bo prekrškovni organ odločO ali naj se uničita ali prodata. MJ HALO, 113! Uicradii punta in clia v drugi polovici minulega tedna je neznanec z Novega trga v Celju odpeljal modri osebni avto Fiat Punto 1,2 z registrsko številko CE Z5-968. Lastnici je povzročil za dva milijona tolarjev škode. Brez avtomobila so ostali tudi v Osredku pri Podsredi, kjer je v poznih večernih urah neznanec vstopil v odklenjeno stanovanjsko hišo ter odnesel manjšo vsoto denarja in avtomobilske ključe. S hišnega dvorišča je nato odpeljal srebrnega clia z registrsko številko LJ D2-32P. Škode je za 1,5 milijona tolarjev. Če je kdo kje opazil omenjeni vozili, naj o tem obvesti policijo na številko 113 oziroma naj pokliče na anonimno številko policije 080 12 jlpO. Prijeli so ga pri tatvini v Velenju je v noči na nedeljo nekdo iz gostinskega lokala na Cesti na jezero odnesel 25 tisočakov in nekaj zavitkov cigaret ter s tem povzročil za 50 tisoč tolarjev škode. Manj sreče je imel 43-letni Velenjčan, ki se je odpravil krast v kiosk, vendar je vzel le škatlo cipret, saj je imel tako tatinsko smolo, da so ga pri tem prijeli policisti. Zlomila si je nogo Na regionalni turistični cesti Solčava-Podolševa se je v nedeljo popoldne zgodila hujša prometna nesreča, 39-letni voznik in 35-letna sopotnica sta se z motornim kolesom peljala proti Solčavi, pri vožnji po makadamski cesti po klancu navzdol pa sta med zaviranjem padla. Pri padcu si je sopotnica hudo poškodovala nogo, zaradi česar so jo morali prepeljali na zdravljenje v KUnični center Ljubljana. SŠ KOTA, d.o.o., Petrovče razpisuje prosto delovno mesto V KONSTRUKCIJI IN PRIPRAVI DELA Zahtevani pogoji: - Izobrazba VI. ali VII. stopnje strojne smeri - zaželene delovne izkušnje na podobnih delovnih mestih - aktivno znanje nemškega ali angleškega jezika - računalniška znanja - želeno znanje AUTOCAD Od izbranega kandidata pričakujemo dinamičnost, motiviranost, komunikativnost in samostojnost. Kandidatom ponujamo delovno razmerje za določen čas, z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Pisne prijave z življenjepisom in dokazili pričakujemo najkasneje v 15. dneh po objavi na naslov doižbe: KOTA, d.o.o., Petrovče, Petrovče 237, 3301 Petrovče, s pripisom »Kadrovska služba«. Ožji izbor kandidatov bomo povabili na razgovor BSBffll^^B www.novitednik.coin '.radioceije.com Poleg najbolje ohranjenege mline, ki bo še vtem teilnu kolo, sn v Dolini mlinov še štiije mlini. Zgornji so zelo slabo obrsnjeni, spodnji. ki je tolli v lasti Pnngartnikavib. pa je tudi z vidika varstvi kulturne dediščine izredno zanimiv. So mlini na Dobrni dovolj zanimivi? z namenom preveriti, koliko so mlini za turiste in ostale obiskovalce sploh zanimivi, sta v nedeljo Kulturno društvo Dobrna in Aktiv kmečkih žena na domačiji Pungartnikovih pripravila 1. Mlinarsko nedeljo. Pungartnikovi ali po domače Vovkovi so lastniki dveh mlinov. Spodnji, lesen, ki leži na območju občine Dobrna, je bil zgrajen leta 1878, zgornji, zidan, ki leži na območju občine Velenje, pa naj bi bil star že okoli štiristo let. »Vmes je sicer doživel nekaj prenov, po podatkih naj bi bil to celo grajski mlin,« pripoveduje Drago Pungartnik. »Zgornjega bi radi obnoviU, ker je nekoliko v boljšem stanju kot spodnji, za kar bi potrebovali okoli enajst milijonov tolarjev. Pa tudi spodnjega v. zelo značilnimi stopami ne želimo pustiti propadati, saj bi tako izgubili en mlin v dolini,« o odločitvi, kam vlagati, glasno premišljujejo lastniki. Sredstva za obnovo mlinov namreč gredo, vsaj zaenkrat še, neposredno iz njihovih žepov. Do zdaj so zbrali pot milijona tolarjev za novo kolo, ki ga bodo v zgornji mlin vgradili še ta teden, kakšnih večjih vlaganj si niti upali začeli. »Najprej želeli preveriti, koliko so mlini za javnost sploh zanimivi,« pojasnjuje Pungartnik. »Sodeč po današnjem množičnem obisku so, tako da današnja nedelja zagotovo ne bo zadnja, a vendar si turizma in preživetja zgolj iz naslova mlinov ne predstavljam. Bi bili pa zanimivi kot kakšna dodatna ponudba 7-a turiste, ki prihajajo v kraj,« ROZMARI PETEK »Obnovili bi ga radi, a vseeno mlin najbrž veduje Drago Pungartnik, ki s zadnjega, ki je Š8 leta 1990, tik pred usodno poplavo, mlel žita. Praznino bo le v tem tednu zapolnilo pol m kolo, a vendar bo za popolno obnovo mlina potrebnih še enajst milijonov tolarjev, Poleg folklorne skupine so množico zbranih, ki so si - St. 60-1. avgust 2006 celo po nevihti zbrali pri Vovkovih, zabavali še pevski zbori, Vaške pevke, sestre Jakob, harmonikarji in Fušaiji. 16 ICil.TURA lOllülili Ulici frankolovskih inev ji na csljsid Hudinii. Od frankolovskih žrtev do Schwaba Prejšnji leden smo vas v tej rubriki vprašali, po katerem dogodku so poimenovali Ulico frankolovskih žr-tevna celjski Hudinji.Fran-kolovski zločin, ko so nemški okupatorji pri Stranicah na jablane obesili sto talcev je bil razlog, za to poimenovanje. »Težko je govoriti in pisati o smrti poštenih, zavednih ljudeh, ki so izgubili življenje na najbolj grozoten, množičen način. Frankolov-ski zločin je za nas Slovence živ opomin, ki ne bo med nami nikoli nehal govoriti. V Grabnu na Stranicah pri Fran-kolovem, ob cesti, ki pelje iz Celja v Maribor, rasto jablane. na katere je okupator obešal talce. Te jablane so neme priče tega največjega in najgnusnejšega okupatorjevega hudodelstva nad našim ljudstvom. Ob cesti sta tudi množična grobova s spomenikoma, dvema neobdelanima granitnima skalama, ki štrlita iz zemlje kot tiha in vendar govoreča pomnika velike tragedije,« je svoj opis v knjigi Frankolovski zločin začel Stane Terčak, knjigo pa so izdali ob 25-letnici gnusnega nacističnega zločina. Največji zločin, ki ga je nemški nacistični okupator storil nad našimi sonarodnja-" ki za časa okupacije, je bil izvršen 12, februarja 1945, ko so na Stranicah na obcestne jablane obesili stotnijo Slovencev. Najmlajši med njimi je imel komaj 16, najstarejši 64 let. Obešanje ob glavni cesti Celje-Maribor je bil, kakor je prebivalce Spod- -f^oMmm 5€ im€nuj€ nje Štajerske z letaki obveščal okupator, povračilni ukrep zaradi uboja celjskega «kreisfiirerja in landrata« Antona Dorfmeistra. Ta je bil v zasedi, ki jo je 2. februarja postavil drugi bataljon XIII. brigade Mirka Bračiča v soteski Tesno, ranjen v glavo, medlem ko se je peljal v koloni vozil SS policijskega bataljona 2/XIV iz Slovenskih Konjic proti Celju. Dorfmei-ster je za posledicami poškodb drugi dan po napadu umrivceljski bolnišnici. Kot povračilo je generallajtnant. SS-gruppenfiihrer in šef po-hcijevXVlII, vojnem okrožju Salzburg, s središčem v Ljubljani. Erwin Rösener, ukazal obesiti sto talcev na mestu, kjer je zaseda Brači-čeve brigade smrtno ranila Dorfmeistra. Za eksekutorje je določi! oddelke pomožne policije, ki so se pred zavezniškimi silami umaknili iz Banata in so v tem času varovali rudnik v Zabukovici in tekstilno tovarno v Preboldu. Po izjavi vodje zunanje izpostave varnostne policije in varnostne službe v Celju Georga Kramhöllerja, so dan pred zločinom privedli talce iz Maribora in Trbovelj ter jih združili s skupino, ki je že bila določena za usmrtitev v celjskem Starem piskru. Usodnega 12. febniarja so tal- KUPON Mitednik www.ce,sik.si/domprojekti.litm Ime in priimek ...................... Naslov Kraj in poštna številka ........ Ulica/stavba se imenuje po ki je bil .......................... Moj predlog............... ce zvezanih rok s štirimi kamioni odpeljali na kraj zločina, za njimi pa so v dveh kamionih peljali še zapornike, ki so morali izkopati grobove za usmrčene zapornike. Obešanje zapornikov na jablane ob cesti sta opravila dva vojaška policista, ki naj bi se za to gnusno opravilo javila sama. Z zločinskim delom so po pričevanjih končali okrog poldneva. Medtem so zaporniki, zadolženi za pokop usmrčenih, izkopali jame, nato pa jim je bilo ukazano, da trupla obešenih sna-mejo z jablan, jih slečejo in sezujejo ter nato pokopljejo. Okrog dveh popoldne so z delom končali, nato pa so jih odpeljali nazaj v Stari pi-sker. Dogodek na Stranicah je med štajerskim Slovenci močno odmeval. Čeprav so se mnogi zavedali, da se teptanju nemškega Škornja hitro bliža konec, so z velikim strahom čakali konec vojne, ki se je napovedoval. To se je zgodilo tri mesece kasneje. Za mnoge žal prepozno. V spomin na gnusni in zločinski dogodek je Skupščina občine Celje, v Odloku o imenovanju ulic in trgov na območju mesta Celja 1. junija 1976 poimenovala eno od ulic na Hudinji po frankolovskih žrtvah. Danes vas sprašujemo, po kom se imenuje Scbwabo-va ulica vCelju? Vabimo vas, da na zastavljeno vprašanje odgovorite na priloženem kuponu. Med pravilnimi odgovori smo tokrat izžrebali Antona Leskovška iz Čepel]. ki bo po pošti prejel hišno nagrado Novega tednika in enega iz serije starih zemljevidov Celja, ki jih je ponatisnila Osrednja knjižnica Celje. Foto: ALEKS ŠTERN Odgovore pošljite do ponedeljka, 7. avgusta, na naslov Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom Po kom se imenuje ... Kratko zgodbo o franko-lovskem zločinu je za objavo pripravil mag. Branko Goropevšek. Od šansona do dixielanda Bliža se četrti Veronlkin večer letošnjega poletja. V četrtek ob 20.30 bo na celj-ikem Starem gradu z ansamblom Ljubljanske kore-! nastopila znana slo-ska šansonjerka iu igralka Vesna Pernarčič Žu-lič, ki s šansoni Edith Piaf e nekaj let navdušuje ljubitelje francoske glasbe. ■sna Pernarčič Žunič je ženska z mnogoterimi talen- ti, V svoji igri natančno prehaja iz minimal is tičnih čustvenih pokrajin v ekstatični zanos pevskega materiala. Ljubljanske korenine so skupina osmih glasbenikov, ki je zabavala poslušalce že pred 30 leti. Pred osmimi leti so se člani ponovno srečali in od takrat redno vadijo in nastopajo v živo. Igrajo pretežno dixieland in plesno evergreen glasbo s pet- jem, torej glasbo, ki ima kljub sodobnim trendom še vedno širok krog poslušalcev. Včasih zaigraj o tudi kakšen valček ali polko. Na nastopih uprizarjajo tudi pevski Šov program s posnemanjem znanih pevcev (Armstrong. Pavarotti), s čimer naletijo na navdušenj slušalcev različnih oku; ? PO- BA Horizonti elcsotilce Z razstavo del celjskega umetnika Jureta Cvitana bodo v Galeriji sodobne umetnosti Celje nocoj, v torek, ob 20. uri zaokrožili letošnjo predstavitev del mladih likovnih ustvarjalcev, ki šele vstopajo na slovensko likovno prizorišče. Obiskovalci si bodo lahko do 13. avgusta ogledali serijo slik z naslovom Horizonti ekso-tike. s katerimi avtor izpoveduje zgodbe večnega popotovanja. Slike, ki bodo na ogled v galeriji Hodnik, predstavljajo del serije, ki jo avtor ustvarja že nekaj let. V njih in z njimi pripoveduje zgodbe večnega popotovanja po svetu, v katerega je močno vpet. SUke, ki jih ustvarja, se tako večinoma navezujejo na en sam dogodek ali kraj, ki se mu je še posebno vtisnil v spomin. Zdi se, da so zanj nekakšna personifikacija njegovih osebnih potovanj ali kot pravi sam. »so kot moj slikarsko-miselni odziv na preteklo in prihodnjo pot, v kateri raziskujem strukturo potovanja, razvoj in scenosled dogodkov ter čustvene izkušnje ob še prej nedoživetih dogodkih.» Avtorica spremnega teksta, ki bo izšel v zloženki, je Alenka Domjan. BA Nujna dela v kartuziji Jurklošter V teh dneh v jurkloštrskl kartuziji urejujejo odvodnjavanje, saj lahko le tako preprečijo, da bi voda ob morebitnem neurju vdrla v cerkev. »To je osnova za vsa nadaljnja dela v cerkvi in kartuziji, med drugim za ureditev spominskega obeležja Veronike Deseniške, ki bi bila sedaj še nesmotrna zaradi previsoke podtalnice ob neurjih,« pravi Peter Koz-mus, direktor zavoda Odon Jurklošter, ki je eden od investitorjev. Druga dva sta župnija Jurklošter in Občina Laško. Dela vseskozi spremljata Zavod za varstvo kulturne dediščine in geolog, delavci pa so naleteli le na pričakovane ostanke kartuzi-je. »Za nas je to velik, drag, a zelo nujen projekt,« zaključuje Kozmus. Dela bodo končana v roku 14 dni. Kljub delom je kartuzija odprta za oglede, vodenje pa je organizirano vsako soboto, nedeljo in med prazniki od 14. do 18. ure. JASMINA ŠTORMAN Odvodnjavanje je nujno, saj je ob lanskem neurju voda poplavila cerkev. 101ISDNIK IinforKacije 17 Na Glavnem trgu Glavni trg lahko pove opazovalcu, ki si vzame čas za postanek na njem, marsikaj. Obdaja ga venec hiš, ki predstavljajo bolj ali manj samostojne funkcionalne celote, ločujeta pa jih dva ulična prehoda in nekaj podhodov na hišna dvorišča. Številke hiš se nizajo od I do 18 z izjemo številk 13 in 15, ki jih ni opaziti. Slaščičarske obrti so delovale vsaj v hišah s številkami 1, 6, 8 in 10. Iz arhivskih dokumentov je razvidno, da je Rihard Kraupner začel s slaščičarsko in medičarsko dejavnostjo 30. 12. 1926. Slaščičarno je odprl na Glavnem trgu št. 6, v prostorih, ki so bili pozneje dodeljeni Hasa-nu Bakijeviču. Hiša številka 6 na Glavnem trgu je bila pred letom 1938 v lasti Kraupnerjev in jeena najstarejših hiš na Glavnem trgu, saj je nekoč stala samostojno. Dokaz so sledovi okenskih odprtin v stranskih stenah, ki sedaj mejijo na sosednji hiši. Leta 1938 je dobila hiša novega lastnika, ki se je kmalu zalem preselil v Italijo, slaščičar Kraupner pa je ostal v hiši najemnik. Po vojni so jo nacionalizirali. Naj- pomembnejša Kraupner jeva dejavnost jebilalectarstvo. izdeloval in prodajal pa je tudi sladoled. Slaščičarne ter lastnika in njegove žene se spominja nekaj znanih Celjanov. Seznam iz leta 1948 pove, da je poleg lastnika v obrti delal en pomočnik in en učenec. Obrt se sicer nahaja na seznamu slaščičarjev iz leta 1950, vendar je po besedah Hasana Bakijeviča Kraupner prenehal z zasebno dejavnostjo že leta 1948. Vzrok naj bi bil pritisk, ki so ga oblasti izvajale na zasebne obrtnike, ki se mu je Kraupner vdal. Slaščičarna Friderika Tertschica Dokumenti korespondence takratne oblasti razkrivajo celoten uradni postopek tistega časa pri izdajanju obrtnega lista. Fritz Tertschegg je 12. maja 1930 zaprosil za izdajo obrtnega lista. Prošnjo je naslovil na Mestno načelstvo v Celju. Prosilec je v dokaz svoje usposobljenosti priložil učno spričevalo štiriletne učne dobe, delavsko knjižico (imel 25 let pomočniške dobe) in rojstni list. Navedel je še izkušnje Halva je precej nasitna m sladka jed. Slaščičar Ibrahi-mi loči med tremi tradicionalnimi vrstami halve, črna in rdeča halva, ki sta trdi (se-.stavine so v glavnem sladkor in moka) ter mehkejša halva, ki se j^ z žlico (v glavnem oljein sladkor) in je pogosto na jedilniku ob tradicionalnih porokah. SSKJ podaja za halvo naslednjo definicijo: »Orienulsko pecivo iz moke, medu, sladkorja, orehov in beljakov.« iz svoje pomočniške dobe, pa tudi obrtni Ust zase je imel že prej v Ljubljani- Pristojni organ se je skliceval na njegov krstni list in ugotovil, da se mora prosilčevo ime pisati Ter-ček. Tukaj gre za razhajanje med verzijami prosiičevega družinskega imena. Prosilec je v glavi prošnje zapisal Tkrtsc-hek Friderik, prošnjo je podpisal s Fritz Tenscf^, or^ pa je na osnovi krstnega lista ugotovi, da se mora pisati Tfer-ček. Nato je organ 24. maja odredil, da se z vabilom pozove Obrtno zadnigo slaščičarjev in medičarjev v Mariboru, da preseda dokaze usposobljenosti in poda svoje mnenje. Hiša št. 10 na Glavnem trgu vCelju, v kateri je delovala slaščičarna Friderika Tertschka. Zadruga je s podpisom predsednika Ivana Pelikana potrdila, da dokazi usposobljenosti usu-ezajo predpisom obrtnega reda. Ugotovitev je potrdilo Mestno načelstvo v Mari-bomin posredovalo dokumentacijo nazaj Mesmemunačels-tvu v Celju, ki jo je 25.6.1930 prejelo. Na podlagi tega so prosilcu izdali obrtni list. Postopek je bil zaključen v zavidljivih 44 dneh. Boža je osvežilna pijača, ki se pripravi tako, da se iz pšenične in koruzne moke skuhajo žganci in se pustijo skisati. masi se doda voda, nato se tekočino odcedi, doda sUdUo in pijača z imenom boža je pripravljena. Obratovališče je bilo najprej registrirano na Glavnem trgu m, nato pa je lastnik svoj lokal (obratovališče) preselil na takratno Jetniško 18, danes Linhartovo ulico, kar je razvidno iz seznama obrtnikov iz leta 1948. V poznejših seznamih imena obratovalnice ni več zaslediti. Slaščičarna Abedina Zečiroviča Z dejavnostjo v Celju je začel leta 1931 najprej na Samostanski 4 (danes Savino-va) in imel tudi dovoljenje za prodajo sladoleda z enim vozičkom po ulicah. Kot pa vemo, so slaščičarji vztrajno kršili pravila in prodajali po me- stu, torej ambulantno, po takratni terminologiji, z večjim številom vozičkov. Mesüie oblasti ga vodijo pod oznako orientalski slaščičar, izdelovalec bože, halve in sladoleda, ker so ločevale med orientalskimi in ostalimi slaščičar-j i, verj etno zaradi njihove ponudbe. Po slaščičarjevi smrti je prijavila obrt leta 1935 njegova vdova na Dečkovem trgu 6 - danes je to Trg Celjskih knezov. Takratna zakonodaja je omogočala vdovam nadaljevanje obrti, če prijavi poslovodjo, ki je bii v opisanem primeru Sulejman Sabrijevič. Verjetno pa je bilo delovanje obrii na tem naslovu kratkega veka, daj se ne pojavlja več v poznejših uradnih seznamih. 18 ROČEVALCI Planinci po Bolgariji člani Planinskega društva Pošte in Telekoma Celje vsako leto organiziramo nekajdnevne pohode. Začeli smo pri naših sosedih, v državah naše nekdanje skupne domovine SFRJ, kot so Črna gora in Makedonija, letos pa smo se odločili za Bolgarijo. Na pol se nas je odpravilo 24. Vodstvo smo prepustili TA Sonček iz Maribora ter neumornemu vodiču Rena-tu Ribiču. Pot, dolgo preko 3.8ÜÜ kilometrov je s svojim visoko kvalitetnim avtobusom prevozil naš zvesti Mihael Breznik, ki mu gre vso priznanje in zahvala za srečno pot. Na tej poti, ki smo jo začeli izpred poslopja Teleko-mavCelju, smo sivlldneh ogledali deset mest z njihovimi zgodovinsko-kulturni-mi znamenitostmi. Med njimi naj omenim samo Sofijo z 1.5 milijona prebivalcev, kot glavnim mestom Bolgarije, in Plovdiv, kot drugo največje mesto vBolgariji. Omeniti velja tudi največje črno-morsko mesto Varna, s čisto in lepo urejeno plažo. Ob visokih temperaturah nam je zelo prijala svežina Črnega morja, ki smo jo s pridom izkoristili. Obiskali smo tudi pet nacionalnih parkov, od •rih velja Rus iski loi vkate nje tan sv. Mihaela, ki je votlinah pod samimi skalami. Tu je bila molilni-ca, stanovanje, kuhinja in celo pokopališče. Zelo zanimiv je tudi Nacionalni park s samostanom Rila in reko Rila. vse imenovano po sv Ivanu Rilskem, kot ustanovitelju samostana, živečem ob koncu 10. in začedcu 11. stoletja. Samostan, ki leži na nadmorski višini 1.300 metrov je najpomembnejši sakralni objekt v Bolgariji in je pod zaščito mednarodne organizacije Unesco, Po 30 kilometrov dolgi gozdni poti smo se po- dali v osrčje gorovja Rila, kjer smo doživeli pravi vodni krst. Toliko izvirov, jezerc, potočkov in zelenja na višini 1.700 metrov so lahko le sanje. To lahko le občuduješ in uživaš v tej lepi naravi, Odkulturno-zgodovinskih znamenitosti smo si ogleda-\i antično gledališče na prostem ter Muzej Panorama iz leta 1923. V njem so prikazane borbe za osamosvojitev Bolgarije od raznih zavojevalcev Zanimiva je 800 metrov dolga in približno 150 saj :ov široka dolina, pose-s kamnitimi stebri, iz ka-1 izstopajo fosili školjk, 5 pred perimi milijoni let prekrivalo je. Veliko je stvari, ki smo jih videh. Imeli smo nekaj večurnih pohodov Vozili smo se s sedežnico in tako osvajali nekatera hribovja Bolgarije, Domov smo se vr-nih poni lepih vtisov z željo, da bi se takšna potovanja še nadaljevala. RUDI VREČAR Foto: JOŽE SPEVAN AFGANISTAN MALO DRUGAČE Spinelli Bil je dan, ko so naši orga-nizirah slovesnost ob obletnici Slovenske vojske. Godi se zvečer, pred velikim šotorom so vzorno postrojeni naši fantje, nasproti njim pa se posedejo visoki italijanski in španski gostje. Nad vsemi pa nasproti šotora kraljuje govorniški oder, s katerega grmijo govorniki: »It's a pleasure to work with Slovenian soldiers .,.,«pa xTogetherweare stronger,., ,« pa podobno v tem stilu. In ko se našim in gostom ob teh besedah ganljivo topi srce, zadaj, v temi, že čalk četica nepovabljenih italijanskih vojakov, ki vedo, da visokim besedam zmeraj sledi dobra hrana in zastonj pivo, samo v pravem času moraš uleteti na žur. Ko zadnji italijanski general zaključi govor in oddrsa z odra, se vsi povabljeni obrnejo proti šotoru in začno kapljati vanj (notri bo namreč hrana). Če bi se zdaj vsi ti eminentni gostje na hitro obrnili nazaj, bi za govorniškim odrom opazili malega Italijana, ki se je prismukal iz teme in v čisti tišini pompozno maha z rokami in odpira usta pred mikrofonom, kot da bi imel govor življenja. Mali se je pač odločil, da se bo pohecal iz nastopa svojih šefov. In če bi se njegovi šefi takrat obrnili. 1^1 Piše: GREGOR JAZBEC bi mali pač ves ostali čas misije - še bolj verjetno pa do konca kariere - lupil taom-pir, s ščetko drgnil pisoar in v kuhinji iz zlobe ostalim pljuval v ričet. Ter lulal v kavo, ki jo je z ljubeznijo kuhal za do-tične šefe. Vojaškega psihologa 20. MTB iz Celja Gregorja Jazbeca smo že predstavili in objavili tudi eno od njegovih številnih satir. Tokrat objavljamo nekaj anekdot, ki jih je zapisal po majskem obisku vojakov celjskega bataljona v Afganistanu. Jaz in moji italijanski ci-mri pa smo ga opazovali med tem njegovün neslišnim govorom stoletja. ..Spinelli,« pravi čimer. »Imenuje se Spinelli. To je italijanska beseda za marihuano. Joint.« In kaj lahko pričakuješ od človeka, ki ga imenujejo spinel? Darilo za lepše poletje Grifon v Turčiji Folklorna skupina KUD Grifon iz Šempetra v Savinjski dolini se je konec junija odpravila na dolgo pot proti Turčiji, kjer smo v mestu Pendik sodelovali na 8. folklornem festivalu. Pendik, mesto s SOO tisoč prebivalci, leži jttgovzhodno od Istanbula in je praktično njegovo predmestje, saj je meja med njima zabrisana. Mesto se razprostira ob morju, ki pa je nepremierno za kopanje, saj je v bližini pristanišče. Kljtib temu je obala lepo urejena, tu so otroška igrišča, luna park. sprehajališča ... Poleg tega jo ob obali tudi velik oder, kjer se je odvijal enotedenski festival. Vsak dan se je zbrala množica ljudi, menda je na uradno odprtje festivala prišlo več kot 10 tisoč obiskovalcev. Na festivalu so sodelovale folklorne skupine iz Indonezije, Latvije, Romunije, Gruzije, Bolgarije, Severnega Cipra, Makedonije, Slovenije in Turčije. Vsak dan sta bili dve predstavi, vmesni čas pa so zapolnili domači estradni umetniki. Naši nastopi so bili dobro sprejeti, saj smo bili drugačni od drugih skupin, v katerih so prevladovali plesi s precej podobnimi koreografijami. Plesalci Grifona smo pokazali mdl, kako se znamo Slovenci poveseliti, saj so se nam ob večerih, ko smo se vrteli ob zvokih polk in valčkov, pridružili tudi plesalci iz drugih skupin. Gostitelji so se izkazali z dobro organizacijo in izvrstno hrano. Prosti čas smo zapolnili s kopanjem v bazenu in nakupovanjem oblačil po zelo ugodnih cenali, organizator pa je pripravil tudi pester program ekskurzij. Peljali so nas tudi na ogled steze za formulo ena, ki je najnovejša pridobitev mesta Pendik - piva dirka je bila pred letom dni. Turčija in njeni prebivalci so nas prijetno presenetili, saj smo na gostovanje odhajali precej skeptični. Spoznali smo. da je to urejena, lepa (vsaj ta del) dežela prijaznih ljudi. Presenečali so nas na vsakem koraku, tako tudi ob slovesu, ko so vsakemu izmed nas podarili ogromen šopek svežega cvetja, katerega vonj nas je spremljal še potem, ko smo se vrnih domov. MARUA ZAGORIČNIK - Št. 60-1 Poletje je čas počitnic in letovanj. Temu poskušamo slediti tudi v Centru za usposabljanje, delo in varstvo Dobrna. Čez poletje načrtujemo različne aktivnosti, ki bogatijo življenje naših varovancev v toplih mesecih. Letošnje leto smo si zastavili pester program letovanj in ga razširiU tako v celinskem delu kot tudi v letovanjih na morju. V celinska iotovaiija smo vključili Zgornji Zavratnik v Savinjski dolini, Rakitno, Ple-šivec in Toplo. Za letovanje na morju pa smo izbrali Debeli rtič. Izolo in Šibenik. Letovanja so organizirana v manjšili skupinah, do pel dni v tednu in se bodo zvrstila 5 junija do septem- Z različnimi oblikami želimo omogočit, letovanje vsem varovancem, vsakemu pa zagotoviti vsaj eno obliko. Pri izbiri poskušamo izhajati iz njihovih potreb in možnosti, izpolnitev želja pa je praviloma uokvirjena z razpoložljivim obsegom sredstev, Potreben prispevek za letovanje v večini primerov lahko krijejo za otroke njihovi starši, odrash varovanci pa sami s svojimi prihranki. Nekaj dodatnih sredstev občasno pridobimo htdi dni-gaee. Letos smo ob zaključku šolskega leta prejeli večji denar-avgust 2006 - ni prispevek, ki sta nam ga podarila zakonca Vlasta in Janez Mlakar iz Term Dobrna ob sklenitvi njune zakonske zveze v mesecu juniju. Del prispevka sla namenila prav letovanju naših otrok na morju. S svojim velikodušnim dejanjem bosta polepšala počitnice kar sedmim otrokom. Celi skupini otrok, ki bo letovala v Izoli v prvih dneh avgusta, pa bo omogočena še krajša vožnja z ladjico. V svojem sporočilu sla nam ob predaji darila med drugim zapisala: «Veriame-va, da bodo pocimiKovanje, dotik morja in lopli sončni žarki ogreli mlada srca.« Še mnogo več. S svojo odločitvijo in dejanjem ter prijaznimi besedami sta ogrela srca vseh nas, ki smo pri tem udeleženi, in jih napolnila z veseljem ter neizmerno hvaležnostjo za to doživet- JOŽICA GRUBELNIK ilUSVETI 19 Ko vas zagrabi... Težave s prebavo so v poletih dneh pogostejše, zlasti na kakšnem dopustu ali potovanju. Nekateri zdravniki menijo, da je vse skupaj najbolje prepustiti naravnemu toku. saj organizem očisti strupov, bolezenskih klic in škodljivih snovi, drugi pa priporočajo takojšnje lajšanje prebavnih težav, na primer z lopera-midom, ki je na voljo v lekarni tudi brez recepta. Pri tekočem, prepogostem odvajanju, si lahko pomagate 7. živalskim ogljem. Vzemite dve kapsuli s kozarcem vode po vsakem odvajanju (še prej pa si po vsaki potrebi dobro umijte roke). V času driske, težav s črevesjem in prebavnih motenj organizmu zagotovite dovolj tekočine (usteklenični sokovi -korenček, črni ribez, borovnica, robidnica, mineralna in izvirska voda, zeliščni in sadni čaji ter ostale pijače, brez dodanega sladkorja, umetnih snovi, alkohola in kofeina, čiste juhe, jabolčni sok). Zlasti primerni so izotonični napitki, namenjeni športnikom, saj z njimi lahko nadomestite izgubljene mineralne snovi. Lahko pa si sami pripravite sladko-slaiii na- Braici sprasufejo, mi odgovarjamo ovlomobifo |e trčilo i vozilo, v nesreči sem si poškodoval vrat. Zoradi bolečin v vTotu sem se zdravil s fiziolero- upravičen do dene nioft in kolikJnajcv e odžkod- Spoitovon g. Mqrjnnl Vsekokor ste upravičeni do de-narnego nadomestilo oziroma odškodnine zo telesne poškod' be, če je bilo krivdo ugotovljena pri drugem vozniku. Če ste nesrečo zakrivili sami, po potrebujete sklenjeno AO-^ zovo rovonje (zavarovanje voznika za telesne poškodbe). Višino odškodnine za tovrstne poškodbe se giblje med 450 in 700 tisoč tolarji, odvisno od rozličnih dejavnikov (slorosl, spol, poklic ...). POfWltCiVQ/ 080 13 14 ki ga pustHe. da malo stoji in postane rjavo. pitek - v kozarcu hladne ne-gazirane ustrekleničene (ali prekuhane vode] ali soka raztopite žličko sladkorja in žličko morske soli. Pomaga tudi pitje prevretka lanenega semena, zeliščni napitki (iz lipe, majarona, sivke, melise, mete, timijana, žajblja, plah-tice, regrata, rmana, robide - tudi za dojenčke]. V času driske uživajte predvsem redko, tekočo hrano -poleg pijač še juhe (korenč-kovo. riževo, prežganko, ječmenovo), na vodi kuhan neslan riž, postano, olupljeno in nastrgano jabolko (rjave barve), prijal pa vam bo tudi prepečenec. Posladkate pa se lahko z jedilno, temno čokolado z visoko vsebnostjo kakava. Drisko je mogoče ublažiti s pomočjo pektina, ki se nahaja v sadju in zelenjavi - v prebavilih veže nase veliko vode in vsrka pomembne rudnine. Med živila, bogata s pek-tinom, ki sodi med rastlinske ogljikove hidrate, sodijo jabolka, korenje, riž, banane in borovnice (na voljo pa je tudi v kapsulah). Borovnice poleg pektina vsebujejo še antacianozide, ki zahvaljujoč antibiotičnim last- nostim zdravijo morebitno bakterijsko okužbo. Priporočljivi so tudi probiotični napitki. Koristen je tudi sladkor (žlica običajnega sladkorja trikrat dnevno), ki nase prav tako veže tekočino. Ko driska mine, počasi spet prei-dite na gostejšo, trdno hrano, pri čemer si najprej privoščite lahko prebavljive jedi, s katerimi ne boste po nepotrebnem obremenjevali občutljivih in utrujenih prebavil - riž, krekerji, banane, korenček, jabolčna Čežana, probiotični jogurt, kopriva, ocvrta z jajcem, pusta skuta z borovnicami ali robidnicami, čmi ribez, pire krompir brez maščobe, sladko zelje, kuhano z dodatkom kumine, hren z medom, česen z olivnim oljem na prepečencu, jedi s sojo, ječmenova kaša ipd. Otrokom pri driski pomaga tudi neposneto mleko, odrasli pa ga lahko nadomestijo s sojinim. Za učinkovito an-tidiaroično sredstvo se je izkazal tudi suhi kvas, ki je na voljo tudi v obliki preparata iz zelene lekarne. Izogibajte pa se kislih jedi (paradižnik, agrumi, kisle kumarice in solate nasploh) in živil, bogatih 7. vlakninami, ki pospe- šujejo irebavo. Priporočljivo je tudi jemanje vitamin-sko-mineralnih in encimskih preparatov iz zelene lekarne. Odpovejte se kajenju in alkoholu, pitje kave pa zmanjšajte na minimum. Učinkovito naravno sredstvo proti driski je čaj iz zdravilnih rastlin, na primer iz srčne moči. Pripravite ga tako, da čajno žličko posušenega zelišča prelij e-te s skodelico vrele vode, pustite stati par minut, odce-dite in popijete na dan dve skodelici mlačnega čaja. Nikakor pa ne posegajte po neznanih zdravilih, ki so v prosti prodaji na voljo v lekarnah v tujini, če ne poznate njihove sestave in delovanja. Utegnejo se izkazati za neučinkovita ali celo nevarna. Raje si pomagajte z naravnimi sredstvi - zelenimi iu bomeopatskimi zdravili. Obenem pa počivajte, na trebuh si dajte tople obkladke, uživajte veliko tekočine, izogibajte se naporom in stresu ter storite vse, da boste lahko čimprej uživali v poletnih radostih. NM Obrestna mera že od EURiBOR + 1,85 % . Poiovlčni stroški odobritve do 31.8. ■ 100 % izplačilo sredstev na TRR ■ Družinsko odplačevanje •Tudi za nekomitentel Obiščite nas v poslovalnici Celje, Mariborska cesta 7. www. nkbm.si -> izračuni ({(» 08017 50 ) Ö STANOVANJSKI KROHT ROŽICE IN ČAJČKI Borovničke za otročičke če letos niste nabrali tako zdravilnih borovničevih listov, ste žal že prepozni, kar pa nikakor n» velja za okusne in prav tako zdravilne plodove, ki so že ali pa bodo zdaj zdaj dozoreli. Borovnica {Vaccinium myr-tillüs), ki ji pravijo tudi črna jagoda, črnica, borovje ali ri-snica, rase v strnjenih sestojih v svetlih gozdovih, po gozdnih obronkih ali v višjih legah tudi na odprtem. Drži se kislih in humoznih tal. Ker smo za liste že prepozni, bomo danes govorili v glavnem o jagodah, ki zorijo od julija do septembra. Vseeno pa le tui nekaj besed o borovničevem listju, ki ga nabiramo pred dozoritvijo plodov, zdiavilnega mirtilina namreč ob zorenju v listih ni več. Nikoli torej ne nabiramo hstov obenem z jagodami. Caj iz listov učinkovito znižuje stopnjo sladkorja v krvi, zaradi česai' ga cenijo sladkorni bolniki. Listi prav tako razku-žujejo sečne in prebavne poti, so diuredčni, okrepčilni, antiseptični in antidiabetični. Blagodejno vplivajo na vse organe, še posebej pa so učinkoviti zoper kašelj, bruhanje, želodčne bolečine, slabo prebavo, drisko, pomanjkljivo delovanje mehurja in močenje postelje pri otrocih. Zdaj pa se vrnimo k borov-ničeviin jagodam, ki jih imajo tako radi naši malčki. Kako radi se z njimi posladkajo v teh vročih dneh, ne vedo pa še, da se s tem tudi založijo z energijo za več tednov naprej. Posnemajmo jih tudi odrasli in se ne bojmo, da se bomo popacali in imeli vijolične zobe in jezik. Bodimo srečni, da nam narava nudi tako izvrstno poslastico. Iz teh Piše: PAVLA KI.INER prekrasno modrih sadežev lahko pripravimo tudi marmelado, žele, sirup, limonado, pite, vino m celo žganje. Borovnica kot zdravilna rastlina je bila dolgo neznana. Prvič jo je opisala sv. Hil-degarda v 12. stoletju in jo priporočala zoper kašelj in pljučno jetiko. S časom so ugotovili Še druge zdravilne lastnosti borovničevih jagod. Posušene in rahlo prekuhane borovnice so dobro zdravilo proti driskam, krvavitvam iz zlate žile in sečnim kamnom. Skuhane borovnice v zgoščeni obliki so najboljše zdravilo proti trebušnem tifusu, Sebastian Kneipp priporoča čajni poparek iz listov in plodov proti driski. Vijolični sokborovničevih jagod je sila bogat s karotinom, zato izboljšuje vid. Ni naključje, da po borovničevem napitku radi posegajo piloti. Priporočajo pa ga tudi kratkovidnim in daljnovidnim, Borovnice so osvežujoče, diuretične in krepčilne, kar velja tudi za liste. "Ridi jagode so cenjene kot zdravilo zoper sladkorno bolezen. Zaradi antiseptičnih lastnosti in učinka na prebavo pridejo prav tudi pri vseh infekcijah prebavil, posebno pri otroških okužbah Črevesja. Nadaljujemo prihodnjič. ■i-S3 ŠTAJERSKI VAL 20 INFORlMil JE - MMI OGLASI ^^M^TOPEL DOM živalski iiumor Ker se živali hladijo z odprtimi gobčld, nam svetujejo, da se v teh »pasjih<' dneh na široka usta smejimo tudi mi. Zato nam poldan jajc malo živalskega humorja. V zavetišču Zonzani v Jarmovcu pri D rami j ah si lahko vse živali, s katerimi bi želeli deliti smešne trenutke, ogledate, za podrobnejše informacije pa lahko tudi pokličete na telefonsko številko 03/749-06-02. ROK KRAJNIK »Ko sem od vas kupila mačka, ste rekli, da je odličen za miši. Ko pa je danes pred njim stala miš, se nrti ganil ni.« »No, vidite, da je odličen za »Rada bi kupila ztvotek za mojega pudeljcka!« je rekla gospa. »Katero številka pa?« »Joj. tega pa ne vem.« »Pridite z njim. da bomo pomerili, katen životek mu bo prav.« »To pa ne. Rada bi ga presenetila.« Gorenjec Jože je kot mornar potoval po svetu. Domov se vrača s papagajem v kletki, »Papagaja imate? To bo pa draga! Brez carine lahko pripeljete le nagačenega,« rece carinik, Jože se zamišljeno popraska po glavi, tedaj pa se oglasi papagaj: »Jože. ne bodi svinja! Plačaj in gre- »Izgubila sem psal« »Kakšen pa je« »Običajen, rjav. če pa ga pokličite Fifi in ne priteče, potem je to zanesljivo oni« Poštar previdno pritisne za tabla z napisom: »Pozor, pes!« Odpre mu starejša gospa s psičkom v naročju. »Zakaj pa imate napis na tabli?« jo poštar presenečeno vpra-I. »Saj ta psiček ne more biti nevarenicc »Nevaren res ni, toda bojim se, da bi ga kdo pohodili« tednik Neznanec pride do stanovanjske hiše. pred katero stoji velik volčjak. nedaleč stran pa se igra Mihec. »Fantič, ali vaš pes kaj grize?« vpraša neznanec. »Ne. naš je zelo krotek!« Možakar se približa hiši. takrat pa se vanj zapodi pes in mu raztrga hlače. »Ti mulec ti, pa si mi rekal, da je vaš pes krotek!« »Naš je, tale je pa sosedovi« Obvestilo osiasevalcem! Novi tednik izhaja dvakrat ftedenskOr in sicer ob torkih in petkih. Zadnji dan za oddajo malih oglasov, osmrtnic in zahval za torkovo izdajo Novega tednika je sobota od 8. do 12. ure, za petkovo izdajo pa torek do 17. ure. tednik Obvestilo oglaševalcem! Male oglase, zahvale, osmrtnice, obvestila In čestitke lahko za Novi tednik in Radio Celje oddate tudi: - v Šen^uiiu, agencija Sitra na Ljubljanski cesti, vponedeljekodS.do 16., od torka do petka od 8. do 15. ure; - v Žalcu, agencija Sitra na Šlandrovem trgu 3 5, od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure; - v Laškem pa na sedežu Rdečega križa na Aškerčevem trgu 4 b, v ponedeljek od 8. do 15., vsredo od 8. do 16. invpetek od 8. do 13. ure. PRODAJH R dlo rt 1,4, letnik 1998, lepo ohranjen, proilam.Telefon 041 216-487. 4680 PASSAT dieseiin bencin 1,6, letnik 1990, diesel, vozen, neregistriron, dobro ohranjen, prodDm.Telefon 041 70&459. HIDRAVLIČNI cilinder, ZD dvig gfebeno pri somonoklodolki, prodom. Cena 18.000 SIT.Telefon04022a-308. šrao SIISKAIÜICO nn sleme,primerno zo vikend oli kmečki tufizem, prodom. Telefon 031 400-386. Ž446 ELEKTROMOTORJE 132,90,75,110 in 5Ö Kw, 1480 obrotov/minuto ter 200 Kw, 990obrDtov/ininirto,priM!Dm.Telefon 041 377-682. lš PLUG, »ložni kombajn in odjemalec sibie prodam. Ceno pa dogovoru. Telefon 031 506-383. š863 MLIH za iabojko, 7 motoq^™^^^ pro- POSEST PRODAM V NASEUU gukčno prodom gradbeno porcelo,velikost500m'.Ceno9,5inio SIT. Telefon 041 389-238. V OKOLICI Sllvnl^ego jezera, naselje lovcr- je, prodam stanovanjsko hišo. Telefon 041 208-207. Š855 V ZABUKOVJU pri Sevnici prodomo 3,7 ho kmetije.Telefon04l66(Mll7. L892 HIŠO, Celje, center, 160 m^, popolnoma adaptirano, takoj vseljivo, 3 lastno parkirna mesto, prodflm.Telefon040606-155. 4693 DOMAČIJO,VinskiVih,Sveti Štefan,75 orov zemlje, na sončni legi, ob cesti, novejšo hišo, prod(imza7.500.000SIT.Telefon 5799-151. Š861 JENOdvostanovanjskotii»,Prekor- STANOVANJE PRODAM DVOSOBNO stanovanje, na Otoku, 52 m', tokojvseljivo, prodam.Telefon 040802- ENO oli dvosobno stanovanje kupim. Sem fesenkjpec.Telefon041 866-933. n V LAŠKEM, no Rimski cesti oti v centru kupim gorsonjerooli manjše stanovanje. Tele-lon 041 872-602. l900 DVOINPOLSOBNO stanovanjevCelju kupim. Telefon 031 886-008. 4^23 ODDAM V ŽALCU oddom v nojem stanovanje, veli- kost 60 mllnformocije po telefonu 031 227-444. n GARSOHJERO na Lavi (Pucovo ulico), delno opremljeno, oddam, minimum I leto. Telefon 040 498-414. 4725 NAJAMEM MANJŠE stanovanje oli starejšo hišo iščem v najem. Možna je tudi pomoč. Sem nekadilec in nealkoholik. V Celju oh okolici. Telefon 031 355-857. 46i9 MENJAM TRISOBNO stanovonje Nepremičnin Celje menjom zo enosobn o. Telefon 040 477- 890 . 4701 je pri Celju, piodom. Telefon 031 423-577. 4750 STAREIŠO hišo, v okolici Savinjske doline, kupimo.TelefonÖ31718-298. 4738 ODDAM POSLOVNI prostor, 60 m', oddam Ceno po dogovoru. Telefon |03| 492-8630, Škofjo vas. 4367 PREV2M dtvšnni -kluba s prostori v nada^ njedelovonje.TelefoR041 397-211. STANOVANJE, približno 50 m^ v okolici Loškega, Rimskih Toplic oh Rodeč, nujno potrebujem. Telefon 041 477-560. PRODAM SHKlENOvrtrino dnevne sobe in garderobno omaro ugodno prodam. Telefon 545-2958, zvečer. 4667 DVOSED z ležiščem, fotelj, tabore, gugalni stol in mizo ugodno prodam. Telefon 031 433-835, 4745 DNEVNI regDl,bukev,star eno leto,i»godno prodom.Telefon041 620-132. tv MEŠANA metrska ali razžagana drva ugodno prodom. Dostava na dom. Telefon 031509-060. 47444751 •'0 i ■ <'NiK 21 jnSMWt2t&UU[ NA PRITISK m lAOAII •JlüKDÜl Pwäli JBia 121 MEHtJlf C IBlOfl < ll.S L«. m E WUSMIO ^ i. TiffliBaiž«a;MMawsin*wnim THJCO simentalko, 300 kg, prodam. Telefon 579M66. šese KOZUČE,nzokolalinQdalinio rejo, poceni proda)n.Telefon041 543-294. šseo SIKCA. starega 2 meseca, teličko, staro 9 mesecev in ovce, jsr, prodam. Telefon 03167W06. 4707 BIKU in teličko, ležko 150 kg, prodam. Telefon 051 262-339. S870 PRAŠIČE, 25 do 35 kg, možna dostavo, prodorno. Telefon 5792-345. Š87i DVE kobilinorik,eiH)zžreiietom,enobrejo, pro.p,P.riil|.l4io,Broil..ee, nikoi2.ali3. varilca. Pisne , , , fflliagradJ.a. a,Zlal.i.priŠ»l|ariiila,3230Š.nl-|a,,infaritiati|.p.l.l.fa.a|031746-1221. Š859 IŠČEM dela: varstvo oirok nn svojem domu. Telelon041 577tll0. £445 UPOSLIllOslikopleslaiieinirodbeneJo-lavre zo finalno gradbeno dela. Infor motile: PE Grodnle, Son64 d. 0.0., IpovrevD 22, Celje, telefon 051 363. 9B6. PI2ZEI!l»fooros,llironK.jtnos.p.,Uvoc 40.3301 Petrovče zaposli picojKikD z i!košnjomi,Tele(on03l7l4-im r, ZiPOSUIIOgnidb.nedelovcezo delo pri rrizkihgradnjnh.lGM Nemec d.0.0., Sedrož 3, 3270 foško, telefon (03) 564»f!4l, 041 625-913. lbib cija,lakkotadibrezizk.ienj.AG«fc mer d. 0. o., Sedrož 3,3270 Loško, telel.0103156484141,04112H13. ZJfOSU»Ovoz.ikokiperkomiann.ASII Hemer d.0.0., Sedrož 3,3270 loško, teleloo (03) 5148.841,041 625-»13. ZAPOSIMO zidarja ali lesoriozodilo pri nizklhDr.dnj.h.»G«Ke»ecd...o., Sidrnž 3, 3270 l.ško, telefon (03) 5648^41,041625-913. Leta ZAPOSUm voznika, C, E kotfliorijo, zo prevoze po Slovenlji-Telefon 04U39-S33.1oi.Eajdi,os.,.,Dr.šinjavas48, Petiovče. 4720 Gosposvctsko 3, Celje, telefon 041 771-104. 486« FASAOE OEMIT, FINALNA SLIKOPIESKARSKA IN OSTALA DELA pokonkuhenCnih. PRQUflOCiJSKIH CENAH. GSM 051-363-986 Sporočamo žalostno vest, da je umrla naša upokojenka STOJA POPOVIC Sodelavci Zdravstvenega doma Celje jo bomo ohranili v lepem spominu. ZAHVALA Ob izgubi lame in babice JULIJANE HORVAT iz Celja se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečeno sožaije, darovano cvetje in slovo na zadnji poti. Sin Franci z družino ter hčerka Cvetka z družino Nisem odšel, ker ne bi hotel med vami živeti, odšel sem. da bi nehal bolečine trpeä... ZAHVALA Zapustil nas je dragi oče, tast in dedi IVAN SALMISTER z Grobelnega (24.9.1949-22.7.2006) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam pisno in ustno izrazili sožaije ter darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Hvala kolektivu Carinarnice Celje, g. župniku za cerkveni obred in pevcem z LjubeČne. Pogrešali ga bomo. Žalujoči: sin Roman z ženo Bernardko ter vnuka Dejan in IGara Vsa/ca mati, vsak oče nemo kličela svojemu sinu -bodi drzen, hodi pogumen -a tadi previden! Tbda roka usode bila je močnejša od najinih želja, ki sva jih v srcu gojila ZATE. V SPOMIN MARTINU ZDOLŠKU iz Dobja pri Planini (14.1.1986-31.7.2002) Vsi tvoji najdražji www.novitediiik.coiii 22 ^ BORZA DELA Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav lako zaradi preglednosti objav iz-puščamo pogoje, ki jih postavljap delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne drage zahteve). Vsi navedeni in manj-kajoči podatki so dostopni: ■ na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda: • na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje: http:// ■ pri delodajalcih. Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče. UPRAVNA ENOTA CEUE Gradbeni delavec gradbeni deiavec zidar; do 26.8.2006; Gradnje Žveplan d.ü.o.. Ulica heroja Lacka 8, 3000 Celje; zaključna delavgradbeniš-tvu, demit fasade, pleskanje, polaganje ploščic; do 4. 8. 2006; Sun 64 d.o.o., Ipavče-va ulica 22. 3000 Celje. Osnovnošolska izobrazba gradbeni delavec; do 26. 8.2006; Marmat d.o.o.. Proizvodnja surovin. Železarska cesta 9, 3220 Štore. Obdelovalec kovin čistilec proizvodov, brušenje ulitkov; do 4. 8. 2006; Valji d.o.o. Štore, Železarska cesta 3, 3220 Štore, Nižja poklicna izobrazba (do 2 let) betoner strojnik, izdelava, sestavljanje, zapiranje kalupov za vlivanje betona, vgraditev armature, priprava stroja, upravljanje del s strojem; do 8. 8. 2006; Ingrad gra-mat d.d., MedJog 7,3000 Celje. Nižja poklicna izobrazba (do 3 let) viličarist, delo v večjem skladišču, kjer boste razkladali dostavna vozila, prevzemali blago, razporejali blago po skladiščnih regaJih in pripravljali EU palete po naročilu za odpremo; do 1. 8. 2006; Manpower d.o.o.. Podružnica Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje. Preoblikovalec in spaja-lec kovin varilec; do 1,8.2006; Container d.o.o, Celje, Bežigrajska cesta 6, 3000 Celje. Ključavničar stavbni ključavničar, delo s pločevino, izoliranjc, drobna dela v prooizvodnji; do 4. 8- 2006; Bosio proizvodno-trgovsko podjetje d.o.o., Obrtniška cesta 3, 3220 Što- operater na CNC stroju za razrez pločevine; do 4. 8. 2006; Inda inženiring d.o.o.. Tovorna ulica 7, 3000 Celje. Strojnik monter vodovodnih in plinskih napeljav; do 26. 8. 2006; Marmat d.o.o., Proizvodnja surovin. Železarska cesta 9. 3220 Štore; strojnik težke mehanizacije; do 7.8.2006; Ovtar d.o.o. Vojnik, Celjska cesta 39,3212 Vojnik. Strojni mehanik vzdrževalec, delo zajema vzdrževalna dela na raznih strojih in napravah, odgovornost za kvaliteto izdelkov in opravljenega dela, odgovornost za ravnanje s stroji in napravami skladno z navodili ter upoštevanje predpisov in navodil; do 4.8.2006; Manpower d.o.o., Podražni- 3000 Celje. Avtomehanik voznik zbiralec odpadnih jedilnih in mineralnih olj, organskih kuhinjskih odpadkov, oljnih emulzij in drugih nevarnih odpadkov, strojno čiščenje maščobolovilcev olj z av-todstemo; do 4.8.2006; Eko-san d.o.o.. Ulica V. prekomor-ske brigade 4, 3000 Celje. Tesar lesar; do 1. 8. 2006; Gradiš Celje d.d., Bukovžlak 71, 3221 Teharje. Zidar zidar; do 1. 8. 2006; Gradiš Celje d.d., Bukovžlak 71, 3221 Teharje; zidanje, ometavanje, mal-tanje, samostojno delo na gradbišču; do 4. 8. 2006; Gradnje Kapetan d.o.o., Stanetova ulica 16, 3000 Celje; zidar tesar; do 26. 8.2006; Marmat d.o.o.. Proizvodnja surovin, Železarska cesta 9, 3220 Štore; zidanje, ometavanje; do 4, 8. 2006; Sarič Milovan s.p. Štore, Cesta XIV. divizije 11, Strojnik gradbene mehanizacije strojnik TGM; do 26. 8. 2006; Gradnje Žveplan d.o.o.. Ulica heroja Lacka 8, 3000 Celje. Asfalter asfalter; do 26. 8. 2006; Marmat d.o.o.. Proizvodnja surovin. Železarska cesta 9, 3220 Štore. Voznik avtomehanik voznik tovornjaka v mednarodnem prometu; do 15. 8. 2006; Farkaš Matjaž s.p.. Prevozništvo Farkaš, Dobrna 3, 3204 Dobrna; voznik kamiona; do 26. 8. 2006; Gradnje Žveplan d.o.o.. Ulica heroja Lacka 8, 3000 Celje; voznik kamiona; do 26. 8. 2006; Marmat d.o.o.. Proizvodnja surovin. Železarska cesta 9, 3220 Štore; voznik C in E kategorije za prevoze po Sloveniji in tujini; do 19. 8. 2006; Valentina Hvaleč s.p., Železarska cesta 2, 3220 Štore. Prodajalec prodajalec v trgovini; do 4.8.2006; Promontana d.o.o. Kranj, Partizanska cesta 18, 4000 Kranj; prodajalec na sejmih in prodajnih mestih; do 4. 8. 2006; Sinerg d.o.o.. Trgovina in storitve. Kolodvorska cesta 28, 6230 Postojna; prodaja bele tehnike, akustike in gospodinjskih aparatov; do 16. 8. 2006; Tripex d.o.o., Bežigrajska cesta 7, 3000 Celje. Prodajalec tekstilnih-us-njenih artiklov prodajalec tekstilnih-us-njenih izdelkov; do 4. 8. 2006; lUV-industrija usnja Vrhnika d.d., PE Trgovina MC Celje, Opekarniška cesta 9, 3000 Celje. Kuhar priprava in prodaja keba-pa; do 8.8.2006; Saliji Ibraim s.p-. Pekama in slaščičarna Buco, Ulica Dušana Kvedra 20. 3230 Šentjur. Srednja poklicna izobrazba voznik tovornjaka po Sloveniji; do 4. 8. 2006; Cvek Bojan s.p. Celje, Avtoprevoz-ništvo. Ulica frankolovskih žrtev 34, 3000 Celje; prodajalec, prodaja raznovrstnega materiala (gradbeno, tehnično blago), svetovanje in pomoč strankam pri nakupu blaga in delo na blagajni; do 8. 8. 2006; Manpower d.o.o., Podružnica Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje; popravilo elektromotorjev in črpalk; do 1. 8. 2006; SE-KU d.o.o. Celje, Lava 7,3000 Celje. Strojni tehnik strojnik II, upravljanje zahtevnih gradbenih strojev, vodenje predpisanih evidenc, nadomeščanje drugih delavcev, druge naloge; do 4. 8. 2006; Manpower d.o.o.. Podružnica Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje. Gradbeni tehnik gradbeni delovodja; do 26. 8. 2006; Gradnje Žveplan d.o.o.. Ulica heroja Lacka 8, 3000 Celje; delovodja gradbeništva; do 26. 8. 2006; Marmat d.o.o.. Proizvodnja surovin. Železarska cesta 9, 3220 Štore. Trgovinski poslovodja trgovski poslovodja, delo v Celju; do L 8.2006; Onaon d.o.o., Proletarska cesta 4, 1000 Ljubljana; trgovski poslovodja; do 4. 8. 2006; Vinakras z.o.o.. Kmetijska zadruga, Sejmiš-ka pot 1, 6210 Sežana. Komercialni tehnik komercialist, trženje oglasnega prostora za področje 03; do 11. 8. 2006; Založba Miklošič d.0.0.. Partizanska cesta 3, 2000 Maribor. Gostinski tehnik strežba pijače in hrane, priprava hitro pripravljenih jedi, del. mesto v Celju, Linhartova 5 (Faraon); vloge na naslov: Integros d.o.o., Linhartova 5, 3000 Celje ali po faxu: 03^25-39-39; do 9. 8. 2006; Integros d.o.o,. Podjetje za nizke gradnje in gradbeni inženiring, Proseniško 46, 3230 Šentjur, ska pisarniška dela; do 1. 8, 2006; Vincetič Jožica s.p.. Trend, Mariborska cesta 44, 3000 Celje. Gimnazijski maturant pomožni zavarovalni zastopnik, iskanje morebitnih zavarovancev za premoženj-1 življenjska zavarova-jbmočje Celja; do 12, 8, 2006; Generali zavarovalnica d,d. Ljubljana, Kržiče-va ulica 3, 1000 Ljubljana; samostojni zavarovalni zastopnik, delo na terenu; do 1, 8. 2006; Rozman Tanja s,p., Zavarovalne storitve, Cvetkova 14, 9000 Murska Sobota, Srednja strokovna ali splošna izobrazba komercialist, obdelava trsa ravnih streh, del. mesto v Celju; do 1. 8, 2006; Sim art d.o.o., Gasparijeva ulica 8, 1000 Ljubljana. Inž. strojništva komercialist; do 4.8.2006; Bosio proizvodno-trgovsko podjetje d.o.o.. Obrtniška ce- Univ. dipl. inž. strojniš- visokoš Iski sodelavec a: de v logistiki; do 9, 8. 2006; Univerza v Mariboru, Fakulteta za logistiko. Mariborska cesta 2, 3000 Celje; visokošolski sodelavec asistent za tehnologijo v logi-süki; do 9, 8, 2006; Univerza v Mariboru, Fakulteta za logistiko. Mariborska cesta 2. 3000 Celje; visokošolski sodelavec asistent za tehniko v logistiki; do 9,8,2006; Univerza vMa-riboru. Fakulteta za logistiko, Mariborska cesta 2,3000 Celje. Univ. dipl. ekonomist visokošolski sodelavec asistent za ekonomiko v logistiki; do 9. 8. 2006; Univerza v Mariboru, Fakulteta za logistiko. Mariborska cesta 2, 3000 Celje, Profesor angleščine visokošolski sodelavec učitelj tujega jezika pri predmetu tuj jezik v logistiki 1-11 za angleški in/ali nemški jezik; do 9.8.2006; Univerza v Mariboru, Fakulteta za logistiko, Mariborska cesta 2,3000 Celje, Doktor dento medici- zobozdravnik, odraslo zobozdravstvo; do 1. 8. 2006; Javni zavod Zdravstveni dom Celje, Gregorčičeva ulica 5, 3000 Celje, Dipl. medicinska sestra (vs) izvajanje zdravstvene nege v negovalni enoti; do 8. 8. 2006; Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5, 3000 Celje. UPRAVNA ENOTA LAŠKO Osnovnošolska izobrazba strojnik gradbene mehanizacije, lahko tudi brez izkušenj; do 8. 8.2006; AGM Nemec d,o,o„ Sedraž 3, 3270 Laško; gradbenega delavca za dela pri nizkih gradnjah; do 8, 8. 2006; AGM Nemec d.o.o., Sedraž 3, 3270 Laško; zidarja ali lesarja za dela pri nizkih gradnjah; do 8. 8. 2006; AGM Nemec d.o.o., Sedraž 3, 3270 Laško; voznika kiper kamiona; do 8. 8. 2006; AGM Nemec d.o.o., Sedraž 3, 3270 Laško. natakar kuhar; do 4. 8. 2006; Strniša Ivan s.p.. Trgovina in bife Marjeta, Partizanska pot 2, 3272 Rimske Toplice. Natakar pomoč pri strežbi pijač, del. mesto je v Radečah - ženske; do 4.8. 2006; Deržič av-topark in partner d.n.o.. Bar Old pub, Starograjska uÜca u}braz- leče. Srednja poklicna 1 nastavitev stroja delo v proizvodnji, dosta-, prenašanje in zlaganje končnih izdelkov na paleto; do 8. 8. 2006; Tim d.d. Uš-ko. Spodnja Rečica 77, 3270 Laško. Administrativni tehnik pisarniški referent za enoto vrtca; do 1. 8, 2006; Osnovna šola Marjana Nemca Radeče, Šolska pot 5. 1433 Radeče, UPRAVNA ENOTA SLOVENSKE KONJICE Oblikovalec kovin orodjar oblikovalec kovin; do 1. 8, 2006; Ramax engineering d.o.o,. Poljska cesta 20, 3210 Slovenske Konjice. Orodjar orodjar, ročna sestava oro- • dij; do I. 8, 2006; Ramax engineering d,o.o., Poljska cesta 20, 3210 Slovenske Ko- Elektrikar elektronih oskrba avtomatov za hladne in tople napitke, voznik lahkega dostavnega vozila; do 4, 8, 2006; Konki d.o.o. Slov. Konjice, Celjska cesta 9,3210 Slovenske Konjice, Tesar postavljanje ostrešij, krov-ska dela; do 5, 8. 2006; Ko-privnik d.o.o,. Stranice 33, 3206 Stranice. Srednja poklicna izobrazba voznik v mednarodnem prevozu; do 11. 8. 2006; Pavel Grm s.p., Križevec 66, 3206 Stranice. Strojni tehnik orodjar I; do 1. 8. 2006; Ramax engineering d.o.o.. Poljska cesta 20, 3210 Slovenske Konjice; komercialist za prodajo le-snoobdelovalnih strojev; do 26. 8. 2006; Wravor d.o.o.. Stranice 27, 3206 Stranice. Elektrotehnik elektronih d o st a vi j ale c voznik; polnjenje kavnih avtomatov, servisiranje; do 1, 8. 2006; Ke-ber Vladimir s.p. Konki, Nova, Celjska cesta 11,3210 Slovenske Konjice, Gimnazijski maturant pomožni zavarovalni zastopnik, iskanje morebitnih zavarovancev za premoženjska in življenjska zavarovanja, območje Slovenske Konjice; do 12. 8, 2006; Generali zavarovalnica d.d, Ljubljana, Kržičeva ulica 3, 1000 Srednja strokovna ali splošna izobrazba učitelj vožnje, učitelj predpisov CPP; do 8.8,2006; Vi-dečnik trgovina in storitve d-O-O- Slov. Bistrica, Zupančičeva ulica 29,2310 Slovenska Bistrica, UPRAVNA ENOTA ŠENTJUR PRI CEUU Osnovnošolska izobrazba pomoč pri gradbenih delih; do 8, 8, 2006; Zidoprof d.o.o.. Ulica Dušana Kvedra 20, 3230 Šentjur, Pek pek kruha in peciva; do 8, 8. 2006; Saliji Ibraim s.p.. Pekarna in slaščičarna Buco, Ulica Dušana Kvedra 20,3230 Voznik avtomehanik upravljalec cestno transportne mehanizacije in voznik v mednarodnem cestnem transportu; do 8.8, 2006; Tr-gošped d,o.o. Šentjur, Vodruž 2, 3230 Šentjur, priprava in prodaja keba-pa; do 8,8.2006; Saliji Ibraim s.p., Pekarna in slaščičarna Buco, Ulica Dušana Kvedra 20, 3230 Šentjur. Natakar strežba toplih in hladnih napitkov; do 7. 8. 2006; Art-nak Vanja s.p,. Vaški hram, Cesta Kozjanskega odreda 55, 3230 Šentjur; natakar; do 8. 8. 2006; Društvo motoristov in kam-pistov, Ulica 1. Celjske čete 29, 3230 Šentjur. Srednja poklicna izobrazba pomoč pri montaži gradbenih elementov, montaža sten, stropov; do 8. 8. 2006; Vodeb Renato s.p., Monting notranja zaključna dela. Ulica I. Celjske čete 27, 3230 Šentjur; monter gradbenih elementov; do 8. 8. 2006; Vodeb Renato s.p., Monting notranja zaključna dela. Ulica L Celjske čete 27, 3230 Šentjur. Gimnazijski maturant pomožni zavarovalni zastopnik, iskanje morebitnih zavarovancev za premoženjska in življenjska zavarovanja, območje Šentjur z okolico; do 12. 8. 2006; Generali zavarovalnica d.d, Ljubljana, Kržičeva ulica 3,1000 Ljubljana, Univ. dipl. inž. strojniš- samostojni komercialist z možnostjo napredovanja viz-vršilnega vodjo prodaje; do 4,8,2006; Koval d.o.o„ Proizvodnja in trgovina. Loka pri Žusmu 9, 3223 Loka pri Zu- Dipl. ekonomist (vs) vodja knjigovodstva; do 4, 8, 2006; Koval d,o.o„ Proizvodnja in trgovina. Loka pri Žusmu 9, 3223 Loka pri Žu- UPRAVNA ENOTA ŠMARJE PRI JELŠAH Pomožni delavec pomoč pri kleparskih in krovskih delih pločevinastih kritin; do 10, 8, 2006; Polaj-žerJožes,p„Kleparstvo Po-lajžer, Sv. Florijan 77, 3250 Rogaška Slatina; !006; 33a, : 3 Prist Avtoklepar avtoklepar; do 10, 8, 2006; Žgajner -Žis d.o.o. Rogaška Slatina, Zgornje Nego-nje 36, 3250 Rogaška Slati- 2006; Žgajner-Žis d.o.o. Rogaška Slatina, Zgornje Nego-nje 36, 3250 Rogaška Slati- Voznik voznik tovornega vlečnega vozila; do 8. 8. 2006; General Ledger d,o,o„ Celjska cesta 47, 3252 Rogatec, Prodajalec prodaja avtomobilov, rezervnih delov, administrativna dela; do 4. 8. 2006; Kam-puš Albert s.p.. Avto Alka, Spodnje Negonje 27, 3250 Rogaška Slatina, Kuhar kuhar picopek, samostojno pripravljanje jedi in peka pic; do 8. 8. 2006; Pepelnak m m BI^ZADELA 23 Beno s.p„ Kozje 50 a, 3260 Kozje. Natakar strežba pijač; do 11. 8. 2006; Blatnik Ciril s.p., Gostišče Ciril, Zdraviliška cesta 10, 3254 Podčetrtek; natakar, streženje hrane in točenje raznih pijač in napitkov; do 8.8.2006; Pepelnak Beno s.p.. Kozje 50 a, 3260 Kozje. Srednja poklicna izobrazba pomoč pri montaži stavbnega pohištva; do 12. 8. 2006; E2S mali, Emilijan Samec s.p., Male Rodne 9,3250 Rogaška Slatina. Predšolska vzgoja pomoč pri vzgoji otrok v vrtcu; do 4. 8. 2006; Otroški vrtec Šmarje pri Jelšah, Slomškova uhca 13, 3240 Šmar]e pri Jelšah. Profesor angleščine poučevanje angleškega in slovenskega jezika; do 4. 8. 2006; Osnovna šola Rogatec, Ptujska cesta 30, 3252 Ro- UPRAVNA ENOTA MOZIRJE Nižja poklicna izobrazba (do 2 let) delavec v proizvodnji: delo v večji proizvodnji, sestavljanje raznih kovinski polizdelkov ali dodelava končnih izdelkov; do 9.8.2006; Manpower d,o.o., Podružnica Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje. Magister farmacije farmacevt - receptar; do 23. 8. 2006; Lekarna Mozirje, Hribernikova uüca4,3330 Mo; UPRAVNA ENOTA VELENJE Delavec brez poklica Cisülec; do 8. 8.2006; Bernaus d.o.o., Kopališka cesta 2, 3320 Velenje; ästilec;do30.8.2006;Her-naus d.o.o.. Kopališka cesta 2, 3320 Velenje. Obdelovalec kovin skladiščnik, prevzema in izdaja blago, vodi evidence, opravlja prevoze; do 1. 8. 2006; Poštajner d.o.o.. Ravne 21, 3325 Šoštanj. Ključavničar ključavničarsko varilska dela; do 4. 8. 2006; Vegrad d.d. Velenje, Stari trg 35, 3320 Velenje. Monter konstrukcij monter konstrukcij; do 4. 8.2006; Vegrad d.d. Velenje, Stari trg 35, 3320 Velenje. Monter vodovodnih naprav vodovodni inštalater;do5. 8. 2006; Spesič Robert s.p., Euro-montaža, Koželj skega 5, 3320 Velenje. Strojnik pomočnik mojstra, po naročilu mojstra in vodje proizvodnje koordinira delo v proizvodnji v skladu s proizvodnimi plani in delovnimi nalogi, opravlja preventivne preglede, preverjanje privi-jačenih delov, obrabljenih gibljivih delov, mazanje, čiščenje; do 3. 8. 2006; Skaza Igor s.p., Selo 17, 3320 Velenje. Avtomehanik mehanik, vulkanizer, delo v avtopralnici; do 26. 8. 2006; Vrčkovnik Rudolf prevoz potnikov s kombijem. Servis avtogum, Florjan 289, 3325 Šoštanj. Optik optik prodajalec, svetuje stranki pri izboru, uporabi in negi očesnih pripomočkov, svetuje in izbira potrebne parametre za pravilno izdelavo pripomočkov po predpisih, samostojno izvaja prodajo vseh pripomočkov in artiklov; vloge na naslov: Trgotur d.o.o,. Ljubljanska cesta 13b, 3320 Velenje; do 1. 8. 2006; Kon-sip, proizvodnja in trgovina d.o.o., Šaleška cesta 2,3320 Velenje. Prodajalec prodajalec na BS; do 9. 8. 2006; Posredništvo Romana Ograjšek s.p., BS Velenje Gorenje, Partizanska 15 a, 3320 Velenje. Gradbeni tehnik odgovorni vodja del; do 4. 8. 2006; Vegrad d.d. Velenje, Stari trg 35, 3320 Velenje. Gimnazijski maturant pomožni zavarovalni zastopnik, iskanje morebitnih zavarovancev za premoženjska in življenjska zavarovanja, območje Velenja; do 12, 8. 2006; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Kr-žičeva ulica 3, 1000 Ljubljana, Srednja strokovna ali splošna izobrazba varovanje ljudi in premoženja; do 4. 8. 2006; Prosig-nal d.o.o. Celje, Kersnikova ulica 19, 3000 Celje, Inž. elektrotehnike za industrijsko el.teh. programer krmilnih naprav v industriji: do 19. 8, 2006; Nakov & Nakov elek-tro storitve, Peter Nakov s.p., Jenkova cesta 31, 3320 Velenje. Inž. prometa za cestni promet vodja tehničnih pregledov; do 1.0, 8, 7.006; Avto Velenje d.o.o.. Koroška cesta 64, 3320 Velenje. Univ. dipl. ekonomist računovodja, vodi, organi-■aja knjiženja in us-iknjigovodskihevi-avno knjigo, anali-tične evidence dobaviteljev, kupcev in stroškovnega knjigovodstva, preveija natančnost in pravilnost dokumentov in drugih zapisov; Skaza Igor s.p., Selo 17, 3320 Velenje [zaračunovodjoj;do3. 8. 2006; Skaza Igor s.p., Selo 17, 3320 Velenje. Univ. dipl. pravnik pravna dela; do 11.8.2006; Vegrad d.d. Velenje, Stari trg 35, 3320 Velenje. žira in i; klajevar dene v; UPRAVNA ENOTA ŽALEC Pomožni delavec brušenje odlitkov; do 12. 8. 2006; Musa Mustafa s.p., Zidarstvo in fasaderstvo, Bevkova ulica 5, 3310 Žalec. SažUka čistilka; do 10, 8. 2006; Panhygia d.o.o.. Čiščenje in trgovina, Breg pri Polzeh 133, 3313 Polzela. Osnovnošolska izobrazba pomoč na rezalnem stroju, upravljanjepakirnega stroja; do 8. 8, 2006; Aero d.d, Celje, Enota Kemija Šempeter, Tovarniška cesta 23,3311 Šempeter v Savinjski dolini; ročna in strojna dela na oddelku barvanja lakiranja; do 8. 8. 2006; Novem car ulterior design d.o.o., Ložnica pri Žalcu 53, 3310 Žalec; ročna in strojna dela na oddelku barvanja lesa; do 8. 8. 2006; Novem car interior design d.o.o-, Ložnica pri Žalcu 53, 3310 Žalec; ročna in strojna dela na oddelku poliranja; do 8.8.2006; Novem car interior design d.0.0., Ložnica pri Žalcu 53, 3310 Žalec. Upravljalec lahke gradbene mehanizacije strojnik lahke gradbene mehanizacije; do 15,8.2006, del. mesto je na Ložnici pri Žalcu; Alea group d,o.o. Celje, Glavni trg 12, 3000 Celje. Mesar mesar v prodaji in pripravi mesa; do 2, 8. 2006; Čas Ervin s,p„ Mesarstvo Čas, Savinjska cesta 77, 3310 Žalec, Klepar-krovec pomoč pri krovsko kleparskih delih; do 8.8.2006; Janko Deželak s.p., Rakovlje 33, 3314 Braslovče. Elektrikar energetik elektroinštalacijska dela na objektih in napravah; do 8. 8.2006; Energa d.o.o. Žalec, Gotovlje 62, 3310 Žalec, Voznik avtomehanik voznik tovornjaka; do 15. 8,2006; del. mesto je na Ložnici pri Žalcu 43,3310 Žalec, Alea group d.o.o, Celje, Glavni trg 12, 3000 Celje; prevoz blaga v mednarodnem prometu, predvsem zahodna Evropa; do 26.8.2006; Lesnika Ljudmila s.p,, Avto-prevozništvo in organizacija prevozov, Breg pri Polzeli 32, 3313 Polzela, Prodajalec prodaja v prehrambeni trgovini, prevzem blaga, prodaja, skladiščna; do 4. 8. 2006; Kmetijska zadruga Polzela z,o,o„ Polzela 11, 3313 Polzela. Natakar delo v strežbi; do 2, 8, 2006; Čas Ervin s.p,. Mesarstvo Cas, Savinjska cesta 77, 3310 Žalec; strežba pijače in napitko' do9,8.2006;lgizd briša vas 73a, 3301 Peti če; strežba sladic in pija spremljanje zalog, vzdrževa nje higiene; do 1, 8. 2006; Pegros proizvodnja in i vina d.o.o. Griže, Pongrac 3302 Griže. Gradbeni tehnik delovodja gradbeništva; do 15. 8, 2006; delovno mesto je na Ložnici pri Žalcu 43. 3310 Žalec; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12, 3000 Celje. Gimnazijski maturant pomožni zavarovalni zastopnik, iskanje morebitruh zavarovancev za premoženjska in življenjska zavarovanja, območje Žalca; do 12, 8, 2006; Generali Zavarovalnica d.d, Ljubljana, Kržiče-va ulica 3, 1000 Ljubljana. Inž. kmetijstva samostojni prodajalec, pomočnik vodje; do 4.8.2006; Kmetijska zadruga Polzela Z.O.O., Polzela 11, 3313 Polzela. Inž. gradbeništva vodja gradbišča; do 15. 8. 2006; del, mesto je na Ložnici pri Žalcu 43,3310 Žalec; Alea group d,o.o, Celje, Glavni trg 12, 3000 Celje. VODNIK 17.q0::21.oq Kot^li|č.e ^äenje Družabne Igre ia glasba 19,00 Velenje, prostori __nekdanjega KSC___ 5BEDI1.2.8. 17.00-21.00 KotalkaHčče Velenje Družabne igre in glasba Domen Rupnik in Luci-jan Jošt cdpnje razstave Razstaviš- 18^0 Ljubno. Fačunova hiša .....Predstavitev knjige o življenju in delu flosarjev, vlcarjevin Žagarjev Poletja v Celju KNEZIE M MESTU 21,00 Ljubno, Budnova žaga Projekcija filma Hosarji letni kino 17.00-21,00 KotalkaliSče Velenje Družabne igre in glasba 20.00 Galerija sodobne umetnosti Celje, Galerija tjpMk________ ÜmeTniki'mesTu"-' sto umetnikom: Jure Cvitan odpnjeS. študeniske poletne premiere r ifirww.novitediiik.com Po