OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU ★ Izvršujemo vsakovrstine tiskovine EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER , Commercial Printing of All Kinds VOL. XXXV.—LETO XXXV. CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONEDELJEK), JANUARY 7, 1952 ŠTEVILKA (NUMBER) 4 IVOV GROB ( i! JACOB ŽNlbARŠIČ Po dolgotrajni in mučni bolezni je v soboto umrl v University bolnišnici Jacob (Jack) Žnidaršič, po domače Thinc, star 59 let. Stanoval je na 14616 Westropp Ave. Rojen je bil v Žirovnici pri Cerknici, kjer zapušča brata Franka in več sorodnikov. V Ameriki je bival 42 let. Zadnjih 10 let je delal kot strojnik pri Oliver Corp. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Caroline, rojena Jurjavi-čič, doma iz Idrije na Notranjskem, sedem otrok: Mrs. Caroline Forestall, Mrs. Josephine Pibernik, Pfc. Stanley, ki se nahaja z armado na Nemškem, Al-Frank, Margie in Anne Rose ter več sorodnikov. Pogreb se vrši v torek zjutraj ob 8.45 uri iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi, 458 E. 152 St., v cerkev sv. Jeromija ob 9.30 uri ter nato na pokopališče Calvary. Madžarska protestira BUDIMPEŠTA, Madžarska, 6. januarja.—Madžarska vlada je vložila pri ameriškem poslaništvu v Budimpešti protestn/i to, ker je ameriška vlada zaprla madžarska konzulata v mestih New York in Cleveland. Gesto ameriške vlade označuje madžarslri protest kot grobo kršitev mednarodnih obveznosti. Pojasnila državnega t a j nika Deana Achesona, ki jih je dal ob priliki, ko sta se oba konzulata zaprla, nota označuje kot brez podlage. Madžarska vlada se sklicuje na mednarodne določbe o ustanovitvi konzulatov, ki naj ščitijo pravice lastnih državljanov v tujih državah. Te določbe pa da nimajo ničesar skupnega s slučaji, ko vojaška sodišča obsodijo letalce, ki kršijo mejne določbe. Amerika gre na pomoč Indiji NEW DELHI, Indija, 6. januarja—Med ameriškim poslanikom v Indiji, Chester Bowlesom in predsednikom Indije Nehrujem, je prišlo do dogovora, da Amerika da Indiji $50,000,000, da s to pomočjo Indija dvigne svojo agrarno produkcijo in da se indijski narod obvaruje pred pomanjkanjem hrane, ki mu grozi tudi v letu 1952, če ne bo tuje pomoči. Povdarja se, da je imenovana pomoč Amerike največja, kar jih je Indija sploh prejela od zunanjega sveta. Eisenhower je ^'epiiblikanec WASHINGTON, 6. januarja ^Senator Henry Cabbot Lodge iz Massachusetts je na tiskovni konferenci podal svojo že dolgo hapovedano izjavo o politični pripadnosti generala Eisenhow-®rja. Senator Lodge je zatrdil, da je general Eisenhower republikanec in da je kandidat za bodočega predsednika Zedinjenih držav. Na to izjavo senatorja Lodgea glavni stan Eisenhowerja v Pa-^izu ni dal odgovora. Najnovejše vesti iz Pariza pa pravijo, da bo glavni stan generala Eisenhowerja podal v kratkem stvar-^0 pojasnilo o političnih namenih generala Eisenhowerja. Indijska vlada bo od svoje strani prispevala $50,000,000, da se tako ustvari fond $100,000,-000 kot skupni indijsko-ameriški fond sodelovanja. Načrt za ameriško pomoč Indiji je izdelal ameriški poslanik Bowles, poprejšnji govemer države Conneecticut. Bowles je prišel s tem načrtom k Nehruju, ki je predlagani načrt odobril brez nadaljnega. Povdarja se, da so se ti razgovori med obema predstavnikoma vršili v odlični prijateljski atmosferi in ni bilo ni-kakega očitka imperializma in podobno. Povdarja se nadalje, da bo morala Indija leta 1952 uvoziti najmanj 5,000,000 ton žita, če naj obvaruje svojih 360-,000,000 prebivalstva pred pomanjkanjem. Skupni fond se bo tudi skupno uporabljal. V tej komisiji bodo indijski in ameriški uradniki. Za ameriško komisijo pri upravljanju tega fonda je imenovan Itot šef Clifford Willson iz Los An-gelesa. Pomoč Amerike v višini $50,-000,000 gre iz Odobrenega kredita $237,500,000, kateri kredit je odobril kongres kot ameriško gospodarsko pomoč narodom Azije od Afganistana na vzhod proti Filipinom. Na ameriški strani se nadalje povdarja, da je ameriško žito, ki jg bilo prodano v svet, preseglo kvoto v svet izvoženega žita leta 1950 skoro za 40,000,000 bušljev. Bušelj se je prodajal približno po 75 centov, torej pod domačo ceno. Diferenca se je plačala na podlagi pooblastila vladi iz leta 1949. Poleg Amerike so pri izvozu žita bile soudeležene Kanada in Avstralija, deloma tudi Francija. VEČ KOT LOVSKA SREČA PERTH, Ont., 6. januarja — Moulton je šel na lov na jelene. Na lovu je bil sploh prvič v svojem življenju. Ko je zagledal jelena, je naperil puško, nameril, ustrelil in pogodil. Ko pa je prišel na kraj, kjer je ležal ubiti jelen, je na svoje veliko veselje obenem začudenje opazil drugega jelena, ki se je nahajal zapleten v grmičevje in z zlomljeno nogo. Strel, ki je veljal prvemu jelenu, je šel skozi njega in pogodil tudi drugega jelena v nogo. VZNEMIRJA GA "MEŠANA" TELEVIZIJA ATLANTA, Ga. — Governer Talmadge je pod svojim lastnim podpisom priobčil članek v časopisu "Statesman," v katerem po imenu napada televizijske predstave Arthurja Godfreya, Kena Murraya in Cliftona Fadimana, ker dopuščajo, da beli igralci, pevci in plesalci nastopajo skupno z zamorskimi. Governer države Georgia v svojem članku izrecno obsoja televizijsko predstavo, katero je dal Ken Murray o božiču, ker so v nji zamorski otroci prepevali in rajali skupno z belimi otroci... Koliko so vredne ohijske farme WASHINGTON, 5. januarja —Cenzusni urad je objavil številke, iz katerih se posnema, da je bila skupna vrednost farm v državi Ohio leta 1950 ocenjena blizu tri milijarde dolarjev, oziroma točno $2,858,969,496. Povprečna v^fidnost ohijskih farm istega leta je bila $14,575, povprečna vrednost farmske zemlje pa $136.34 aker. Poročilo dalje izkazuje, da se je število farm v Ohiju med 1945 in 1950 skrčilo od 220,575 na 199,339. Zanimive so številke glede pro-porčne dobičkonostnosti ohijskih farm. Leta 1950 je bilo 1,782 farm s $25,000 ali več letni^h dohodkov; 12,158 z dohodki $10,-000 do $25,000; 33,392 z dohodki $5,000 do $10,000 ; 39,851 z dohodki $2,500 do $5,000, dočim je bilo 30,620 farm, ki so nosile le $1,2000 do $2,500 letnega dohodka. Bandit z leseno nogo odnesel $28 V delikatesno trgovino zakoncev Kain Jia 14524 Kinsman Rd. je dvakrat zaporedoiha prišel neki moški, ki je šepal, ker je imel leseno nogo, in obakrat rabil telefon na plačila in odšel. Obakrat so bili v prodajalni nekateri odjemalci. Ko se je zopet vrnil, je bila Mrs. Kain sama. Z grozilno gesto v žepu, kakor da tam drži samokres, ji je velel odpreti register, vzel iz njega $28, nato pa neglede na leseno nogo urno izginil. ^®lostna vest Mrs. Mary Segulin, 20341 Ar-Ave. je prejela vest, da je ^ Vasi Križevci pri Ljutomeru Štajerskem umrl brat Anton Martinčič in sicer dne 17. de-^^mbra 1951. Star je bil 59 let Zapušča ženo, dve hčeri, dva ''ata in sestro, tu v Ameriki pa sestri Mrs. Segulin in Mrs ose Cesnik ter brata Johna ^artinčič in več sorodnikov. Bo- di lahka domača zemlja! VEČ UPOKOJENCEV— VIŠJE POKOJNINE WASHINGTON, 6. januarja — Skupina senatorjev in članov spodnje zbornice je najavila, da bo piedložila zakonski načrt, s katerim se bodo zvišale pokojnine, obenem pa zvišalo število upravičencev do pokojnin. Teh upravičencev bo 11,-000,000 več, kakor jih je bilo do sedaj. Število dosedanjih upravičencev do pokojnine pod Social Security znaša 45,-000,000, podeljena pokojnina pa se izplačuje v višini $20 do $80 na mesec. Po novem zakonu, če bo sprejet, se bo: Zvišala pokojnina—višina se bo določila kasneje. če je kdo popolnoma dela nezmožen, se mu bo plačevala pokojnina brez ozira na to, če je dosegel leto 65 ali ne. Za delno nesposobnost se bo dajala podpora za 26 tednov. Prispevek za porodno dobo se bo plačeval 12 tednov. Nadaljni upravičenci pod okriljem Social Security naj bi bili: 4,000,000 članov oboroženih sil, 4,500,000 farmarjev, 1,400,000 poljskih delavcev, 1,300,000 zaposlenih pri domačem gospodarstvu in 30,-000 v raznih privatnih poklicih. PET TEDNOV ČAKA NA POKOP PHOENIX, Ariz., 6. januarja —Črnec Thomas C. Reed je bil vojak na Koreji in je padel na fronti. Dne 28. novembra 1951 je bilo truplo Reeda izročeno pokopališki upravi na pokop. Toda upravnik pokopališča Ragsdale, trdi, da pokopa ne more izvršiti, ker še ni dobil avtorizacije od organizacije veteranov. Zamorski veterani so se v preteklosti pokopavali na tem pokopališču le, če je bilo pokopališki upravi predloženo notarsko potrjeno sporočilo veteranske organizacije, da se ti veterani lahko pokopljejo na tem pokopališču. Odbor veteranske organizacije pravi, da se s slučajem Reeda bavi. Meščani Phoenixa sami smatrajo, da je to razločevanje med belci in črnci, ko gre za pokop vojakov, ki so padli v borbah, nesmiselno. Padli vojak naj se pokoplje na enostavno zahtevo sorodstva. Veterani so sklicali posebno sejo, da naj odloči o slučaju Reeda. Upravnik pokopališča se je izjavil za sistem, ki je bil veljaven do sedaj, potem pa pristavil: "Ne gre za nobeno razlikovanje med belo ali črno raso. Imamo prostor za vse narodnosti in verstva. Končno je zemlja ena in ista, bodisi v enem ali drugem kotu tega pokopališča . . AMERIŠKA POMIK IRANU TEHERAN, 6. januarja — Med ameriško in iransko vlado je prišlo do sporazuma, po katerem bo dajala Amerika Iranu gospodarsko pomoč. Iranski ministrski predsednik Mossadegh pa je odklonil ameriško vojaško pomoč in je naglasil, da če bi Iran prejemal od Amerike tudi vojaško pomoč, bi jo smel prejemati le pod pogojem, da se oiien-tira proti Zapadu. Iran pa hoče ostati nevtralen. Amerika bi dajala Iranu vojaško pomoč v vrednosti kakih $100,000,000 in to v topovih, tankih, letalih ter v ostali vojaški opremi. Mossadegh se je izjavil samo za gospodarsko pomoč in sicer gre za vsoto $24,000,000. Mossadegh vztraja na svojem nacionalističnem stališču. Dovolil je sicer predstavnikom Svetovne banke, da si ogledajo pe-trolejske naprave, last bivše an-glo-iranske petrolejske družbe. Je pa odbil ponudbo, da bi se začelo z začasnimi operacijami s temi napravami. Vprašanje, kako naj bo udeležna Svetovna banka pri upravi in gospodarstvu z iranskim petrolejem, ni rešeno. Mossadegh vztraja na svojem stališču, da je petrolej nacionaliziran, prizna, da Iran kot tak ne more sam obratovati s temi naravnimi zakladi, in da državna uprava rabi denar, toda kako priti do denarja in v kaki obliki, Mossadegh si ni na jasnem. Winston Churchill prispel v Ameriko. "Ne pričakujte preveč od razgovorov." TRUMAN IN CHURCHILL IMELA PRVI SESTANEK IN RAZGOVOR Delegatje za premirje na Koreji se zmerjajo MUNSAN, Koreja, 6. januarja — Pogajanja o premirju so zavzela deloma surov značaj. V vprašanju izmenjave vojnih ujetnikov, kakor tudi v vprašanju, kako naj se izvaja premirje, je prišlo do bučnih nastopov in so padali izrazi kot: "Vi ste navadni banditi." " Kje so vojni ujetniki Glede vojnih ujetnikov, ki. jih zahtevajo zavezniki in južni Kq-rejci nazaj in jih označujejo oni kot vojne ujetnike, je položaj na videz zamotan, v stvari sami dokaj lasen. Gre za 50,000 južnih Korejcev, o katerih Kitajci in se-sevmo Korejci nočejo vedeti ničesar. Južni -Korejci trdijo, da so te osebe bile odpeljane. To bo odgovarjalo resnici. Vojna na Koreji, ki se je začela 25. junija 1950, je bila istočasno komunistična socialna revolucija, vsaj po zamisli severnih Korejcev. Ti so svoja politične nasprotnike storili nenevarne, bodisi, da so jih pobili, bodisi odpeljali v razna taborišča, bodisi, da so vsled pomanjkanja in slabega razna-nja tudi pomrli. Radi tega je tudi razumljiv izraz, ki so ga več-kiat rabili komunisti, da se zavezniki vtikajo v njihove "notranje razmere," ko sprašujejo po teh osebah in jih označujejo za vojne ujetnike. Vprašanje je nadalje, v koliko ima zavezniška delegacija interes, da vztraja na svojem stališču po vrnitvi teh oseb in da ris-kira uspeh celotnih pogajanj. Zavezniški delegatje so se v zadnjih pogajanjih obrnili na Kitajce s čustveno trditvijo, da so Amerikanci pomagali Kitajcem v njihovi zgodovini. Od kitajske strani ni manjkalo odgovorov, v katerih so bile besede kot: Imperializem, ameriška agresija. Kot vmešavanje v komunistične notranje razmere smatrajo komunisti tudi zavezniško zahtevo, da so letalske baze v severni Koreji omejene, da se začete ne smejo graditi dalje, kakor tudi druga določila zavezniških predlogov o kompetenci zavarovalne komisije, kako bi se izvajalo premirje na Koreji. OHIJSKE CESTE NISO VARNE COLUMBUS, 3. januarja — Na ohijskih cestah je bilo leta 1951 ubitih več kakor 1,200 oseb. To število pa še ni popolno. Voz niki na ohijskih cestah so povzročili v tem letu 113,000 prometnih nesreč in ranili več kakor 16,000 ljudi. V desetih večjih ohijskih mestih je bilo ubitih v cestnih nesrečah 338, na cestah izven mest pa 864 ljudi. Tudi mihjonska žrtev prometnih nesreč je zadela državo Ohio in to ravno Cleveland. Churchill se hoče večkrat razgo-varjati s Trumanom. Zato se je sestal takoj z njim po prihodu v W^ashington in bil zvečer z njim na ladji Williamsburg na reki Potomac. Glavne razprave se bodo vršile v ponedeljek in torek. Za 11. tega meseca je predviden prihod Churchilla v Kanado, odkoder se bo vrnil nazaj v Washington in bo imel 15. januarja nagovor na ameriške senatorje in člane spodnje zbornice, ki se bodo sestali na skupnem zasedanju. WASHINGTON, 6. januarja—"Upam, da boste zadovoljni s svojim obiskom. Tudi upam, da bo ta obisk rodil uspehe. Velika Britanija in njeni domin j oni ter Združene države Amerike so najožji prijatelji in moja, kakor tudi vaša želja je, da pri tem prijateljstvu ostane. Prepričan sem, da bomo na tej poti uspeli. V prijetno dolžnost mi je, da vas pozdravim v Washingtonu," je nagovoril britanskega ministrskega predsednika predsednik Truman, ko je ta prispel z letalom iz New Yorka v Washington. Churchill je odgovoril Truma-nu, da je bilo njemu v veliko veselje in zadovoljstvo priti v Ameriko na obisk. V Ameriki, tako je naglasil Churchill, ima on veliko starih prijateljev in zvez, katere zveze hoče obnoviti in poglobiti prijateljstvo, ki je nastalo med vojno. Churchill je prispel z britansko ladjo "Queen Mary" preteklo soboto v New York, kakor je bilo to določeno po načrtu. Razumljivo je, da je bil Churchill obdan od zastopnikov tiska, da je imel takoj po prihodu na ameriška tla z njimi tiskovno konferenco, na kateri je povdaril: Izgledi na svetovni mir v le-' tu 1952 so dobri in na solidni bazi. Glede sovjetske nevarnosti, da udari z vojno, je Churchill odvrnil, da trenotno na tak korak Sovjetske zveze ni računati in da nevarnost od danes ni večja, ka kor je bila tedaj, ko se je nahajal Berlin pod sovjetsko blokado. Glede sestanka Trumana in Stalina, je Churchill samo dejal da je to vprašanje odvisno od razvoja dogodkov. Naglasil pa je, da bo zelo zadovoljen, če pride do soglasja o mnogih vprašanjih, ki so sporna, katere pa je treba rešiti. Vendar pa je Churchill naglasil: "Ne pričakujte preveč od tel sestankov in razgovorov!" Prvi sestanki obeh delegacij Predsednik Truman, ki je čakal na Churchilla v prestolici v Washingtonu in mu izrekel dobrodošlico, je imel takoj svoj privatni sestanek s Churchillom. C tem sestanku je izšlo poročilo, da ni bil formalnega značaja, da sta pa oba vodilna državnika določila dnevni red, kaj naj bc predmet njunih bodočih razgovorov. Tudi sta se sestala oba zuna nja ministra Anthony Eden ir. Dean Acheson na daljšem razgovoru. V britanski delegaciji je šel britanskega generalnega štaba ki je imel prve razgovore s ameriškimi vojaškimi predstavniki. Na dnevnem redu: Mladinski pevski zbor SDD Jutri, v torek zvečer ob 7.30 uri se vrši seja odbora Mladinskega pevskega zbora SDD na Waterloo Rd. Prosi se vse starše, da se gotovo udeleže. V bolnišnici Mrs. Roger Gondeau iz 14720 Hale Ave. je bila danes zjutraj odpeljana z ambulanco Mrs. Mary Svetek v Cleveland Clinic bolnišnico. Nepoznan bolnik V bolnišnici St. Luke's se že 19 dni nahaja neki priletni moški, ki je bil najden nezavesten in s prebito lobanjo v ozadju hiše na 4418 Pershing' Ave. V ponošeni delovni obleki, katero je imel na sebi, ni bilo nobenih listin, iz katerih bi se moglo ugotoviti, kdo je, in starec, ki je od tedaj sicer prišel k zavesti, je očividno izgubil dar govora. Stavka jeklarjev odložena Konvencija unije C.LO., ki je zasedala v Atlantic City, je sklenila preišnii petek, da se napovedana stavka jeklarjev odloži. Uradu za kontrolo mezd je bil dan rok 45 dni, v katerem času naj izvede ta urad pogajanja z lastniki jeklene industrije glede nove mezdne pogodbe. Po preteku teh 45 dni mora predsednik C.I.O. Philip Murray sklicati odbor za mezde, ki dela 'v okviru vodstva unije C.I.O., da se posvetuje o takrat nastalem položaju. Konvencija C.LO. je izrecno naglasila, da stavka kot taka ni preklicana, ampak le odložena. Kot smo poročali, se je predsednik Truman obrnil na delegate z osebnim pismom na predsednika C.I.O. Murraya s predlogom, da se ne proglasi stavka v ameriški industriji jekla, dokler ne reši vprašanje mezd in ne izvede posredovanja urad za kontrolo mezd, kateremu je to vprašanje odkazano v rešitev. Politika na splošno Potrjuje se, da se bo Churchill dotaknil vseh vprašanj, ki zadevajo Veliko Britanijo do Amerike na eni in do sveta sovjetskega imperija na drugi strani. Na dnevnem redu bo debata o atomskem orožju, o vojni na Koreji, o položaju v Aziji, o razmerah do Sovjetske zveze, o organizaciji Atlantskega pakta ter o finančnih plateh. Značilno je, da je Churchill najprvo povdaril, da mu gre v glavnem za to, da obnovi in poglobi svoje zveze z Amerikanci. Pri tem je naravno mislil na ameriško centralno vlado s predsednikom Trumanom na čelu. Njegova želja je, da pridete obe velesili do ožjega sodelovanja. V vrtincih sredi ireh žensk Andrew O'Conke, mehanik zaposlen pri mestni upravi, stanujoč na 1584 E. 27 St., 30 let star in oče petih otrok, je imel razmerje z razporočeno Mrs. Mary Virzi, ki ima tri otroke. Oboje žena mu ni zadostovalo, pa se je navezal na 17-letno Velmo Ash. Obe, Mrs. Virzi in Mrs. O'Conke sta ga zasačili v objemu Velme Ash. Prišlo je do streljanja. O'Conke je v bolnici, 17-letna Vel-ma Ash za enkrat pridržana po oblasteh radi pričevanja, nakar bo izgnana k staršem v West Virginijo, Mrs. Virzi in Mrs. O'Conke pa pod obtožbo, da sta hoteli umoriti Andrewa O'Conke. Letna seja Kluba društev AJC Nocoj se vrši letna seja Kluba društev AJC na Recher Ave. Prosi se vse društvene zastopnike, stare in nove, da se udeleže seje. Na tej seji se bo volilo odbor za leto 1952 in za rešiti je še več drugih važnih zadev. -5TRAN 2 ENAKOPRAVNOST 7. januarja 1952 u ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. *231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HEndeison 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays * SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta); Pot One Year—(Za eno leto)-------—- For Six Months—(Za šest mesecev)--—— For Three Months—(Za tri mesece) ------------— _$8.50 5.00 . 3.00 For Caiiada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države); For One Year—(Za eno leto) For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) -$10.00 . 6.00 . 3.50 Entered as Second Class Matter AprU 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March i, 187* 104__ WINSTON CHURCHILL V AMEMKI (1) Winston Churchill je pri zadnjih britanskih volitvah, v katerih je radi volilnega zakona zmagala njegova konservativna stranka, po številu oddanih glasov pa britanska delavska stranka, prosil britanske volilce, naj mu še enkrat izročijo državne vajeti v roke. Winston Churchill je star 77 let. Če je prosil za zmago in pristavil "še enkrat," bi se dalo sklepati, da je mislil tudi na to, da mu bo pred videna petletna doba vladanja zadnja, tudi življensko vzeto. Toda starost 77 let v zgodovini britanskih vodilnih politikov ni visoka letnica. V viktorjanski dobi prejšnjega stoletja so bili redoma stari državniki, ki so krmarili ladjo britanskega imperija. William Gladstone je bil rojen leta 1809 in je umrl 1898. Dosegel je starost eno leto manj kot 90 let. Britanski ministrski predsednik je bil štirikrat, zadnjič v letih 1892-1894, vsekakor v letih, ko mu je bilo že čez 80. Vkljub starosti je bil Gladstone med angleškimi državniki ena naj odličnejših figur, cil in živahen in znan po sporih s kraljico Viktorijo, posebno takrat, če se je ta vtikala v oblast parlamenta. Iz zadnje svetovne vojne je znano, da za Winstona Churchilla starost okrog 70 let ni pomenila ničesar. Živahen, drzen, vedno v zagonu, je vzbujal po svoji energiji občudovanje sveta. Z besedami "še enkrat" je mislil Churchill gotovo nekaj drugega, kakor pa na svojo starost. Brali* so se komentarji, da bi v tem "še enkrat" bilo zapopadeno tole; Britanci, dajte mi v roke moč in oblast, da rešim odnošaje med Veliko Britanijo in njenim imperijem do Sovjetske zveze, potem pa lahko grem v političen pokoj. Churchill da ima za svoj trenotni glavni program ureditev vprašanja s Sovjetsko zvezo. Torej bi bilo njegovo predsedniko-vanje v glavnem na torišču zunanje politike, ne pa na polju britanske notranje politike. Dvigniti prestiž Velika Britanije v zunanjem svetu, kakor ga je uživala, če ne ravno v dobi Viktorije prejšnjega stoletja, pa vsaj v času po prvi do druge svetovne vojne. Če pa naj se dvigne ta prestiž, svoječasna britanska moč in veljava v zunanjem svetu, naj se o tem povpraša Amerika, kako in kaj misli tudi ona. V toliko tudi Winston Churchill ni zaljubljen sam vase, da ne bi vedel, kaj danes pomeni Amerika v svetu in da bi ne spoznal, da gre v sporu med Vzhodom in Zapadom v glavnem ne radi nasprotnih si interesov bližnje tn daljne bodočnosti Londona in Moskve, marveč Moskve in Washingtona. V notranji politiki Winston Churchill ne more napraviti ničesar, kar bi ne bil že poskušal Labor, da se dvigne britanski gospodarski standard življenja. Bivša gospodarica svetovnega trga Velika Britanija je morala postopoma umikati se s položaja na položaj in dati prostora nastopajočim novim močem, predvsem Nemčiji in Ameriki. Dobe absolutne britanske prosperitete ni več. Britanski industrijski produkti še vedno slovijo po svetu po svojem solidnem izdelku in kakovosti, pa tudi na tem polju solidnosti in kvalitete je imela in ima Velika Britanija življensko močno konkurenco drugih držav. Britanski standard življenja, ki je bil pred nekaj desetletji kakor svetilnik v morju, je obledel, kot svetilnik pa brez dvoma celo ugasnil. Da ga zopet prižge—to bi bila gotovo notranja želja Winstona Churchilla. Toda cilji so eno, realno življenje pa nekaj drugega. In zopet je bil Winston Churchill tisti, ki do sedaj v britanski notranji politiki in gospodarstvu za dvig tega standarda ni pokazal drugega recepta, kakor tega, da je skrčil nekatere obroke živil še nižje, kakor jih je dodeljevala, laboristična stranka in da je ukazal Britancem, naj si jermen okrog pasu še bolj zadrgnejo, ker da za enkrat druge pomoči ni. Nekaj potez v varčevanju v državni upravi, ko je Winston Churchill črtal nekatera uradna mesta, s tem neznatno znižal število državnega uradništva, znižal plačo ministrom svoje vlade, pomeni le kapljico vode v morje. Kako uravnati trgovinsko bilanco, da ne bo uvoz v Veliko Britanijo iz zunanjega sveta presegal izvoza iz Velike Britanije v tuj svet, to vprašanje ni odvisno od posamezne britanske politične stranke, marveč od splošnih političnih razmer v svetu sploh. Sicer pa je britanska labori&tična stranka v dobi vladanja po zadnji svetovni vojni posku-. šala itak vse, kar je bilo v britanski moči, da to bilanco uravnovesi in jo postavi na taka tla, da bo dana državi in narodu podlaga za zopetne dobičke, trgovsko živahnost v svetu in močno produkcijo doma ter s tem za splošno pros-periteto. Winston Churchill se ni dotaknil gospodarskih socialnih zakonov, ki jih je sprejela laboristična stranka LETNO ZBOROVANJE LASTNIKOV CERTIFIKATOV SND Glavno letno zborovanje lastnikov certifikatov Slov. nar. doma na St. Clair Ave. se vrši v četrtek, 10. januarja v avditoriju. Vabljeni so vsi zastopniki društev-lastnikov certifikatov kakor tudi posamezniki, da se udeleže tega važnega zborovanja. Imena društev-lastnikov certifikatov in njih zastopnikov za to zborovanje so sledeča: Ime društva Ime zastopnika 1. Brooklyn, št. 135 SNPJ...............Mary Oblak 2. Carniola Tent, št. 1288 T. M.............Joseph Skuk 3. Carniola Hive, št. 493 T. M.............Josie Stwan 4. Cleveland, št. 126 SNPJ...............Edward Braniselj 5. Clevelandski Slovenci, št. 14 SDZ ... .John Susnik 6. Comrades, št. 566 SNPJ...............Joseph Sircelj 7. Concordians, št. 185 SNPJ.............Adolph Lunder 8. Danica, št. 11 SDZ....................Josephine Centa 9. Dosluženci...........................Frank Wirant 10. Glas clevelandskih delavcev, št. 9. SDZ .Frank Cesnik 11. Ilirska vila, št. 173 ABZ................J anko N. Rogelj ............ali Steve Meyak 12. Ivan Cankar.........................Anton Eppich 13. American-Jugoslav Printing and Publishing Co. John Renko 14. Jugoslav Camp, št. 293 WOW..........William Candon 15. Kristusa Kralja, št. 226 KSKJ.........Urlich Lube 16. Lipa, št. 129 SNPJ....................Joseph Trebec ............nam. Fr. Smole 17. Ložka Dolina ........................John Znidarsic 18. Lunder-Adamič, št. 28 SNPJ...........John Marn 19. Napredne Slovenke, št. 137 SNPJ......Josephine Tratnik 20. Napredni Slovenci, št. 5 SDZ............John Gerbec 21. Naprej, št. 5 SNPJ.................Anthony Zakrajsek 22. Novi Dom, št. 7 SDZ.................Krist Stokel 23. France Prešeren, št. 17 SDZ............John Zalar 24. Ribnica, št. 12 SDZ...................Andy Sadar 25. Progresivne Slovenke Amerike........Josephine Zakrajšek 26. Slovan, št. 3 SDZ.....................Stephen Lunder 27. Slovenec, št. 1 SDZ...................Frank Zorich 28. Slovenske Sokolice, št. 442 SNPJ.......Frances Legat 29. Podružnica št. 6 SMZ —..............John Sever 30. Slovenska narodna čitalnica............Ivan Babnik 31. Spartans, št. 576 SNPJ................Charles F. Koman 32. Srca Marije..........................Mary Stanonik 33. St. Clair Grove, št. 98 WC.............Josie Meznarsic 34. Sveta Ana, št. 4 SDZ.................Julia Brezovar 35. Sveta Cecilija, št. 37 SDZ . '...........Louise Piks 36. Sv. Cirila in Metoda, št. 18 SDZ........Frank Modic 37. Sv. Janeza Krstnika, št. 37 ABZ........Cyril Rovansek 38. Sv. Katarina, št. 29 ZSZ...............Joseph Grdina 39. Sv. Vida, št. 25 KSKJ.................William Gliha 10. Svobodomiselne Slovenke, št. 2 SDZ----Nežka Kalan 11. Tabor, št. 139 SNPJ .................Josephine Grlica 42. Vodnikov Venec, št. 147 SNPJ.........Anton Jankovich 43. George Washington, št. 180 ABZ.....Pauline Sternisa 44. Martha Washington, št. 38 SDZ........Ann Tekavec 45. Washington, št. 32 ZSZ...............John Zaic 16. Jutranja zvezda, št. 137 ABZ..........Mary Bradač 47. Glasbena Matica .........•............Danica Fifolt 48. Zarja, pevski zbor....................Andy Turkman 49. Triglav .............................................. 50. Clairwoods, št. 40 SDZ................Howard Cerne 51. Socialistični klub št. 27 ...............John Krebel 52. Pevski zbor Abraševic................George Maljevac 53. Krožek št. 2 Progresivne Slovenke.......Cecilia šubel UREDNIKOVA POŠTA Seja preložena CLEVELAND, Ohio—Ker je bil prvi torek, ko bi se morala vršiti redna seja podružnice št. 41 SŽZ praznik, bo redna seja v sredo, 9. januarja ob 7.30 uri zvečer v čitalnici Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. Na dnevnem redu bodo nujne zadeve, zato se prosi članice, da se gotovo udeležite. Ella Starin. PRED PETINDVAJSETIMI LETI Od 2. do 9. januarja 1927 Hinavščina suhačev ožigosa- LEPOTICA IZGINILA KEY WEST, Fla.—Brez sledu je izginila 60 milj od tukajšnjega letovišča Madelaine Lucy De-mars, ki je bila lani ena od tekmovalk za naslov "Miss Canada." Domneva se, da gre za ugrabljen je. Oblasti so pridržale njenega moža v svrho izpraševanja. Imorske vesti Malo zavarovanja za bolezen WASHINGTON, 5. januarja —Zvezni urad Security Agency javlja, da so zasebne zavarovalnice leta 1950 krile samo 10 odstotkov zavarovanja proti bole-mi. Te zavarovalnice so v istem letu izplačale $1,351,000,000 zavarovancem za bolezni, dočim so skupni stroški zdravniške oskrbe in izgube časa od dela znašali 13 milijard in 352 milijonov dolarjev. Trumanova administracija je ponovno predlagala, da se uvede obvezno zavarovalne proti bolezni po vzorcu starostnega zavarovanja, ampak brez uspeha. Najbolj hrupno ta načrt napada Ameriška zveza zdravnikov, ki trdi, da gre za "socializacijo medicine." ROS SIN NEMEC OSTANE VOJAK GELNHAUSEN, Nemčija, 6. januarja — Karlu Glocknerju je 107 let. Živi zunaj na posestvu. Udeležil se je nemško-francoske vojne leta 1870. Kari Glockner opazuje Ame-rikance na vojaških vajah v ameriško zasedeni zoni Nemčije in opazuje njihovo topništvo. Ko ie . opazoval 105 - milimetersko ameriško lahko topništvo in način, kako se ravna s topom in kakšne go posledice razdejanja, je Glockner pri svojih 107 letih starosti dejal: "Ta top je bolj okreten in bolj točen v streljanju, je pa podoben topu, kateremu sem služil jaz in končno so principi streljanja in razdejanja isti kot so bili takrat, ko sem jaz streljal v vojski."' KAKO SI ŽIDJE POMAGAJO NEW YORK, 6. januarja — Židovska dobrodelna organizacija predvideva, da bo najmanj 250,000 Zidov v Evropi in med Arabci leto 1952 potrebovalo zunanjo pomoč. Na zborovanju te organizacije je bilo prisotnih 300 delegatov, občni zbor te organizacije pa je bil 37 po številu. Židovski delegati so odobrili vsoto $23,507,3000 kot pomoč imeriških Judov ostalim Judom, ki so pomoči potrebni in ki živijo v 20 državah Evrope, severne Afrike in Bližnjega vzhoda. in se v Veliki Britaniji praktično izvajajo. Da bi mu v morebitnem konceptu kako predrugačiti te zakone pomagala pri tem Amerika, zato Winston Churchill gotovo ni šel v Ameriko. Važna bo zunanja politika. L. C. Iz krajev v coni B V Slovenskem Primorju kmalu ne bo vasi, kjer ne bi svetili z elektriko. Samo lani je v 64 vaseh električna žarnica nadomestila medle petrolejke in karbi-dovke, ki so jih vaščani z velikim veseljem spravili med staro, šaro. V mnogih hišah se danes oglašajo radijskf aparati, ki so povezali ljudi z daljnimi deželami. Letos je podjetje "Elektrogospodarstvo Gorica" zgradilo 59 kilometrov novih daljnovo dov visoke napetosti, napeljalo se je 93 kilometrov nizkonapetostnega orožja in opremilo 12 transformatorskih postaj. Pri delih so mnogo pomagali tudi vaščani sami, ki so z velikim veseljem in navdušenjem kopali jarke, postavljali drogove itd. Za vsa dela je bilo treba prepeljati nad 1,000 ton materiala. Tovorne avtomobile za prevoz so dali okraji, v katerih so napeljali elektriko. Vprežno živino, vozove in voznike pa zadružniki in zasebni kmetje. Mnogo materiala za težko dostopne kraje pa so znosili domačini kar na plečih. Vse to so storili z velikim veseljem, saj zdaj imajo elektriko, po kateri so prej pod fašistično Italijo nad četrt stoletja zaman hrepeneli. Istrska podjetja izplačujejo dobiček delavcem Nedavno so začeli v istrskih proizvodnih podjetjih izplačevati 10 odstotkov od mesečnega dobička podjetja. Delavci podjetja "Adria" so prejeli povprečno po 2,000 dinarjev, delavci v drugih podjetjih pa povprečno po 700 do 1,500 dinarjev. Povprečni znesek za delavca v piranskih ladjedelnicah znaša 1,376 dinarjev. Rekordna letina oliv Ugodne vremenske prilike, pa tudi dobra obdelava so dale letos v Istri in Hrvatskem Primorju rekordno letino oliv. V nekaterih zadrugah in pri privatnih proizvajalcih predvidevajo celo dvojno količino pridelanega olja v primeru z lanskim letom. Zadruga v Galežani bo pridelala okrog 15 hektolitrov olivnega olja več kot lani. V puljskem okraju se je obiranje oliv pričelo ob času, med tem, ko v ločinskem okraju še niso bili začeli istočasno za predelavo, čeprav je tam najbolj razvito gojenje oljk. Čakali so namreč na nadomestno delo strojev za predelavo oliv, ki pa še niso prispeli iz Italije. Poplave so povzročile veliko škodo Izredno visoka plima in deževje,, ki jc nastopilo v zadnjem času, je povzročilo v primorskih krajih velike poplave. V Umaga je voda vdrla v novo tiskarno, kjer je poškodovala mnogo strojev in povzročila veliko škodo. V piranskih solinah je visoka plima napravila škode za štiri milijone dinarjev. S pomola koprskega pristanišča je naraslo morje odplavilo okrog en va- na v kongresu. V obeh zbornicah so bili napadeni člani, ki glasujejo za prohibicijo, a sami se udajajo pitju alkoholnih pijač. Jugoslavija zagrozila z izstopom iz Lige narodov. Povod tej grožnji je nameravani pakt, ki ga hoče skleniti Albanija z Italijo. Evropa vidi v Mussolinijevi taktiki naslednika kajzerja. Bodočnost Nemčije je na morju, je dejal nekoč kajzir, isto ponav. Ija sedaj Mussolini. Napetost med Francijo in Italijo je danes enaka kot je obstojala nekoč med Nemčijo in Francijo. Intervencija Zedinjenih držav v Nikaragi in spor z Mehiko postavlja na tehtnico mir ameriške hemisfere. Amerika bo zalagala z orožjem konservativni režim Draza v Nikaragui, Mehika pa je izrekla priznanje liberalnemu režimu v Nikaragui. Senator Burton K. Wheeler iz Montane je predložil resolucijo, v kateri poziva ameriško vlado, da odpokliče ameriške čete iz Nikarague. Influenca razsaja v Evropi. Milijon ljudi je obolelo samo v Angliji. Bolezen se širi tudi v Nemčijo, Francijo in Španijo. Epidemija se je pričela v Angliji v decembru in je zahtevala okrog 60 žrtev na teden. Dr. Louis J. Harris, načelnik zdravstvenega oddelka v New Yorku, je.naznanil, da je v letu 1926 umrlo radi alkohola 750 oseb samo v tem mestu. V Canton, Ohio, so gostovali igralci dramskega zbora "Ivan Cankar." Društvo V boj, št. 53 SNPJ je praznovalo 20-letnico obstoja. Podali so razni domači talenti bogat program. Cene pri Paulin's Boot Shop, 16109 Waterloo Rd.: 200 parov ženskih čevljev, preje $3, $4, $5, sedaj samo $1.85. Dekliški čevlji in šolni $2.85. Otvoritev Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. je sijajno izpadla. Stotine ljudi se je udeležilo odprtije, banketa, koncerta in narodne igre "Testament," katero so podali igralci dramskega zbora * Anton Ve-rovšek." Operacijo je srečno prestala Mrs. Apolonija Balish, 1250 E. 175 St. Nahaja se v Glenville bolnišnici. Od 1. do 11. januarja 1942 nili tudi iz pomorske baze Ca-vite. Ameriški bombniki v boju z japonsko bojno mornarico. Silno so poškodovali japonsko boj- Predsednik Roosevelt in angleški premier Churchill sta imenovala angleškega generala Archibalda P. Wavella za vrhovnega poveljnika vseh zavezniških kopnih, pomorskih in zračnih sil v zapadnem Pacifiku. |^o ladjo in pogreznili en japon-— ski rušilec. Rusi zavzeli v petih dneh 572 krajev in vasi. V teh petih dneh je bilo ubitih 10,000 Nemcev. V roke ruskih armad je padel tudi ogromen vojni material. Gigantski načrt Amerike. Letos bo izdelala 60,000 letal, 45,-000 tankov, 20,000 topov proti tankom in 1,000 ladij. Nacisti bruhajo v onemogli jezi ogenj in žveplo na Roose-velta in Zedin jene države, toda niti z besedo ne omenjajo gigantskega oborožitvenega programa, katerega je naznanil Roosevelt kongresu. Ogromne sovjetske zmage. Uničili so 16 nacijskih divizij. Ruske armade so zavzele važno mesto Kalugo in šestero nemških armadnih korov. Hitler nič več ne napoveduje Nemčiji zmago, pač pa kliče "vsemogočnega Boga," da naj stre "boljševiško pošast," kateri sta prodala Evropo "največja vojna hujskača" — Churchill in Roosevelt. Manila je padla Japoncem v roke. Amerikanci so se umak- gon premoga last podjetja "Fructus" iz Kopra. Škoda bi bila še večja, če bi povsod požrtvovalno ne pomagali pri reševanju koprski in bujski gasilci ter vojaki. V Brdih bodo obnovili 50 hektarov vinogradov Goriška Brda, ki so najjužnejši del slovenske zemlje, bi lahko dajala še mnogo več kakor dajejo doslej. Tako bi na primer imeli kmetje velike gospodarske koristi, če bi na razne obronke posadili visokodelni kaki, ki je skromen in odporen proti škodljivcem ter zelo bogat na vitaminih. Tudi mnogo več smokev, marelic, mandljev in oljk bi lahko gojili v teh krajih. Zakaj tega briški in vipavski kmetje doslej niso storili? Vzro- Minister Eden je obiskal Josipa Stalina. Opisuje tesno sodelovanje Anglije in Rusije, ki so danes tesneje povezani kot ke-daj popre je. Morala ruskih armad je višja ■ kot kedaj preje. Duh ruskih čet je veličasten in bo pognala Hitlerja na kolena. V bitki za mesto Čangso sp Kitajci pobili in ranili 30,000 Japoncev. Ubitih je bilo tudi več visokih japonskih častnikov. Zdravniški in bolničarski štab slavne Lakeside bolnišnice je odpotoval na jug. Vojni department je odredil 50 zdravnikov in več bolničark, da odpotujejo v Fort Jackson, S. C., v vojaške lazarete. Med njimi je odpotovala tudi Miss Julia Mramor, hčerka Mr. in Mrs. Frank Mramor, 1523 E. 175 St., ki bo sledila svojima dvema bratoma, ki sta že v službi. Svetovno šampijanstvo roko-boi bstva je še vedno v rokah zamorca Joe Louisa. Premagal je Buddy Beara, katerega je zbil že v prvi rundi trikrat in mu zadal knock-out udarec. kov je več. Glavni je, da niso mogli pod italijansko okupacijo vzdržati konkurence italijanskim vinom in južnemu sadju. Vzrok so tudi razne vinske krize, ko je bilo vino po 50 centesi-mov liter in se ga tudi ni splačalo pridelovati. Zaradi tega ii^ zaradi vojne, so vinogradi zastareli, nekateri so celo opuščeni in novi so se uredili le malokje. Po osvoboditvi so nastopili novi časi. Zdaj si Brici urejajo vodovod, ki bo oskrboval z zdravo pitno vodo vsa Brda in jo bo dovolj tudi za živino in zemljo. Po južnem sadju in namiznem grozdju je v Jugoslaviji veliko povpraševanja. Vinogradniki so dobili tudi že nekaj strojev za obdelovanje vinogradov. Na raz-(Dalje na 3. strani) enakopravnost STRAN 3 Vatikan in Slovenci (Nadaljevanje) Ko je avstrijski cesar napovedal Srbiji vojno v božjem imenu, je kot najbolj katoliški vladarji in kot apostolski kralj Ogrske hotel imeti za svojo vojno tudi vso podporo Rima. Že 29. julija 1914 se je po avstrijskem poslaniku pri Vatikanu obrnil na papeža Pija X., papežev odgovor pa je cesarju sporočil vatikanski državni tajnik Merry del Val. V tem odgovoru je bilo razglašeno, da je Avstrija največji branik rimske cerkve, Srbija pa največja spotika. Dokumenti tega soglasja med avstrijskim cesarjem in papežem so bili objavljeni šele leta 1926. Vatikan jih je hotel zatajiti, a tega ni mogel storiti, ker so originali v dunajskem državnem arhivu. Papež Pij X. je bil prepričan, da bo zmaga na nemški in avstrijski strani; v nemški vojski, čeprav protestan-tovski, je videl tisto šibo, s katero bo bog kaznoval Francijo, ki je povzročila rimski cerkvi že toliko neprijetnosti. V prepričanju, da bodo postali poraženi Francozi spet ubogljivi otroci cerkve, je papež Pij X. umrl že 20. avgusta 1914. O namenih njegovega naslednika glede Avstrije sploh in Slovenije. IV. Da je bil Vatikan med prvo svetovno vojno za Avstrijo, je vedel ves svet, a kako zelo mu HIŠA NAPRODAJ Za 2 družini, 5 in 5 sob. Se bo izplačala; Zaprt porč, klet pod vso hišo in veliko podstrešje; lornez na plin, nanovo dekorirano jn barvano znotraj in zunaj. E. 109 «ii od St. Clair Ave. Cena 914,200. Pokličite lastnika. _ RE 1-0954 delo dobijo ženske dekleta ZA TOVARNIŠKO DELO ASSEMBLERS INSPECTORS MATRON Za podnevi. Morajo biti državljanke. Ne nad 35 let starosti. Dobra plača od ure. Prosta hospitalizacija in bolniška ter poškodninska podpora. Zglasite se med 8. zj. in 4.30 pop. Bishop & Babcock Manufacturing Co VOGAL E. 49th & HAMILTON delo dobijo moški tapco potrebuje dobre moške bullard operatorje turret lathe operatorje tool makers tool room pomočniki certified arc varilci vsakovrstni brusači Stalno delo — nadurno delo — Visoka plača od ure — prilika do napredovanja. Morajo biti pripravljeni delati KATERIKOLI ŠIFT. Prosimo, prinesite izkaz državljanstva. Employment urad odprt ob NEDELJAH i®"* '20. jan. .27, jan. Poleg rednih uradnih ura bo delavnikih. Pridružite se TAPCO delavcem Thompson Products, Inc. 23555 EUCLID AVE. je bila Avstrija pri srcu, se je dalo spoznati in preceniti predvsem po vojnem navdušenju, ki so ga meseca julija 1914 kazale klerikalne organizacije v avstrijskih deželah. Slovenska ljudska stranka, kakor se je imenovala slovenska klerikalna politična organizacija že od leta 1905, je po želji in gotovo tudi po navodilih Vatikana z gorečnostjo svoje vere v zmago avstrijskega orožja z božjo pomočjo združila tudi velike zločinske grdobije. Že nekaj dni po sarajevskem atentatu (5. julija 1914) je govoril pri žalni manifestaciji v Unionu v Ljubljani načelnik stranke dr. Ivan šušteršič, da bo "težka pest slovenskega vojaka razdrobila črepinjo tistega Srba, v katerem živi požrešna megalo-manija." "Slovenec" je priobčil 27. julija pesem "Bojni grom," ki pravi; "S kanoni vas pozdravimo, vi Srbi, dom hladen vam postavimo ob vrbi." Največja zločinska grdobija pa je bila okrožnica, ki jo je slovenska ljudska stranka meseca julija poslala svojima zaupnikom z naročilom, naj pomagajo z vsemi močmi zatirati in izkoreniniti velikosrbsko in protiavstrijsko zarotnistvo. Zaupniki stranke so dobili naslednje naloge za poročanje: "1. Ali so v vašem kraju vele-srbski in protiavstrijski pojavi ? Od katere strani ? "2. Ali se širijo v vašem kraju nasprotni listi in kdo jih razširja? "3. Kdo je v vašem kraju naročnik kakega slabega lista, kakor so 'Slovenski Narod,' 'Dan,' 'Naš glas,' 'Učiteljski tovariš,' 'Sava,' 'Zarja' itd. "4. V katerih gostilnah in drugih javnih lokalih so taki listi?" Po treh letih so Krekovi pristaši v svojem glasilu zatrjevali, da ta okrožnica vohunstva in ovaduštva ni bila nikdar sklenjena niti na seji vodstva niti na .seji izvrševalnega odbora stranke, temveč da nosi zanjo vso odgovornost načelnik stranke dr. šušteršič sam. šušteršič pa je v svojem glasilu odgovarjal, da so hoteli s to okrožnico samo ugotoviti, kakšne so razmere na Slovenskem. Okrožnica je bila po njegovem mnenju "potrebna in koristna, ker se je z njeno pomočjo izkazalo, da je imelo velesrbstvo na Kranjskem prav malo korenin." Ta trditev ni samo vatikan-sko-farizejska, temveč tudi do skrajnosti cinična. Z okrožnico niso pregledovali razmer v deželi in mišljenje ljudstva, temveč uvedli vohunstvo in ovadu-štvo, ki je imelo najstrašnejše posledice. Z njo so začeli kopati grobove nedolžnih žrtev avstrijske soldatske na Suhem bajerju v Ljubljani. S to okrožnico se je pojem izdajalca razširil od tistih, ki podpirajo sovražnika, na vse, ki na kakršen koli način izražajo svoje nezadovoljstvo ali pa se pritožujejo nad kako TEKOM ČASA, ko se zobozdravnik nahaja na st. Clalr Ave. in East 62nd St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, doCim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu. Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil ? novim. Vam ni treba imeti določeneea doffovora. Njegov naslov je Ur. J. V. ŽUPNIK 6131 ST. CLAIR AVENUE Tel. ENdicott 1-5013 vogal East 62nd Street; vhod mamo na East 62nd Street. Urad je odprt od 9,30 zj. do 8. zv. Dr. J. V. ŽUPNIK krivico oblastnikov. Nemški list je moral Slovencem razložiti, kakšne posledice je imela klerikalna okrožnica, ki je "pregledovala" razmere na Slovenskem in mišljenje Slovencev. "Neus Wiener Tagblatt" je pisal, da je bilo v prvih 14 mesecih vojne zaradi veleizdaje in drugih političnih prestopkov obešenih ali ustreljenih v Sloveniji 469 ljudi, v Bosni in Hercegovini 900, na Hrvatskem pa 513. Dunajski list je tem številkam še dostavil, da med temi žrtvami ni bilo niti enega Nemca ali Madžara. Avstrijska monarhija s pomočjo Vatikana ni vodila vojne samo proti Srbiji, temveč tudi, kakor kaže vojnohujskaško in ovaduško delo klerikalne organizacije v Sloveniji, proti vsem slovanskim narodom v državi. Vojaški absolutizem je na vso moč divjal v slovanskih deželah. Zapiral, obešal in streljal je ljudi ter nalagal rekvizicije. Slovenci so bili na frontah v prvih vrstah. To velja posebno v boju proti Italiji, ker so grdo izkoriščali ljubezen Slovencev do domače zemlje . Sam avstrijski vojni državni urad je takole precenil in po narodnosti delil vojne žrtve do konca leta 1917: Nemcev je bilo mrtvih 2.91%, Slovencev 2.75%, Čehov na Mora vskem 2.67%, Čehov v kraljevini 2.25%, Ukrajincev 2.15% Romunov 1.92%, Italijanov 1.83%, Hrvatov in Srbov 1.8%, Poljakov 1.62%. Na Hrvatskem je prišlo na 100 prebivalcev 2.02%, v Bosni pa 1.91% mrtvih. Morilski bes avstrijske sol-dateske, ki ga je v vseh naših krajih s svojim navodilom in poveljem za vohunstvo in ovadu-štvo, ni izbiral žrtev. Preganjani so bili pristaši vseh slovenskih strank in slojev, posvetnjaki in duhovniki, moški in ženske, stari in mladi, a voditeljem klerikalne stranke tudi žrtev iz lastnih vrst ni bilo mar, ker so bili sami kot izvrševalci vatikanske politike in kot zaščitniki Avstrije vedno na varnem in ker so lahko vsakemu svojemu nasprotniku vtisnili žig P. V. (poli-tisch verdachtig—p o 1 i t i č n o sumljiv), ki je mnoge spravil tudi na morišče. (Dalje sledi) Primorske vesti (Nadaljevanje z 2. strani) polago imajo rigolni plug kmečke zadruge iz Bukovice, Vipavci pa si izposojajo rigalni plug iz Sežane. V kratkem bodo dobili še en buldozžer za rigolanje novih vinogradov. Tudi strokovnjakov jim v bodoče ne bo primanjkovalo, saj se je s 1. okti^brom začela v Ložah na Vipavskem triletna sadjarsko vinogradniška šola, ki jo brezplačno obiskuje 30 učencev iz raznih krajev Slovenske Primorske. Tragična smrt Justine Cehovin iz Zgornje Branice Dne 6. novembra se je pri padcu iz tovornega avtomobila smrtno ponesrečila odbornica krajevnega ljudskega odbora Gornja Branica, Justina Čehovin ki je bila med prebivalci daleč naokrog zelo znana in priljubljena. V narodno osvobodilni borbi je sodelovala od leta 1941. Njen dom je bilo prvo zatočišče partizanov. Po osvoboditvi je bila dolgo tajnica krajevnega ljudskega odbora, pridno je tudi do zadnjega delala v organizaciji Antifašističnih žena. Med prvimi je z vso družino stopila v kmečko obdelovalno zadrugo, kjer je postala vzorna zadružnica. Kako je bila pokoj-nica priljubljena, je pokazal njen pogreb, ki se ga je udeležila velika množica od blizu in daleč. Kulturna zgodovina človeštva Po navodilu organizacije UNESCO, ki je del ali odsek organizacije Združenih narodov, bodo znanstveniki mnogih narodov sestavili znanstveno in kulturno zgodovino človeškega rodu. Tozadevna komisija, sestoječa iz 12 znanstvenikov,' je bila že deloma sestavljena. Devet jih je bilo že imenovanih iz držav, kot so Indija, Mehika, Zedinjene države ameriške, Anglija, Sirija, Švica in druge. Sestava zgodovine človeštva je zamišljena v obliki šestih knjig, katerih vsako bo spisal drug znanstvenik. Predvidevano je, da bo to delo dogotovljeno do le- IZ URADA SLOV. NAR. DOMA NA ST. CLAIR AVE. Tem potom se obvešča vsa društva in posamezne solastnike certifikatov SND na St, Clair Ave., da se vrši glavno letno zborovanje društvenih zastopnikov in posameznih članov Slov. Nar. Doma V ČETRTEK, Di\E 10. JAGUARJA 1952 v avditoriju SND. Pričetek ob 8. uri zvečer. Na večernem redu bodo poročila direktorija o poslovanju za preteklo leto in volitev direktorjev, katerim doba poteče. Direktorij Slov. Nar. Doma CHARLES VERTOUSNIK, preds. Zapadna Slovanska Zveza GLAVNI URAD: 4676 WASHINGTON ST., DENVER 16, COLO. je bila ustanovljena 5. Julija 1908 na demokratični podlagi. Od leta do leta lepo napreduje ter že veliko let plačuje vse posmrt-nine in dividende svojim članom samo z obrestmi, ki jih zasluži od investicij njenega premoženja. Zato še ni bila prisiljena zvišati lestvice za novopristople člane. V zadnjih štirih letih je plačala po $6 dividende svojim članom za vsak tisoč dolarjev posmrtnine ali "endowment" zavarovalnine. Enako vsoto bodo tudi letos prejeli člani, ki niso še dopolnili starost 70 let. člani, ki so dopolnili starost 70 let, bodo pa letos prejeli po $18 dividende za vsak $1,000 zavarovalnine, kajti solventnost ZSZ je 138.89%. Umrljivost v članstvu je samo 37.45% in obresti pa zasluži po 4H% za vsakih $100 premoženja. Vse rojake in rojakinje se prijazno vabi za vstop v to nad-solventno domačo organizacijo. Za vsa pojasnila se obrnite na MBS. JOHANNA V. MERVAR, 7801 Wade Park Ave., EX 1-0069; MRS. ANTONIA TOMLE, 14823 Sylvia Ave., PO 1-3549, ki ste predsednici clevelandskih društev, ali pa direktno na gl. tajnika ANTHONY JERSIN. 4676 Washington St., Denver 16, Colo, Pristopnina je prosta in provizija za novopridobljene člane pa od $5 do $10 za vsakih $1,000 novo vpisane zavarovalnine. Pristopite z vašo celo družino še danes! Različne vrste zavarovalnine do $1,000 za otroke. V odraslem oddelku se zavaruje od 16. do 60. leta, po starosti, za $250 do $5,000. Izdajajo se različni certifikati kot; Celo-življenjski, 20-letno plačljivi in 20-letno "endowment." Vsak certifikat nosi denarno vsako leto raste. Poleg smrtnine, ako želite, se lahko zavarujete tudi za bolniško podporo, kakor tudi za razne operacije in poškodbe. Mesečni prispevki (asesmenti) so urejeni po American Experience tabeli z 3Vž% letnimi obrestmi. ta 1957. Na podlagi teh knjig bo sestavljena skrajšana zgodovina v dveh knjigah, ki bodo na razpolago univerzam in drugim učnim institucijam vseh dežel. Končno je nameravana še bolj skrajšana zgodovina človeštva v eni sami knjigi, namenjeni za široke sloje občinstva. Nameravana zgodovina človeštva bo segala nazaj do najpri-mitivnejšega človeka, koUkor je ta zgodovina znana iz izkopanin in zgodnjih zapisanih beležk na kamenu, žganih opekah, papirusih itd. V moderni čas bo sega],a ta zgodovina do šestega desetletja v tekočem stoletju. Zgodovina človeštva je bolj ali manj točno zabeležena v knjigah in raznih spomenikih raznih narodov, pa vse to je tako rekoč razmetano in pri mnogih narodih strankarsko ah ideološko pobarvano. Koliko toUko celotne zgodovine človeštva nimamo do-sedaj. Znano je, na primer, da so imela razna ljudstva v Sredozemlju, na Kitajskem, v Centralni in Južni Ameriki in drugod visoko razvito kulturo že pred tisočletji. Nekatera teh ljudstev danes več ne eksistirajo. 1. r :/ J ^ ju. a# Alah m wbrovement ' \ # e # 6 AMERiCAN-c$ta«daifd MONTERSKO OPREMO Sedaj je čas, da si modernizirate vašo kopalnico... da dodate k udobnosti... da lično preuredite vašo kuhinjo ... da predelate vašo pralnico. Ko si izberete America-Standard montersko opremo, prav lahko napravite vse te izboljšave, ki bodo v pravcato krasoto. In vaš dom bo mnogo prijetnejši kot kdaj koli... v zavist slehernemu, ki si ga bo ogledal. Prijazno vas vabimo, da si sedaj pridete ogledati naŠ0\ obširno zalogo različnih modernih American-Standard kopalnic, stranišč, umivalnikov, kuhinjskih lijakov pralnih korit in avtomatičnih vodnih grelcev! Ni jih boljših za dobiti! In, presenečeni boste, ko boste videli po kako nizki ceni so! Pridite osebno ali pokličite in vam damo naše cene. Vam je mogoče sedaj modernizirati in PLACATE NA LAHKE OBROKE 3-komandna oprema za kopalnico 163.95 iiaprej (brez sedeža in dodatkov) m W. F. HANN a 15505 EUCLID AVE SONS MU 1-4200 Ust. 1907 Mario Kolenc Louis Planine STRAN 4, ENAKOPRAVNOST BELI DVOR MLADINSKI ROMAN SPISAL GUSTAV ŠILIH Predstavnik: Dr. Miloš Vauhnik (Nadaljevanje) Spustivši se ob ranjencu na tla, je Lovrek naslonil lakti na kolena, zakril si z rokattia oči in jel iznova tuhtati. Ali naj vkljub Ulrikovi trdovratnosti tvega pobeg k Lahom ter prevzame odgovornost zanj ? V tistem trenutku se je spomnil na svoj doživljaj ob prihodu na fronto, ko ga je notranji glas rešil gotove smrti, in na vso moč mu je prisluhnil tudi zdaj. In glej, zazdelo se mu je, da se ga oklepa in ga dviga mehka roka: obrača ga nazaj proti avstrijskim zakopom, prijazen glas mu od nekod priše-petava, naj se podviza . . . Lovrek je začutil blagodejno bližino nečesa pomirjujočega. Z naglim sklepom je skočil na noge. "Poizkusiva svojo srečo!" se je sklonil k Ulriku. "Nazaj te ponesem. Bog nama pomagaj!" Ranjenec, ki je kakor mrtev ležal na tleh, ga menda sploh ni slišal. Lovrek gaje najprej z eno roko nekoliko privzdignil, da mu je mogel podložiti pod hrbtom drugo, potem gaje trdno V blag spomin tretje obletnice smrti našega nepozabnega soproga in očeta john zaller ki je umrl dne ,4. jan. 1949. žalujoči ostali: FRANCES ZALLER, soproga HERBERT, RAYMOND in LEONARD, sinovi EILEEN, hči LUCY, snaha JOHNNY in GREGORY, vnuka Cleveland, O., 7. jan. 1952. prijel, pažeč, da se ne dotakne najobčutljivejših poškodb, in se z odločnimi koraki človeka, ki natančno pozna svoj smoter, pognal po pobočju. Pričela seje nevarna in naporna hoja, težavna že za poedinca, nikar za človeka, kije nosil neprigibno, kakor svinec težko truplo na rokah pred seboj. Desno in levo so mimo njega žvižgali razstreljeni drobci, in bolj in bolj gaje du-šil žvepleni dim, ki se mu je valil naproti. — Zazdelo se mu je celo, da mu pešajo noge, da mu gore roke od pekoče utrujenosti . . . Zdaj, zdaj bo moral izpustiti svoje breme . . . Ne sme dalje, mora se odpočiti, zakaj kmalu bo dospel do pasu najhujšega ognja, kjer ga more rešiti edino čim bolj pospešeni dir. Pol sedeč, pol ležeč, z rokama ob Ulrikovem truplu, se oddihu-je in nabira moči. Nekako raztresen posluša bobnenje nad seboj in dozdeva se mu, da ne besni več tako, da celo nekoliko popušča. Oh, da bi bilo res! Ob tej nadi se spet počuti krepkega in svežega. Nenadoma vstane, stisne Ulrika k sebi in prične bežati, blazno bežati . . . Fiu, fiu, žvižga okrog njega, tresk, tresk, hrešče granate. Kamenje in prst škropita nanj, roko mu nalik udarcu biča oplazi nekaj ostrega in pekočega, njegova pljuča komaj sopejb. Toda on se ne ustavi, pogreza se v granatne lijake, izpod tika nad. raztrganimi ostanki bodikave žice, pada in spet vstaja, sili dalje, dalje. Smer se mu zdi prava, na dobro srečo, na božjo pomoč beži . . . Zdaj je menda že na vrhu, prav blizu zakopov . . . Dalje, dalje...! Nenadoma zagori naravnost pred njim slepeč blisk. V hrbtu začuti neznosno bolečino, ki ga s takšno silo pahne naprej, da se ne more več ustaviti. Z ranjencem vred strmoglavi v globok lijak, kjer obleži pol nezavesten, ugibajoč, kaj se je pripetilo z njim. Bolečina v hrbtu ga nekoliko vzdrami, poskusi se dvigniti. Zaman, zaman . . . Tako! Zdaj je konec! Prva granata, mina ali šrapnel, ki udari v bližino, ga mora raztrgati, raznesti na drobne kosce . . . Bolj in bolj se mu izgublja izpred čutov obdajajoča ga resničnost, predstave se gnetejo in iz-previjajo, zdaj zelo nejasne in nerazločne, nato spet v žaro viti luči prijetnega spomina... Polo-nica in Janez blisneta mimo, vesela in nasmejana. Vida prišeta v bleščavi jutranjega sonca, roke steza proti njemu in ga kliče. v BLAG SPOMIN ob 11. obletnici kar je umrl naš ljubljeni soprog in dobri, skrbni oče 1941 ■ t'tnrtrpipiin'ittl 1952 FRANK KALIN Zaprl je svoje mile oče dne 7. januarja 1941 leta Leto za letom se v večnost izliva, s prahom pozabe pokriva stvari, ljubezen do Tebe pa še vedno je živa, v srcih še naših kot plamen gori. Žalujoča soproga ANGELA, AMALIA, ANGELA in FRANK, otroci vnuki in vnukinje Cleveland, Ohio, dne 7. januarja 1952. kliče... K njej hoče, ali strahovita teža ga potiska k tlom, obup mu razganja prsi. . . Ne more je doseči. . . Ko pa uzre tik pred seboj njene lepe oči, nalite s solzami, prepolne ljubezni, mora k nji, mora! S strahotnim naporom, ki mu mesari mozeg in drobovje, se opotekaje dvigne... V tistem hipu izgine prikazen, Lovrek se zbudi. Osupel obrača glavo... Kje je? Poleg sebe zagleda smrtno-bledega, vsega okrvavljenega Ulrika, visoko nad njim se tuleč vozijo granate, ki se razčehavajo nekje v ozadju, a nekje blizu njega regljajo strojnice, kričijo ljudje, pokajo ročne granate... Laški napad? Zares prvi svit je na nebu, najpripravnejši čas...! Kmalu zamrejo kriki in le zdaj pa zdaj še poči kak posamezen strel. Naprej, Lovrek! Klical bi rad, ali skeleča bolečina v prsih ga ustavi, vstati hoče, pa je brez moči. . . Kaj bo z njima? Naprej, mora mu uspeti! ' Strašno trpi, naposled pa se vendarle spravi na kolena. Ob-jemši z rokama nezavestnega ranjenca, se z enim samim sunkom, ki mu vnovič skoraj ugrabi zavest, postavi na noge. Omotičen pleza iz lijaka, kakor v sanjah premaga usipajočo se strmino, stopa naprej... Omahovaje, kakor pijan se opoteka čez ruševine, čez razsekane španske jezdece in nerazpočene mine. Čudež ga vzdrži na nogah. Kakor iz velike daljave priletavajo zmedeni klici na njegova ušesa, potem mu mahoma zmanjka tal. Z Ulrikom na rokah se pogrezne v črno temo, in padanju ni ne konca ne kraja... Onemogel in ves povezan, ležeč na nosilnici v kavemi, ki jo je razsvetljevala v kotu pritrjena karbidovka, se je spet prebudil. Slaboten plamen je obmetaval skalovje s sencami, ki so se dozdevale neresnične in nemogoče. Svet, kamor ga je bila potisnila zavest, ni mogel biti pravi svet... Ali sem umrl? je pomislil. Premaknil se je, toda v prsih ga je močno zabolelo. Z brzim korakom je priskočil k njemu bradat vojak. "Nikar, tovariš, nikar!" "Kaj je z menoj?" je vprašal Lovrek s težkim jezikom in stra-homa občutil, da ga ob vsaki spregovorjeni besedi zaskeli v prsih. "Hudo si jo izkupil! šrapnel v pljučih in prestreljeno roko imaš. Kar tiho, drugače se ne izližeš!" "Kje je Ulrik? Kje je poročnik Miklausin?, Ali še živi?" Vojak, čigar dobrodušno zaskrbljene oči so Lovreka umirjale, je skomizgnil z rameni. "Da-li še živi, mi ni znano." "A kje je?" "Pred pol ure so ga hudo ranjenega odnesli na polkovno zbirališče. Nič se ne ve, kako bo z njim." "Ali je kaj govoril?" "Nič. Samo po tebi je enkrat vprašal." "In..." "Tiho zdaj! Ne smeš več govoriti! Zdravnik prihaja." Lovrek je poslušno umolknil in zaprl oči. Proti večeru, ko so se vrnili sanitetniki, so tudi njega odnesli k polkovnemu štabu. Od tam so ga še v isti noči prepeljali v bolnišnico. 11. poglavje. SVITANJE. I. četrtič po izbruhu velike vojne so pozvanjali velikonočni zvonovi, oznanjali vstajenje in pre-rojenje—brez odziva, brez odmeva. Še vedno ni bilo konca krvave morije na neštetih bojiščih, še vedno ni bilo videti kraja človeški stiski. Država je zasipala ljudi z malovrednim papirnatim denarjem in jim z neusmiljeno strogostjo odvzemala poslednje zaloge živeža. Njeni siti izvrševalci so se znašali nad reveži ter se prizanesljivo izogibali žitnic in hlevov odpadniških bogatašev. Narod je vsa leta z angelsko potrpežljivostjo, pravzaprav z živalsko topostjo, prenašal raznotere nadloge in s krvavečimi srci prejemal tožne vesti o smrti svojih dragih daleč na tuji zemlji, to pomlad pa mu je bilo že zvr-homa dovolj. Redki dopustniki se niso več vračali na fronto, temveč izginjali v težko pristopne planinske gozdove na Rudniku in Kozjaku, kjer so se v mnogoštevilnih podzemeljskih jamah uspešno izmikali vsakršnemu zasledovanju. Ljudstvo jih je vkljub grožnjam oblasti zalagalo z živežem in jih opozarjalo na orožniške in vojaške patrulje, ki so od časa do časa preiskovale gozdove. Tudi četrta povojna velika noč je bila še vedno resnobna in tiha, ali v preplašenih srcih je kalila prva rahla qada. Tudi letos so ušesa dolinčanov pogrešala ubranega in svečanega petja zvonikov—, zato pa so bili glasovi samotarjev v farnih cerkvah smelejši in samozavestnejši, obeta je konec dolge, predolge stiske. Večerni vlak je na veliko soboto z veliko zamudo prihlaponil v Zalesje, ne toliko radi premnogih potnikov, kolikor radi slabega premoga in obrabljenih voz. Kar je bilo dopustnikov, so se že od daleč željno ozirali skozi okna, a na postaji z maloštevilnimi ne-vojaki brž poskakali na tla ter odhiteli vsak na svojo stran. Eden izmed vojakov v oguljeni, umazano sivi uniformi, je bil visok mož s črno brado in bledim, shujšanim obrazom, železničar, ki je ob postajnem izhodu že od pamtiveka pobiral vozne listke, ga je zvedavo pogledal, toda tudi on ni prepoznal v njem mladega Gradnika. Ne da bi bil postal, je ta krenil po vedno blatni cesti v kostanjev drevored in nato proti trgu, kateremu pa se je pozneje umaknil, zavivši obiiožnici naravnost proti Gradišču. S,poljan gg. je z milo dobrodošlico pozdravljal pomladanski veter, donašajoč s seboj vonjavo prebujajoče se zemlje. (Dalje prihodnjič) Stan svetovni red v razkroju Zastopniki Enakopravnosti • Za St. clairsko okrožje: JOHN RENKO 1016 Easf 76fh Street UT 1-6888 • Za collinwoodsko In euciidsko okrožje: JOHN STEBLAJ 26851 Oriole Avenue REdwood 1-4457 • Za newburško okrožje: FRAJMK RENKO 11101 Revere Avenue Diamond 1-8029 Uncle Sam Says k J': ; ■ %»<>: ■ ^ h4»,, Merry ChrlstmasI And make it merrier, folks, by giving presents that increase In value like V. 8. Defense Bonds. Yon can buy them at your bank or Post ORlce. And don't forget to include yourself In a bond-buying program all the year 'round. Join the Payroll Savings Plan where you work, or the Bond-A-Month Plan where yon bank. Everyone with an income should be in one of these plans. Buy Defense Bonds now, hold on to them, and you'll have many Merry Chrlstmaae« to tome! U. S. Trmur/ D»partmml Svetovna človeška družba dobiva nove oblike. Sicer se je to vršilo v vsej znani človeški zgodovini, toda zdi se, da se v zadnjih letih in desetletjih te iz-premembe vršijo neprimerno hitreje in v večjem obsega kot nekoč. Kakšne izpremembe so v teku nekaj desetletij nastale na krajih nekdanje Avstro-Ogrske, carske Rusije in Nemčije! V zadnjih nekaj letih je Velika Britanija prenehala biti velesila; izgubila je velika kolonijalne dežele in njene vezi z domini j i so vedno rahlejše. Nizozemska je izgubila bogato kolonijo Indonezijo. Kdo je pred nekaj leti sanjal o republiki Indiji, ki se je izmuznila Angliji, ^li o republiki Indoneziji, ki se je osvobodila nizozemske nadvlade! In to niso male krpe; v Indoneziji je nad 70 milijonov prebivalcev, v Indiji par sto milijonov. Podjarmljena kolonij alna ali deloma kolonij alna ljudstva v Aziji in Afriki dosegajo ali zahtevajo samostojnost. Sistemi prejšnjih držav se menjajo. Male države si upajo izzivati velike ali še nedavno velike. Danes se zdi, da so na svetu samo trije državni velikani: Ze-dinjene države Amerike, Sovjetska zveza in Kitajska. Vse imajo svoje satelite ali vsaj naklonjene manjše države v bližnji ali bolj oddaljeni okolici. Iz vseh delov sveta odmevajo klici za mir, za svetovni mir, toda velike in tudi mnoge male države se hite oboroževati. Pravijo, da le z orožjem je mogoče vzdržati mir. Morda. Vsekakor se vse države bojijo vojne. Ne samo ljudstva, ampak tudi njihovi vladarji in diplomati. Vsi vedo iz časov zadnje vojne, da velike vojne ne prizanašajo nikomur, niti vladarjem in diplo- matom. Ta splošni strah pred veliko vojno je, kot se zdi, preprečil izbruh nove vojne dosedaj in jo morda prepreči za dogledno prihodnost. Nekdanja diplomacija je odpovedala. Nekoč so se vojne začenjale po uradnih ultimatumih, na določeni dan, ob določeni uri. V novejšem času se začenjajo z nenadnimi napadi brez napovedi vojne. Izzivanj za vojno je nič koliko; besednih in dejanskih. Nad nevtralnimi morskimi vodami se sestreljujejo ameriška letala; izgubljeni letalci nad suho zemljo so prisiljeni pristati in so aretirani; reporter j i in trgovci so aretirani, obsojeni in zaprti, češ, da so špijoni. To celo v malih državah kot sta Češkoslovaška in Madžarska. Državni department pošilja protestne note, to je vse. Nekoč bi bili taki čini izzvali vojno napoved in vojno. Kaj bi bila vojna Amerike, na primer, proti državici kot je Madžarska! Toda iz take vojne bi skoro gotovo nastala vojna s Sovjetsko zvezo, kar bi pomenilo svetovno vojno. Strah pred vojno preprečuje vojno. Dostikrat beremo o incidentih ob jugoslovanski meji, o streljanju od strani Madžarske, Romunije, Bolgarije in Albanije. Napadena stranka pošilja proteste in pri tem ostane. Vojna bi bila riskirana reč, ker bi se lahko razvila v svetovno vojno. Nekdaj so zadostovali za pričetek vojne dosti manjši vzroki. Mali in slabotni državi kot sta Iran in Egipt zadnje čase grdo izzivata Anglijo. Morda imata za to dovolj vzroka; mi ne vemo in ne sodimo. Toda Anglija se ne misli spustiti v vojno na tistem delu sveta. Dasi Anglija dandanes ni več velesila v pravem pomenu, je dovolj močna, NAZNANILO ! Cenjenemu občinstvu, prijateljem in znancem naznanjamo, da smo prevzeli od dobro poznanega Jim Kotnika GOSTILNO na 7006 S+. CIalr Ave. kjer bomo odsedaj naprej postregli z dobro pivo, vinom in žganjem ter okusnim prigrizkom. Se priporočamo v prijazen obisk. ALBIN in ANNA KRAJC, lastnika NAZNANILO odjemalcem vseh treh trgovin Slovenske zadrnžne zveze. Poročamo, da od sedaj naprej dobite z vsakim nakupom G. I. GOOD INVESTMENT STAMPS katere nalepite v posebno knjižico in ko je napolnjena, prinesite jo v dotično zadružno trgovino, kjer ste odjemalec. Iz posebnega cenika si izberete darilo, katero vam bo všeč in potrebno, in to je za vas darilo od nase strani. Pomnite, da za vsako polno knjižico si izberete darilo po vasi želji. Vprašajte gotovo za G. L GOOD INVESTMENT STAMPS IN ZA KNJIŽICE. Naši uslužbenci vam bodo vljudno vse razložili. Slovenska zadružna zveza 667. E. 152 St 16201 Waterloo Rd. 712-714 E. 200 St. ZAVAROVALNINO proti Ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd. preskrbi Janko N. Rogelj 6208 SCHADE AVENUE Pokličite: ENdicott 1-0718 da bi obračunala z Iranom in Egiptom, pa si ne upa. Vojna na Bližnjem Vzhodu bi se najbrž spremenila v svetovno vojno in tega Anglija ne upa riskirati. Strah pred svetovno vojno preprečuje vojno. Ni prijetno živeti v svetu, kjer samo strah pred vojno preprečuje vojno. Ampak tako je ob zaključku prvega leta druge polovice dvajsetega stoletja. Nekdanji svetovni red je v razkroju in v bolečinah-se porajajo nove forme. Da bi le ne zahtevale nadaljnih človeških žrtev; bilo jih je že vse preveč. Upamo, da bosta oboroževanje in strah pred vojno preprečila novo svetovno vojno. Nekako čudno je to upanje, vendar je edino, ki ga moremo v obstoječih razmerah imeti za ohranitev svetovnega miru. Da bi le ne bili razočarani! —NOVA DOBA PRODA SE popolnoma nova Philco ledenica, katero smo dobili za darilo. 9 kub. čevljev. Velik predal za zmrznjeno meso. Vpraša se na 20341 ARBOR AVE. IV 1-6459 Hiša za dve družini med St. Clair Ave. in Superior Ave. se proda. 6 in 5 sob, vse v dobrem stanju. Cena $11,900. Vpraša se na 6716 EDNA AVE. EX 1-6271 SEDAJ JE ČAS, če hočete popravili vašo klel! Če je stena mokra ali se lušči, jo očistim in nanovo prepleskam z novo Ivarino, ki je "waterproof," ter je stena potem v resnici gladka, lepa in suha. A MALNAR 1001 EAST 74th ST. EN 1-4371 Dva pogrebna zavoda Za zanesljivo izkušeno simpatično pogrebniško postrežbo po CENAH, KI JIH VI DOLOČITE pokličite A.GRDIMA?;ySONS Funeral directors evkwnvkl eialck* nn ea*»62«st. fiOSS 'KErtmctt /SW CHICAGO. ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING CALL DEarborn 2-3179 HELP WANTED MALE MuntzT-V NEEDS SALESMEN This National Organization offers excellent earnings. — Good working conditions. — Pleasant Associates. Prefer man familiar with people and community. Muntz TV 1705 WASHINGTON ST. Waukegan, 111. EDUCATION MOLDS OUR rUTURB BITTIR SCHOOU BUILD A STRONCIR AMiRICA