Kmet, dclavac ln obrtnik naj bodo narodu vodniki JL 3E lakaja mU «r«d«. Narafnlnai n ml« tat. Dta M-ra pal lata „ ir-aa hMZMmtv« m Ml« l«t« Din M--lm«r«tl pa tarif«. - Pl»-manlm vpratanjam n«i m priloži znamk, ra od-g«««r. — Mafrankirana plana m m tpralamaj«. Viakdo vati v»( vtesadove •vojega dela In marlfl-vostl 1 Glasilo -Slovenske Kmetske Stranke' IL IE R«k«|sifl M n. »r»-l«J«. — PUt« in t«žl m v Ljubljani. — Urod-niitv. la uprav« Je * Ljubljani » K.lerivorikl «!!.! it. 7. — T.l.ton lnl»r. It. K». — RaJun pri p«it. 4.Ko»n«m rt vodu it. 14.194. Poročilo Državni proračun. — Diplomatske intrige. — botna vlada. Sla- Parlament nadaljuje razpravo o državnem proračunu. Proračuni za več ministrstev so že sprejeti, nekateri pa pridejo ta teden na vrsto. Opozicijonalni govorniki, katerih je priglašeno veliko število, s kritiko ne varčujejo. Najbolj važne so za ta proračun naknadne določbe (takozvani »amandmani« ali »priveski«), ki postavljajo skoro vse dosedaj veljavne zakone in uredbe na glavo in dajejo v resnici vso moč vladi, ki bo lahko delala, kar bo hotela, tudi brez parlamenta ali celo proti parlamentu. S sprejetjem teh naknadnih določb si je naš parlament sam zadrgnil vrv okoli vratu, ker parlament niti o denarju in o njegovi vporabi ne bo več odločal, ampak bo imel vse v rokah poseben državni odbor. Sprejetje naknadnih določb in vzpostava državnega odbora kažejo na to, da smo že popolnoma zapadli vladni diktaturi. 0 kakem pravilnem in rednem državnem gospodarstvu pri nas ni niti govora. Državni proračun je samo navidezen. To so samo prazne številke brez vsake vsebine. To so naglasili vsi opozicijonalni govorniki. Zato pa ne propada pri nas le državno, ampak tudi privatno gospodarstvo. Ker pa je državni proračun le navidezen, zato svarimo davkoplačevalce v Sloveniji, naj ne verjamejo prezgodaj slavospevom »Slovenca« na velike pridobitve za Slovenijo, ki jih je baje priborila SLS za Slovenijo. Mi svetujemo ljudem, naj počakajo. Najbolj natančno jim bo dokazal vse davčne in druge olajšave njihov lastni žep. Nam se zdi, da bo ostal še dolgo tako prazen kakor je sedaj. Strankarski boji, slaba državna uprava in propadajoče privatno gospodarstvo so stvari, ki niso znane le nam, ampak tudi tujemu svetu. Posebno dobro poznajo naš položaj Italijani. Zato so si izbrali ravno najslabši naš trenutek, da nam skočijo za vrat v Albaniji, ker dobro vedo, da naš položaj na znotraj ni tak, da bi se z lahkoto spuščali v kakšne vnanje zapljetljaje. Kljub temu pa, da je čisto naravno, da se nobena država, ki je v enakem položaju kakor naša, ne more spuščati v vojno kar na predrznost, vendar lažejo Lahi in Angleži po celem svetu, da mi ogrožamo ev- Vojna nevarnost. ropski mir! Če bi svet naš notranji položaj pravilno presojal, bi se Lahom in Angležem na take bajke temeljito smejal. j Znano pa je naši vladi in vsemu j svetu, ki hoče biti nepristranski, da mi sploh nimamo ogromnih liv-nic za topove, fabrik za tanke in avtomobile, fabrik za patrone in puške itd., dočim ima Italija takih naprav nebroj! In v takem položaju da bi se mi nalašč pripravljali, da bi vojsko izzvali? Kdo naj to verjame, Naš zunanji položaj je danes za nas jako neugoden. Naj zadostuje le ta trditev brez obdolžitev, kdo da je tega kriv. Nikdar pa ne bi bilo do tega prišlo, če bi tista gospoda, ki je imela in ima v Beogradu prvo besedo, vodila nekoliko drugačno notranjo politiko in če se ne bi brigala samo za svoje žepe in za procvit vladajoče stranke, ampak bi skrbela za celo J državo tako kakor je treba! Jasno je namreč kot beli dan, da se zunanji sovražniki zaletavajo v državo le takrat, kadar se jim zdi, da je slaba na znotraj in polna razprtij in razdora, nikdar pa ne takrat, če je država na znotraj urejena in močna. V tem oziru je radikalna stranka, ki ima vso našo I diplomacijo v rokah, silno grešila in za diplomatski polom, ki ga doživljamo, je samo ona odgovorna in nihče drugi! Današnja vlada, ki jo tvorijo radikali in klerikalci, je tako slabotna, da nikakor ne more biti kos zunanjim težavam. Zunanji položaj države je tak, da moramo prej ali slej dobiti močno vlado, ki se bo opirala res na večino naroda in ne samo na bajonete notranjega ministra. Ali pa bomo doživeli tekom časa še hujše diplomatične poraze kakor sedaj. Enostranska politika, kakor jo poznajo v Beogradu, utegne imeti za posledico, da bomo morali laško okupacijo Albanije prav tako mirno vtakniti v žep, kakor je morala nekdaj Srbija požreti okupacijo in aneksijo Bosne. Toda takrat je vodil zunanjo politiko Srbije veliki ruski diplomat Hartvig, ki je vedel, zakaj je treba potrpeti, danes pa Hartviga ni več. Odkar je Hartvig umrl, Srbi nimajo nobenega diplomata več, državnika pa že celo ne. Tega dejstva se pa v Beogradu ,še ne zavedajo. Po svetovni vojni so se sešli v Parizu zastopniki zmagovitih držav, da narekujejo Evropi in celemu svetu mir. Takrat smo slišali in brali, da bo svet urejen tako, da bodo zadovoljni vsi ljudje in vsi narodi, da se nikomur več ne bo treba boriti za svoje pravice z orožjem v roki. Mirovna konferenca, ki je zborovala skoro 2 leti, pa kljub dolgotrajnosti svojih pogajanj ni dosegla nobenega uspeha. Miru namreč niso delali na podlagi sporazuma, ampak na podlagi diktata. — Kjer pa eden diktira in samo zapoveduje, se gotovo najde tudi nekdo, ki z diktatom ni zadovoljen in se mu upira. Odpor pa je vedno začetek novih borb. Društvo narodov. Najbolj vnet zagovornik večnega miru je bil na mirovni konferenci takratni predsednik ameriških Ze-dinjenih držav Wilson. V njegovi glavi se je rodila misel, naj se j ustanovi Društvo narodov, h kate-j remu naj bi pristopile vse države..' Naloga Društva narodov naj bi bi-j la, da z druženimi močmi prepre-i čijo vsako vojno, namesto vojne pa naj bi odločevalo o vseh sporih razsodišče. Ta misel je bila sicer lepa, toda že v kratkem času se je Društvo narodov izmaličilo v zastopstvo velikih držav, ki v praksi varuje in zastopa samo koristi v velikih državah odločujočega velekapitala. O pravičnosti ni več ne duha ne sluha. Danes je društvo narodov samo še organizacija konservativnih držav proti sovjetski Rusiji. Zato Društvo narodov tudi ne more preprečiti nobene vojske, kjer bi šlo proti mednarodnemu velekapitalu in njegovim potrebam in koristim. Anglija in Rusija. Najmočnejši, a tudi najsrditejši nasprotniki Rusije so bili in so še danes Angleži. Anglija je sovražnica Rusije bila takrat, ko je v Rusiji še vladal car, in je njena sovražnica danes, ko vladajo v njej sovjeti. Včasih so rekli, da sovraži Anglija Rusijo zato, ker je Rusija največja slovanska država. To ne drži. Sovraštvo proti Slovanstvu je bilo za Anglijo le pretveza, s katero so hujskali Nemce proti Rusiji. Pravi vzrok angleškega sovraštva do Rusije je strah pred rusko močjo v Aziji, ki vedno bolj ogroža angleško izkoriščanje azijskih narodov, ki je glavni vir angleškega bogastva. V prvi vrsti gre tukaj za Indijo 'in za ogromno Kitajsko. Tam so I Angleži izžemali uboge domačine do krvi in so na ta račun strašno obogateli. Sovjetska Rusija pa je 1 zanesla in še zanaša v te kraje J nauk, da noben narod nima pra-jvice gospodovati nad drugim in ga jizžemati. Ta nauk je padel na Kitajskem na rodovitna tla in danes je krvava vojna proti tujcem — Evropejcem in Amerikancem — j na Kitajskem v polnem jeku. Za-' enkrat zmagujejo Kitajci in razni ! časopisi poročajo, da jih Rusija krepko podpira. Če zmagajo Kitajci in se res osamosvoje, bo zadan angleškemu gospodstvu in bogastvu silovit udarec. Indija. Druga nevarnost grozi angleškemu velekapitalu v Indiji. Za svoje gospodstvo v Indiji so žrtvovali Angleži že ogromne vsote in za Indijo je teklo že mnogo krvi. Glavna stvar za Angleže pa je svobodna morska pot do Indije in nobene stvari se Angleži tako ne boje, kakor da bi jim enkrat utegnila Rusija to pot zapirati ali pa jo vsaj ovirati. Ta strah je vzrok, da Angleži niso nikdar pustili Rusom prostega dohoda v Sredozemsko morje. Rusija si je že od nekdaj silno prizadevala, da bi dobila Carigrad, a vedno so Angleži vse tozadevne ruske poskuse preprečili. Strah pred Rusijo na Balkanu. Ravno tisti strah je bil vzrok, da so Angleži vedno nagajali raznim slovanskim državam na Balkanu, da bi ena izmed njih prišla do kakšnega večjega pristanišča na jadranskem morju. Angleži so se bali, da bi preko teh držav mogla Rusija zgraditi veliko železnico iz Rusije do jadranskega morja, kjer bi potem gospodovale ruske vojne ladje in ovirale Angležem svobodno pot do Indije. Ta strah tare angleško politiko še danes in ta strah je tudi vzrok napetosti med nami in Italijo. Anglija in Italija. Prijateljstvo, ki se je rodilo med Anglijo in Italijo, ni nič drugega kakor plod strahu angleških lordov (veleposestnikov) in kapitalistov pred sovjetsko Rusijo. Angleži sicer pravijo, da so samo nasprot- niki komunizma in sovjetizma, to-! da oni so, kakor smo že rekli, stari nasprotniki vsake Rusije, cari-stične, slovanske ali pa komunistične. Če danes govore in pišejo angleški listi, da je Anglija le nasprotnica »komunizma«, je to navadno strašilo za evropske države, da bi se iz strahu pred »komuni- j stičuo revolucijo« pridružile An-' gležem in šle v ogenj po kostanj za angleške velekapitaliste. Zvita italijanska diplomacija je strah Angležev takoj razumela in rekla: Dobro, mi smo tudi nasprotniki kakšne rusko-balkanske zveze, ki bi gospodarila na jadranskem morju. Ali udarimo proti skupnemu nasprotniku, dokler je čas? Angleži so Italijane hitro razumeli in so si rekli: Zakaj pa bi si mi sami pekli prste na Balkanu, če se nam Italija sama ponuja? Dobro, pa postavimo Italijo za svojega psa, ki bo branil Rusom in morebitnim njihovim zaveznikom na Balkanu dostop do jadranskega morja. Tako bo naša pot v Indijo vsaj za nekaj časa zavarovana. Laškemu čuvaju naših interesov pa moramo dati seveda kos mesa in ga postaviti na pravi kraj — torej postavimo ga v Albanijo, prav na mejo pravoslavne Srbije! To je ozadje in to so pravi vzroki angleško - italijanskega »prijateljstva« in zaščite, ki jo uživa Italija pri angleškem velekapitalu. Mi in Italija. Angležem ni bilo treba dvakrat pokazati na Balkan in Italijanom reči »ks-ks-ks« in Italijani so že prijeli. Oni so navidez sklenili »zaščitno pogodbo« z Albanijo, češ da bodo Albanijo »branili« pred našimi napadi, v resnici so pa Albanijo že zasedli. Vsaka zasedba tujega ozemlja pa je čin nasilja. Zato je treba pred javnostjo, ki nasilje obsoja, najti neko opravičbo. To »opravičbo« so naredili Italijani tako, kakor smo že rekli, da dolžijo nas, da smo mi pripravljali oborožen napad na Albanijo, a oni da pravice Albanije »branijo«! To »opravičevanje« Italijanov podpira seveda vse ogromno angleško in italijansko in tudi drugo časopisje, zlasti tisto, ki je od Angležev in Italijanov bogato podkupljeno in plačano. In tako se sedaj po celem svetu širijo laži o naših »bojevitih« namenih, samo angleški sovražniki Rusije in njihovi laški najemniki so nedolžni kot ovce. Stara praksa. Mi vemo že izza časov pred svetovno vojno, kako se to naredi, da se eno ali drugo državo osramoti pred svetom in da se jo povsod osovraži. Glavno sredstvo za take lumparije je laž in v političnih lažeh je angleško velekapitalistično časopisje nedosežen mojster! Če bi se pa naša država zavezala, da bo poslala nas v Rusijo našo kri prelivat za angleški velekapital (pod pretvezo »boja proti komunizmu«, v resnici pa za neovirano pot Angležev do Indije), oh, kakšno slavo bi nam angleški listi peli. Še večjo, kakor so jo peli Srbom za časa svetovne vojne, ko so srbski kmetje in delavci tudi umirali za angleški velekapital pod pretvezo, da se bore za svobodo narodov. Angleškim velekapitalistom pride pač vsak izgovor prav: enkrat pridigujejo ljudem, da gre za »vero«, drugič za »svobodo narodov« (v svetovni vojni), danes pa oznanjajo, da gre za »rešitev evropske civilizacije pred komunizmom«! V resnici pa gre vselej za sebične interese angleških lordov in velekapitalistov in za prav nič drugega! Prvi, ki nesejo svojo kožo na prodaj za te angleške gospode, so Lahi! Če bo pa do vojne prišlo, bo vedel ves svet, da jo je povzročil angleški velekapital, ne pa naša država! Naš pokret. Deseto pismo. Dne 5. in 6. oktobra 1918 se je osnovalo v Zagrebu takozvano »Narodno Veče« kot vrhovna državna oblast za vse tiste jugoslovanske dežele, ki so odpadle od avstro-ogrske monarhije. Takozvana hr-vatsko-srbska koalicija v hrvatskem saboru k temu »Narodnemu Veču« ni pristopila takoj, kajti tedaj še ni bilo vsem čisto jasno, ako avstro-ogrska država res popolnoma razpade ali ne. Za predsednika »Narodnega Veča«, to je za predsednika te nove revolucionarne vlade,* je bil izvoljen Slovenec dr. A. Korošec, ki pa je izjavil, da Slovenci v to »Narodno Veče« niti ne vstopijo, ako ne vstopi tudi hrvat-sko-srbska koalicija pod vodstvom Sv. Pribičeviča. Formalno je takšen predlog stavil Dalmatinec dr. Drinkovič, toda St. Radiču je uspelo, da je bil sprejet tudi njegov dodatek, da se hrvatsko-srbska koalicija pozove k pristopu najkasneje v dveh dneh, sicer započne »Narodno Veče« svoj posel tudi brez nje. Med tem je predsednik »Narodnega Veča«, g. dr. Korošec, v spremstvu g. dr. G. Žerjava odpotoval v Ženevo, da se tam razgovori s predstavnikom srbske vlade, Nikolo Pašičem, o načelih, po katerih naj se zgradi nova skupna jugoslovanska država. O teh razgovorih nam je znano danes samo to, kar je o predmetu pozneje pisal Stojan Protič, tedanji predsednik srbske vlade na Krfu. Sklenil pa se je dogovor, da bodi nova država urejena na znotraj federativno, kar pa je onemogočil St. Protič na Krfu, ki je po sprejemu Pa-šičevega poročila podal demisijo svoje vlade in sestavil novo, ki ni bila več vezana na ta ženevski dogovor. Čudno, da o tem od prizadetih nihče ni še nič pojasnil, tudi g. dr. Korošec ne, ki je bil tedaj v Ženevi zastopnik vseh tistih bivših avstro-ogrskih dežel, v kolikor so bile zastopane v »Narodnem Veču«. Doma v Zagrebu ga je nado-mestoval prvi podpredsednik, to je Sv. Pribičevič, ki pa je skliceval seje samo takozvanega osrednjega odbora »Narodnega Veča«, a ta osrednji odbor je bil sestavljen tako, da so v njem imeli večino ljudje, ki so bili predstavniki le maloštevilnih strank in političnih skupin, med tem ko je n. pr. kmečka stranka imela tam samo enega zastopnika, to je Št. Radiča. Ta je ponovno zahteval, da se skliče hrvatski sabor kot izvoljeni predstavnik Hrvatov in se odstavijo Habsburgovci s hrvatskega prestola, da bi Italijani ne mogli več izrabljati Hrvatov in Slovencev kot Avstrijance ter da se razveljavijo vsi absolutistični patenti iz prvih let vladanja Franca Jožefa. Ti njegovi predlogi pa se niso vzeli v pretres. Mesto tega se je nenadoma v Zagrebu in v Ljubljani pojavil predlog takratne »dalmatinske deželne vlade«, ki je šel za tem, da se nemudoma izvede popolno državno edinstvo z bivšo kraljevino Srbijo. Ta predlog je prišel v razpravo osrednjega odbora »Narodnega Veča« dne 20. novembra 1918 in ta dan je bilo Št. Radiču povedano od zaupne osebe: »Tebe če danas justificirati!« Seja je bila sklicana za 4. uro popoldne, toda pričela se je šele ob pol devetih. Okoli 5. ure popoldne se je namreč začela zbirati pred zborovalnim poslopjem na Markovem trgu množica dijakov, oficirjev, mornarjev i. dr., ki je kričala: »Doli Radič! Hočemo njegovo glavo! Naj ga sodi narod!« Dr. Anton Pavelič je odklonil, da predseduje v takšnih razmerah seji, a socialist V. Korač je vskliknil: »Kakšen teror je to? Ali hočemo dopustiti, da soldate-ska zahteva danes glavo enega, a jutri drugega od nas?« Ta dan bi moral biti sprejet predlog dalmatinske deželne vlade, da se izvede takojšnje ujedinjenje z bivšo kraljevino Srbijo in se za vse državne posle imenuje ena sama vlada. Št. Radič je pobijal ta predlog v dolgem govoru iz formel-nih in stvarnih razlogov. Zahteval je zlasti, da se skliče vse člane »Narodnega Veča« in ne samo njegov osrednji odbor, a za Hrvatsko samo tudi še hrvatski sabor. Rekel je, da je treba spoštovati narodno samoodločbo na temelju demokracije. Ujedinjenje je treba izvesti na ta način, da se narod vpraša, kako in kaj misli o tej stvari. Vse stranke, ki so tu v »Narodnem Veču« zastopane, pa naroda o tem velevažnem vprašanju vprašati nočejo, zato niso pooblaščene o tem končno sklepati. Glede narodnega edinstva je izvajal, da smo vsi Slovani po jeziku pravzaprav en narod. Vprašajte stotine tisočev naših vojakov in vjetnikov, ki so prešli Galicijo, Ukrajino, Poljsko, Rusijo, Dobrudžo, Slovaško in Srbijo! Vsi vam bodo potrdili, da v vseh teh deželah živi ali bolje rečeno trpi en sam narod slovanski. Toda Vi o Slovanstvu nočete niti , čuti, celo o popolnem jugoslovan-istvu ne. — 0 Slovencih je v tem govoru rekel: »Vi ste dvignili krik do neba — sami od sebe in povsem prostovoljno — da ste ena duša z nami Hrvati in da se hočete z nami ujediniti tudi na temelju naše- ga hrvatskega državnega prava. V tem ste bili složni vsi Slovenci in klerikalci, celo socialisti. Tako so pisali vsi Vaši listi in v tem smislu ste podpisovali majsko deklaracijo. In kar je glavno, svojemu ljudstvu ste govorili, da je to edini spas za njega. Na tem temelju, na zajednici, na narodnem in državnem edinstvu Slovencev in Hrvatov, ste prejeli zaupanje naroda in prišli semkaj. Toda Vi boste rekli: Mi ne samo, da pri tem ostanemo, temveč mi ta temelj razširjamo v narodno in državno edinstvo Slovencev, Hrvatov in Srbov. Dobro, ali pa ste za to razširjenje dobili tudi potrdilo svojega ljudstva? Ne! Vi ljudstva za to niste niti vprašali, Vi ga za to niti ne nameravate vprašati, temveč enostavno trdite, da slovenski narod hoče, kar tu sedaj predlagate brez njega... Še pred štirimi dnevi je izjavil zastopnik SLS na naši seji tegale odbora, da se on »popolnoma strinja z g. Radičem.« Tisti srbski ministri, ki so se že vrnili iz inozemstva v Beograd, so tedaj brzojavili »Narodnemu Veču«, da so pripravljeni sestati se in porazgovoriti z odposlanci »Narodnega Veča« in predložiti rezultat v odobrenje srbski narodni skupščini, a odposlanci »Narodnega Veča« naj store isto napram njegovemu plenumu. Toda ta predlog ni prišel v razpravo, temveč samo predlog »dalmatinske deželne vlade«, da se naj ujedinjenje izvede takoj in brez odlašanja. O tem predlogu se je končno glasovalo na seji osrednjega odbora »Narodnega Veča« dne 24. novembra 1918. Vsi so glasovali zanj, samo Št. Radie ne. V smislu tega sklepa je odšel ves osrednji odbor »Narodnega Veča« v Beograd in tu je dne 1. decembra 1918 predal v njegovem imenu dr. Pavelič regentu Aleksandru svečano adre-so o proširjenju edinstvene kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. — S tem je bilo ujedinjenje izvršeno. Toda spor se je nadaljeval. Početkom decembra 1918 je Št. Radič odšel ponovno v Prago zaradi osnove, ki jo je izvršil v sporazumu s šefom srbske vojne misije v Zagrebu glede takozvanega koridorja med češko republiko in našo državo in ki bi šel od Medžimurja preko »Burgenlanda« do današnje Bratislave. Čehi so bili za ta načrt oduševljeni, zlasti predsednik vlade ŠvehJa. »Hrvatska republikanska seljač-ka stranka« je med tem na svoji skupščini dne 3. februarja 1919 sklenila, obrniti se na mirovno konferenco v Parizu z zahtevo, da se Hrvatom da narodna samoodločba in z željo, da se svobodne volje pridružijo enakopravni zajednici s Srbijo in Črno goro. Ta memorandum je podpisalo 200.000 kmetov. Toda že 25. marca 1919 je bil Št. Radič aretiran, čeprav je bil celo član takozvanega »začasnega narodnega prestavništva« v Beogradu, toraj poslanec ter je ostal v zaporu vse do 20. februarja 1920. Pod novo vlado St. Protiča je bil aretiran znova dne 22. marca 1920 in je ostal zaprt vse do volitev v UM* tOUMUAVJ MfeSCONUMMIMBKl«; konstituanto dne 28. novembra 1920. Pri teh volitvah je HRSS dobila na Hrvatskem 280.000 glasov in 49 poslancev. Kateri so bili vzroki, zaradi katerih je dala vlada Protič - dr. Ko- rošec aretirati Št. Radiča in ga držati v zaporu brez obtožbe skoro celi dve leti, še danes niso znani. Vse to in še marsikaj bo odkrila kdaj pozneje politična zgodovina te nove države. Alb. Prepeluh. Iz zunanje politike. Balkan. Naša država se nahaja v vedno težjem položaju. Italija organizira v Albaniji komitaše, ki naj bi udarili na pomlad v našo državo in izzvali nemire, nakar bi Italija zasedla Albanijo. Da bi pa Italijani vrgli vso krivdo v slučaju vojne na Jugoslavijo, so si izmislili laž, da naša država snuje zaroto v Albaniji. Vsem državam je Italija predala noto. v kateri dolži Jugoslavijo kot motilko miru na Balkanu. Tudi naši vladi je bila predana nota, v kateri grozi Italija, da bo z oboroženo silo branila neodvisnost Albanije. Tudi angleški poslanik v Beogradu je protestiral pri naši vladi radi oborožene akcije proti Albaniji. Šveda so to vse izmišljotine, ki jih trosi po svetu Italija, da zabriše svoje imperialistične težnje na Balkanu. Nedavno je imelo itaMjansko zračno brodovje vaje in ob tej priliki je imel Mus-solini govor, kjer je naglašal, da je italijansko zračno brodovje najboljše na celem svetu in da njemu pripada naloga, da poleti preko meja. da ruši že^znice in mostove ter da ustvari drugi rimski imperij. Tako govori predstavnik Italije, ki je članica »Lige narodov«, ki razglaša, da je nositeljica miru v Evropi. Ta italijanski imperializem pa podpira Anglija. Francija s paznim očesom zasleduje delovanje italijanske diplomacije in da Italiji vedeti, da Francija ne bo mirno gledala italianske vojne prj- prave. Vsled tega italijanski listi z vso srditostjo napadajo Francijo. Kmalu bo odbila ura 12. Naši državi se gre za obstoj, še je čas, da se popravijo pogreške v naši notranji politiki. Gre se za to, ali bodo na Balkanu zavladali Slovani, ali pa bo nad njim zaplapolala ita-lijansko-rumunska zastava, pa ne samo to, gre se ali bo zmagala demokracija, človečanstvo, ali pa za-padna kapitalistična fašistovska reakcija. Bedna Macedonija mora postati most med Jugoslavijo in Bolgarijo, ker le tedaj nam je mirni razvoj zagotovljen. Rusija. Ruska vlada je vložila pri italijanski vladi protestno noto proti potrditvi besarabske pogodbe. Kakor smo že poročali, se Rusija zopet pogaja s Francijo in ta pogajanja potekajo zelo ugodno. Kitajska. Kantonci so prodrli na dveh mestih severno fronto in s tem odrezali Šanghaj popolnoma od suhega. Severne čete se na vsej črti umikajo. Po nekaterih vesteh so Kantonci zasedli Nanking. Šanghaj j pa se je brez boja podal. Vsa kitaj-: ska mornarica je prestopila h Kan-toncem. Angleži so poskušali zanetiti prepir med Kantonce, kar pa se jim je temeljito ponesrečilo. To je dokaz, da je ideja osvoboditve Kitajske močnejša kot pa milijoni ; angleških kapitalistov. Narodna skupščina. Po načelni razpravi o proračunu je pričela narodna skupščina razpravljati o posameznih ministrstvih. Ker je rok za rapravo kratek — do 1. aprila mora biti proračun sprejet — so razprave na ta način požurili, da se vrše dnevno tri parlamentarne seje. Opozicija ostro kritizira proračun, ki nikakor ni v skladu z gospodarskimi potrebami naroda in njegove finan-cijelne moči. O priliki debate proračuna ministrstva za zunanje zadeve je prišlo do burnih prizorov proti Italiji, ki vodi zločinske intrige proti naši državi. Dolži nas, da pripravljamo oborožen vpad in preobrat v Albaniji. To naj bi služilo Italiji kot povod za nastop proti naši državi. Fašizem, ki se že več let pripravlja na vojno, hoče na vsak način izzvati konflikt z nami. — Davidovičevi demokrati so vložili novo obtožnico proti notranjemu ministru Božo Maksimoviču, v kateri ga dolže raznih na-silstev. V razpravo pride šele po sprejetju proračuna. Dnevnice oblastnih poslancev ih oblastnega odbora. Iz cele ljubljanske oblasti dobivamo pisma naših in SLS pristašev, da je bil predlog posl. Bukovca prav na mestu in nas prosijo, da naj porabimo vsa sredstva, da se bo tudi sprejel. Kajti 150 Din na dan ter vožnja prvega razreda je preveč, za oblastni odbor pa mesečna plača in še dnevnice povrhu več kot preveč. Poslanci, ki stalno bivajo v Ljubljani, sploh nimajo pravice do dnevnic, ker ima itak j vsak svojo službo in plačo. Na ta | pisma sporočamo, da ima SLS v oblastni skupščini 41 poslancev, vsi : drugi pa 12, zato večine ne moremo 'prisiliti mi, da sprejme Bukovčev predlog, storijo pa to lahko vsi oni, ki so volili SLS, s tem, da tej stranki obrnejo hrbet in se organizirajo v naši stranki. Takoj ko dobimo le en glas večine, bo brez vseh težav predlog, ki ga je stavil Bukovec, sprejet. Shodi in"3 sestanki. Okrajna organizacija SKS Radovljica. Na občnem zboru je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik Ivan Ažman, Hraše; podpredsednik Jože Vogelnik, Podhom; tajnik Franc Derling, Hlebce; blagajnik Franc Vidic, župan, Lesce. Cerknica. Krajevna organizacija Slovenske kmetske stranke ima j svoj občni zbor v nedeljo dne 3. j aprila ob 1. popoldne v gostilni Javornik (prej Kopitar) v Cerknici št. 50, Dnevni red: volitev na-! čelnika ter odbora in razprava o strankinem gibanju. Člani somiš- ljenja, udeležite se gotovo. — Tajnik A. Lovko. Krško. Na občnem zboru okrajne organizacije je bil izvoljen za predsednika Anton Grebene, posestnik, Brezje, za tajnika Franc Žnidaršič ml., Leskovec, za blagajnika Jože Kotar, posestnik, Raka. Kostanjevica. Izvoljen je bil za predsednika okrajne organizacije: Lavoslav Bučar, posestnik, Kostanjevica, za tajnika Albin Pisanski, posestnik, Sv. Križ, in za delegata Mak so Vale, posestnik, Št. Jernej. Dopisi. Vinica. Nekdo se je v »Jutru« sPno potegoval za avtomobilsko zvezo Črnome1}—Vinica—Generalski stol. ki naj bi poživila promet v Betokrajini in tako izpolnila davno željo in potrebo Belokranjcev no taki zvezi. Istina je, da naši kraji naiveč trpe radi pomanjkanja prometnih sredstev in pa slabih zvez z večjimi kra ji. Ta nedostatek bi se dal deloma odpraviti z avto-mob^sko zvezo z bližnjimi mesti v sosednji Hrvatski. Toda tak center gotovo ne predstavlja za Belo-krajino Generalski stol, ampak je mnogo važnejše Vrbovsko, preko katerega vodi živahen promet z Reko. Zveza z Vrbovskim je pri-poročljivejša v vsakem oziru. Živahnejši prometni center, mnogo bližja in prirodnejša zveza z našim pomorskim mestom in izvozno luko. Medvode. Prisrčna zahvala vsem darovalcem podpor za poplav-Ijence in vsem, ki so nabirali in vodili in delili podpore nam ponesrečencem in s tem pomagali iz največje sile, v katero smo prišli radi povodnji, viharja in bolezni pri živini. Prisrčno zahvaljujemo in kličemo: Živeli vsi, kateri imate srce za trpeče ljudstvo. Polhov gradeč. Deputacija županov iz Polhovega gradca, Črnega Vrha in Št. Jošta v kateri so se nahajali tudi obč. svetovalci in člani okrajnega cestnega odbora, je v torek intervenirala pri velikemu županu, oblastnemu predsedniku in gradbenemu direktorju v zadevi poprave cest, ki so bile porušene, ali poškodovane od znane lanske katastrofe. Obljubilo se mu je pomoč toda finančna stran onemogo-čuje takojšnjo popravo. Občina Črni Vrh je še sedaj popolnoma odrezana od sveta in ljudstvo ne more naiti tega prodati, za kar bi se dobil kak denar. Potreba je zelo velika in mislimo, da bodo oblasti prva sredstva porabila v ta namen. Zlasti je potrebno popraviti cesto Božno, cesto Malo vodo in cesta, ki pelje proti Ljubljani. Več kot pol leta je že minulo od nesreče, toda razen domačinov ni niti ena oblast še ničesar storila v tem pogledu. Razne politlčn« Pri nakupu testenin zahtevajte vedno in povsod samo »PEKATETE«, HK. ki prekašajo po okusu in kakovosti vse druge ! SLS v vladi. Popolno zakonodajno avtonomijo bo dobila Slovenija že prihodnji teden. Zasluga SLS pri državnem proračunu. »Slovenec« in »Domoljub« in »Slov. gospodar« so se v najnovejšem času silno bahali, kakšne ogromne zasluge da si je pridobila SLS za Slovenijo in za slovenske davkoplačevalce pri dovoljevanju novega proračuna. Komaj pa je začelo nekaj kazati na to, da ne bo toliko zlata padlo na Slovenijo kakor ga je prerokoval »Slovenec«, je »Slovenec« zapisal: »Ta proračun, ki je sedaj v razpravi, ni delo SLS. V javni seji skupščine je radikalski poslanec in finančni poročevalec Gavrilovič povedal, da je za predloženi proračun odgovorna Radičeva stranka, ki ga je sestavila skupno z radikali. Tega proračuna ni v zadnjem hipu mogoče iz temelja izpremeniti.« — Mi bi z ozirom na to najnovejšo pisavo »Slovenca« vprašali le to: Kdaj naj »Slovencu« verjamemo, ali takrat, ko slavi zasluge SLS za proračun, ali takrat, ko devlje proračun v nič? Nova obtožnica proti ministru Maksimoviču. Proti ministru za notranje zadeve je vložena nova obtožnica. Obtožnico so vložili pristaši Ljube Davidoviča. Kakor trdijo, pride obtožnica na dnevni red v parlamentu začetkom aprila. Znati je treba! Kako znajo Italijani »delati«, oziroma za kakšne bedake smatrajo vse Evropejce, nam dokazuje sledeči odlomek iz lista »Giornale d' Italia«: »Takoj po podpisu tiranske pogodbe (med Italijo in Albanijo) je poskusila beograjska vlada Italijo diplomatsko izolirati. To pa se ni posrečilo. Anglija je dala (beograjski vladi) razumeti, naj se drži mirno in naj ne napada. Rumuni so Italiji prijazni. Čehi so svetovali previdnost. Turki so rekli, da jim vse skup ni nič mar. Ogri so Jugoslaviji sovražni. Nemcev se Balkan ne tiče. Tudi Rusija se ne namerava vmešavati. Proti Italiji pa krepko delujejo internacionalna socialna demokracija in prostozidarji, ki smatrajo Jugoslavijo za dobro [orožje proti fašizmu. Srbski voja-Iški krogi, med njimi organizacija »bele roke«, so zvezani s prostozidarji (!!!), ki so imeli septembra lansko leto v Beogradu svoj kongres. >Bela roka« je vojaška organizacija, kateri pripadajo vsi generali srbske narodnosti (!!!). Ta organizacija podpira dinastijo (!!!). Cilji srbstva so zasedba severne Albanije in Soluna, podjarmljenje Bolgarije in drugih balkanskih držav, nedotakljivost Macedonije in gospodstvo Srbije nad jugoslovanskim ozemljem (!!!). »Bela roka« se poslužuje tudi komunističnih in boljševiških elementov... — Priznati je treba, da se da taka žlo-bodra napisati samo za svetovno-znane laške analfabete, ki takrat, kadar so jezni, mečejo svoje klobuke na tla, potem pokličejo vse svetnike pod klobuk z izjemo sv. Antona, potem pa tancajo po klobuku, da se maščujejo nad svetniki, ki jim nočejo uslišati njihovih prošenj, da bi mogli lepo in brez motenja okrasti kakšnega tujca. Za take »kulturnike« kakor so laški je pač vsaka bimbarija lahko evangelij. Kakšna stranka je SDS? Života Milanovič, predsednik agrarnih združenj za Slavonijo in Baranjo, je poslal uredništvu zagrebškega lista »Večer« pismo, ki ga je podpisalo 49 članov samostojne demokratske stranke in kjer pravi, da je SDS postala gosposka stranka, v katero so. se zatekli največji nazadnjaki, ki nimajo s kmeti in z demokracijo nič skupnega. Dokler je bila ta stranka na vladi, je bila nasilna kakor vse gosposke stranke. — To izjavo bivših samostojnih demokratov naj si zapomnijo tudi oni ljudje v Sloveniji, ki jih še vedno mika samostojna demokratarija. Pesek v oči sipata ljudstvu naši dve gosposki stranki, klerikalci in liberalci, v zadevi vladnega komisarja pri Trboveljski družbi. Obe ti dve stranki se morata pokoravati tej mogočni družbi, kjer odločujejo največ inozemski judje, kajti obe-dve stranki sta zanemarili velike državne in narodne interese zaradi par mest v njenem upravnem svetu. Prejšnja vlada je postavila tej družbi kot svojega komisarja tov. Prepeluha v trenotku, ko je imela ž njo spor zaradi znižanja cen premogu za državne železnice. Tov. Prepeluh ni imel lahkega stališča, kajti nastopila je proti njemu zlasti »Zveza slovenskih indu-strijcev«. On je izdelal številne predloge, vsestransko podprte, ki bi znatno koristili i državi i delavstvu i konzumentom premoga. Toda ni našel potrebne opore, žal, tudi med delavstvom ne! Vendar je imel upanje, da končno vendarle uspe. Toda klerikalno-radi-kalna vlada ga je očividno iz političnih razlogov razrešila tega nehvaležnega posla. Sedaj klerikalci razglašajo, da oni tega niso zahtevali, ampak liberalci. Dr. Žerjav pa razglaša vse to kot hudobno obrekovanje. Mi pa pravimo: Oboji ste imeli interes, odstraniti tov. Prepeluha, čeprav sedaj valite v javnosti odgovornost za to drug na drugega. Predsedstvo »Jugoslovanskega kluba« naj ne bo tako naivno, da bi mu kdorkoli mogel ve- rovati, da vladne komisarje ne postavlja vlada, marveč gg. dr. Žerjav in generalni ravnatelj R. Skubec. Če pa je to res, da T. P. D. pod današnjo vlado sama sebi postavlja vladne zastopnike, potem je to za to vlado silno žalostno I Vprašali smo tov. Prepeluha o tem, in on nam je rekel, da je vzel svojo razrešitev rad na znanje, čeprav je to akt političnega maščevanja. Za vse svoje dosedanje delo, za dve potovanji v Beograd in za številna poročila centralni vladi je prejel doslej le 746 dinarjev 25 par, katere pa je razdelil raznim rudarskim rodbinam kot podpore, kar lahko s potrdili vsak čas dokaže. — Klerikalci pa naj se vprašajo koliko in kaj so prejeli od T. P. D. in povejo prave vzroke, ki so jih vodili pri odstavitvi tov. Prepeluha. Pobožne želje. Pretekli teden sta vedela poročati »Slovenec« in »Jutro« strašne stvari. Pripovedovala sta na dolgo in na široko, kakšen silovit razdor da je nastal v naši stranki, da hoče Radič Puclja menda že kar zaklati, da kliče celokupno vodstvo SKS pred svoj sodni stol, kjer bodo vsi člani vodstva prav gotovo obsojeni na smrt in tako naprej. Zakaj »Jutro« poskuša ljudi farbati s svojimi izmišljotinami in s svojim zavijanjem resnice, je znano. Iz ravno istega vzroka hujska »Slovenec«, ki bi silno rad naše skupne vrste razdružil, kar je že samo po sebi dokaz, komu bi razdor koristil, če bi res do sporov in razdorov prišlo. Mi pa smo prepričani, da bodo naše vrste ostale strnjene in da bodo složno kljubovale navalu z ene in z druge strani. Naše zdravo jedro je in bo ostalo nedotaknjeno in to je glavno. Posamezne veje se posuše tudi na najboljšem drevesu, toda drevo ostane zaradi tega vseeno zdravo. Za intri-gante, ki streme za osebnimi koristmi, pa v naših vrstah ni prostora. Te ljudi vidi kmetsko ljudstvo prav dobro in jih izloči iz svoje srede še predno se zavedo. Slovenska kmetska stranka, ki je organizacijsko in taktično absolutno neodvisna, bo znala s svojo federativno zaveznico, Hrvatsko seljačko stranko voditi pravo kmetsko politiko in notranje stvari urediti brez poduka od leve in desne. Prestavljen je v Smederevo živinozdravnik Turk. Tako gre po vrsti naprej: najprej so bili postavljeni na cesto Roman Bende in inženjer Vedernjak, potem je bil upokojen načelnik oddelka za kmetijstvo g. Sancin, potem je bil odžagan pri Trboveljski družbi Albin Prepeluh, sedaj pa je prestavljen v Srbijo g. Turk. Vse seveda v znamenju »krščanske ljubezni« do radičevcev. Toda božji mlini meljejo počasi, a gotovo, in tudi klerikalno grmovje ne bo zraslo do nebes. Novice in razno. PRIZADETI NAROČNIKI, ki želijo brez motenja »Kmetski list« redno prejemati, pa ga do danes še niso plačali, se pozivajo, danes zadnjič, da poravnajo naročnino do konca tega meseca. Kdor ne bo naročnine tekom tega meseca poravnal, se mu pošiljanje lista brezpogojno ustavi. - UPRAVNIŠTVO. Zanimiva sodba. V Ljubljani izhaja mesečnik »Križ na gori«. Ta mesečnik je glasilo katoliškega di-jaštva. V tem mesečniku beremo v št. 2. pod označbo »Katoliško časopisje« sledeče: »Katoliškega dnevnega časopisja pri nas ni. Ljudske strasti se z vseh strani božajo in negujejo; povsod pravilo: Zob za zob: — kakor pred Rešenikom ...« — Ta »poklon« naj si zataknejo za klobuk »Slovenec«, »Domoljub« in »Slovenski gospodar«. Sejem v Sv. Lenartu v Zabu-kovju je za letos izjemoma preložen na dan 28. marca. Na dan 4. aprila se vrši sejem v sosednji občini Sevnica ob Savi. Požar zahteval štiri človeške žrtve. V soboto 12. t. m. zjutraj ob 4. je nastal požar v neki kmeti-ški hiši v Podgori, občina Dol pri Ljubljani. Zgorele so 4 osebe in sicer stara mati, domači rejenček, rejenček iz občine Dobrunje in neki rejenček iz Ljubljane. Nezgoda slovenskih splavarjev. Pri Zagrebu se je v četrtek ob betonskem mostu preko Save razbil splav posestnika Jereja iz Rečice i v Savinjski dolini. Lastnik splava in njegovi ljudje so se srečno rešili ter spravili na varno tudi nekaj blaga, vendar ima Jeraj nad 116.000 Din škode. Hudič v Globokem. Pretekli teden se je zgodilo, da je nekdo odprl v skrajni potrebi stranišče v Brežicah, kjer je bil hudič skoraj tri tedne zaprt. Komaj je vrag zagledal svetlo solnce, pa je planil na prosto, da bi bil svojega rešitelja skoro na t! a podrl. Potem je pa tekel čez višine, kakor so ga noge nesle, ženske pa, ki so ga videle, so se začele križati od samega strahu. Končno se je hudobec ves spehan ustavil v Globokem ravno pred Krekovo hišo. Junaški Krek se ga pa ni prav nič ustrašil, ampak ga je prijel za rep in ga pobožal po plečih, potem ga je povabil v zidanico. Tam ga je napasel in tako napojil, da je vrag ;od samega veselja začel kričati: Živijo klerikalci! Živijo klerikalci! Tako je kričal tako dolgo, dokler ga ni Krekov hlapec ujel, naložil na :voz, ga zavil v konjski koc in ga odpeljal v Haloze. Plačevanje davka s priznanica-mi kronskih novčanic. Po odobre-nju finančnega ministrstva je generalna direkcija davkov poslala podrejenm svojim uradom razpis, s katerim se dovoljuje, da smejo oni. ki imajo 20% priznanice kronskih novčanic iz leta 1919., s temi pri-znanicami plačevati zaostanke. S tem dovoljenjem pa se morejo okoristiti le pravi lastniki priznanic, ki so glase na njihovo ime. V mrtvaško jamo je padla na pokopališču Sv. Krištofa v Ljubljani Frančiška Bromerjeva. Ker je kratkovidna, ni videla vratic ograje, ki so nizke. Grob je bil 4 in pol metra globok. Bromerjeva si je zlomila pri padcu levo nogo in ni mogla sama iz jame. Na obupne klice so prišli ljudje na pomoč, ki so jo izvlekli in poskrbeli, da so jo prepeljali v bolnico. TEDENSKI KOLEDAR. 27. marca, nedelja: Rupert. 28. marca, pondeljek: Guntram. 29. marca, torek: Ciril. 30. marca, sreda: Kvirin. 31. marca, četrtek: Amos. 1. aprila, petek: Hugon. 2. aprila, sobota: Franc P. SEJMI. 27. marca: Sp. Kostrivnica. 28. marca: Litija, Polhovgradec, Cerknica, Nedlesk. 31. marca: Studenec pri Krškem. 1. aprila: Videm. 2. aprila: Mokronog, Rakek, Podsreda. VREDNOST DENARJA. Za 1 dolar Za 1 liro Za 1 avstr. šiling Za 1 češko krono Za 1 franc. frank Za 1 zlato marko Za 1 švic. frank Din 56.75 » 2.57 » 8.02 » 1.68 » 2.23 » 13.50 » 10.94 Najdba obrskega groba pri Šo-pronju. V bližini Šopronja so izkopali obrski grob. V grobu so našli zlato škrinjo in zlate uhane, s karakterističnim obrskim polu-mesecem in biseri. V bližini groba so našli več okostnjakov z zapestnicami iz brona. Strokovnjaki trdijo, da je grob iz II. stoletja pred Kristusovyim rojstvom. Smrtna nesreča triletne deklice. Triletna hčerka uglednega posestnika in podjetnika g. Jerneja Peč-ka v Starem trgu je padla v vodo in se utopila. Nadziranje naših grobov v Nemčiji. Ministrstvo za vere je odposlalo načelnika Dragoljuba Janji-ča v Nemčijo, da se prepriča, v kakšnem stanju so tamkaj grobovi naših v svetovni vojni padlih vojakov, ker Nemčija zahteva, da naj naša država vzdržuje nemške grobove v naših krajih v čim lepšem stanju. Zaposlenje invalidov. Minister za socialno politiko je podpisal pravilnik o zaposlovanju invalidov v večjih občinah in oblasteh, ki je obvezno in se bo vršilo sporazumno med invalidskimi organizacijami in zastopniki samoupravnih oblasti. Tiskarna za bankovce^ Narodna banka v Beogradu je ze kupila zemljišče, kjer bo zgradila najmo-derneje opremljeno tiskarno za tiskanje bankovcev. Tiskarna bo ena najmodernejših v Srednji Evropi. Koliko ljudi je na svetu. Angleški profesor dr. Edvard Čast je izdal statistiko, da je na svetu 1.750 milijonov ljudi. Belih je 710 milijonov (40 odstotkov), Mongolcev 510 milijonov (30 odstotkov), zamorcev 110 milijonov (6 odstotkov), raznih 420 milijonov (24 odstotkov). Profesor Čast zatrjuje v svoji knjigi, da se bodo odstotki kmalu znatno spremenili in sicer na korist belih. Nevaren tat je bil aretiran v Dne 15. februarja t. 1. je umrl v' bivalstva komaj na četrtem mestu. Krški vasi in oddan v sodne zapore Lawrence Pa. Martin Bobnič, starj Newyork šteje 8 in pol, London v Kostanjevici. Zove se Matija Po- 50 let. V Ameriki je bil 24 let. Za- sedem in pol, Pariz 4 in pol raili-tušek. star je šele 20 let. Pri na- pušča ženo in 5 olrok. tančni preiskavi so dognali, da je i Dalmatinka podedovala 220 mi-pokradel za 15.000 dinarjev razne lijonov dinarjev? Žena nekega zlatnine. Sedaj čaka v ljubljanskih zdravnika v Przemyslu na Polj-zaporih na plačilo, ki mu ga bodo skem, rodom Dalmatinka, je prejela od italijanskega poslaništva v Varšavi obvestilo, da je v San odmerili porotniki Trgovinska pogajanja z Grško Med našo državo in Grčijo se je jona prebivalcev. Berlin meri 880 kvadratnih kilometrov in kdor bi hotel napraviti izlet okrog mesta, ki moral prehoditi 234 km dolgo pot. Nedeljsko delo v Moskvi. Zadružne trgovine življenskih po- Franciscu umrl njen sorodnik, ki trebščin v Moskvi so vložile na pa beograjski poslanik Polvchroni-ades. Pogajania se bodo kasneje nadaljevala v Solunu. Mrtvec v potoku. Dne 11. t. m. so našli v Žičah pri Konjicah v potoku Koprivnica truplo nepoznanega moškega. Pri njem so našli 18 dinariev drobiža, pa nobenih drugih listin, po katerih bi bilo mogoče ugotoviti identiteto; tudi ljudje, ki so si ga ogledali, ga niso spoznali. V Združenih državah Amerike živi še 349.595 Indijancev, ki dosegel sporazum glede trgovin-'je zapustil dedičem v Evropi 60 krajevni sovjet prošnjo, da se jim skih pogajanj, ki se začno še te- milijonov dolarjev. Na Dalmatin- dovoli, da smejo imeti svoje pro-kom tega meseca. Naši delegaciji ko, ženo nekega dr. Irganga. od- dajalne odprte tudi ob nedeljah, bo načeloval Sava Kukie. general-' padejo 4 milijoni dolarjev ali 220 22 od teh trgovin prodaja blago ni ravnatelj carin v pokoju, grški milijonov dinarjev. vsake vrste, 6 obutev in blago za ....... ' v Za izvoznike suhih gob. Tvrdka obleke. 2 razno blago za dnevno v Bordeauxu želi prevzeti zastop- potrebo. 2 samo obute^. Domneva ništvo za razpečevanje posušene- s*-, da bodo dovolili sovjeti proda-ga povrtja. gob, sadja itd. Naslov jo ob nedeljah samo v delavskih dobijo interesenti v pisarni Zbor- ( krajih. niče za trgovino, obrt in industrijo Trgovska pogodba med Rusijo v Ljubljani. I in Turčijo. Pogajanja o trgovski Polet naših avijatikov v Indijo, pogodbi med Turčijo in Rusijo so V bližnjih dneh odideta iz Novega se po štiriletni dobi in opetova-Sada v Pariz naš zrakoplovni ka- nem prekinjenju sedaj zaključila, petan Ladi ja Senderman in zrako- j Končala so se zlasti zato, ker so plovni poročnik Bajdan. V Parizu Turki odjenjali. Turki so pristali prevzameta avijon, s katerim bosta na omejitev svojega izvoza v Ru- šo v etapah poletela do Bombava v zadnii preostanek rdeče rase, ki Indiji in nazaj do Novega Sada. je bila preje naseljena po celi Preletela bosta nad 12.000 km. Po- Ameriki. — Severna Amerika ima let gre preko Bolgarije. Turčije, 612 miliionov ha gozdne površine, Sirije in Mezopotamije in Perzije Evropa 300. Azija 247. Južna Ame- v Indijo. rika 208. Afrika 104, Avstralija 54 milijonov ha. T»"nos neposrednih davkov v letu 1926. V letu 1926. se je pobra- Nazarenci v naši vojski. V Velikem Bečkereku se ie te dni vršila v tamkajšnji vojašnici zanimiva slavnost: 51 vojakov, ki pripadajo lo v naši državi na neposrednih verski sekti Nazarencev in so bili davkih in pribitkih 1.839 892.118 v zadniih letih obsojeni na pet- do sijo, dočim je ruski izvoz v Turčijo neomejen. Dalje prizna Turčija eksteritorijalnost ruske trgovske delegacije. Del turške trgovine z Rusijo smejo po pogodbi prevzeti zasebne tvrdke, brez posredovanja uradnega trgovskega zastopstva. Turški izvoz v Rusijo so omejili za prvo leto na ca 3.5 milijona dolarjev. Preooved trebušnega plesa v Turčiji. Iz Carigrada poročajo: Turški parlament je prepovedal s posebnim zakonom trebušni ples. Zakon velja za vse ozemlje turške renublike. Ruski carski dragulji na dražbi. Te dni se je pričela v Londonu napovedana dražba ruskih kronskih dragocenosti. Prvi dan je bi dinarjev. Donos se razdeli sTede- desetletno ječo. je izvršilo predpise.- nenosredni davki in pribitki sano vojaško prisego. Za Nazaren-884.8 milijonov. 300 odstotni in 30 ce je doslej veljal strog predpis, odstotni izredni oribitek 477.5 mi- da ne smejo prijeti orožja. Voiaške liionov. invalidski davek 181.3 mi- oblasti so jih obsodile na večletno liionov voiaška komorska dokla- ječo. ker so odklanjali vojaško da 75.3 milijona, davek na poslov- s'užbo. Po prigovarjanju vojaškega ni promet 181.6 milijonov, urad- kurata in brigadnega generala pa nišVega davka 58.6 milijonov in so obsojeni številni Nazarenci skle-i lo prodanih 14 predmetov, ki so v-^nice 1 milijon. Napram letu niU. da se uklonijo posvetni obla-IvrgM okoli 80.000 funtov sterlin-1925. se je donos znižal za 60 mi- sti. Vojaška prisega se je vršila z gov. Najvišjo ceno je dosegel nfeki liionov. vendar pa še vedno pre- veliko slovesnostjo v prisotnosti ovalni briljant, ki je bil prodan za seea proračun za 86 milijonov di- celokupne garnizije. Vsi obsojeni 11.800 funtov sterlingov. Takozvana t- je v. Nazarenci so prisegli in bili potem na poročna krona je bila prodana Smrt zaradi cigarete. V Sodra- takoj osvobojeni iz nadaljnjega za- za 7.800 funtov. Kupil jo je neki žici je od 17. na 18.'t. m. preno- pora. čeval v Lovrenčičevi gostilni sed- Najglobokejše jezero ni svetu je lar Anton Knol. Knol je v poste- Bajkalsko jezero v Sibiriji, čigar zbirko znamk, ki je v privatnih Iji kadil cigareto, pri tem zaspal, globočina znaša 1248 metrov. — rokah, ima baron Artur Rotšild v goreča cigareta pa je padla na Najprometnejši kolodvor na svetu Parizu. Vredna je 200.000 frankov, odejo ki se je vžgala. Dim je Kno- je v San Franciscu, na katerega Filip Ferrari v Varennes ima zbir-la zadušil, drugo jutro so ga našli pride in odpotuje letno nad 50 ko en milijon in pol znamk, med mrtvega. milijonov ljudi. katerimi pa je mnogo dopisnic in Smrt med našimi Amerikanci.1 Berlin prekaša, kar se tiče po- zalepk. Največja javna zbirka Dne 3. februarja je umrl Matej vršine, na kateri stoji, vsa druga znamk se nahaja v britanskem Oblak, 15 let star, v Sygan Pa. — mesta, čeprav je po številu pre- muzeju v Londonu. Tu je zbranih pariški juvelir. Vrednost znamk. Najbogatejšo nad 200.000 znamk, ki reprezenti-rajo vrednost 60.000 funtov šter-lingov, t. j. 16 in pol milijona dinarjev. Nemci imajo največjo zbirko v poštnem muzeju v Berlinu, ki obsega 20.000 raznih znamk, torej desetkrat manjša kot pa angleška. Vrednost znamke se ravna po redkosti. Dolga vožnja. Najdaljša železniška črta na svetu je bila po več kot desetih letih zopet otvorjena. To je proga Riga—Vladivostok, ki je dolga 10.941 km. Vožnja od Rige do Vladivostoka traja 13 dni. Denarnim zavodom v Sloveniji! Vse upravne svete denarnih zavodov v Sloveniji vljudno prosi odbor društva »Kuratorij slepcev« v Ljubljani, da se blagovolijo blagohotno spomniti ob razdeltivi čistega dobička tudi našega društva, ki ima nalogo zbirati sredstva za zgradbo »Doma slepih« v Ljubljani. V tem domu dobe zavetišče slepci iz vse Slovenije. Ta humanitarni zavod (zidan v paviljonskem sistemu) je zamišljen tako, da bo služil kot zavetišče slepcem v vseh dobah njihovega življenja, kakor: a) slepim otročičem v predšolski dobi, ki nimajo svojcev ali katerih svojci se ne morejo brigati zanje; b) slepi deci v šolski dobi, ki bi I \feled telesnih ali pa celo duševnih hib metila normalni pouk zdravih slepcev v državnem zavodu; c) dalje bi nudil okrbovalnice in skupne delavnice odraslim slepcem, ki so se izučili v državnem zavodu za slepce v obrti, s katero naj bi si služili svoj kruh, pa so naleteli v 'svoji prostosti na posebne nepre-jmagljive ovire, ki ogrožaio njih samostojnost; č) en oddelek bi tvorilo zavetišče za odrasle, bo-lehne in delanezmožne ter stare slepe; d) končno bi vsebovala zgradba javno knjižnico s knjigami v Braillovem tiskopisu za slepce. 1670 razporok in ločitev zakonov na Češkoslovaškem tekom enega leta. Po statistiki, ki jo je pravkar izdal praški mestni statistični urad, je bilo leta 1925. v Pragi 768 razporok in 895 ločitev zakonov, 7 za-I konov pa je bilo proglašenih neveljavnim. Na zahtevo moža so ločila sodišča 166 zakonov ter izrekla 431 sodb na razporoko. Na zahtevo žen je bilo 294 zakonov ločenih in izrečenih 320 sodb na razporoko, na obojestransko zahtevo je bilo ločenih 308 zakonov ter izrečenih 144 sodb na razporoko. Največ zakoncev ?:re narazen v starosti med 25 in 39 leti. Prešernova ulica 4 Pe«. Cofe. rotim UJM Stri Storafeti kMtafei) sprejema Hranilne vloge In Izdaja trg. kredite pod nafugodnejšimi pogoj«; eskompt in Infeaso menic ter trg. eesij. - Nakup vsakovrstnih predvojnih papirjev, prodaja valut in deviz po najugodnejših tetajin. Otrok s tremi glavami. V Zvoli-nu na Poljskem je neka kmetica rodila otroka, ki je imel troje glav. Po porodu je otrok živel tri ure. Mrtvega novorojenčka je vzela varšavska medicinska fakulteta v svr-ho proučavanja. Nepotrebno obremenjevanje. Po Gorenjskem in menda tudi drugod so dali okrajni poglavarji razglasiti, da morajo vsi gostilničarji vložiti prošnje, kolkovane seveda, za pregled gostilničarskih lokalov. Tei prošnji, kakor javljajo, se bo odzvala komisija, obstoječa iz okrajnega zdravnika, ene^a inže-nerja, enega okrajnega komisarja in enega finančnega uradnika, ki bo komisijalno ogledala gostilniške prostore na stroške gostilni- čarja. Stroški pri taki komisiji so seveda ogromni. Zakaj vse to? Zdi | se nam, da je finančno ministrstvo •sklenilo vse uničiti. Proti takim nepotrebnim obremenitvam bomo najodločneje nastopili. Radovedni smo, če nas bodo v tem podpirali klerikalci.. Opozorilo. Opozarjamo vse odjemalce, interesente in ostalo javnost, da gospoda TESKOVEC FRANC in PEČNIK AVGUST, nista več naša uslužbenca in da torej nimata pravice nastopati v našem imenu, inkasi-rati ali sklepati kakršnekoli kupčije. — Društvo za prodajo Singer-jevih šivalnih strojev Bourne & Co. Narodni gospodar. Nov način gnojenfa? Našo javnost ie zopet presenetila nova iznajdba — takozvani elektroterro-aparat. Neka švicarska tvrdka propagira po svojem zastopniku indirekt-no gnojenje zemlje z električnim tokom. V to svrho je konstruirala in spravila v promet pripravo oziroma aparat ki je navidezno sPa spretno in umno sestaviien in ki i.+pnme zadiviti in na prvi hip pn-H^biti marsikaterega našega polie-dpVq oziroma kmetovalca. Tvrdka in nipni 7astonniki Vam kličejo samozavestno in zmagoslavno: »Ni +*-eba Vam nič več gnoiiti. umetna in nabavna gnojila so Vam nepotrebna — nabavite si elektroterro-aparat in poskrbljeno Vam je za vse čase in stalno za gnojenje z električnim tokom, ki se tvori v zrplni!« Kaj ie vabliivejše kot ta-Vr>'e rekama9 Vsakdo bi si hotel prihraniti stroške in delo 7 zamudnim in dragim naravnim in umetnim pnoieniem. ŽaMbog Vam moram povedati, da tudi eVktroterro-aparat ne more uresničiti ta naš leni sen. Imel som letos oriMko študirati učinek in de^vmie tega aparata na državni kmetijski preizkusni postaji v Admontu. — Aparat za navodno PHr,cb'van:e e^ktrike iz zraka obstoji iz ene povsem navadne pokončne magnetične paHce, ki kon- čuje v šopu železnih igel — in iz ene prečne palice, ki mora biti, da zgleda stvar še bolj mistično, natančno uravnana v smeri sever -jug. Vsa priprava je nameščena na navadnem telefonskem drogu. Od aparata vodi žica, ki se mora napeljati v zemlji v smeri prečne palice. Delovanje aparata in žice se raVteza baie na ra7daljo 3 m na levo in na desno. Za celo pognoje-nie kake površine bi bil torej potreben na vsakih 6 metrov 1 e1ek-troterroaparat. ki stane 100 šilingov 07iroma 800 Din. Da bi bila instalacija te priprave izvanredno draga, je jasno. Vendar pa. če bi bilo delovanje elektroterro-aoara-ta usnešno in zadovoljivo, bi ta priprava klub temu ne bila predraga in bi bila naravnost idealna. Ugotovili pa smo. da ie učinek tega aparata absolutno ničev in da ne kaže prav nobenega uspeha. Ne na poskusnem polju in tudi ne pri elektroskopu. Uporabljali smo za ugotovitev pipVtrjVe navodno pridobljene eV.kHke po eiektroterro-aparatu tako fi^e in občutljive eiektrosko-np Vi reagiraio na vsak tudi naj-s'obpi e^ktrični tok v človeškem teipsu — rvri elektroterro-amratu venrW ip-+i niso pokazali niti najmanjšega toka. Ne da se oporekati, da bi električni tok ne pospeševal presnav- ljanje v zemlji, vendar je pospeševanje presnavljanja in rodovit-' nosti dandanes električnim potom j še mnogo predrago. Mogoče je že eden ali drugi opazil, da se je mesto, na katerem je udarila strela, še dolgo let poznalo po bujnejši vegetaciji in rasti rastlin. Resnica je torej, da so v zraku velikanske množine neizrabljene elektrike, vendar do sedaj še nimamo aparata, ki bi praktično in uspešno pridobival te silne naravne energije. Najmanj pa je za to nalogo usposobljen elektroterro-aparat, ki zasleduje več ali manje le spekula-tivne namene. Sodba o gnojenju potom te priprave je torej enaka kot sodba o Azoformu in Nitragin U kulturah: o preparatih, oziroma glivicah, ki so navodno v stanu dovajati vsem rastlinam iz zraka redilne snovi predvsem dušik in ki so v praksi popolnoma odrekle. S tem splošnim opisom sem samo hotel opozoriti našo javnost, da i ne nasede eventualnim vabam, ki so jih objavili sicer povsem resni ilustrovani nemški in tudi že jugoslovanski listi. Fran Wernig, Gornjigrad. Živinorejsko zborovanje na Jesenicah. Okrajna živinorejska odbora za sodni okraj Radovljica in Kranjska gora sta priredila na Jesenicah. 19. marca t. 1. zborovanje vseh bikorejcev in merjascorejcev iz sreza Radovljica. Udeležba je znašala okrog 120 posestnikov in posestnic iz vseh okolišev okraja. PoTeg obeh načelnikov, gg. Jakoba Jana in Antona Kava! ar ja ter posle vodečega tajnika okr. kmet. ref. Josipa Sustiča, so na zborovanju sodelovali gg. Slavko Zarnik, okr. živinozdravnik iz Radovljice, načelnik planinskega odbora Ivan j^žman ter kmet. svetnik Viljem Rohrmann kot zastopnik Kmetijske družbe. Takoj po otvoritvi ; zborovanja je predaval Josip Su-stič o najbolj perečih vprašanjih j glede reje plemenskih bikov in j merjascev, nakar se je razvila živahna debata. Sledilo je poučno predavanje okr. živinozdravnika Zarnika o vzrokih jalovosti o kužnem povrženju, o kataraMčnem vnetju spolovil in o metiljavosti, katero je izvalo koristne medse- bojne razgovore o ravnanju z živino. in o zdravstvu pri živini. G. kmet. svetnik Rohrmann je v svojem jedrnatem nagovoru pohvalil | vztrajnost obeh odborov v delova-inju za povzdigo živinoreje. Govornik je povdaril pozitivno delo živinorejskih odborov sploh. Posebno je odobraval smotreno postopanje obeh radovljiških odborov, ki delata z vsemi sredstvi na pospeševanju živinoreje, a skrbita tudi za vnovčevanje odvišne, odbrane plemenske živine, zlasti merjascev, katere dobavljata sirom Slovenije. Po predavanjih se je Razvila strokovno skrajno zanimiva in koristna debata, katere so se udeležili mnogi posestniki, a tudi gospodinje. Predvsem je g. Jakob Jan z živinorejčevega stališča temeljito pretresal najvažnejše nauke iz predavanj, kar bo nedvomno zelo pripomoglo, da se rejci danega jim praktičnega pouka v resnici oprimejo. Na predlog g. Ivana Ažmana so se zborovalci ujedinili za enotnost skočnin pri merjascih. Enoglasno je bilo sprejetih več važnih predlogov, glede katerih se je pooblastilo tajništvo živinorejskih odborov, da jih izvrši, oziroma da jih predloži na merodajna mesta. Med drugim se bo stavilo na oblastni odbor predlog, da izda čimprej uredbo, s katero se prepove splošno plemensko uporabo zasebnih (zakotnih) merjascev tam, kjer je subvencij-skih (javnih) merjascev zadostno na razpolago. Sklenilo se je, da priredita odbora najkasneje leta 1928 razstavo merjascev gorenjskega plemena. Končno so zborovalci sklenili, da se priredijo stična zborovanja vsako leto. Eliti domačih živinorejcev, t. j. rejcev bikov in merjascev, je potrebno, da so v stalnih stikih, potrebna jim je zunanja in medsebojna pobuda ter pouk v strokovnem in ožjem stanovskem oziru. To bo njim samim. zlasti pa splošni živinoreji v veMko korist. Zborovanja so važna pa tudi z ozirom na razmotrivanja 0 nadaljnih smernicah praktičnega delovanja živinorejskih odborov. 1 S". I Vinska razstava in sejem v Ljutomeru, dne 8. in 4. marca V dvorani sokolskega doma v Ljutomeru je bila dne 3. t. m. otvorjena vinska razstava združena z vin- __ _ VSI bralci lahko dobijo po spodaj označeni izvanredno nizki Bj f ceni vse vrste obutev, osebno ali po povzetju. Vposlati je treba ^^^^^^^ m številko noge ali pa odtis stopala, širokost in višino noge, ter navesti obliko amerik. ali šimi. Vrsta in oblika ter cene istim so: Pozor I Moški čevlji, amerilkanska oblika, visoki, črn boks . . Moški čevlji, šimi (špičasti) oblika, visoki, črn boks . Moški čevlji, šimi (špičasti) oblika, nizki, črn boks . Ženski čevlji, šimi (špiča9ti) oblika, visoki, črn boks . Zensiki čevlji, šimi (Spiča«ti) oblika, nizki, črn boks . Ženski čevlji, Simi (špičasti) oblika, s špango, črn ševro Ženski čevlji, amerikanska oblika, visoki, črn boks . Ženski čevlji, amerikanska oblika, nizki, črn boks . . Zensiki čevlji, amerikanska oblika, nizki, črna teletina Fantovski visoki čevlji, čm boks, od 31—35 .... Fantovski visoki čevlji, črn boks, od 36—39 .... Fantovski polčevlji, črn boks, od 31—35...... Fantovski polčevlji, čm bok«, od 36—39 ...... Din 175.-Din 180.-Din 160.-Din 175.-Din 141.-Din 132,-Din 166.-Din 138,-Din 100.-Din 106,-Din 135-Din 00.-Din 120.- Dekliški visoki čevlji, črn boks, od 26—30 ........D p W0,— Dekliški vi9oki čevlji, črn boks, od 31—35........ Dekliški polčevlji ali s špango, od 26—30 ........Din 70.— Dekliški polčevlji ali s špango, od 31—35........Din Otroški čevlji, od 18—21..............Dra Otroški čevlji, od 22—25 ..............»m Otroški čevlji, od 26-30 ..............Dm Za rujave čevlje je treba doplačati in sicer: Za moške in ženske visoke.............. Za moške in ženske nizke . • .............J?.131 Za fantovske in dekliške visoke............ Za fantovske in dekliSke nizke............P?1 90 — 32.— 40.— 58.- Za otroške Din 15.— 10.— 7.— 5.— 4.— Detajlna prodaja Carl Pollak d. d., Lfubljana, Dunajska c. 23. skim sejmom. Razstavljenih je bilo okrog 260 raznih vrat in letnikov. Predsednik razstavnega odl-bora g. Fric Žemljic je po prihodu opoldanskih vlakov pozdravil zastopnike oblasti in gospodarskih organrzaciz ter številne interesente j Smolnik. — Kot premije za licen-iz tu- in inozemstva; naglašal je' covane bike so dovoljene od okraj-posebno pomen lokalnih vinskih nega zastopa Maribor dvoje prvih sejmov. Sodba strokovnjakov je bila soglasno ta, da se je razstava odlikovala z velikim številom prvovrstnih vin. Tudi kupčija se je dobro ravzila. Prodalo se je na sejmu ali v zvezi s sejmom krog 1200 hektolitrov. Neprijetno se je občutilo pomanjkanje razstavnega seznama, kar pa je zakrivila tiskarna v iviurski Soboti. Enako ni šteti za občine: Činžat, Kumen, Lehen pasme in da je obvezen prigon vseh' zbor novega vinarskega društva pri Ribnici, Sv. Lovrenc na Poh.,| bikov, ki služijo za splošno plemen- se vrši dne 2. aprila ob pol 11. uri Recenjak, Rudeč breg. — IV. Dne sko uporabo in ki so stari nad 15 na srednji vinarski in sadjarski 19. maja 1927 ob 14. uri v Rušah mesecev. — Posestnikom občine šoli v Mariboru. Vinogradniki se pri gostilni Josipa Mule za občine: Sv. Križ je dano na prosto, da pri- nujno vabijo k udeležbi. Novo dru- ženo svoje bike k licencovanju v štvo začne izdajati glasilo, ki Maribor, Zg. Sv. Kungoto ali v Sel- bo izhajalo enkrat na mesec. Na-nico ob Dravi. — Občinskim ura- bijo brezplačno. Prijave naročil na dom se naroča, da se licencovanja bijo brezplačno. Prijava naročil na udeleži gospod župan in da Obja- list sprejema do ustanovnega obč-vijo pravočasno na primeren način nega zbora »Pripravljalni odbor ta razglas in sicer zadnjikrat še v za ustanovitev vinarskega Sruštva Bistrica pri Rušah, Lobnica, Ruše, nagrad po 500 Din je 1000 Din, troje drugih nagrad po 400 Din je 1200 Din, petero tretjih nagrad po 300 Din je 1500 Din. Licencovanje plemenskih bikov v območja sreza Maribor, levi breg. I. Dne 2. maja 1927 ob 8. uri v Št. Ilju v Slov. goricah pri gostilni »Kolodvor« (Dimnik) za občine: Jarenina, Kaniža, Polička vas, Vu- nedeljo pred licencovanjem. Statistika avtonomnih doklad. v Mariboru«, srednja vinarska in sadjarska šola in krajevna vinar- razstavnemu odboru v zlo, da je'kovski dol, Zg. Jakobski dol, Plo- dovoljenje za polovično vožnjo, zaprošeno že pred šestimi tedni in večkrat urgirano, prispelo po zaslugi bogve koga šele na večer prvega razstavnega dne. — Če odštejemo že omenjene nedostatke in upoštevamo trgovsko stran sejma, sme razstavni odbor biti z uspehom prvega vinskega sejma v Ljutomeru zadovoljen. Ljutomerčan je zopet izpričal privlačno moč svojega imena. Zato mora ta vinski sejem biti le prvi v vrsti enakih vsakoletnih prireditev. deršnica. Ceršak, Cirknica, Št. Ilj v Slov. goricah, Selnica ob Muri, Sladki vrh. — II. Dne 2. maja ob II. uri v Pesnici pri gostilni Ke-renčič za občine: Dragučova, Gru-šova, Šmarjeta ob Pesnici, Pesnički dvor, Vosek, Spod. Jakobski dol, Dobrenje, Gradiška, Na Ranči. — III. Dne 2. maja 1927 ob 14. uri v Zg. Sv. Kungoti pri gostilni Sene- Finančna delegacija uradno ob- ska društva, javlja, da izide v »Uradnem listu«! Nadaljnji trije učni tečaji na štev. 30 z dne 18 marca t. 1. stati- srednji vinarski in sadjarski šoli stika avtonomnih doklad k direkt- v Mariboru, ki so bili radi škrla-nim davkom za leto 1926. Iz te tinke v zavodu preloženi na poz-statistike so razvidni posameznim nejši čas, se vrše zaporedoma pet avtonomnim zastopom za leto 1926 dni, t. j. od 28. marca do 1. aprila odobreni odstotki in na podlagi 1.1., in sicer: I. dne 28. marca (pon-teh tudi predpisani zneski doklad. deljek) o vzgoji trte in o groz-Avtonomne doklade se odmerjajo dnem sukaču; II. dne 29. marca na podlagi čistega predpisa dokla- (torek) o cepljenju in trsničar-dam podvrženih direktnih davkov stvu; III. od 30. marca do 1. apri- brez vsakih državnih pribitkov. Za leto 1926 je znašala za vso Slo venijo odmerna osnova za avto- la (sreda, četrtek in petek) o kletarstvu. Pouk obsega predavanja in razkazovanja z vajami. Začetek vsak dan ob 9. uri. Vinarji in njih odrasli otroci obojega spola se naj nomne doklade (— je čisti držav- kovič za občine: Zg. Sv. Kungota, ni davek) 17-4 milj. Din, celoku- ________________ Sv. Jurij ob Pesnici, Plač, Slatinski pen predpis doklad od te osnove tečajev udeleže v o°bihiem"številu dol, Spičnik, Svečina, Vrtiče. — pa 43-5 milj. Din. Skupno z na-1 Pismene prijave sprejema direk-IV. Dne 3. maja 1927 ob 8. uri v knadnimi predpisi za prejšnja leta cija navedene šole. Siromašni ude-Licencovanje p lemenskih bikov Mariboru na živinskem trgu (mest- je v letu 1926 znašala odmerna; leženci tridnevnega kletarskega v območju sreza Maribor, desni na klavnica) za občine: Bresterni- osnova 18.354.500 Din in je bilo v tečaja dobe denarne podpore ako breg. I. Dne 16. maja 1927 ob 9. ca, Jelovec, Kamnica, Sv. Križ, Ros- v tem letu predpisanih doklad vse-uri v Mariboru, Magdalensko pred- poh, Krčevina, Lajtersberg, Sv. Pe-1 ga skupaj 45,541.300 Din. mestje pri gostilni Počivalnik na ter, mesto Maribor, Ciglence, Zg. j Gibanje v organizaciji vinograd- predlože uradna potrdila svoje občine, da so podpore potrebni, ali pa ako jih kmetijski referent do- Tržaški cesti za občine: Bistrica Duplek, Sp. Duplek, Sv. Martin pri nikov. Na seji dne 12. marca t. l.se tičnega sreza za to posebej predla Dri Limbusu. Limbus Pekre. Rad- Vbg. — V. Dne 3. maja 1927 ob je konstituiral likvidacijski odbor ga. — Direktor Andrej Žmavc. 1P\ 11T»? iT QalTiin! Finn *ri »n i..'___1_____ • _ 1 • i i ■« - .<■ _ * pri Limbušu, Limbuš, Pekre, Rad vanje, Razvanje, Studenci, Tezno, Vrbov dol, Dolgože, Sv. Miklavž, Pobrežje, Zerkovce. — II. Dne 16. 15, uri v Selnici ob Dravi pri go- vinarskega in sadjarskega odseka Kmetijske družbe za Slovenijo v Mariboru, ki je obenem pripravljalni odbor snujočega se vinar- stilni Hernah za občine: Boč, Gradišče, Janževa gora, Selnica ob maja 1927 ob 14. uri v Slivnici pri Driavi, Slemen. — Kot premije za . • j • X • t •• -J — " — ^ ' a vaa ujvvvgu OV f i ■ "tU. — gostilni Lesjak za občine: Bohova, ! licencovane bike so dovoljene od skega društva v Mariboru in sicer Fram, Spod. Hoče, Loka, Morje,1 okrajnega zastopa Maribor: dvoje predsednik: ravnatelj A Pukla-Orehova vas, Rogoza, Bloke, Sliv- prvih nagrad po 500 Din je 1000,vec; podpredsednik: ravnatelj A niča. Gorica, Ješenca, Sv. Marjeta dinarjev, četvero drugih nagrad po žmavc; tajnik: ing. Ivo Zupanič; ^ ^ „ , ulcatxcv slH11 ptSf Rase' ZjguRne' 400 Din ie oS°nDin! Šf«S°ntretjih blagajnik: ing. Sergej Goriup; od- do 450,' 8 do 10 mesecev stari 500 Pivola, Pohorje Ranče. -III. Dne nagrad po 300 Din je 1800 Din. - borniki: višji klet. nadz. I. Zabav- do 550. 1 kg žive teže 9.50-10, 19. maja 1927 ob 8. uri v Sv Lov-i Pripominja se, da bodo premova- nik, prof. Priol, S. Robič, R. Ko- 1 kg mrtve teže 15-16. Prodalo rencu na Poh. pri gostilni Koder ni predvsem biki marijadvorske šar, J. Nemanič. Ustanovni občni se je 82 komadov Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sjem dne 11. marca 1927 se je pripeljalo 130 svinj, 1 koza. Cene so bile sledeče: mladi prašiči 5 do 6 tednov stari komad 100—112 Din, 7 do 9 tednov stari 150—200, 3 do 4 mesece stari 250 ;' do 350, 5 do 7 mesecev stari 400 Citateljem „Kmetskega lista" se priporoča znano do- fe maže podjetje pri 81 CEŠNIKII Ljubljana, Lingarjeva ulica .zal°^a, novosti pomladanskega in letnega blaga za naHh" rmm* t ~ Kra5"e "OVOStl SVlI- že^noml^nSerP', ^ Priporočam se posebno ženinom fn nevestam pri nakupu bališa v zalogi samo Češko ln angleSko blago I Postrežba poSIena ln toCnal blizu Prešernovega spomenika za vodo. Najboljši in najtrpežnejši šivalni stroji za čevljarje, sedlarje, obrt g in industrijo so edino <8 MADLER« cilinder flahštep in levoročni stroji. - Najnižje cene. - Ugodni plačilni pogoji, tudi na obroke. Večletna garancija. JOSIP PETELINC LJUBLJANA. Od dobrega najboljše je švicarski pletilni stroj UBIF.O KMETSKI HRANILNI IN POSOJILNIM B»Cnn poitn« hranllnlcc 14257 rea. ZadT. Z HCOmel. «av .__.______ _ Brzojavke .Kmetski dom". Telefon it. SOI KaCun postn« hranilnice st. 14247 reg. zadr. se neomej. zav. v LJubljani, Tavčarjeva (Sodna) ulica št l, pritnčie Daje: I Obrestuj«- 3 Posojila m vknjižbo, proti poroštvu ter "vlooe na ^^Os zastavi premičnin in vrednostnih papirjev ter | knjižice /