^ d*n re»en •o6ot» ¡g prainiko*. deilf ««P* S«^^ l-Lfd ~ ... Sunday* H®1^ PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE UrrdntAki In uprevnlikt prostori: 2647 South UvndtU Aro. Office of Publicetion i 2667 South Uwndele Ave. TtUphone, Rockwell 4»04 CHICAGO, ILL., ČETRTEK, IS. JULIJA (JULY IS), IDS» Subscription ffl.00 Yeerly ftTEV.—NUMBER 135 1108, A«* of Oct S, 1017, aothoeteed on June 14, 1018. ponska predložila pogoje etílica blokade angleške koncesije Tokio zahteva revizijo angleške politike na Kitsjskem in sodelovanje z japonskimi avtoritetami. Napad na angleški konzulat in banko v Tsingtaju ustvaril nove komplikacije. Japonske čete se pripravljajo na ofenzivo ob meji Zunanje Mongolije _ 12. jul.—Zunanji urad £vil program glede poga-i Veliko Britanijo o prekli-liade angleške koncesije v sinu. Kitajska. Ta oključu-bteve, da mora Anglija re-ti svojo politiko na Kitaj -usUviti podporo genera-_eku, vrhovnemu povelj-kitajske oborožene sile, iz-teroriste in komuniste, ki tnii zavetje v angleški kon-|)i, japonskim oblastem in rirati s tokijsko vlado v »nji, katere cilj je ustano-' novega reda na Kitajskem. DHka dalje zahteva sodelo-v denarnih zadevah in kontrolo govora in tiska. _ ij, 12. jul. — Angleška "ladja Lowestoft s posad-»častnikov in mornarjev je ij dospela v Tsingtaj, pri-fno mesto v severni Kitaj-kjer je prejšnji večer po cih nahujskana drhal nana angleški konzulat in ko. Angleške avtoritete so lile Japonce, da so oni od-li za napad, ki je povzročil komplikacije. Drhal je na-tudi druga angleška po-}ja v Tsingtaju. ngleski konzul je takoj pro-pri japonskih avtorlte-V protestu pravi, da je ej informiran o napadu in pozval avtoritete, naj pretijo akcijo. pmgiaj je v japonskih rood 10. januarja preteklega Angleži trdijo, da Japonci tifijo agitacijo, ki ograža ®ve interese ne samo v ■gtaju, temveč tudi v Cefu-iTečovu in drugih kitajskih m. Japonci so ustavili do-| angleškega blaga v Tečov. »han, 12. jul. — Arma-** tisoč Japoncev je koncen-»na ob meji Mandžurije in »nje .Mongolije in pripravna ofenzivo proti ruskim "»nirolKkim četam, ki so za-j pozicije na ozemlju, kjer Župan Hague priznal poraz Svoboda govora in zborovanja v Jersey City ju Jersey City, N. J__(FP)— Zadnji boj za pravico govora in zborovanja je bil zaključen z zmago onih, ki so se borili za to pravico. 2upan Frank Hague, ki se je ponašal, da je njegova beseda zakon, je priznal poraz po odpravi vseh restrikcij glede obdržavanja shodov in zborovanj. Nova mestna odredba se glasi, da se shodi lahko vršijo povsod, toda sklicatelji morajo vprašati za dovoljenje najmanj 24 ur prej. Prva odredba, ki je določala, da se shodi vršijo le v nekaterih krajih mesta, je bila razveljavljena. Organizacije, ki so se borile proti Haguejevi diktaturi, so por zdravile zmago. On se je moral ukloniti odloku federalnegs vrhovnega sodišča, ki ae je glasil, da stf odredbe njegove administracije kršile civilne svobodšči-ne in jih proglasilo za neustavne. Hague je bil navzoč na seji mestnega sveta, ko se je vršila diskuzija o preklicu starih odredb. Zadnja koncesija, ki jo je dal protiunijskim delodajalcem, katere je pridobil za premestitev tovarn z obljubo, da bodo v Jersey Cityju varni pred unijsko invazijo, je bila, da se zborovanja smejo vršiti BO čevljev stran od tovarn. Ta koncesija ni važna, ker nova odredba ne uključuje te restrikcije. Seje mestnega sveta so se udeležili reprezentantje unij Kongresa industrijskih organizacij Usta reki Kholsten in Kal-!,n Ameri4kc «težake federacije, Vnska ogrožena sila pre- predsUvniki Zve,lč*vn« »rrnade * rusko in mongolsko. Ozem- in nek»teri protestantovski pridigarji, ki so branili pravico pri-diganja na cestnih oglih. Časopisi so potem, poročali, da je Hague sklenil mir z voditelji unij CIO, ki so se najbolj odločno borili proti njegovi diktaturi. ob Zunanji Mongoliji in ^riji je torišče bitk, ki so |P^ele pred več tedni in se n" "afialjujejo. Oboji, Ja-"i Hu»i, poročajo o zrna- va. 12. jul. _ Sovjetski 11"*1. nski.M '^ier Molotov je 31. ma-i u M ,M) H«vjetska Ru-a mpJ'' ^u"*nje Mon- ^friJ J" Izteklo (»etnajst let «^nov.tve mongolake Ijud-£"Mike in OHemnajat let evolucije, katero je g ^jet.ka vlada in je r*-^ v ustanovitvi nove dr- 12. jul. - Japonska ; ' "J Jf-ntura I)omej po- ^ki uT'da je bn p0'- L ]"'Hr' vojjaAki ata-Ifkn u '"ml*ništvs Nt >f'J'Kl^j«ks, postavljen ¿TJ0 *>J*ško sodišče v i i* W1 aretiran r,nMU "»M- N >- zshtevsla nje- T en ' t,KU SO v If^rirali. Izgredi v stavki avtnih delavcev Mobilizacija državne policije Pontiac, Mich., 12. jul.—Grupa državnih policajev je bila mobilizirana v East Lansingu in poalana v Pontiac, ds prepreč obnovo izgredov člsnov svtne unije CIO in njih simpstičarjev v zvezi s stavko v tovsrni General Motors Corp. Policijski stotnik L. A. Lyon je dejal, da bo policija nastopila proti stavkar-jem, ako bo uvidela, da krajevne avtoritete ne morejo kontrolirati situacije. Cas tisoč piketov je včeraj obkolilo svtno tov srn o in a tem preprečilo vstop drugim delav cem v tovarno. Slednji so se pri peljsli v avtomobilih, katere so ps stavkar j i pognali nazaj. Rez vila se je bitks ns pesti in več avtomobilskih šip je bilo rszbi-tih. f Sedem oseb je bilo aretiranih. Domače vesti Smrtna nesreča v La Sallu La Salle, III. — Dne 8. julija se je smrtno ponesrečil pri delu v cementarni Martin Šetinc, star 63 let in rojen v Bukoseku pri Brežicah na Štajerskem. Ubil ga je električni tok. Pokojnik je bil v Ameriki 87 let in tu zapušča ženo, štiri sinove, dve hčeri, brata in dve sestri. Bil je član društva 2 SNPJ. (Podrobnosti v dopisu.) Vesti iz MinnoBote Chisholm, Minn. — Tu je u-mrla Josephine Kočevar, stara 56 let in doma od Lota na Notranjskem. Zapušča družino.- Clevelandske vesti Cleveland. — V bolnišnici je umrla Mary Matjažič, stara 47 et in doma iz Dobrovske vasi pri Skocjanu na Dolenjskem. Sij eno dekliško ime je bilo Cin-kole, v Ameriko je prišla pred 27 leti in tu zapušča moža in dva brata. Bila je članica društva 142 SNPJ.—Albin Plevnik, veleposestnik in gostilničar iz Spodnjega Kaši j a pri Ljubljani, je prišel na obisk k svoji sestri Johani Močilnikar; dalje je gdč. Roosevelt podprl upravo WPA Stavka pri relifnih delih ae Uri Washington, D. C., 12. jul.— Predsednik Roosevelt je podprl administracijo WPA in zakon, ki določa podaljšanje delovnih ur na 180 na meeec, kateri je izzval stavke pri relifnih delih. On je podal odgovor na vprašanje, ali je on ss to, da relffni delavci prejemajo običajne (u-nijske) plače. 'Na vprašanje, aH se bo njegova administracija uprla reviziji obstoječega zakona, je predsednik odgovoril, da on še ni bil informiran o poskusih in da ne ve ničesar drugega o tem rasen, kar je čital v Ustih. Nekateri kongresniki in senatorji so že predlagali revisijO zakona. - Poročila iz vaeh krajev nagla-šajo, da se stavka pri relifnih delfh širi. Samo v nekaterih državah, k jar se opaža bojazen pred masnimi odslovitvami, so se stavkarji vrnili na delo. O stavkovni situaciji se je pričela razprava na konferenci državnih administratorjev relifnih del v Chicagu. Na to konferenco je prišel tudi polkovnik F. C. Harrington, načelnik federalne relifne administracije. Ker je Roosevelt proti reviziji zakona, ni nobenega izgleda, da bi stavkarji zmagali. Koliko delavcev je zavojeva- PepinaCurk iz Rakitnika na Pri-1 nih v stavki, ni snano. Nekateri morskem obiskala svojega brata Louisa Curka in sestro Jen-nie Mezgec. Cikitke novice Chicago. — V bližnjem Ham- Sfiondu, Ind., je 8. julija umrl os. Gradišar, star 47 let in rojen v Ameriki. Zapušča sina, dve bičeri, očeta in sestro.—«Paul Bergsr nas sdaj pozdravlja is Rima, in sicer s strehe papeške katedrale sv. Petra. Preiskava izgredov v Minneapolisu Odslovftve relifnih delavcev Washington, D. C., 12. jul.— F. C. Harrington, načelnik federalne relifne administracije, je naznanil, da je pozval justič-ni department, naj odredi preiskavo izgredov v Minneapolisu, Minn., ki so se pripetili v zvezi s stavko delavcev pri projektih WPA. trdijo, da je ie sastavkalo o-krog 77,000 delavcev. Skupno število delavcev, ki so uposleni pri gradnji relifnih del, znaša 2,400,000. v Naciji zatirajo češki jezik Beneiev brat dospel v Ameriko Praga, 12. Jul. — Kari Her-mann Frank, državni tajnik, je včeraj odredil, da morajo vai ad-ministracljski uradi v Pragi rabiti nemAki jezik poleg češkega v uradni kores|>ondenci, toda nemško beaedilo mora biti na prvem mestu. Ceščina bo aledila nemščini v prevodu. • Nekatere besede sploh ne bodo prevedene v češki jezik. Med temi so "Fuehrer", "Relchspro-tektor" in več drugih. To pomeni, da Cehi ne bodo smeli pisati imen uradnikov v svojem Jezitu. Španija bi rada dobila ameriški b0mba2 Uradniki v državnem departmentu za tMc-nitev kupčije MORGENTHAU ZAHTEVA GARANCIJO Washington, D. C. — (FP) — Nekateri uradniki v državnem departmentu, ki so vodili kampanjo za razglasitev embarga na isvos orožja in bojnega materiala španski republiki, ko se je borila sa svoj obstoj, se zdaj ogrevajo za sklenitev kupčije i ge-nerolam Francom, ki bi rad dobil bombaž v Ameriki v vrednosti $15,000,000. Prav ti ao insistí-rali, da mora španska republika plačati v Ameriki naročeno blago v gotovini, zdaj pa priporočajo zakladnemu departmentu, naj da kredit španskim fašistom, da bodo lahko dobili bombaž. Henry Morgenthau, načelnik zakladnega departmenta, rasume to igro. Uradnikom državnega departmenta je povedal, da nima nič proti sklenitvi kupčije s generalom Francom, toda od nJega mora dobiti zagotovilo, da no bombaž plačal. On je imel v mislih tožbo, katero je špsnsks fašistična vlada vložila proti Ameriki, v kateri pravi, da Amerika ne bi smela kupiti srebra od španske repu-bljčanske vlade. Slednja sploh ne bi smela prodati srebra Ameriki. Morgenthau je na to odgovoril, da je zakladnl department kupil srebro od editie španske vlade, ki je takrat obstojala. Amerika je imela s to vlado di-plomatične odnošaje in kupčija je bila legalna. Čudno Je to, ker Franco zahteva od Amerike v tožbi $15,-000,000, vsoto, ki predstavlja znesek predlagane kupčije. Morgenthau sklepa Iz tega, da bi Franco rad dobil kredit za nakup bombaža, potem pa bl povedal Ameriki, da ta kredit predstavlja vsoto, ki jo Je dala španski republičanski vladi za srebro. Tu prevladuje mnenje, da general Franco sploh ne potrebuje tako velike količine ameriškega bombaža. Ako bi ga dobil, gs bi "prodal" Nemčiji in Italiji, ki sta mu pomagali v civilni vojni, da je uničil špansko republiko. Harrington je dejal, da so stavkarji kršili provizijo novega relifnega zakona, ki določa kaznovanje oseb, ki s silo, grožnjami ali bojkotom skušajo odvzeti drugim koristi, katere predvideva zakon. New York, 12. jul. — Vojta Beneš, brat bivšega predsednika češkoslovaške republike Edvarda BeneAa, in njegova žena sta včeraj doapela v New York na holandskem psrniku Veendam. Oba sta lapuatila Ameriko v januarju tegs lets in odpotovsls v Minneapolis, Minn., 12. Jul.— Češkoslovaško, kjer so Ju nsciji Okrog tisoč relifnih delsvoev, ki takoj postsvili i»od policijsko so zastavkall pri relifnih projek- nadzorstvo. Naciji so zasegli tu-tih ki se udeležili izgredov z*d- di njuno posestvo in stanovati nji pondeljek, je bilo odpuščenih. *ta morala v koči zunaj Prage. Linus Glotzbach, direktor držav- ft te sta pobegnila U. junija pone relifne administracije, je za- jn dospela na Poljako. Od pretil, da bo nadaljnjih 6000 de- Um -u Ala v Anglijo in potem lavcev odpuščenih danea, če ae v Ameriko, ne bodo vrnili na delo. Ultimat je sledil smrti nekega policaja, ki ae je zapletel v bitko z izgred- ni ki. "7' ^ Včeraj delo pri popoldne j« bilo vse relifnih projektih v Chicago, 12. jul — Dr. Edvard Beneš, bivši predsednik češkoslovaške republike, je sprejel stalno službo kot profesor na čl-kaškl univerzi, katero ps bo prevzel ftele v jeleni prlhodnje- Nepokoj v fašistični Španiji Spopadi med fašisti in rojalisti Bourg-Madame, Francija, 12. jul.—Begunci, ki prihajajo v Francijo, poročajo o notranjih nemirih v Španiji. Ti pripovedujejo o krvavih apopadih med karliati (rojalisti) ta falangisti (fašisti) v Andalusiji in Kataloniji. Oboji so podpirali generala Franca v civilni vojni. Ta poročila še niso bila potrjena. Direktna poročila is Madrida in Barcelone ne omenjajo nemirov. Telefonsko poročilo iz Zaragoze pravi, da v Španiji prevladuje normalno stanje. Informacije, ki prihajajo po ovinkih iz Španije v Hendaye, Francija, so drugačne. Te potrjujejo poročila o bitkah med fašisti in rojalisti v španskih provincah. Policijske avtoritete so uveljavile posebne varnostne u-krepe, ko je dospel grof Clano, italijanski zunanji minister, v Simnijo, toda ti niso ustavili spopadov. Poročila naglašajo. da se bo konflikt kmalu raztegnil na vso Španijo. Franco še ni zatrl odpora loja-listov proti svojemu režimu. !slje ao jih tudi prevrnili. Mestne je rekel, ds ae Ohi n« bodo bo- svtoritet«- ao potem speliraie ns rili zs Nemčijo, če ee bo «spletle državno policijo sa pomoč. v vojno. Nemčija pospešila mobilizacijo Napetost zaradi Gdanska odnehala llerlln, 12. Jul.—Oenersl Wal-ther von Brauchltach, vrhovni poveljnik nemške armade, ki Je dobil daljše počitnice, bo odpo-toval v Itslijo, ae glsai uradna veat. Tudi več drugih vojaških čaatnikov Je dobilo dopust. Poučeni krogi trdijo, ds mo-bilizscijs oborožsne sile dot>ro nspreduje. Dve ns J st motornih divizij Je bik» že mobiliziranih in mobilizscijs se bo nsdsljevsls v večjem obsegu. Popolnoma Izve-dens bo v prvih tednih prihod-njegs mesece. Nemčija se hoče zavarovsti proti sngleški blokadi. Nsciji prsvijo, ds bloksds ne bo uapela, dočim tlak napada Anglijo In Poljsko. Ta kriči, ds Je Anglija kupils poljsko nrmMiUt. Varšava. Peljaks, 12. Jul. — Več polJaklh vojaških čsstnikov in vojskov, ki ao bili v alužbi od začetka napstoeti, ki ae je po Javila med Poljako in Nemčjjo zs-rsdi Gdsnaks. Je dobilo dopust. Tu sodijo, ds Nemčijs še ne bo rut ped le Poljske, ker je saposU* • na drugje. Unija kritizira governerja Lehman podpisal protidelavski zakon New York.—(FP)—Wicksov zakonaki načrt, o katerem pravi unija tranaportnih delavcev, da predatavlja najtsilj zločeato pro-tidelavsko zakonodajo, odobreno v državni legislature Je governor Herbert I^ehman |>odpiaal kljub protestom s strani te unije in drugih delavskih organizacij. Nowyorški župan F. H. La Guar dia se Je tudi pridružil protestom delavskih organizacij, "Pod pretvezo raztegnitve civilne službe Wk'ksov zakon ograža starostne In penzijske pravi r.e 30,000 delavcev, ki so u posle ni pri transportnih komimnljah,' je izjavil Michael J. Quill, pred Hednik unije tranaportnih delav cev (CIO). "Ta Jim 1k» odvzel pravico kolektivnega pogsjsnjs." Quill očita llj ali nmiij demokratične le po imenu) prej kot pa za nacijsko Nemčijo in fašistične» Italijo. S tega stališča je predlog za predsednikov oklic vojnih con bolj umesten kakor obvezni embargo. V Združenih državah je velik element, ki iskreno sovraži vsako vojno, olienem pa enako iskreno sovraži fašizem in sploh vsako diktaturo. Pristaši tega elementa bi ,za ves svet radi ne videli zmage fašizma |>o vsej Kvropi, ker potem Is» Amerika v veliko večjf nevarnosti vojne kot je danes, itn drugi strani pu spet-vidijo veliko nevarnost faširmu v Ameriki, če se Amerika ukijuči v vojno za |>oraz fašizma v Kvropi. Kaj je storiti temo ektmsntu v tej stiski? Ako ne priključijo izolaeioiuslom. se morajo izpostaviti obdolžitiam. da moralno podpirajo Hitlerja in Muaaolinija -— če pa podprejo zahtevo za vojne cone, ImmIh «pet čutili moralno odgovornost za ameriško *odelovanjs v vojni in konsekventnl fašizem, ki lahko -pride z vojno? Nihee ne mara morali»«- odgovornosti im* za prvo ne za drugo zlo — tretje |M«tl pa ni! Prave nevtralnoeti danes na svetu nikjer nI! O, yes —» tretja niožno«l je, da kongres sploh odpruvi iifvtraliiofttni zakon v eeloti in v tem primeru se Amerika vrne ns svuje starti stališče "s\obodr ns morju" in mednarodnega prava Ampak to staro stališč«- j« '¿d mirne države pritrdlo v vojne leta 1917! Smo n|it*t tam, kjer smo bili — — — ~\KliC pur bi ¿ki m delavcem Pueblo, Cplorado. — Od vseh krajev Združenih držav ameriških se slišijo žalostna poročila o bojih, brezdelju, trpljenju in pomanjkanju, le od nas iz Puebla ne. Izgleda kot da je tukajšnje delavstvo z vsem zadovojjno, kar pa nI resnica. Tudi t uJcaj delavstvo teško prenaša breme trpljenja. Muči ga negotovost, tarna bolj potiho in s strahom premišljuje, kaj bo v l>odoče. Tukajšnja Jeklarna Rockefel-lerjeve družbe, od katere je prebivalstvo mesta Puebla največ odvisno, Je pretecene štiri mesece prillčno dobro obratovala, sedaj je pa že bolj prenehala, posebno pa v oddelkih, kjer izdelujejo tračnice. Prvih par mesecev mojega prihoda v Pueblo sem dobil z vpraševanjem mojih novih znancev o tej mogočni jeklarni precej povoljno poročilo, da kadar se dela, se pri lično dobro zasluži. Za slučaj bolezni ali poškodbe jim družba odtrga $1.50 na mesec, s tem so kriti vsi stroški, bodisi kratko ali dolgo dobo v bolnišnici. Zraven tega dobijo še tedensko podporo (compensa-tion) in tako dalje, so ml pripovedovali. Slišalo se je dobro, toda v splošnem, kakor sem pozneje dognal, se to nI nikdar izvajalo. DotiČni, katerih je mnogo, ki so bili vsled nesreče prizadeti, vedo povedati vse drugače. Ko čtovek vse to in večkrat sliši, lahko spozna, da laž in krivica sta bila vedno v ospredju. Vladalo je in še vlada čedalje bolj veliko trpljenje, hskorišče-vanje, šikaniranje na vse mogočne načine. Dokaz temu so krvavi boji v mnogih stavkah, ki so se vršili pri podjetjih omenjene družlie, bodisi v premogorovih kakor tudi tu v jeklarni. Njeno ogromno bogastvo je tudi dokaz, kajti če bi krivica in izkoriščanje ne cvetela, bi tudi njenega bogastvu ne bilo. Iz mnogo močnih, Čvrsto zdravih in pridnih delavcev je družba izčrpalu vse sile in moči, končno za njihovo trudapolno delo so bili pa nagrajeni z odslovitvijo. Mnogi, ki so pri delu dobili kakšne poškodbe in bili upravičeni do odškodnine, je tudi niso dobili. Za nalomljen ali celo zlomljen hrbet, roko, nogo, za oškodovane oči ali kakšne druge telesne poškodbe je bila mnogim podpora odklonjena. Vselej so druž-bini zdravniki (menda po ukazu) navedli drugi vzrok. Največkrat je bil kriv bolesti rev-matizem, pa čeprav so vsi vedeli, du je kost zlomljena ali strta. Tudi če se voziček, preveč obložen z težkim železom zvrne na voznika in ga ubije, je kriv rev-matlzem, ali pa pravijo, da ga je zadela kap. Vedno so v pravem. Mnogi imenujejo to tovarno sušilnico. Večkrat sem že vprašal mladega utrujenega fanta ali priletnega družinskega očeta, ki je komaj prihajal od dela iz sušilnice: "No, kako je kaj šlo danes? Si kaj dobro delal in zaslužil?" Odgovor sem skoraj vselej dobil enak: "Ah, kaj t bom pravil, naj Jo le hudič vzame to prokleto sušilnico. Včasih smo res trpeli In delali, pa tudi naredili, da je bilo marsikateremu beriču ustreženo, to, kar se pa danes dogaja in od nas zahteva, ni več delo, to ti je suž-nost, ni jim nikdar zadosti. Oh ta prokleta sušilnica, ta mi bo pojedla dušo in telo. - Napraviti, kolikor oni zahtevajo ne morem, de ne, mi pa grozijo, da me vržejo na cesto. Jaz ne vem kaj bo. Oh> da bi se le ta hudič enkrat pogrezn i 1!" Tako tarnajo in utrujeni zdi-hujejo, posebno pa tisti, ki današnji krivični sistem dobro razumejo. Mnogo jih je, ki bi radi o krivicah In zlobnemu prlga-njaštvu glasno in javno povedali, ali vsak se boji, če pride družbi ali njenim zvestim podrepni-kom na uho, da bo odslovljen od trpinčenja, kateflfca imenujejo delo. Ravno tako molčijo oni brezposelni v upanju, da jih mogoče družba pokliče še kedaj na kakšno morebitno delo. Precejšnja skupina je tudi hrabrih, napredno mislečih delavcev. Vedno so na agitacijskem delu, da usposabljajo miselno tudi druge svoje sotrpine za skupni nastop proti družbinemu priganjaštvu ter krivicam, ki se vsem skup gode. krožek, ne drži; treba je delovanja in potrpežljivosti. ¿Zato apeliram na. vas, da pristopite k zboru in mu zasigtirirate obstoj. ZBOR VAS POTREBUJE. Vrniti se moram nazaj ft na-čemu pikniku. Na Stuškovi farmi ob priliki Slogi nega piknika bo dan veselja In zabave. Petja ne bo msnjkalo, taksnega petja kakor ga le Sloga zmore. Se škrjanček bo utihnil in nas poslušal. Zato ne zamudite te prilike, ker vam bo resnično žel* ako niste med nami. Prvi truck odpelje, izpred SND ob 9. uri predfreldne.Nn tem trucku se odpeljei "ma«r shift" (delavci) in pa tisti, ki ga veseli jutranja zarja v presti naravi. Drugič pa pobere vse, kdor se hoče peljati, vožnja je prosta. Točno ob 1. uri popol. zapusti SND, ustavil se bo pred SDD na Waterloo rd., potefn pa pri kari na postajališču Nottingham. Pridite in veselite se z nami. V jeseni, da vam že adaj povem, bomo postavili na oder opereto "Gospodinjsko šolo" ali "Beli telovnik." Jako komična stvar, tako da se bo lahko nasmejal vsakdo, kdor bo pričujoč. Torej se vidimo na Stuškovi farmi na 1«. julija prav veseli in zadovoljni. Walter Lazar. med svoje ckm#e, ki me težko pričakujejo donm. |. - Prav lepo pozdravljam bolni sestri *fcry Pele in Mery Rosen-jbergar, ki sem jih pustila v bolniški postelji. Brata urednika pa prosim, naj mi oprosti, ker bo težko čital to mojo slabo pisavo. Šole sem imela le dve leti in še tisto največ krščanski nauk, potem pa grablje, kramp in moti-ko. S tem. si moramo p* kruh slutit. Tako «s j*m rekli gospod. Gertrttfc Uhevnik, 33. Vsi delavci pri omenjeni druž--bi, ki se zavedate, da se vam krivica godi, združite vašo moč razuma: organizirajte se! Pristopite v unijo cio. Pod njenim okriljen in s skupnim nastopom vam bo lahko doseči boljših delavskih pogojev, boljši in večji košček kruha. s tisto udano hlapčevsko pokorščino si ne boste ničesa pridobili, le še v večjo sužnost potiskate samega sebe. Družbi pa s tem daste še večje veselje do vihtenja biča, s katerim boste še nudaLje neusmiljeno tepeni. Torej, bratje delavci: ako se hočete znebiti priganjaštva, trpljenja, šikaniranja in vsega drugega gorja, organizirajte se! Pristopite v vrste zavednega delavstva, v unijo cio, katera vam proži roko v znak solidarnosti. Postanite vsi zavedni, hrabri, močni in z drugimi še močnejši. Proč s to prokleto udano pokorščino! Proč s strahom in trpljenjem! Dovolj je tegu! Kaj bi vedno klečeplazili. Vstanite in glasno zahtevajte za vaše dobro storjeno delo tudi dobro, pošteno plačilo. Anton Medved, 21. Piknik Sloge Cleveland. — Prijatelji lepega petja in domače zabave zapomnite si, da bo Sloga priredila dne 16. Julija na Stuškovi farmi izlet, na katerega ste prav uljud-no vabljeni. Ta izlet je namenjen za pomoč blagajni. Vsakomur je znano, da so kulturne ustanove jako otežkočene, posebno pa pevski zbori, tako ni izjema tudi pevski zbor Sloga. Borba za obstanek je vsepovsod, izdatki veliki, skozi šest mesecev je treba segati v blagajno za razne stvari: učitelja, note, najemnino in druge potrebščine, Toda moj namen ni, du bi tukaj tožil o naših po-težkočah.* Moj namen je, da vsi tisti, ki se štejete, ds pripadate v delavske vrste, se zavedajte, da vas potrebujemo. Zbor vas potrebuje, zato pristopite k zbo-1 ru in pomagajte gojiti našo de-1 lavsko pesem. Samo trkati se na prša: tudi jas pripadam v ta iz zdravilišča Mount Clemens, Mich.—Na 26. junija sem se v Ambridgu, Pa., usedla v bus ob 9:30 zjutraj in semkaj sem prišla ob 8. zvečer. Zelo sem bila utrujena, nekoliko od vožnje in nekoliko od vročine. Semkaj sem si prišla zdravja iskat. Jemljem kopeli, vsaki dan eno; vseh skupaj mislim vzeti 21. Tukaj je zelo veliko ljudi, ki se zdravijo. Nekateri se zelo pohvalijo, da jim kopeli pomagajo. Največ je Zidov, ki tudi mene učijo njih jezik, toda mi ne gre v glavo. Omenim naj presenečenje, ki sem ga doživela 4. julija. Na moja vrata je potrkal hotelir ob 12. uri, ko smo se ravno pripravljali k južini, in mi izroči šopek krasnih cvetlic. Odprem listek in vidim, da so bile poslane od mojega sina in njegove žene. Seveda so mi prišle solze v oči, tako da sem si jih par prav debelih obrisala. Premišljevala sem, kako je lepo, če se otroci spomnijo svojih staršev in starši otrok. Cez kakšno uro sem doživela pa še večje presenečenje, ko sem zagledala na hodniku mojega moža, mojo hči in njenega moža Davida Fileja. Nekaj časa strmim in jih gledam. Seveda se je bilo zopet treba obrisati okrog oči. Ratmerei pod ničlo East Pittsburgh, Pa. w delavske razmere so še vedno pod ničlo in bodo take menda tudi ostale, ker tovarnarji zmeraj bolj stroje uvajajo in s tem mešajo delavce na cesto. Oni si kopičijo milijone, čeprav jih niso potrebni. v ekraju Ellegheny so odslovili že pelovieo delavcev pri wpa, drugim so pa povišali ure od 110 na 130 na mesec brez povišanja plače. Ti navadni delavci zaslužijo po $60 na mesec, potem pa naj prežive družino s tako borno plačo. Tukaj je spet pokazala politika, koliko se za nas zanimajo v Beli hiši. Ampak večina delavcev ne premisli, da si je tega sama kriva. Da bomo pa malo pozabili na te borne razmere, priredi društvo 289 sspz letni piknik v nedeljo dne 16. julija na prostorih Church Hilla. Tam bo vsega dovolj in tudi za balincanje smo pripravljeni. — Louin Kartah, 300. Posedli smo se po verandi. Jaz sem jim pripovedovala, kako je tukaj v toplicah, oni pa, kako je doma. Tako sem imela svojo kompanijo tri dni. Na 7. julija zjutraj smo se zopet poslovili v nadi, da se čez dober, teden vidimo. Moj mož in zet sta si ogledala Fordovo tovarno, ki se jima je jako dopadla, ker je nekaj zanimivega, kakor sta rekla. Moj mož je tukaj vzel tudi tri kopeli, ki so se mu prav dopadle in se je dobro počutil po njih. Ko sem se vozila po državi Ohio, sem videla krasna polja ru meneče pšenice. Oves je Še zelen, na pašnikih pa stoji lepo rejena živina. Takega polja ni vesel samo farmar, marveč tudi potnik. Res je lepo voziti se mimo takih farm, ker se človeku nudi lep razgled. Upam, da se mi bo zopet nudil tako lep razgled dne 16. julija, ko se vrnem Piknik zadruge Waukegan, iii. — Ponovno o-menjamo piknik, ki ga priredi naša zadružna zveza v nedeljo dne 16. julija pri srbski cerkvi ob reki Desplains. Pripravljalni odbor se trudi, da bo posetni-ke zadovoljil bolj ko kdaj prej. Razvedrilnega programa bo obilo: nagrade, tekme, balincanje in godba za ples. Na prostoru je namreč velik plesni pavili-jon z razsvetljavo. Za govornika se je odzval Herbert v. Katt iz Racina. Kdor ga je Že slišal, mu je gotovo še v spominu. Mož ima bogate izkušnje na zadružnem polju. Imeli bomo zvočnik in ga bomo torej lahko slišali po vsem prostoru. Med nami bo tudi fotograf. On nam zagotavlja, da bo vse "na piko vzel" in pozimi v snd ponovno piknik napravil. Oddane bodo tri glavne nagrade in ¡več manjših. Listke dobite brezplačno pri vhodu čez mostiČ. Postrežba bo prvovrstna, jestvine in drugo vse po znižani ceni. Torej v nedeljo vsi dobro došli na zadružnem pikniku. Pripravljalni odbor. Veleletaln Dixie Clipper, ki vsdrfeje poštni in potniški promet med Ameriko in E% ropo. Q proslavi na Blainu Blaine, O.—Proslava 36-letnice obstanka naše jednote, ki se je vršila pod okriljen tukajšnje okrožne federacije SNPJ dne 4. julija na Blainu, je v vseh ozirih nepričakovano dobro uspela. Program je otvoril in vodil Joseph Snoy, ki je v kratkem govoru povedal navzočim pomen proslave. Za njegovim govorom je zaigrala godba, potem pa sta de-klamirali Margaret Mihelčič v angleščini in Frances Glogovšek v slovenščini. Obe deklici sta rešili svojo nalogo v zadovoljstvo navzočih in bili deležni aplavza. Nato je nastopil glavni govornik Matt Petrovič h iz Clevelanda, ki je v daljšem govoru orisal zgodovino Jednote od postanka do te slavnostl In vzpodbujal članstvo na skupno delovanje v korist članstva in jednote. BU je deležen vsestranskega aplavza pred in po govoru. Njemu in njegovi ženi je Paula Glogovšek pripela rdeče nageljne, kakor tudi zastopnikom, ki so govorili v imenu svojih društev v obeh jezikih. Vsak govornik je povedal marsikaj dobrega v korist skupnega delovanja. Vrstili so se po številkah federaciji pridruženih društev in sicer: od društva 13, 54, 258, .m 407 in 640. Kot že omenjeno, no vsi dobili nageljčke. kakor tudi Nace Zlemberger, ki je tudi govoril kot fant od fare. S tem js bil program zaključen in upsin. da so bili vsi navso-či zadovoljni. Bil je vse skoai namenjen le v korist jednoti in cManstvu v obče. Nato sta sledila ples in zabava do polnoči. Kar je glavno, se je proslava završi-la v najlepšem redu. (Dalj« ns t. ftlrsni.) - Čudovito rusko je^f Trikrat na dar, menja ^ I "Večernjaja Moskva" por*» A I ih je podvaeia ruska vlada 1 2 taknjeno znamenito jezen. T,,? Plni m binski oblasti. Je Jo Te v i da nekolfkokrat dnevno m^a * Zjutraj je tWmodn>, ££ 1 «agdno-seieno barvo, popoldne rTT VI da dobi fcvjevo-rdeč sijaj i £L!^0V|1 «no mnogo pripovedk in baik ^l die*je, 1« so sevecfe prešle tudi v «kL 1 no pripovedništvo. Mnoge teh C ° "1 z rusko kolonizacijo tega kraj? * I Turgojak se smatra kot „veto j^l vsem- prebivalstvom juzm** UraJi 1 priljubljena izletna točka je Turist ^ bivalce mest Zlatousta in Celjani «topno je zelo lahko, ker leži v fiSU ške postaje Mijaske in «pada v , skih jezer. Častijo ga tudi Tatari ki JLl cej oddaljeni od baškirskega ozernija 1 Raziskovanja so dognala, da j* ¿udovJ va jezerske vode odvisna od dna, ki i j jano z gruščem iz uralskih poldragih kamJ Pripovedke seveda govore o silnih zakladiJ so skriti na dnu jezera. Baje je J upornik Pugačev potopil v jezero zrnJI naropanega bogastva, preden je padel v J oblasti. Ta Vera je tako utrjena med J valci, da je celo sosednja gora dobila inJ Pugočevu. Pred desetimi leti -so bili napravljeni pJ si posušiti jezero, da bi se tako prišlo 2 kiadov. Zdaj pa je vlada iskalcem zlata | povedala vsako delovanje v okrožju jezeJ se ne bi na kak način pokvarila izredna | sota jezera, katerega voda je čista kak] malokaterem jezeru. Vlada je tudi odrH da se morajo zapisati vse bajke in lej^ jezeru, da se otmo pozabi. Utrip radijske oddajne postaje Utrip človeškega srca znaša 70 do 80 udi na minuto, utrip radijske oddajne postaje znaša v skladu z valovno dolžino 100,0 1,500,000 nihajev na sekundo. Toliko namreč tok, ki ga proizvaja postaja, n svojo smer. Ce se naš utrip spremeni, pomeni, da bolni, to pa razen prizadetemu neposredni škoduje nikomur. Drugače je z oddajno stajo. Ce ima utrip 1,000,000 nihajev, uit to valovni dolžini 300 m. Ce bi postaja lela" in dobila nenadno n. pr. utrip 2,009 nihajev, bi to ustrezalo valovni dolžini IS Posledica bi bila,' da bi z navadnim sprejs kom njene oddaje ne slišali več. Iz tega sledi, kakšen pomen ima oddaj z neko točno določeno valovno dolžino, ka ene same desetinke odstotka bi imela n sledico že neznosno motenje oddajnih po s sosednimi valovnimi dolžinami. Utripali kor pravijo frekvenco oddajne postaje je t ohraniti torej brezpogojno stalno, da ie oddajne postaje ne motijo in da ostane jem neoporečen. To težavno nalogo rešuje presenetljivo prosta stvar, košček kremenčeve*» krši Ta kristal prekaša vsa pričakovanja in i močjo drugih priprav vzdržuje frekvenco daj ne postaje na stalni stopnji h skoraj i lutno zanesljivostjo. Razlika znate M ali dva nihaja in to pri milijonu nihajev» sekundi nima nobene vloge. Nova taktika Vatikana "Neue Zuercher Zeitung" objavlja daljši pis iz Rima o smernicah Vatikana. A « pravi med drugim: "Kar se tiče staliMtp ža Pija XII. k perečim problemom m«»" politike, je mogoče po raznih znakih * soditi, da on ne polaga več, kakor je »J njegov prednik, glavne teže v urejer»N nošajev Vatikana z državami ns povm kordatov. Taktika Vatikana ped nov» petem se zdi bolj gibčna, obsežnjjto M vsestranska, saj je znano, da koakordS"M litika ni na primer odstranila spora i H in nesporazumov, ki so se pojavili«^ z Italijo zaradi rasne zakonodaje. Rsw j znava iz vatikanskih krogov, bo pspa Tj tli sleherno priliko, da naveže tra^J tudi z Nemčijo. Tako se da je Pij XII. poslal Hitlerju k d)«f^ niči oaebno poslanico, ki je bila w sprejeta. • * Surovine za vojno t p1 Za izdelovanje vojnega majer^j» bi strokovnjakov nujno potlej ^ surovin: aluminij, antimon, ^ w cin, cink, fluorit, grafit, gum». ^ magnezit, mangan, molibden. " ^ platina, promog. sljuda. sv.n^ ^ ^ sten, volna, železna ruda. žno sn- ^ Obe anglosaški državi Imsta nad 75<* gori naštetih su J - ^ jih ima pa britanski mf*™ države Severne Amerike 1**. ^ «i a nobena druga država .zvetn*' 4 Japonska vodi sedanjojojj«-J klel s vojnim (s britanski imperij in Zdru* nr obe anglosaški držsvi v.,sr M jamsko, bi bilo jEpOfWt°-*iUJ 'konec. is. JUtlJA iovice i starega kraja Primorja ^ — Za novega >tti nekaj dnevi gtist Evgen de Kot * _ Listi so prinesli Tvo vest. da bodo v >m ¿asu pripeljali iz ^ 27.000 ki? kave, ki . podajali po vsej Italiji gL _ Oblasti so f~ [¿a Konstantina i Milj. Obtožen je, da ittvilne tatvine, tako ukradel trafikantinji ¿ni Gaavodič 500 lir. sten paia vojaškega ^orsefa kolesa. "Ch ioni*, da se je v bližini pri Devinu smrtno 25-letni vojaški pilot . Z motornim kolesom itu. Ko se je vračal, ga D ovinku laneslo s da je padel in se ubil. sencu si je prebil župana imeno- Rocco. raz- naj-Abe- jo bo- aretirale Graho-je iz-tudi Kle- pilo-Gaaaet- i Ja-pone-Franc je j® ceste, Na loba- bil na tržaški ladjedelnici je na- skladišču ladjedelnice sv. požar, ki so ga le s teža-mejili. V skladišču je bila alop kolofonija, ki ga raza impregnacijo raznih ce-pretapljanju kolofonija je previdnosti nekega delavca ogenj, ki se je naglo raz-vse skladišče. Del skladi-poRorel. Uničenega je bilo precej blaga v njem. Pri ga-požara se je neki gasilec poškodoval. Požar je na-za 50,000 lir škode. rtna nesreča bivšega vaske-ičtlrtka v Orleku. Z doma je poslih nekdanji vaški na-v Orleku pri Sežani 61 let fatej Stojkovič. Zvečer se il. Zato so ga naslednjega pričeli iskati. Vsa prizade-domačih kakor tudi kara-'jev so ostala zaman. V sre-otraj pa je neki njegov so-nasel njegovo truplo v prepadu v «bližini vasi. bže, da je Stojkovič ponose je vračal domov, zašel ponesrečil. twnobilska nesreča. V vi- in deževni noči se je pri-med Devinom in Tržičem •rtomobilska nesreča. Dva Sina. neka Tržačanka in 18-Henrika Savronova iz ijina so se zvečer z avto-bm odpravili na kratek iz-t)ti Tržiču. Ko so zavili od proti Tržiču, je avto s ceste zaneslo na po pol-zmehčani teren Lizertske-KKvirja. Voz se je prevrnil " štirje potniki so dobili ne-poškodbe. Se sredi noči je vojaški letalec, ki je privo-«m mimo, postal pozoren njihovih klicev na pomoč, »med j>oškodovancev je speljal v tržaško bolnišni-oAtale tri so prišli reše-Nivronova pa je že med v bolnišnico podlegla ki jo je dobila na glavi. ^ ječe m se vrnili ,m° že poročali, so se »ratkim vrnili iz ječe prof. ' Mnčlč, Josip Srebrni«, '*van, Slavko Kogoj in ki »o morali zaradi poli-prestopkov presedeti mno-» v ječi in konfinadji. Po ■«n nurčnem si>orazumu 1 )< bilo naštenih 132 inter-ki so rn. d tem časom r Hiki v^ini že izpuščeni. n«JM| znanimi so bili se-JJ^-n. si„vko Bevk iz ¡7* * o^itHj Fran Trat-vrha. Svojci se na-kratkem iSpOl- ^"j.MK-i iz goriškega > '-»radi dogodka v Kor-" nad Kanalom, '^ra Irl,«« f^j a Iftas. — Naj- \ i soke I »a *o v pri »rf Italije dobile • nta na doma-1 jih naše rt-Hi (rajo »i na domašem ride* kva-Tod* več plačila, Čeprav so že itak le minimalno plačane. Potrebna bi bila zato kolektivna tarifna pogodba. K vsem naštetim rizikom dela pa se pridružuje še ta, da morajo pomočnice, že itak slabo plačane, nositi odgovornost za morebitno poškodovanje materiala, ki ga obdelujejo. Toda iz česa naj ta riziko dela krijejo, če so že itak premalo plačane, da bi se mogle dostojno živeti? Njih zaslužek in prekomerni čas pa znižuje še konkurenca med delodajalkami. Ce ena iz konkurenčnih razlogov svojim strankam delo nižje zaračuna, gre ta razlika na račun njenih delavk, ki dobijo zato nižje plačilo. Govorniki so vsi poudarjali, da je tem razmeram možno najti le to zadovoljivo rešitev, da se vse pomočnice združijo v močno skupno organizacijo na stanovsko strokovni podlagi. Naloga te organizacije bo, da bo uredila razmerje med delodajalkami in delojemalkami tako, da bo ta ureditev odgovarjala potrebam obeh strank. Na kraju zborovanja je bilo ie vrst zborovalk izvoljenih pet pomočnic, ki bodo sestavljale nekak pripravljalni odbor za ureditev vsega potrebnega za ustanovitev bodoče organizacije. Nekaj zborovalk je že takoj pristopilo k bodočemu društvu, žal pa je bilo opažati, da so se marsikatere prisotne pomišljale pristopiti. Vzrok za to pa je iskati gotovo v velikem strahu pred preganjanjem delodajalk, ki ne kažejo prevelikega interesa na uspehu ustanove, ki bo znala braniti njihove pomočnice pred izkoriščanjem. Upati pa je, da se bodo pomočnice znale otresti tega strahu, ki škodi njim samim in stanu v celoti. Franc Prejac je priznal umor Maribor, 16. junija.—Danes dopoldne se je moral zagovarjati pred velikim senatom 26-letni Franc Prejac iz Krčevine, ker je letos na velikonočni ponedeljek po razburljivem spopadu v gostilni pri Volfcetlu v Vinarjih umoril na klancu pri bivši Slav-čevi restavraciji Ferdinanda Mli-nariča, Gašparja Goričana pa hudo ranil. Prejac je v preiskavi zločin le priznal, vendar pa se je zagovarjal s silobranom. Nov preokret v preiskavi pa je nastal v zvezi z raztelešen jem trupla pokoj nega Ferdinanda Mlinariča. Pri obdukciji so namreč ugotovili, da je Mlinarič umrl zaradi tega, ker ga je nekdo stiskal za vrat in sapnik, torej zaradi zadušen ja, dočim poškodbe na glavi, ki mu jih je prizadejal Prejac z dvakratnim udarcem z ročico, niso bile smrtonosne. Ta ugotovitev je pokazala potrebo poizvedb v novi smeri. K temu je dala povod tudi izpovedba Gašperja Goričana, ki je dejal, da ga je napadalec potipal, ko je ležal že na tleh, s čimer se je hotel najbrže prepričati, če je mrtev. Spričo tega je državni tožilec zavzel v obtožbi stališče, da je Prejac ravnal na podoben način tudi s pokojnim Mlinaričem, ki je kazal najbrže več znakov življenja, kakor Goričan. Da se iznebi priče, ga je zadavil. Goričana pa ni zadavil, ker je bil Goričan negiben in je bil napadalec očitno prepričan, da je Goričan že mrtev. Pravilnost te domneve in pa ugotovitev obdukcijske komisi- FROSVBTA Ljubite živali... Ljubite živali, ljubite vsako rastlino in sleherno reč! Ce boš vse ljubil, se ti bo razodela božja skrivnost v vseh rečeh, in ti boš končno objel ves svet z ljubeznijo. Ljubite živali, kajti Rog jim je dodelil osnovno modrost in brezskrbno veselje. Ne motite jih, ne mučite jih, ne jemljite jim veaelja, ne ravnajte proti božjim postavam. Človek naj se ne povzdiguje nad žival, kajti one so brez greha, ti pa, o človek, v svoji namišljeni veličini, pretvarjaš s samim svojim pojavom zemljo v gnilobo in puščaš za seboj sled trohnobe. Vsem živalim bi bilo prijet ne je v tvoji bližini, Če bi bil ti sam boljši. Dostojevski. a Krutost proti Živalim je ena najbotj značilnih pregreh nizkotnega in neplemenitnega naroda. Kjer jo opazimo, je gotovo znamenje nevednosti In surovosti, katerega ne morejo pregnati vsa zunanja znamenja razkošja. Humboldt. e živalim nismo dolžni usmiljenja, ampak pravičnosti. Usmilimo se grešnika, ne pa nedolžne, zveste živali, ki pogtisto preživlja svojega gospodarja in nima od tega drugega kakor borno hrano. Schopenhauer. . a Krutost proti živalim, tudi že samo breačutnost proti njih trpljenju, je po mojem mnenju eden najtežjih grehov človeštva, to je tudi podlaga človeške pokvarjenosti. Nikoli nisem pomislil na milijone teh potrpežljivo in tiho prenašanih bolečin, ne da bi me težilo. Ako ustvari človek drugim toliko trpljenja, ali ima potem pravico, da se pritožuje, če sam trpi? Romal n Rolland. Značaj naroda lahko presodimo po tem, kako ravna z živalmi. Friderik Veliki. • h rif Naša zakonodaja je še vse premalo stroga proti mučenju živali. Kdor zahteva ljubezen do ljudi, mora oznanjevatl tudi ljubezen do Živali. Srce, ki j« zakrknjeno proti ^ivalim^ tudi ne bo nikoli plemenito proti ljudem. Ako bi bil jaz ljubi Bog, bi izpremenll človeka, ki Je danes za mesarja, jutri v tele in bi ga pojutrišnjem vljudno vprašal, kako in kaj misli sedaj o stvari. Morda bi se potem človek in žival le pobotala. Svet bi je, je pokazal potek današnje razprave, pri kateri je Prejac priznal, da je Mlinariča stiskal za vrat ter ga zadavil. V svojo razbremenitev je izpovedal, da se je hotel s tem maščevati, češ da ga je Mlinarič pri Volfcetlu pretepel. Senatu je predsedoval s. o. s. dr. Čemer, prisedniki so bili s. o. s. dr. Turato, dr. Juhart, Letnik in Habermut. Obtožbo je zastopal državni tožilec dr. Košenina. Frnac Prejac je bil obsojen na 14 let in mesec dni robi je ter na trajno izgubo častnih državljanskih pravic. s tem mnojKi pridobil, človeško srce pa še veliko več. Rosegger. e Sočutje ostane tedne isto čustvo, vseeno, če ga občutimo za človeka ali za muho. V obeh primerih se človek, ki je dostopen sočutju, odtegne egoizmu in razširi tako notranje zadovoljstvo svojega življenja. Zato naj drži človek vsak izras sočutja, ki ga občuti za kakšno živo bitje, prav posebno v čislih. Vsak, tudi najmanjši izraz sočutja mora pustiti, da rase in ga ne sme zamoriti, tudi če ga je zbudil najneznatnejši dogodek. Človek, ki je doumel važnost sočutja, se ne bo dal odvrniti od udejstvovanja svojega sočutja, tudi če se bo zdel drugim smešen. Kaj mu stori, ako bo žel zasmehovanje in prezira-nje, ker je rešil miško ic pasti, namesto da bi jo umoril, ko pa ve, da je rešil življenje živali, ki ljubi svoje življenje prav tako kakor človek, in da se je s tem, ko je sledil brez omahovanja sočutju, za korak približal vse-objemajoči ljubezni, ki ne po-znSr meja. Tolstoj. (Prevedla M. S.) Glasovi iz naselbin (Nadaljevanje s I. itranl.) Kot odbornika federacije me veže dolžnost, da se v imenu federacije toplo zahvalim vsem delavcem in delavkam, ki so stregli gostom, posebna hvala gre pa sledečim: Louisu Supančiču in njegovi ženi, Paulu Uovarju in ženi in GlogovŠkovim, ki so se žrtvovali in stregli gostom ves čas, zavedajoči se, da vršijo koristno delo v prid Članstvu in federaciji. In ker sem bil tudi sam zaposlen ves čas, ml ni mogoče bolj natanko opisati slavnosti, upam pa, da ml prizadeti oproste, če je kaj izpuščenega. Zavedajmo se, da smo vsi skupaj izvršili koristno delo za bedno članstvo naše federacije, in to naj bo naše plačilo. Ker se radi zaposlenosti nisem mogel posloviti z Mattom Petrovichem In njegovo ženo, naj mi oprostita. Upam, da sta odnesla od nas dobre vtise in da bomo vsi skupaj nadaljevali naše delo s podvojeno silo v korist članstva, naše jednote ln njenih ustanov. V tem smislu apeliram tudi na ostala društva SNPJ v tem okrožju, naj se pridružijo naši federaciji, da bomo z združenimi močmi delovali v korist skupnosti. talil* Pavllnlch, tajnik federacije. Po /trošlavi Springfleld, 111. — Prireditev centralne iiiinoiske federacije SNPJ dne 2. julija je prav po-voljno izpadla In si ja blagajna precej opomotrla. Na tem mestu se odbor prisrčno zahvaljuj* vsem udeležencem. Nadalje se zahvaljujemo pevskemu tboru Zvonu iz St. Louisa, obema skupinama žogometaAev, sestri Strukel in hčerkama, natisi je vsem govornikom in delavcem in delavkam, ki so pridno stregli na priredbi. Odbor federacije vam še enkrat klide krepki živijo! Jakob H»*roviek. aastopnik. Zahvalil I ti* i ne. O. — Zahvaljujem se za obisk iz Clevelanda mrs. In mr. Miitim Petroviehu, mrs, In mr. Cirilu Obedu in oskrbnici Slovenskega narodnega dom« mrs. Vehsr ter njenim Merkam. Paulu Utoffortek. . v' m ' Jjj^ J** Heywood liroun, predsednik Ameriškega časnikarskega gilda, govori na shodu CfO v Jersey C'ltyju, N. J. I Kom I v izjavo Sodnik: "All imate kaj pri-pomniti k psihiatrovi Izjavi?" Obtoženec: "Imam! Prosim, da se gospod psihiater podvrže zdravniškemu pregledu." a Spoznal jih ja Jaka mmII pred zrcalom Iii it dolgočasjs lovi muhe. -v To so vse muh<* ženskegs spola, pravi svojemu prijatelju. — Po čem ps Jih spoznaš? vpraša prijatelj. — No, to ni iHtko! Vse muh<* te nek age s poda wd* na oftodslu, one moškega pa — na moji st* kleniei vina." ftolskl ot rurl v l^mdonu v ti zraka. ' fHHNHMa pBaflHBf jjinulr« s.ojtfc »«l»IJ»v m •«)». kako mora)» » «luinju MJM Kdaj so turisti podvrženi deportaciji Tmigrucijski zakon dovoljuje prihod inozemcev, ki hočejo obiskati Združene držav« "radi posla all zabave". Smejo prihajati v to deželo le za začasno bivanje ln niso podvrženi kvotni omejitvi. Zakon nikakor ne omejuje števila takih turistov ali poset-nikov. AH ako tak inozemec ne odide (r. Združenih držav ob zapadlosti dovoljenega roka, on postane inoKemec, ki je v tej delali nezakonito in je podvržen deportaciji, čim Je zasačen. I/etos se pričakuje veliko število Inozemcev, ki pridejo v Združene države ogledat si sve-* tovno razstavo v Now Yorku In mednarodno razstavo v San Franclscu. Važno je, da ti po«e-tniki in njihovi prijatelji tukaj v Ameriki razumejo zakon, kolikor se tiče začasnih pripustitev v Združene države. Kriva Je domneva, da more turist ostati tukaj za vedno, zlasti ako najde kako službo In je v stanju vzdrževati samega sebe. Temu nI tako. Priseljeniški zakon izrecno določa, da začasni posetnik no more spremeniti svojega "statusa" v onega priseljenca. Taka spremombu jo le mogoča, a-ko turist zapusti ozemlje Združenih držav, zaprosi ameriškega konzula v inozemstvu za redno priseljeniško vizo in je dosti srečen, da jo more dobiti in priti nazaj v Združene države, to pat kot priseljenec za stalno bivanje. Kar se tiče okolščine, da si turist nujde zaslužek v Združenih državah, zakon smatra, da je dotični inozemec vsl«d tega dejstva spremenil svoj "status", pod katerim je bil pripuščen, da torej ni več začasno pripuščen turist, marveč Je |>odvržen takojšnji deportaciji, še (»redno iz-i teče rok njegovega začasnega i bivanja. , Inozemski (M)sotnikl so pripu-ščeni za dobo, ki n« presega enega leta. Morajo zadovoljivo pre-i pričati priseljeniško oblast, da prihajajo "radi posla ali zabave" in da imajo zadosti sredstev za svoje vzdrževanje, dokler so tukaj. NI nikakegli enoličnega pravila, kar se tiče zneska denarja, ki naj ga imajo. V splošnem rečeno, pričakuje se, da ima več denarja na razpolago, ako nima nikogar v tej deželi, in manj, ako ima ožje sorodnike ali prijatelje, katerih gost bo U» kom svojaga bivanja v tej delali. Veljaven Inozemski pas port je najvažnejši dokument,-k! ga dotišnik mora imatl. Tudi njega voznina za povratno |stt mora biti plačana vnaprej, Ako mt okolščine take, da mora |*>aetnik ostali v Združenih državah daljšo dobo. kot ono, določano v njegovi vizi, «me on saproftiti za podaljššartja sat-as-I nega bivanja. Za lake prošnje služi tiskovina Form 03U in se tiskovina mora vposlati priseljeniški oblasti v pristanišču, kamor Je inozemec prišel. Prošnjo je trebs vložiti ne kasneje kot J r» dni in ne prej kot .'!<) dni pred dnem, določenim za odhod. t§ V večini evro|M>Jskih deftel se turisti smatrajo kot važen vir narodnega dohodku. Ameriški turisti so |M#seLno dobrodošli in »mejo Iti sem ln tja takorekoč brez nlkake težave. Po smer likih prlae Ijenišklh statistikah I. j'¿16, J* :**>,ooo ameriških dr- žavljanov obiskalo evropejske dežele, kjer so potrošili ft!)4 milijonov dolarjev. Tako je bilo I. 1JKH6. Mnogo manj obiskovalcev prihaja ia Evrope v Ameriko. Med 1. julijem 1084 in 4. novembrom 10M8 je bilo pripušče-nih skozi newyorško luko 217,-K24 posetnikov. Povprečno i-mamo petdeset do šestdeset tisoč inozemcev na leto, ki prihajajo začasno na obisk k nam. Nedavno je nekdo na zaslišanju pred senatnim priseljeniškim odsekom omenil, da ja veliko število inozemcev, ki prihajajo navidezno začasno, pa ostajajo tukaj za stalno. Priseljeniški komisar je to zanikal in o-menil, da izmed 217,«24 inozemcev, pripuščenih začasno skozi Kllis Islaml med 1. Julijem 1W14 in 24. novembrom 1UH8, le 4220 jih je ostalo tukaj nezakonito. Povrh tega mnogi izmed teh so brlkone odšli, ne da bi oblast znala za njihov odhod,—FL1S. Ver Una hompanija hoče volitve New York.—The Great Atlantic k Pacific Tea Co., ki uposlu« je okrog 4000 delavcev v svojih trgovinah v New Yorku, je pozvala državni delavski odbor, naj odrinil volitve, pri katerih naj delavci odločijo glede raj^yn-taeije pri kolektivnih pogin NTCjIh. Odbor je pohvalil družin), ker je Izkazala željo, da se hoče pokoriti določbam zakona. Pri volitvah bodo delavci odločili, ali naj Jih unija CM) ali unija ADF re-present ira pri kolektivnih pogajanjih all |ut nobena unija. Unija CIO je obdolžila kompailljo, da visll kampanjo mod delavci, da glasujejo proti ola»ma organizacijama, Krajevna unija U-nited Retail Workers predstavlja CIO, He ta i I Clerks Protective Assn. pa A1>F, Preiskava federalne pomorske komisije New Orleans, 1*.— Resolucija, ki zahteva temeljito preiskavo federalne pomorske komisije, Je bila soglasno sprejeta na konvenciji Splošne mornarske unije << IO). Unija Je obdolžila komisijo, da s« je zvezala s paro-brodnimi družbami In da jim pomaga v kampanji, ki so jo pod' vzelo, da uničijo organizacijo mornarjev. Dobro mu je zagodel Na živinski razstavi se Je nadut mladenič, sin farmarja, mnogo hvalil. - > Ko so s«* ustavili pri nekem teletu, je vzkliknil: — To vse ni nič! MoJ oče je vzgojil mnogo večje tele, Kakor so vsa ta, ki so rszsUvljana. Neki goM|»od se obrne, gs pogledu od nog do glave in pravi: No, da — kakor vidim, J« na žaloet resnica. 9LOVRIWIA NARODNA PODPORNA JKDNOTA izdaja a«oje publikacije posebno (lat ProeveU ta Ur potrebna afflarljo eemgk društev la članstva la za pupa gando svojik Idej. Ntkaker pa .»e za propagando dmgUl pad-pornih organtaarlj. T«b ar* gaatzarlja Ima «MajM flaiUo. Torej la aa znan Ha 4 j tal mjrn aortretu in nadaljeval sam pri sebi: — Vidiš te stare cunje na meni! Stopi, predragi praded, iz svojega okvirja in reci, da si nisva podobna kakor dva krajcarja, če ai upaš! In res, ko je mož v platnenih hlačah oblekel pisano haljo sira Henryja, si pripaaal njegov kratki meč in vtaknil za široki pas dve starinski pištoli, je bil Uko podoben sUremu morskemu razbojniku, čigar telo so že davno sned-li črvi, da bi človek težko ločil pradeda od pravnuka. In kar se je razlegla po puatem otoku sUra piratska pesem, ki jo je pel po tolikih stoletjih potomec slavnega morskega roparja : Strahopetcem tu nI mesU — kdor junak je — hajdi k nam! Gladka, ravna nam je cesU, kjer se pleni — vsi smo Umi In ko je mož v platnenih hlačah pod zvoki kiUre zapel to pesem, se mu je zazdelo, da vidi, kako se je posUvil sUri ropar z mečem v roki po robu množici fantastično oblečenih razbojnikov in mornarjev iz davnih časov. Za njim so sUU ramo ob rami drugi roparji, ki so sukali meče in sekali glave naskakujočih razbojnikov. Kar je počila prenapeU struna in prikazen iz davnih dni je izginila. Nastala je skrivnostna tišina in možu v platnenih hlačah se je zazdelo, da je duh sira Henryja znova stopil iz okvirja, da ga vleče Iz Šotora ln mu šepeče na uho: Strahopetcem tu ni mesU — . , kdor Junak je—hajdi k nam 1 Gladka, ravna nam je cesU, kjer se pleni—vsi smo Um ... Volja pradedovega duha, morda pa tudi lasten intuitivni nagib ga je gnal, da je stopil iz šotora In st napotil k obali. Pogledal Je Čez o-zek preliv m nasprotno obalo in zagledal svojega nedavnega protivnika, ki se je tiščal s hrbtom skale ln odbijal z gorjačo napad nagih, s sekirami oboroženih Indijancev. Francis, ki ga je udaril Indijanec s kamnom I to glavi Uko, da je omahnil, je pa zagledal prizor, iz katerega bi se dalo sklepati, da je že umrl in stopil v svet zagrobnih duhov. Videl je namreč, da mu hiti sire Henry Morgan z mečem v roki na pomoč. Videl je tudi, kako je planil pradedov duh med Indijance in kako padajo njihove glave pod težkimi udarci njegovega meča na peščena tla. Kakor bi trenil z o-česom Je duh pobil nekaj Indijancev in Francis je začul njegov mogočni glas: Na valovih vsi smo eno, krepko je nas združil boj; ej, usoda, v morsko peno. zlezi hitro — vrag s teboj! In ko so se naposled Francisu že šibila kolena in se je zgrudil nezavesten na tla, je njegovo motno oko opazilo/ kako so se Indijanci v nepopisnem strahu razkropili na vse strani. Kakor v težkih sanjah je slišal njihove obupne klice: — Nebo, usmili se nas! To je duh starega Morgana! Ko je Francis po dolgem času zopet odprl oči, je ležal v šotoru sredi otoka Calfa. Prvo, kar je zagledal, Je bil portret slikovito oblečenega sira Henryja Morgana, ki je zrl raz stene na svojega pravnuka. Drugo je bila točna kopija portreta, samo mlajša ln živa. Ta mu je ponudila steklenico žganja in velela, naj pije. Komaj je Francis začutil v grlu požirek žganja, je planil pokoncu. In oba — Francis in neznance — sta si (»ogledala pod vplivom istega nagneuja najprej naravnost v oči, potem sta se ozrla na jMirtrft. trčila s steklenicami in pila na zdravje pradeda. — Rekli ste, da je vaše Ime Morgan, — Je dejal neznanec. — Tudi jaz sem Morgan. Slika na steni kaže mojega pradeda. A kdo je vaš praded? — Tudi stari morski ropar, — je odgovoril Francis. — MoJe krščansko ime je Francis. A vaše? — Henry — kar po izvirniku. Torej sva duljna bratranca ali nekaj stičnega. Pris|>el sem iz New Yorka z namenom, da najdem zaklade starega roparja. — Jaz tudi, — je dejal Francis in mu segel v roko. — Delila jih |w ne bova. Vrag vzemi te delete! — SUra kri se oglaša! — je prikimal Henry zadovoljno. —- Dobro, pa naj bo! Zakladi naj pripadejo tistemu, kdor jih najde. Zadnjih šeat mesecev sem preiskal in prebrskal ves otok — a našel sem samo sUre cunje. Skušal U bom prehiteti v iskanju zakladov, toda v slučaju potrebe bom, vedno na tvoji strani. Išči-va vaak zase, boriva se skupaj! — Ta pesem je divna! — je vzkliknil Francis. — Rad bi se je naučil. Zapoj jo še enkrat 1 Trčila sU s steklenicami in zapela skupaj: Dedov naših domovina, milo morje, rodni kraj! K zmagi pot ai nam edina, tujcem peklo — nam si raj! III. Toda Francis je moral kmalu utihniti, ker ga je začela boleti gUva. Hvaležen je bil Hen-ryju, da mu je položil na rano mrzel obkladek in razprostrl med dvema palmama mrežo, v kateri naj bi si Francis odpočil. Henry je pa odplul s čolnom k jadrnici "An-geliki" s Francisovim poveljem, naj bo vse pripravljeno za odhod in naj kapiUn strogo prepove mornarjem hoditi na otok Calf. dele drugi dan opoldne se je Francis prebudil, vsUl in izjavil, da glava ne boli več. — Prav dobro poznam to bolezen — tudi jaz sem nekoč padel s konja in si pretresel možgane, — je odgovoril njegov čudni sorodnik in mu nalll polno skledo črne krve. — Le pij kavo, Ukoj ti odleže! K zajtrku ti lahko postrežem samo s slanino, mornariškimi prepe-čenci in želvinimi jajci. Jajca so sveža, za to ti jamčim, ker sem jih izkopal danes zjutraj, ko si še spal. — Ta kava mi že sama po sebi zadostuje za zajtrk, — jalpohvglil »Francis gostoljubnega sorodnika in se Oziral zdaj nanj, zdaj zopet na pradedov portret. * — Sam si točna njegova kopija ln sicer ne samo po zunanjosti! — se je zasmejal Henry, ko je opazil, kam uhajajo Francisu pogledi. — ko si včeraj izjavil, da nočeš deliti z menoj zakladov, se mi je zdelo, da govori sUri sire Henry. Tudi on je sovražil vsako delitev, -— celo z lastnim moštvom ni hotel deliti plena. Zato je imel vse polno preglavic. Ne Vem, kako je bilo z njegovimi pajdaši, eno je pa gotovo, da namreč potomcem ni zapustil niti beliča. Jaz sem seveda drugačen. Delim s teboj ne le otok Calf, temveč ti rade volje prepustim tudi obe polovici Uga šotora, pohištvo, opremo, zemljo, fozdo-ve, gore in celo vae, kar je osUlo od teh želvi-n1h jajc. Kdaj izvolite prevzeti premoženje? — Reči hočeš? ... je spregovoril Francis. — Uganil ai. Tu ni o zakladih duha ne sluha. Prebrskal ln prekopal sem ves otok od e-nega konca do drugega, pa sem našel samo tale zaboj s sUriml cunjami. — To bi U moralo navdušiti. — Strašno! Mislil sem, da so zakladi že v mojih rokah. Vaekakor je najdba zaboja u-pravičevala domnevo, da sem na pravi poti. — Kaj praviš, če bi poskusila svojo srečo na otoku Bullu? — je vprašal Francis. — Tudi jaz mislim Uko, — se je glasil odgovor, — dasi vodi nova sled v notranjost celine. SUri morakl roparji in sploh sUrejši ljudje tistih časov ao imeli svoje muhe. Na vsakem zemljevidu ao se pri zemljepisni širini in dolžini nalašč zmotili za 10 stopinj. — 10 stopinj dolžine in 90 širine lahko pomeni 12 in 92, — je pritrdil Francis. — Lahko je pa tudi 8 in 88. Prave številke so si dobro zapomnili In če je katerega nenadoma ugrabi la smrt, j« vzel U številke s seboj v grob. — V principu sem že sklenil, da se preselim na otok Buli in prepodim Indijance nazaj na celino, — je nadaljeval Henry. — Obenem bi s«« pa rad prepričal, koliko je resnice na tem, da leže zakladi nekje na celini. Najbrž tudi tebi ne manjka teorij in domnev. -i- Kaj še! — je prikimal Francis. — Toda. veš kaj. rad bi preklical izjavo, da nočem de liti s teboj zakladov. — Kar na dan z besedo! — mu je prigovarjal Henry. — Pa naj bo, avo moje besede! Krepko sU si stisnila roke. — Morgan in Morgan, družba z zelo omejeno in tesno zavezo! — se je nasmehnil Fran eis. (Dalje prihodnjič.) . Henry MelviUe Bil je poglavar svojega rodu, a . , najzvitejši in najpametnejši Zunaj šumi veter in veja udar- voj^ najboljfti stezosledec a enakomerno, utnidljivo ob o- prerije ¡n g0zdov. Bil pa je tu-no. Mrak je zasul dolino in se K. nÄj2ve8tejii tovariš in drug •tiska akoz okno, da napolni so- na |ovu varuh farme in živine. bo in mozeg z bolečimi slutnja- k^tka _ Vse lastnosti je imel, mi o večeru. V sobi pa Idi sU- k| b| ga napravile slavnega po rec, šerbolj razoran in »Wj^en, I m Texaf4Uf bi bil človek, n ne ve, kaj mu je početi brez Toda Mohikan je bij pes žene. Pesem je utihnila, a v vsakem totu trepeU spomin nanjo Takole je sedela Um v naslanjaču in redki lasje ao se ji ka- kor zasukane sive niti vile na | jima Moora gpečala z volkom, .......ki se je ločil od svoje trope in I sledil za njo v vas. Mladi ljube- lo, da jih je morala vsak čas po-gladkati nazaj. Anton, poišči no malo, kje so Mnski jdfli je napravil razjar-naočniki. Poglej na kuhinjsko heni jim Moore hiter konec z do- okno ali na kredenco." "Anton!" je popravil on in na- vo g|avo, toda kmalu nato je ca-glasil "o". Gubice okoli ust so pijal0 ob vitki pasji materi nese zgodile v očiUjoč izraz. Vsol^j kocinastega, volčji basUrd, dolgo dobo, odkar sU bila poro- ki ni poznal strahu. čena, ga je Mihaela vedno klica-1 a z naglasom na "a". Vsi ugo- Ko ga je hotel nekoč Jim se- _ • ?. - i , .znaniti z bičem, sU si človek in vori razburljivega moža je niso iiyal prvič pogina iz očesa v pripravili do pravilne ingovor ave. inila starica in našla naočnike. Anton ae je razhudil. "Reci vendar že pravilno Anton!" Pre- teče je ogledoval ženin brezbrii- brez prehuričela pripravljati skodelice za tavo. Večer življenja Vera (¿ogala selioj izb Tiho Je priprl vrsU zs in obstal »redi sobe. StraAna praznota vlada v ln mučno tiho Je povsod. Vse je prazno, kakor bi bili tudi po-hištvo odnesli in sneli zastore raz oken. Odkar ni več njegove stare, dobre Mihaele. Skozi »adno drevje se v krva* vih odtenkih poslavlja aolnre. Majhen žarek poišče še enkrat njeuo lasno mrHtlro, ki visi oh oknu: in Jo ljubeče pogladi. Nato odi* ti. Mrak zastrmi mimo l»oAevnih njiv in če« polja In o-i »raze se razlije medlost. Takrat bolno zaseka v tišino bolesti. Udar na udar. Kakor udarci teftkega kladiva, ko so zabijali krsto. Zdaj je čisto sam. I* njena neslišna prisotnost Je napolnila *obo in ga čuva. Kakor tihi ¿Atek izpete pesmi, ki trepeta v srcu in se rahlo izgublja še dolgo potem, ko je |>e*em utihnila . . . 1* kaj naj idaj |»očne? Starec samotni, Čigar življenje se je za-sidralo nekdaj ob njej in zdaj ne zna več samostojno pluti. Živeti brez nje. brez drobne utripajoče luči, ki mu je svetila ob vsakem korsku dolgo dobo let, da ■grešil »merf, da nI stopal v U- öl1; ^ ^i« Se pravi pes ni bil. Samo križanec med psom in prerijskim volkom. Njegova mati, čistokrvna škoteka ovčarka, se je v ve liko žalost svojega gospodarja bro merjenim strelom v volko- oko. Za rumenimi zenicami živali je plamtelo kakor brezno "Ali Anton, že zopet začen- ,oboko govraštvo in Uka pri-aš?" se je pomirljivo nasme-d|vjoBtf da je mož pove- sil bič.. Tako je Mohikan zrasel in vse se ga je balo. Kmalu je posUl vje pasje trope z vasi, ki je vsako noč sledila po preriji za plenom. Kmalu so vaščani opazili vrednost Mohikanovega vodstva. Volkovi in kojoti so ae jeli ogibati ozemlja naselbine, da se "Tebe nikdar ne naučim", je I, bi srečali g gvojim krvnim uničeno zaključil že sto in sto-1 sorodnikom in njegovo tropo. tič. Pa mu je ob priliki vrnila. Večkrat se je vnel hud boj med prerijskimi živalmi in podivja- "Anton, prižgi svetiljko", je „imi psi, in zmeraj ao bile zveri zaklicala iz kuhinje. Nad mizo premagane. Odtlej so v velikem se je razlila medla svetloba pe- ovinku bežale mimo Mohikano- njena žival. Tja se pa Jim ni upal. Od tistega dne se je Mohikan izgubil. Ann ga je dan za dnem brez uspeha iskala in klicala, in Če ne bi bili vaški psi osUli prav taki, kakor so bili prej, bi bili ljudje mialili, da je moral v gozdu poginiti za strašno rano. Toda tropa se je še zmeraj pokorila nevidnemu voditelju. Zvečer, ko so prišle prve megle, se je o-glasil iz gozda hripav voljči la-jež, ki je zvenel kakor ukaz. Preden se je docela stemnilo, so vsi vaški psi izginili. Se celo šerifov policijski pes je šel z njimi. Nekega dne je gnal Jim Moore s kavboji čredo mladih krav k reki. Tedaj pa ga je sredi pre rije, sredi njegovih ljudi napadel Mohikan. Če bi bil jezdec opazil plašno hrzanje svojega konja, bi se bil morda še rešil s hitrim begom ali pa bi bil vsaj poklical pomoč. Tako pa je volčjak brez opozorila skočil nanj in ropar ski zobje so se zagrizli v Jimo-vo grlo. Kakor lutka je padel mož s konja, in ko ao priskočili kavboji, je že izkrvavel. Pes je mirno obsedel in pustil, da ga je Bob Stone prijel in privezal. Jik Moore pri svojih ljudeh ni bil priljubljen in pes jim je pri čuvanju čred dostikrat pomagal. Zato so skočili s konj in sedli po tleh. Posvetovali so se kakor sodniki, kakor bi sodil človeka. "Steklemu psu bo krogla naj bolj primerno plačilo. Tako mislim", je dejal Jerry Brent, k je bil nadzornik. "Pes ni stekel, fantje. Do bro je vedel, kaj dela", se je u pri sUri Harland in njegova beseda je dosti zalegla. "Jim je bil gospodar in oct kdaj sme kdo gospodarja napasti brez kazni?" je rekel Bob Stone. trolejske svetiljke in v loku ob-svetljevala časnik in pripravi je- j ne krožnike na prtu. OsUla soba je bila v mraku in oči so kar same skupaj lezle. Vse drugače) vega lovišča in črede v naselbi ni ao živele v miru. Jim Moore in Mohikan sU se drug drugega ogibala. Pes bi bil lahko dobil boljše zavetje, ka- _e poeUlo, ko je Anton dobil v kor je bi|a preperela pasja hi-sUnovanje električno luč. SUr- iica na Moorovi farmi, toda ni- ka ae je pomladila ob tej novosti in prve večere sU kakor ne-ugnana deca posedala dolgo v noč v prijetnem kramljanju in ae veselila svwtle sobice. "Pa ne pozabi upihniti luči!" e vsakokrat skrbno zagodrnjal z postelje in ae zakril čez uše-sa "Pozna se, da si sUr, očka," se je oglasilo iz jedilnice, "kaj naj piham v žarnico do jutra? Očka, očka, tebe nikdar ne nau čim. "Aha, ima fte zopet ona prav," , J® Ml tudTZj dar, Bob Stone, in ¿¿jI mel kaj hitro noi v roTl je hotel nekoč pretil Toda jaz sem človek J kan pa . .' 1 ...pes Ne vem, kdo J »i- Jaz b, dalpravr7l vor barke ničvrednih dvj za dobrega konja ali ¿1 psa. Tako je." do' In sUri Harland Te J Psa so izpustili. ( Postal je prijatelj in J drug Harlanda in nje***] bojev. Prestal je se u^J jev na njih strani, proti|3 in zverem, in dobil razen d spomina Jima Moora, fcj častnih brazgotin. kJ govorili po vsem Texasiu>| žnem psu Mohikanu in „ je prav Uko slaven kakor izmed hrabrih texaških jez in borcev z Indijanci. In v< je bil samo pes. Grd, pod dečko, toda pravi junak, uj hikan. (PrevedelB.I Sreča Tujec je iskal ponoči v ,f verjemi, j« čento storil v prejšnjih dneh. | kdar več." a komu naj sds j prikriva svojo bolečino? Ni- in Karo žalostno cvili. Skozi o-kno se vsili večer. Prvi vsčer. Visoki sloki jagnedi se krčijp in pripogibajo v vetru. Kakor matere, ki v obupu vijejo roke in plakajo proti nebu. se zazdi-sklo- j jo sUrcu. Vsa zapuščenost in samota navaliU nanj. Tedaj se udere iz njega: "Tako sem potrt, Mihaela! Tako sem potrt. In sam!" ša izbrati Iz oči njegove skrbi in I ko nežnošaloatno Js vse to. Ka-L _ Po brazdah, ki jih je mračni potrtost. Včasih mu je bila odveč kor hi morala vsak čas stopiti večer še močneje začrUl v izmu-njena plahost ln t osorno bese v sobo in pričeti s krpanjem no- čens lica, teko solze in pndajoi do se je odtegnil njenim vprašu- i gavk. ...... okenski okvir . . . Nič vsč ne sedi plaho in Pes žslostno zacvili ni glavo nizko k tlom. Na polici aamevsjo njeni na- skrbljeno na svojem prostorčku očniki in košarica z nogavicami kakor medla misel in mu izku-1 ln perilom ja pripravljsna. Ta NAROČITE SI DNEVNIK PROSVEII po 4dsps il nins bsnvMMlSs as lahks aaroR ss H prtftejs êism, i**, tri, Mrl aH psš «las^ Is sss štsitojl -£ List HssfsU -*-rr sa vas snsks, ss ¿Isas sH míum i*" .restes. Kar ps Bani še »laCsJs pri «T"*! 'ÍTi ss Jla «s priMs k nsrefefad. TereJ ssdsj si nsa £ |s Hat predrag ss dsns SHPJ. Ust Pmwta ¿ rotOTo h v vssU drvita! sskds, U M rsd «tal U* "*k Uitn Prssvsts Js: i • s • a • • s < Zs Zdrsi, drisrs ta 1 tednik Is.«••**•4•••••• S tsdalks In.....4...... I tsdalks Is 4 tsdalks Is...... i tsdalks v In..... Zs bpohrito spada JI kspaa. Order v plsaia Is si Pajasatls:—VsslsJ ka 8NPJ, sH is ss prssslt p tsdnik, bods moral tisti asročsns ss dnevnik ta obsnsm doplačati detlčno tedaj aiors apravniitvo snlia 4 M i.te Vi u u ti D U Zs Clears Is Cklesf« * 1 tednik la......... t tednika Is........ I tednike Is........ I tednike Is........ B tednikov la....... .........IM* --Streha. Prasveta. list. ki Js m t tro katsrt teh êlsnov pr««l» g od druiine in b« »kU*sl -n^ ta dotttn« drnitne, ki )• m to takoj sasnanlti ujr.^2 to liata Pro« ve te. AkeUr« d atom ss to vsoto naro«»»- §0. Uwadale Are, Cfckas* FMMVBTA. SRPI, SÜ7 Prllaieoa poMIJas aaročaias sa Itat PrmreU rss « 1) U ata fite i ••••«a*•< Cura**» * •) ooaaaooeaaaaaooeooasoeaaaaoaee •) oeasaaaaasaaaaaosasooaoaoosoee 4).............................. .)............................L I» «s pripillte k ••!« aaračni«! el .......il drwMf* • ' .......CL drsi»»«11 .......Ö. droit*« • ...XX dro*« * Drioes Nov