Zgodnja
Katolišk cerkven list«
Datie« izhaja vsnb petek ua celi poli, in veljA po poŠti z« oelc leto 4 gld.GOkr., ta pol leta 5 gld. 4f>kr.. **-eter-let* I gld. 30kr V tiskarnicisprejeaiana na leto 4 gold., za po| leta 2 gold., za četer* leta 1 gold.; *ko z*<lfcR- n« ta uac pmini}-. mde Dume*
dan poprej.______
Tečaj XXVII.
V Ljubljani 29. vel. travna 1S74.
List 22.
Koledar za naslednji teden.
IHajnik. Veliki traven.
31. Nedelja I. po bink. Evangelij : „Bodite usmiljeni" (Luk. 6.) Presv. Trojica Sv. Petronila, devica, je bila ali telesna ali pa le duhovna hči sv. Petra aposteljna, ktero je s svojo besedo Kristusu pridobil in jo kerstil. Petronila je bila silno prijetna in cveteča devica. Da ji telesna lepeta ni bila v padec, da se je v poterpežljivosti vadila, si zasluženje za nebesa naberala, ji je Bog poslal hudo udno skernino, ki jo je več let tergala, na postelj priklepala. Sv. devica je to svojo bolezen s čudovito poterpežljivostjo prenašala, ter jo je svojemu ženinu Kristusu darovala. Nekteri kristjani pa so se čudili, da Peter, ki je že toliko bolnikov ozdravil, tudi mertve v življenje obudoval, svoji hčeri zdravja ne sprosi, in Tit ga Daravnost vpraša, zakaj da Petronile ne ozdravi. Peter mu odgovori: ,,To ji je koristno: da pa ne mislite, da bi bilo nemogoče jo v Jezusovem imenu ozdraviti", ji reče: ,,Petronila, vstani in postrezi nam!" Petronila je hitro vstala, ter je bila popolnoma zdrava, in je gostom postregla. Po dokončanem deiu ji Peter ukaže iti v posteljo, ter ie čutila poprejšnje bolečine. Ko je bila v čednosti prav vterjena, je dosegla zdravje in poprešr.jo telesno lepoto. Več bogatih in im nitnih mladenčev jo je snubilo, med njimi je bil Flak; ona pa se je vsem odpovedala. Flak jo misli z orože-nimi drugi prisiliti, Petronila pa mu reče: .,Ce me misliš vzeti, pridi v treh dneh, toda ne z orožjem, ampak s poštenimi devicami". Mladeneč je bil s tern zadovoljen. Petronila se vse tri dni posti in moli. Tretji dan pride k nji sv. mašnik Nikodem in jo obhaja. Po sv. obhajilu se uleže v posteljo in moli: „0 moj nebeški ženin! ura moje zaročitve s teboj je prišla, da se zdru žim s teboj vekomaj". To je izrekla in v Gospodu zaspala. Kmalo po tem pride Flak s trumo ovenčanih družic; pa glej! svatovšina se je v pogrebšino spremenila.
Vodilo. Bolezen je marsikomu velika dobrota Božja, ker ga varuje mnozih grehov, kterim zdravi služijo; mu daje priliko v poterpežljivosti si nabirati zaslug za nebesa; in marsikoga pripelje na pravo pot keršanskega življenja. —
V Ogleji pri Gorici sveti sprič. bratje Kane i j, Kancijan in Kancijanila, in njih učenik sv. Prot sprič., so bili pod cesarjem Diokleci janom ob glavo djani, sv. Hermija vojak sprič.; sv. Pas kazi j dijakon spoz.
Mesec rožnik. Junij.
1. Ponedeljek. Sv. Angela Meričija, devica in začetnica uršulinskega reda, je bila rojena na Laškem
v Veronski škofiji od pobožnih staršev. ^Angela je z mladega svoje devištvo skerbno varovala. Ženski lišp v obleki je sovražila, zali obraz in lepe lase si je onesnažila, da bi nikomur drugemu, ampak le svojemu nebeškemu ženinu dopadla. Po smerti staršev bi se bila rada podala v samoto, pa njen stric ji tega ni dovolil; zatoraj je doma samostansko živela, se z ojstrim pasom prepa-sovala, pogostoma se bičala, ojstro se postila, in veliko m-.lila. Poslednjič se je dedšini po svojih starših odpovedala, je z devištvom evangeljsko uboštvo združila, in obleko tretjega reda sv. Frančiška sprejela. Od svojega uboštva je rada delila ubogim, bolnikom stregla, žalostne tolažila, in sovražne serca spravljala. Svete zakramente je pogostoma prejemala, in toliko ljubezen do Boga je v nji gorela, da je bila v duhu velikekrat zamaknjena. Svete kraje v Palestini je z vso mogočo pobožnostjo r H! skovala, potem se je v Rim vernila; sveti f če papež Klemen VII so jo prijazno sprejeli; ker so njeno svetost spoznali, rekli so ji, da naj ne hodi z Rima, dokler je previdnost Božja drugam ne kliče. Po Božjem navdi-hovanji je šla na Tirolsko v Briksen, kjer jc pri cerkvi sv. Atre rajela hi<o, in v nji vstanoviia novo družbo devic, kakor ji je bilo po nebeškem glasu in prikazni zapovedano, ter jim dala svete vodila za njih življenje, jim zvolila sveto Uršulo za pomočnico in je po njenem imenu imenovala te device — uršulinarice. Blizo 70 let stara je v Gospodu zaspala 27. prosinca 1540. Njeno truplo 30 dni ni bilo pokopano, ker ni bilo oterpnilo, in je bilo živemu popolnoma podobno. Poslednjič so jo položili v cerkev sv. Afre: na njenem grobu se je mnogo čudežev zgodilo.
Vodilo. „Xečimerno3t čez nečimernosti, in vse je nečimernost(Prid. 1, 2.) ,,Goljufiva je prijetnost, in prazna je lepota; žena, ktera se boji Gospoda, ona bo hvaljena. Njo hvalijo pri vratih (t. j. očitno, zlasti pri sodbi Božji) njene dela". (Preg. 31, 30. 31.)
Sv. Ju venci j spr.; sv. Pamfilij maš. spr.; sv. Prokul spr.; sv. Sekund spr.; sv. Fortunat maš. spoz.
2. Torek. Ss. Marcelin, Peter in Erazem, sprič. Marcelin je bil mašnik v Rimu, Peter pa eksorcist ali izganjavec hudobnih duhov. Sodnik Seren je pod cesarjem Dioklecijanom ukazal Petra zapreti v ječo zavoljo spoznovanja keršanske vere. Nadzornik ječe Arte-mij je imel hčerko obsedeno od hudiča, ki jo je sem ter tje premetaval; Peter pa ga iz nje izžene. Po tem čudežu so nje starši, vsa njih družina in sosedje verovali v Kristusa. Peter jih pošlje k mašniku Marcelinu, da jih podučuje in kersti. Ko sodnik Seren to zve, pokliče k sebi M. rcelina in Petra, ter njima preti s strahovitimi mukami, če se ne odpovesta Kristusu. Mar-
celin mu odgovori 3 keršansk > serčnostjo, da tega ne bota nikdar nikakor storila. Sodnik zapove rabeljnom ju mučiti in poslednjič ob glavo djati.
Erazem škof je bil pod cesarjem Dioklecijanom in Maksimijannm v Kampaniji na Laškem bičan s svinj-čenimi vozli, ki so bili ob konceh jermenov, z ruzstop-ijenint svincem, z razpušenim žeplom in smolo in z vrelim oijem oblit: pa ni bil celo nič poškodovan. Po tem čudežu se jih je veiiko k veri v Kristusa spreober-nilo. P«, tem je bil .-pet v j?čo veržen; angelj pa gaje iz nje rešil. Potl-j ie bil pod cesarjem Maksimijanom v mestu Forinijah grozovito mučen, v razbeljeno brončeno srajco oblečen: pa ]«• z močjo Božjo vse muke preter-pei. Poslednjič, ko jih je bil veliko v veri poterdil in k v-t i spreobernii, je dosegel \t.ličastno mučeniško kroi.o.
Vodilo svetih spričevavcev: „Z gnado Božjo smo premagali hudiča4'. — Satan je p'glavar zmote in greha, toraj se z vso peklensko serditostjo - z orožjem laži, obrekovanja it. zapeljevanja — vojskuje zoper kraljestvo Božje, — zoper kraijesvo resnice in čednosti — in se bo vojskoval er kraljestvo Kristusovo — zoper ker-šar. :v » - do k-.nčanja sveta. Pod njegovim banderom stoji veliko ljudi, ki se z njim za njegovo kraljestvo vojskujejo: i 'iin nasproti stoji keraelo izvoljenih pod Kristusovim banderom, ki se serčno vojskuje za Kri-stusa — z a njegovo s-\ Cerkev. Pod čigavim bunderom pa ti stojiS?? —
Sv. Biundina sprič.; sv. Evgenij pap. spoz.; sv. Nikolaj Peregrin spoz.
Sreda. Sv. K lotil da, kraljica na Francoskem, je bi.a hči i»u: :;uuškega kralja Kilperiha. Se deklica je mogla gledati smert svojih staršev in starejših bratov, kt^re je dal n;e stric umoiiti. da se je njih kraljestva polastil. Klotiiui je bil zanesel, ker bila je še majhna, in se je ni ha!. Izrejevana je bila na njegovem kraljevem dvoru, njena sreča pa je bila, da je imela pobožno učeiiico, kt«Ma jo je v katoliški veri podučevala, in ljubezen «io Kristusa v i.ji budila. Ko pobožna, samoto-Ijubna i 11 deUvna devica odraste, jo francoski kralj Klodvik pri »tiicu snubi Stric ji to razodene, ona se ustraši, rekoč: ,,Jaz ne morem biti žena njegova, on je še malikovavte, jaz pa sem kristjana: vender pa bi ga vzela, če mi obljubi, da mi ne bo branil po moji veri živeti. Kralj ji to obljubi, in bila sta poročena v Soasoiiu 1.	Kraljici si napravi na kraljevem dvoru
kapelico, v k t-! i je \>ak dan po več ur goreče molila. S svojim p« niž; im in poi.ievi.im obnašanjem si je kmalo naklonila vsi.i ljubezen. Kralja, ki je bil nagle jeze, je s svojo krotkostjo u?olaž:la. Kralj jo preserčno ljubi, ona pa mu pogovorna popisuje lepoto keršanake vere, vsegaino_roči;« st, mod. ost in dobroto Božjo, ter ga prosi, naj zapusti malii;-vanje. Kralj ji odgovori: ,,Svojih bogov ne m« r«*iu zapustiti". Kraljica molči, pa ne z«^ubi upanj i še bolj goreče zanj moli. Klotilda razveseli svojega so:»ruga s sinkom, rada bi ga dala kerstiti, kralj pa se dolgo ustavlja, poslednjič \ender le dovoli. Pa, o nesreča! sinek kmalo umerja; in kralj se togoti, da je ker.-1 njegove smerti kriv. Kraljica mu pohlevno odgovori, da je sinek pri Bogu bolje hranjen, kakor bi bil pri njima. Ob letu dobi Klotilda zopet sinka, in ga da kerstiti: sinek pa nevarno zboli, kralj zopet ves togoten divja, da je ktrst te^a kriv. Kraljica prosi Boga, naj ji ohrani otroka pri življenji že zavoljo kralja, sicer nc bo zapustil svojih malikov. Njena molitev je bila uslišana, na^lo se sinek ozdravi, kralj vts vesel obljubi zapustiti maiikc in sprejeti katoliško vero, pa vender le odlaša. Drugo leto gre kralj ua vojsko zoper Nemce, kraljica mu pri odhodu svetuje, da naj kliče v nevar-
nosti Boga kristjanov na pomoč. Pri Kolinu se začne hud boj, že jamejo njeguve trume odjenjevati, kralj sam v naj veči nevarnosti povzdigne solzne oči v nebo, rekoč: „Jezus Kristus, ki ga Klotlda imenuje Sina živega Boga, pomagaj mi! in če mi dodeliš zmago, se bom dal kerotiti". Na te besede Nemci začnejo bežati, in Klodvikova je bila zmaga. Kralj spolni obljubo. Sv. Iiemigij, škof v Remen-u (Reims), ga podučuje inkersti. Za njim prejme njegova sestra in 3000 vojakov sv. kerst. Po nasvetu svoje žene kra!j podira mališke tern-peline, zida nove cerkve in V3'anovlja samosta »e. Umeri je 27. listop. 521 v 45. letu svoje starosti.
Dasiravno je bila Klotilda že na visoki stopnji keršaij>ke popolnosti, je vender neprevidoma globoko padla, ker je svojim sinovom pripovedovala, da je bur-gundski kralj dal umoriti njene starše in brate, pa se še ni nihče zmaševal zavoljo nedolžno prelite kervi. Sinovi, ki svojo mater pivserčno ljubijo, napovedo vojsko burgundskemu kralju, in veliko kervi je bilo prelite. Za ta svoj greh je Klotilda ostro pokoro delala, ga vse svoje žive dni serčno obžalovala, se postila, ni ne mesa jedla, ne vina pila, cerkve je zidala in samostane, na smertni postelji je svojim sinovom ljubezen in mir priporočala, in 3. rož. 545 je v Gospodu zaspala. Bila je z mnogimi čudeži poveličevana.
Padec sv. Klotilde slehernega opominja: „Kdor stoji, naj gleda, da ne pade". (I. Kor. 10, 12). Bodite trezni in čujte: ker hudič, vaš zopernik, h"ili kakor rjoveč lev okoli, in iše, koga bi požerl". (I. Pet. 5, S.).
Ss. Pergentin in Lavretin brata sprič.; sv. Pavla devica sprič.; sv. Cecilij mašnik spoz.: sv. Oliva dev.
4.	Čctertek. Presv. Rešnje Telo, (glej 6. apr.) Sv. Kvirin sprič., škof v Siseku na Hrovaškem, je vse svoje viši pastirske dolžnosti natanko spolnoval, s tem pa je malikovavce močno razserdil. Deželni poglavar Galerij ga ukaže zgrabiti in k sebi pripeljati; ko ga pa z nobenimi še tako strahovitimi mukami ne more nagniti, da bi sv. vero zatajil, in se Kristusu odpovedal, ga k smerti obsodi. Na vrat mu tedaj navežejo mlinski kamen, in ga veržejo v Savo; Gospod pa mu podioži svojo vsegatuogočno roko, da verh reke s kamnom vred plava. Kristjani vsi prestrašeni vidijo plavati svojega sv. škofa, on pa jih serčno opominja, naj nikar ne mislijo, da bi bila smert za vero kaka škoda, ker ona odpre človeku vrata v večno življenje. Poslednjič želi s sv. Pavlom biti razvezan in s Kristusom sklenjen, toraj proii Gospoda, kteri je inalikovavcem svojo mogočnost dovolj očitno pokazal, naj ga reši iz solzne doline in k sebi vzame v nebeško domovino. Med molitvijo izdihne »vejo sv. dušo Bogu v roke. Mlinski kamen, ki ni premogel živega potopiti, pogrezne mertvega v globočino kakor v grob. Kristjani ga častito pokopljejo.
Vodilo. „Kri=tus je meni življenje, in smert dobiček." (Filip. 1, 21.) Dobri otroci se ne bojijo iti v hišo svojega očeta, še manj se boje d<ibri kristjani iti v hišo svojega nebeškega Očeta. , Duše pravičnih so v roki Božji, smertno terpljenje se jih ne dotakne" (Modr, 3, 1.), t. j. smert jim ni grenka, ter jih pelje v boljše življenje. —
Ss. Arecij in Dacijan sprič.; sv. K late j spr.; sv. O p ta t šk. v Milevi v Numidiji, spoz.; sv. Aleksander šk. spoz.; sv. Frančišk Karačijolan spoz.
5.	Petek. Sv. Bonifacij, nadškof v Mogunciji, apostelj po Nemčiji in sprič., je bil na Angleškem rojen okoii 1. 680. Pri sv. kerstu je bil imenovan Vinfrid. Se deček pri 7 letih hrepeni po samostanskem življenji: le huda bolezen omeči očeta, da mu spolni voljo, ter ga pošlje v samostan, kjer je, kakor je v letih rastel, tako
r
tudi v čednostih in vednostih izverstno napredoval. Je odrastel, je po povelji opatovem učil manjše brate; njegove vednosti so tako slovele, da so z daljnih krajev mladenči prihajali njegove govore poslušat. Trideset let star je bil nušnik posvečen Goreče je želel sv. vero med malikovavci razširjati. Podal se je v Frizijo, pa se je kmalo vernil na Angleško v svoj samostan, ker so Frižani imeli vojsko s Francozi. Opat umerje, in bratje hočejo njega izvoliti opata; on pa se umakne v ltim, ter prosi Gregorija II dovoljenja sv. evangelij oznano-vati po Nemčiji. Papež mu radi dovolijo, in mu dajo svoj blagoslov 719. leta. Vinfrid oznanuje sv. vero v Tiringiji, Friziji in Hasiii s čudovitim vspehom. Papež Gregor ga povabijo v Rim, da jim poroča vspeh svojega misijonskega delanja, in ga posvetijo škofa, ter mu "spremenijo ime v Bonifacij 1. 723. Škof Bonifacij se verne v Nemčijo, poslednjič pride zopet v Hasijo, kjer svoje misijonsko delo nadaljuje, zatira inalikovanje. Blizo Gajsmara je stal velikansk hrast, kterega so aj ije po sebno častili. Bonifacij ni mogel gledati te gnjusobe, gre s sekiro k hrastu, kjer je bilo veliko ma!ik«»vavcev zbranih, maline s sekiro po hrastu, hrast pade in se razkolje v 4 dele. Malikovavci, to viditi, spoznajo Božjo moč, sprejmejo sv. vero v Kristusa, in pomagajo iz tega lesa napraviti kapelico sv. Petru na čast. Bonifacij se verne v Tiringijo, kjer zatre še zadnje ostanke maliko-vav3tva. Pa p t-ž Gregorij III ga povzdignejo v čast r.ad škofa, in kmalo po tem ga izvolijo pervega škofa na Nemškem, in dajo mu oblast nove škofije vstanov!jati. Bonif.cij vatanovi 4 škotije, zida cerkve in samostane. Leta 738 gre v tretje v Rim papežu poročat sad svojega apostoljskega dela. Papež ga sprejmejo z vso častjo. Jo let ni Bonifacij imel stanovitnega sedeža, ker je po vsem Nemškem misijonaril; papež Caharija pa ga^zvo lijo nadškofa v Mogunciji, in to škofijo je vladal 7 let. Bonifacij si izvoli naslednika in posveti nadškofa v Mo gvinciji sv. Lula 1. 7~j4, eam pa, dasiravoo je bil že 74 iet star, se poda v Frizijo, kjer jih j'4 bilo veliko od vere odpadlo. Bonifacij jih tisuče in tisuče spreobrne, in ;ini želi v saboto pred birkoštmi zakiament sv. birme podeliti. Ko so biii za birmo pripravljeni, plani truma ajdov s sulicami in k-lmi nad škofa, in umorijo njega in .02 njegovih tovaršev 5. rož. 1 7:35.
Vodilo. „Naj uši sreča slehernega ljudstva je edi nost v pravi, sveti katoliški veri.4, — Za to edinost v veri se je sv. Bonif-.cij do smerti trudi!, ker je maliko vavstvo in arijanstvo iz Nemčije trebil. To lepo edinost v veri pa je 800 let poznejše nesrečni, prevzetni in neicl.ržni menih Martin Luter razderl, milijone ljudi v zmoto, v časno in večno nesrečo zapeljal, in je bi! kriv strahovitih vojska, ktere so se godile zavoljo vere v Nemčiji. Ta razpor pa Še terpi, ker iuteranstvo in brezverstvo vse moči napenja, da bi iz N« mčije potrebilo tisto av. vero, ktero je sv. Bonifacij s svojo kervjo zapečatil. —
Ss. F i o r e n c i j, Julijan, C i r i j a k , M a r c e 1 i n in Favstin sprič.; sveta Zenaida, Cirija, Vale i i j a in M ar c i j a sprič.
0. S a bo ta. Sv. Norbert, radškof v Devinu ali Magdeburgu, začetnik premonstratenškega reda, ]e bil rojen j. 10<*0. od grofovskih staršev. Pobožna mati ga je odločila za duhovski stan, mladeneč pa je kaj malo nanj mislil: živei je posvetno, po navadi tacih študentov ki io z vsem bogato prevideni; tudi je prav dobro študiral, pa le iz častiželjnosti, da bi prišel na kako viši častno stopnjo. S svojo čedno postavo in olikano, prijazno obcašo se je vsim prikupoval.
Bil je še klerik, pa je že dobil korarijo v Kolinu. Mašnika ee ni dal posvetiti, da je ložej posvetno živel. Cesar Henrik IV pokliče mladega kanonika na svoj dvor,
I
ter si ga izvali milošnika. Na cesarskem dvoru j-1 njegova nečimernost imela veliko paše. Bog se ga usmili in ga na pravo pot pokliče. Norbert jezdi v bližnjo vas. ploha ga na potu vjame, strela pre l korja t^eši. konj r vi A ko skoči, in jezdec pade s k«»nja :ia tla. Blizo ene ure se ne zave; ko se pa spreume, zakiiče kakor nekdaj Savel: „0 Gospod! kaj hočeš da naj storim?" Notranj glas mu odgovori: „Opusti hudo, in delaj dobro!" Nor-bert se verne, pa kmalo zapusti cesarski dvor, se poda v samostan, opravlja duhovske vaje, d^la d .Igo Bpoved, in se pripravlja na mašnikovo posvečevanje. N.dškof v Kolinu ga posveti mašnika v letu njegove starosti. Na svojo peno sv. mašo se pr pravlja 40 dni v samo stanu. Na povabilo stoijnega kaoiteljna v Kalinu bere svojo pervo sv. mašo v stoijni cerkvi; po zbranem evangeliju stopi na lečo. in govori s t- liko navdu>«-n »stjo o nečimernosti in minljivosti vs^ga časnega, < a '•>..: pa cerkvi joka. Norbert dobi od papeža <i»-!azija 11 dovoljenje sv. evangelij povsod ozeanovati. Norbert misi jonari od vasi do vasi, od mesta do mesta. i:i jih na tisuče spreoberne, in na pot pokore pript-lje. Na Francoskem v Valencienu, kjer so Iju lje le francosko znali, je v nemškem jezika pridigoval, pa so ga vsi razua-eli. Norbert prosi šxofa v Laonu, naj mu oikaž- samotni kraj, da bi tam sozida! samostan; škof mu odfcaže samotno dolino „Premonstrat" *), kje- je bila poderta kapelica sv. .Janeza. l'o imenovani »ioiioi sij im<*iuijeio menihi njegovega reda premostra^ir.ci. Norber* «lol»i 4" tovaršev, kreri božični praznik i. 1121 storijo obljub« , da hočejo po vodilu korarj;*.v sv. Avguštin.i živeti. Ta oj stri red so je hitro razširjal, kmalo je bilo ;•» samostanov in SO') udov. Norbert spreoberne v Ant^erpu 3000 krivovercev, kteri s*? verne:o v katoliško Cerkev. P<> smerti nadškofa Rogeja v Magdeburgu z- oli cesar Lotar Norberta za nadškofa, p ip-zevi poslanci p; terdijo to izvolitev. Norbert nadškof spolnuje z vso natančnostjo svoje pastirske dolžnosti, s tem pa si nakoplje mnogo sovražnikov. Ko Norbert veliki cetertek v svoji kapelici sporedu ie, pride s plajšem ogern en m« ž k spovedi. K'» ta mož na versto pride, in v kapelico stopi, zavpije Norbert: j, ne hodi blizo! - Norbert ukaže strežaju, naj možu plajš odgernc; pokaže se, da je imel pod plajšem dolg nož, s kterim je mislil * r; bosti škofa. Hudodelnik pade pre i škofa, ter epozna svi.j in vi?ih škofovih vraunikov sovražni naklep, ga umorit:. Nibert mirno zaspi v Gospodu G. rož. 11'Jl. Mnogi čud-ži so jja preslavljali.
Vodil « sv. Norberta: .,Siln » nevarno j", ":e kdo želi vsim ljudem dopasti. K>» i>i te ljudem dopadei, bi ne bil Kristusov služabnik" (Gal 1, 10'.
„Spokorniku se ne spodobi zložno živlie* je." Kteri so pa Kristusovi, so svoje meso križali z grehi in željami vred." (Gal. 5, 24.) —
Blaženi Filip izmed 7 dijakonov, ki ie kerstil imenitnega služabnika zamurske kraljice, (bj. K, 27.) Sv. A r t e m i i njegova žena Kar.dida in hči Pavlina (glej 2. rož.)
Zerhttio liberalne a mike.
V mestu Port-Saidu, ne deleč od Sueške ožine, so svobodni zidarji vstanovili š'do. Bilo je vse vravnano in mavtarji razpošljejo do staršev vabilo, da naj otroke začno dajati v nauk, ki se deli zastonj.
V vabilu so tudi omenili in rekli, da v tej razsvetljeni šoli se bodo pravljice k^ršanske vere korenito
*) Locum praemonstratum; t. j. preodkazani kraj.
ovračale". Mohamedanske vere niao omenili; v Port-Saidu je namreč veliko arabskih deržin mohamedanske vere, kterih otroke so hotli s tim privabiti, da so se v keršanstvo zaleteli. Poslušajte pa ,,narodovci" in „tag« blattarji", kako so premeteni arabci to reč sodili?
Mislili so si arabci: ti ljudje so, ali se zdi, da sokristjanje, venderse bojujejo zoper lastno svojo vero, koliko bolj se bodo bojevali še le zoper našo veri I
Bogoskrunskemu kljubovanju pa je bila šiba Božja zdajci za petami. Zakaj arabake deržine niso dale otrčk v novo šolo, ter so prostozidarji imeli samo 10 svojih lastnih sinov v novi šoli. Pa zgodilo se je nekaj že vse hujšega. Precej drugi dan, ko se je šola pričela, se je sin glavarja svobodnih zidarjev na oknu ▼ šoli po učenji obesil.
Za učitelja so bili vstanovili protestanta, prišlega iz Holanškega, kteri se je bil vselil v Kairi in je bi! s •vojo nejevero in bogokletstvom med arabci na daljo in širjavo znan. Arabci namreč pri svoji mohamedanski veri vendar imajo nekaj postavnega in poštenemu človeku se da z njimi še kako shajati; brezvčrske in ro-
fovilske zijala, kakoršne nam naši novi ,,omikanci(< očejo zarediti, pa se tudi turkom gnjusijo. Omenjeni učitelj je bil o neki priliki na ulici od terdih arabskih pesti skupil prav debelih bunk, ko je bil o Mohamedu nekaj zinil, kar arabci radi ne slišijo. *> Prišel pa je v Port-Said, ogledal poslopje, zahteval plačo, ktera se mu je naprej odštela, in z najbližojim vlakom odrine v Kairo, da bi se izselil na novi kraj svoje pogubne delavnosti. Ko pa stopa iz vlaka, mu nesrečno spodersne in si nogo zlomi ter mora odpisati, da za č*s se sprejeti službi odpove.
Prostozidarji so poznali pa še druzega učitelja iz Pariza, kteri je bil enako s svojo nevero prišel v žalosten slovez in je bil še med mavtarje zapisan. Ker pervi učitelj tega predstva ni imel, so prostozidarji udu svoje družbe mesečno plačo znamenito zvišali.
Sola tedaj je bila od prostozidarjev vstanovljena, njih otroci so bili šolarji, pa tudi učitelj je prostozidar; pričakovali so toraj nove svitlobe in naj više olike od novega učilišča. — (Ali ni t> nekak model nove ere sploh?) Poslušajte dalje.
Kavno da je bil novi učitelj vmeaten, se mu ni nič bolj mudilo kakor to, da je svoje šolske pobe hujskal zoper šolarje iz učilnice šolskih bratov. Njegovo prizadevanje je naglo sad rodilo, zakaj čez nekoliko dni so že pričakali defaki iz frajmavrarske šole šolarjev keršanskih in — kakor delajo in učijo pri nas , omi kani" časniki — so jih zmerjali z jezuiti. Metali so pa tudi za njuni kamene, akoravno jim niso le-ti nobene pričine k temu dali. Neki razposajenec je arabskega dečka iz imenituiši ro iovine tako udaril, da se je s ker-vavečo glavo in bridkim jokom domu vernil in tožil svojemu očetu. Ta pa noče dolžan ostati in naroči svojim Bužiijim, ca naj zalezujejo neobrisane potepine in uaj jih za ranjeno njegovo dete dobro oklestijo.
Sužnji hočejo vestno spolniti, kar jim je gospodar naložil, ter udri po razuzdanih pobih in so jih tako pretepli, da je bilo treba reč sodnijsko preiskovati.
Toda pobi s tim občutnim naukom niso bili zadovoljni in obernili so se zdaj proti svojemu odgojitelju (? !), učeniku, kteri jih je tako „lepo" učil ter jih je k takemu djanju zapel.al. Kadar stopi v šolo, poskoči devet pobov, deseti je bil z i ranami doma ostal, potegnejo police, ki so jih aeb <j prinesli, iu mlatijo svojega
*) Slišal sein včasi. da jšl» dražijo z besedami: ,,Moham-med ra«u ti džahiiu", t. j. Mohamedova glava je v peklu. Yr.
gospod učitelja tako neusmiljeno, da je na pol mertev obležal in nekoliko hudih in smertnih rdn imel na glavi. Ko je že v nezavednosti ležal, so ga praskali in bili še v obličje, pa še gersi reči so se prederznili. Potem so odšli „nadoviti,( frajmavrarski šolarji.
Učitelj je prišel Še le tretji dan k zavednosti. Zdravnik mu naznani, da z&ij ni več upanja, da k večemu še dva dni utegne živeti. Pa glej, Božje usmiljenje je pre-sunilo zaterjeno serce, odrekel se je pogubnemu prostozidarskemu društvu, rekel si poklicati duhovna iu spravil se je z Bogom, spovedal se ves skesan svojih grehov.
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Iz Ljubljane. (Binkošti. — Liberalni „po8trežniku. — „Kotač časa.11 — Katoliški obredi.) Te dni nam je po pošti došel nenaprošen grašk kerpič, ki z navadnim liberalnim fanatizmom dela propagando za novo-Šegno protestanštvo, kakor po večem današnji liberalni listi — še tudi slovenski. Ali jih je k temu najel Bis-mark, ali kako velikonemško društvo, ali mavtaratvo, ali njih lastna strast in hudobnost do katoliške Cerkve, tega ne moremo tukaj preiskavafi; gre pa močno nato, da bi se avstrijanci na pervo roko obdelali za nemško vero in naslednjič za teutonski „rajh".
Kar se tiče omenjene kerpe, ima biti list, „za resnico, oliko in razsvitljenje ljudstva" ! Pravij„lucus a non lucendo". Številka poslana obsega spis, ki Binkošti razlaga. Človek, ki nam ga je poslal, blezo misli, da kaj tako tehtnega ne on in ne mi še svoj živi dan nismo brali! Za našo ložjo prebavo je nektere stavke celo se podčertal. Tako n. pr. tam, kjer ae • 3rkvi očitajo „novc pritikline (Benverk) in dogme", pa tudi, da „pa-peštvo noče napredka" (e\viger Stillstand). Revež pač ni pomislil, da je že v tem sam sebe po nosu kercnil: novosti v Cerkvi, —pa vendar: , ewiger stillstand!" QualU te malignus abstulit error?
Vse skup je tako vertoglavo in polno nasprotij, da samo na sebi res ni besede vredno; ker je pa čutiti, da naš gosp. „postrežnik" v tega galimatijaša strašno tehtnost stavi in ker se z enakimi ugovori pogosto tudi ljudstvo slepi; zato naj poatrežniku tudi mi malo postrežemo ter to kosmato robo nekoliko okertačimo.
Sostavek popisuje prihod sv. Duha — že nekaj drugač k<.t je v sv. pismu, še bolj čudno ga pa razlaga. Na zadnje skliče: ,,To je bil lepi čas aposteljnov... Prepirov za dogme in obrede (ceremonije) še ni bilo, kajti o dogmah (verskih resnicah) in ceremonijah še nič vedili niso (?!) (Pisač, se ve, da ne, aposteljni pa so zdajci obhajali pervi svoj cerkveni zbor.) Ljubi Boga čez vse, in bližnjega kakor sam sebe, zakaj v tem je postava in preroki — pravi Kristus — in tega ae hočemo deržati, kar je pa tekoma stoletij zraven se pritaknilo, skrivne dogme in čudne, pomen motivne in begajoče ceremonije, ki so bile v za kritje o pravem namenu mojstra in učenika iznajdene, to hočemo odstraniti. Tedaj: Nič več ni treba, da je kdo kristjan — razun: Ljubi Boga čez vse in bližnjega kakor sam sebe — in tako je bilo nekaj časa..."
Tako dalje in še le dalje in zmiraj bolj bizjaško modruje spis ter se čedalje bolj novo-protestanškega verolovca razodeva, ker taji postavljenje papeža, duhovnov. oblast vezati in razvezovati, odpustke, vice, sploh Cerkvino oblast, nezmotljivost njenega uka itd. Zagovarja pa prosto preiskovanje, razlaganje in verovanje, in pravi, da „Toiažnik" bo takrat prišel, kadar bode pravo državljanstvo v vse glave in serca prikora-
kalo. »\Venn das echte Staatsbiirgerthum (ne mara »državno omnipotenclerstvo"?) in die Kdpfe und Herzen Einzug hiilt."...
Tako je govoril grajski »vaški pčtar"! — Tedaj: Nič dogme, nič obredov, ceremonij ni treba! Veste, da to je govoril potem, ko je ravno poprej prav sam na-tezal in pripovedoval iz zgodovine apostelj no v: o kerstu,
Ererokovanji, prikaznih, obhajanji skupnih gostij, o vo-tvi aposteljna, o prazniku, o molitvi, o naukih Jezusovih, na ktere jih bo sv. Duh spominjal. — Ali je mar tudi to vse prikerpanoV Ali ni v vsem tem nič dogem, nič verskih resnic, nič ceremonij, kaj? Da so vse zapovedi v dveh velikih zapopadene, to pač vsak vč; pa ne v tem pomenu, kakor pisač laže, ki po Her-derji taji celo izvirni greh, pričujočnost Kristusovo v sv. R. Telesu itd.
Pojdimo pa hinavstvu še malo bolj živo do kože. Pervič je že to čudna doslednost, da se lutero filski pisatelj za Binkošti kaj meni, ki so vender praznik, kteri v stari zavezi in o prihodu sv. Duha ni bil brez ceremonij, kakoršne pa on taji in ianatiško pobija! — Drugič so ravno Binkošti prava vstanova in začetek Jezusove Cerkve, ktero zaverže ta »pisec", ki gorečva za novošegno Lutrovo naredbo, ktera v resnici še cerkev ni. Tretjič, imeli so ravno binkoštni dan Izraelci božjo pot in bi djal procesijo od naj daljnih krajev v Jeruzalem, kar pa je čudno-doslednemu pisaču le »kerparija" in pritikljej. Ta procesija in božja pot je bila v spomin 10 Božjih zapoved, ki jih je Bog dal na Sinaju; pisaču ste^ pa 2 zapovedi zadosti in ni mu jih treba deset! — Cetertič, bile so Binkošti zahvala za žetev in pridelke; novoverci pa ne Boga in ne boga ne hvalijo za pridelke, ker vse dobrote kakor vse nesreče v naravi slepci le slepi natori pripisujejo, kakor ravno ta list na drugi strani kaže. (Gl. tudi v Narodu št. 116 in druge.) Petič, aposteljni z drugimi verniki in z ženami so v hiši Marije, matere Janeza Marka, do prihoda sv. Duha vedno bili v molitvi; liberaluhi pa molitev zasramujejo. Kako si upa tedaj človek s takimi mislimi Binkošti le samo še v misel vzeti, ko je vse, kar na Binkošti spomina, nasprotno z njegovim modrovanjem in z njegovo novošegno nevero?
Prišla nam je pri branji te »iderske hoste" v misel stara »vistorica": »Enkrat je bil en tkav'c, je imel kratek pav'c; ko bi bil dalji tka vc — bil bi tudi dalji pav'c." To se pravi, ko bi pisavec onega spisa imel nekoliko dalje segajoč um, bi tacega brezumja ne bil pisal, in ko bi naš gosp. »postrežček" nekoliko malo bolj razumel katekizem, bi nam kerpe »vaškega petarja" ne bil poslal. Tako namreč bi se list utegnil po slovensko zvati. Ko oni članek taji nezmotljivost sv. Cerkve v koncilijib, ko taji postavljenje poglavarja sv. Cerkve in mašnikov, s tim taji Cerkev samo in moč sv. Duba, taji Binkošti same, o kterih se prederzne pisati, akoravno o vsi tej reči ne umeva nič, prav čisto nič Le. Ce ni bilo v začetku ne duhovnov, ne poglavarja, tedaj tudi Cerkve bilo ni. Kaj pa bi pomenile besede: »Na to skalo bom zidal svojo Cerkev; — pasi moje ovce, — jagnjeta? No, učenjak, govori! — O koristi in častitljivosti katoliških obredov bodemo na zadnje nekoliko povedali, zdaj tu šc nekaj.
Da se brezglavnost teb ljudi še bolj razodene, naj razbičamo še nektere prav debele laži. Pravi: »Papež zahteva nepogojno vero, rekoč: Kdor ne veruje... bo pogubljen". Zlagal si se: Kristus je to rekel, ne papež. Ako pa to postavimo s tvojim »pritikljcjem": »Kdor ne veruje, kar rimsko-katoliška ediuozveiičavna Cerkev zapoveduje, je krivoverec in vekomaj pogubljen:" pristavimo, da Cerkev nič več ne veleva verovati, kot kar je Kristus zapovedal iu kar on po ravno tej ne-
zmotljivi Cerkvi verovati veleva, in kdor Cerkve ne posluša, je res »nejeverec in očitni grešnik", kakor Kristus pravi. Ce so takim nevercem in očitnim grešnikom Vaše »liberalne nebesa" odperte, tega ne vemo, to pa vemo, da je Kristus drugač učil.
»Papeštvo hoče večno zaterpnost, premer los t z vsužnjenjem vsih omikavnih naprav" itd., pravi spis. — Spodletelo ti je! Papeži so napravljali učiliša, šole, so razširjali vsaktere vede in umetnosti, ko so tvoji očetje še ko divjaki šumeli po temnih logih, in brez papežev in katoličanstva bi se tudi ti se danes valjal pod kakim hrastom na medvedji koži.
»Papeštvo preganja vse drugač misleče", praviš! Kdo ti je to povedal? Ali te ni sram lagati pred vesoljnim svetom? Papeži so branili jude in jim v Rimu dajali pribežališe in varstvo, ko so jih vsi drugi vladarji preganjali in zatirali. Prava tolerancija (sterpnost) je le samo v katoliški Cerkvi. Je mar tolerancija sadaj v Švici, v Bizmarkiji, v liberalnih časnikih, ali ravno v omenjenem spisu, ki z gerdimi lažmi in obrekovanjem hoče od Kristusa postavljeno, po vsem svetu častitljivo Cerkev v blato potlačiti in ob dobro ime pripraviti?
»Papež, škofje, duhovni, verniki, niso prava Kristusova cerkev", govori ta novo-luteranski spis. — Ali res ne? Kje pa in ktera je prava? Nemara tista, ki jo boš ti postavil? Pa sej nam je povedal: »kadar bo pravi Staatsbiirgerthum svoj vstop obhajal v glave in serca", takrat še le bo »Tolažnik" prišel." No, lepa hvala za nauk; tedaj še nismo imeli nikoli prave cerkve pod solncem! Čemu je pa Kristus na svet prišel, ako ni bil nič dosegel? Čemu je rekel, da bo sv. Duh apo-steljne tisto učil, in vse jim navdal, kar jih je sam učil, ne pa kar se kakemu napubnjenemu časnikarju sanja?
»Katoličani hočejo z besedami Kristusovimi narodom in poglavarjem sita delati, rebelijon zbujati", slišimo zopet čenčati. — Ne mara tako, kakor Bizmark Av8trijanom in Francozom! Ali je še kdo, ki ne vidi, da se ravno nasprotno godi? Ali ne delajo mavtarji in laži-liberalci Cerkvi ravno zdaj naj veči sile? Je mar Pij IX Viktor-Emanvela oplenil, vlomil s silo v Torin, in ne Viktor Emanvel v Rim?
»Papeštvo je na križ pribilo čisto keršanstvo zarad koristi, ki jo je vleklo »aus der Verdummung des Vol-kes", se pači poslednjič liberalni »švindler", ki pa Cerkev sam terpinči in križa z bogoskrunstvi, ki lih piše in z njimi uboge ljudi slepi. Cerkev uči čisto Kristusovo vero in čisto nravo, zato jo napuhneži in neČist-niki sovražijo; Vi ste vero in nravo zavergli, in pišete in delate kakor se Vašim strastim prileže. Kakošco »korist" imajo papeži, škoije, duhovni in pošteni verniki na tem svetu od svoje zvestobe, to se je vidilo pod Ne-ronom, Dioklecijanom in drugimi trinogi nekdaj, to se vidi na Laškem, Švicarskem in zlasti na Pruskem zdaj, vidi se zdaj že skor po vsem svetu več ali manj in viditi se utegne še očitniše; toda kakor so nekdanji trinogi zoper svojo voljo Cerkvi le k veči slavi pripomogli, tako bode tudi sedanje boritve konec ta, da bodo sovražniki premagani in silovito osramoteni, Cerkev pa bode obhajala častitljivo zmagoslavje. —
Naš nenaprošeni »poatrežnik", poslavši to kolobo cijo, je še posebej pokazal, kako se tudi on z njo zlaga, kajti pripisal je te-le besede:
»Vi zgubite (sic?) od dana k danu (sic?) prostore (??), kai (!) mošete (!) proti kotaču časa?" —
Vaš »kotač časa", prijatel, je za peteline na str« hi, ne pa za može. Zdi se pa, da Vas je ta »kotač" nekoliko po možganih oplazil, in da:
Vaša »dogmatika"
ni manj bolna, nego:
Vaša »gramatika".	(Kom.-c n*»l.)
Iz Zgornje Istre- Ljubljanska škofija, oziroma kranjska dežela, s e sme ponašati, da ima mnogo lepih cerkva, krasno okinčanih oltarjev, lepo cerkveno in mašno obleko. Akoravno so nektere cerkve precej premožne in tudi ljudstvo večidel radodarno, kadar se za cerkvene potrebe pobira, vendar se ne more tajiti, da je posebno za lepo mašno obleko mnogo pripomogla bratovščina sv. Rešnjega Telesa. Vsakdo, komur so le količkaj znane razmere teržaško-koperske škofije, kjer so posebno v Istri nekatere cerkve silno uboge in sirorcaške, bo lahko sprevidil, da je bratovščina sv. Rešnjega Telesa še desetkrat bolj potrebna za tukajšno škofijo. Koliko n. pr. je v Istri cerkva, ki nimajo nar potrehnišega masnega oblačila! Molčim o poddružnicah, kjer je večidel po en sam mašni plajš, za belo, rudečo, modro in zeleno barvo, omenim le, da se nahaja več fara, posebno pa kaplanij, kjer je tako slaba cerkvena obleka, da se Bogu smili. Resnično je, da »e je, kakor v marsikaterem cziru, tudi v tem zadnji čas že pr-cej na bolje obernilo; upati je, da se b'» v nekterih letih vsaj pri farah in kaplanijah še več zboljšalo. Hvale vredno k temu pripomore bratovščina sv. Rešnjega Telesa, ki se je pred dvema letoma vstanoviia v Teistu. Lani je poslalo preč. škofijstvo po celi škofiji povabila in prtšnjo, naj bi ljudstvo pristopil > v obilnem številu h koristni iu potrebni bratovščini. V Istri je omenjena bratovščina v dvojnem oziru potrebna; pervi« so tukaj v navadi ostudne, bogoskrunske kletvice, kterih so se Istrijimi — bodi Bogu p-toženo — od Hro-vatov in Italijanov navadili. Z molitvijo k časti sv. Rešnjega Telesa bi se vsaj nekoliko potolažil serd Božji. V drugo, bi se z malimi doneski pomoglo ubogim cerkvam mašno oblačilo napraviti. Z veseljem naznanim vsim častivcum sv. Rešnjega Telesa, da se je tudi v Teržaški škofiji od iaLi število udov te bratovščine jako pomnožilo: v Terstu jih je 892, po celi škofiji pa 4099. Od L', do 2«». dne preteklege mesca je imela razstavljeno bratovščir a v zakristiji starega sv. Aniona vse, kar je od lani napravila. Stalo je bratovščino 154" gld.. vredno je bilo mnogo več, k« r so razun tega pobožne že? e se marsik ai darovale. Štiri gld. je še ostalo v bla-gainiei zu piih. dnje leto. Letos se je razdelilo 66 faram in kaplan;jam v 'eržaško-koperski škofiji in katoliškemu misijonu v Albaniji mnogo j relepe cerkvene r be 'glej. v dopisu iz Ter-ta, list 21. j. 1 udi ste bile dve podobi S"rca Jezusovega in Marijnega, 2 podobi Matere B» žje in 1 kelih. Bratovščina je dosedaj razširjena v 01 tarah in kaplanijah. Naj bi tol k-» uotrel.ua naprava vedno bolj se nv d Ijudstv.m vk» renirila, množila in šir.ia. V to pomozi B;g in gorečnost dušnih pastirjev.
Vreme imamo t".di v Istri silno cevgodno. Ljudje zdihujejo, kaj bo, ako ram Bog ne pošlje solnca in topl( t»*. Naj bi -»* bili d- ržavni poslanci raji pečali s tem, kako oospe-iu materialni blagor našega ubozega ljudstva, kakor z verskimi postavami.
Marija zriravjt* bolnikov.
(Dalje.)
11. Tereza Diesner, 31 letna ženska iz Georgswalda, je biia v gt-rlu s let tako b^lna, da ne besedice ni mogla na glas govoriti. Dohtar ji ukaže gorke kopeli in v so-parici si delati; ali ko je 24 takih kopeli zaporedoma opravila, ji nič L i odlegla bolezen. Se sušica se je po verbti loti. Ker je tolikim bilo pomagano v Filipovem, gre tudi Tereza tje in serčno moli z drugimi bolniki vred litanije Matere Božje. Ko pridejo do besed: „sv. Devic devica", je že čutila, da je na glas odgovorila: „Za nas Boga prosi". Po dokončani molitvi veselo pravi
svoji materi, kako je že ozdravela in glas čist nazaj dobila. Mati se od veselja zjoka. Ko pride od neke dve ure daljne vasi procesija, ee molitev preterga, ali ko romarji zvedo ta čudež, veselo Boga in Marijo časte, ter sprem i j » Terezo, ki je še celo na glas naprej molila, z muziko in v procesiji nazaj domu v Georgsvvalde. Od 31. maja 18*50 naprej opravlja Tereza kot popolno krepka in zdrava vse hišne deia.
12.	Frančiška Diesner. 321etna ženska iz \Vie3en-thala, je veliko terpela osem let, ko jo je po udih ter-galo, da so večkrat mislili, da kmalo mora umreti. Tudi ona odpravi in ponovi devetdnevnico v Fi-ipovem ter polagoma popolno zdravje zadobi.
13.	Anton Kittelt iz Lob^ndana na Češkem, kmet, je tudi po odpravlieni devetdnevni pobožnosti od dolge bolezni ozdravel: tez nekaj dni ?e je tudi vdeležil procesije, ki je šla iz Lobendana v Georg*\valde.
14.	Hieronim Web«?r iz Karolinenthal-a, lOleten fantič, je od petega leta po bergljah hodil. Meseca junija 1866 gre z materjo v Filipovo, odpravi deyetdr.evnico in se brez bergel j peš domu verne pet ur hoda, in ne da bi se preveč utrudil. Berglje je bil v Filipovem pustil.
15.	Marija Ana Frohlich-ova, 301etno dekle iz Rum-burga, je bila od 'eta 185 > do 1*66 vedno v postelji bolna. Tergalo jo je in ubadalo po vsem životu. Pervega junija jo pripeljejo v postelji na zapertem vozu v Filipovo. Neka sorodnica jo je v naročji deržaia ko malega otroka, ter je rai-liia, da ji bode kar na rokah umeria. Drugi dan, 'J. junija, ie že okoli hodila ter vsim pripovedovala, kako čudovito je ozdravela. Od onega dne je bila rešena bolečin, č.crsta in zdrava. Že med opravljeno oevctdnevnico jc vse dni več ur zaporedoma molila glasno is hvaležnosti do Marije, brez vse težave. Deveti «ian so jo v procesiji iz Filipovega domu peljali 7 muziko in svetfj p' srni prepevaje. Velik hrum je napravilo to čudno ozdravljanje.
(Dalje sledi.)
Razširjanje katoliške Cerkve.
Tolikim ža! -tnim novicam o preganjanji sv. Cerkve nasproti so pa tolaživne naznanila, kako se Cerkev veselo rarširia po raznih krajih velikega sveta, in nam jasno pričajo, da Bog Cerkve ne zapusti, akoravno ji je naložil težko p:.skušnjo. V resnici čuditi se je nad razširjanjem katoliške Cerkve v Avstraliji. Ko j ? bil sedanji nadškof P.-Ming v Sidneji pred 40 leti prišel v Avstralijo, je bilo v tem delu svet«* vsega skupaj komaj kacih Šest katoliških rnašnikov iu kapel. Sadaj je v Avstraliji en nadškof in 10 škofov. Nadškofija Sidnej-ska š?e|e sama 45 duhovnov in namerava zidati stoljno cerkev, ki ima stati ne manj kot 120.000 liber šterlingov. Oo. benediktini imajo v Sidneju posebno dobro više odgojišee za mladino, in samosUn v zaliodnji Avstraliji, kterega Drebivalci so po zgledu minihov v srednjem veku p »leg psalmov in opravil pri Božji službi pečajo tudi s trebijenjem germovja ter ljudi v vsem potrebnem pudučujejo in za keršansko vero pridobivajo.
V severni Ameriki se mnogo protestantov vedno preobrača k katoliški Cerkvi. Tako jih je bilo sprejetih pri misijonu v cerkvi sv. Gabrijela v novem Jorku 13, v Jersey-City-u 5, v Looyorten u (deržava Indija) 25, v cerkvi čistega spočetja v Baltimori čez sto. — V Bostonu so lansko leto zidali 14 katoliških novih cerkev. V Louisvillu se je zopet eden naj večih amerikanskih učenjakov, sloveči zvezdoznanec Protektor, povernil v naročje katoliške Cerkve.
Kako se katoliška Cerkev po Aagleškem razširja, očitno pričaio naslednje dogodbe. Ni veliko tedn«>v, kar je umeri v ManŠestru Mr. J. Bamber iz stare, katoliške družine, ki ie dala Cerkvi več mašnikov. Bil je rojen 1. 1794. Ko je bil on začel očitno delati, je bila v ManŠestru ena sama revna majhna kapelica v pervem nadstropji hiše, ki je bila poleg samotne stranske ceste. Zdaj pa šteje Manšester 20 cerkev in kapel, med temi je več prav prostornih in bogato ozališanih. En 6am mašnik, stari oče Broomheaa, ,e oskcruoval takrat duhovne potrebe katoličanov v mestu in v okolici več milj daieč. Zdaj dela v Manšestru s Salfordom 50 mašnikov, in v okolici kakih štirih ur 1:0 dušnih pastirjev. Bam berjeva družbina se je vsaki čas zvesto deržala katoliške vere, tudi v naj večih preganjanjih o času novega kri-voverstva, in ima celo mučenca iz časa Karola I. Edvard Bamber namreč je bil zavoljo tega, ker se ni dal maš-nika posvetiti krivoverskemu škofu deržavne cerkve, temuč katoliškemu škofu, obešen, po cesti vlečen in na štiri delo raztergan.
V Braziliji preganjanje Cerkve že začenja sa i 10 diti; do 24. svečana se je bilo 2^2 prostomavtarjev odpovedalo prostomavtarstvu. Slava tistim, ki iiL na tej poti nasledvajo, in sicer ne le v Braziliji, ampak po vsod, kjer je zasejane to nesrečna sužnja f^ekta.
lloe molitvi*.
Bilo je v petek, 21. sušca 1852, je bil č. o. Timotej Birmingliam (4. rožnika 1872 kot viši namestnik v Charleston-u v južni Karolini) na nekem svojih apo-stoljskih popotovanj priča, kako zamore molitev, celo samo volja moliti, grešniku nebesa odpreti. V dolinskem prepadu, memo kterega je misijonar jahal, je bil postavljen smertni oder, na kterem je imel biti umorjen čern suženj, ki je bil svojo ženo ubil. V tem trenutku gorečega mašnika obide misel: morebiti nesrečnež ni keršen. S to mislijo navdušen spodbode Ic nja in prijaha k morišu, ko je sodnik ravno začel brati ssmertuo sodbo. Hitro skoči oče Birmingliam s konja in prosi dovoljenja, da bi smel samo en trenutek govoriti z zamorcem. Sodnik prijazno dovoli, iu zdaj nastane med misijonarjem in hudodelnikotn ta le pogovor: ,,Aii nisi družnik kake cerkve?" — „Ne." — „Nisi bil nikoli keršen?" — „Ne, kolikor vem." — „Vedi tedaj, da je nas Gospod Jezus Kristus za grešnike umeri in je celo skesanemu hudo-delniku odpustil, ki je zraven njega na križu vicel. V trenutku boš pred sodnjim stolom Božjim. Ali hočeš, kakor skesani hud.;delnik, iti v raj?" — „Hočem." — „Tedaj moraš kerst prejeti." — „Hočem biti keršen."
—	„K temu je pa potrebno, da svoje grehe odkrito-serčno sovražiš, drugač ne moreš prejeti te svetosti."
—	„Sovražim jih iz celega serca", je rekel ubogi zamorec, in lijeio mu goste solze iz oči. Berž po hudodelstvu je bil pokazal britko kesanje, kakor je pravil sodnik, ter se je sam izročil sodni ji. —
Ko si je bil misijonar v suhi,, i eobljudeni ravnini po posebni previdnosti Božji oskerbel malo vede, je rekel spokorniku: „Poklekni zdaj in veruj, da je Bog v treh osebah, Oče, Sin in sveti Duh, in da bo Oče imel usmiljenje s teboj ter ti bo odpustil po svojem Sinu, ako svoje grehe serčno obžaluješ. Moli za rnenoj kesanje, serce pa povzdigni proti nebu, med tem ko usta izgovarjajo skesanje." Zamorec je molil razločno besede kesanja za misijonarjem ; oCiševalna voda je tekla po čelu novega kristjana in malo trenutkov potem je černi suženj izdihnil belo dušico z besedami: ,,0 Jezue, usmili se me!" —
Ti sti, ki je to ginljivo prigodbo naznanil, dostavlja naslednje kaj mično dopolnjenje in premišljevanje. Na poti k sodišu je prašal zamorec, če nobenega ni, ki bi mu z molitvijo pomoč skazoval. Nihče ni odgovoril na prošnjo k smerti obsojenega. In glej! v zadnjem trenutku se pokaže mašnik pravega Boga in mu odpre nebeške vrata. O prevelika moč molitve pri njem, ki govori: „Prosite, in se vam bo dalo. terkajte in sevam bo odperlo!" Hudodelnik kaže željo moliti, in precej odpre Bog zaklade svoje milosti m reši grešu'- dušo grozovitih kazni v večnosti.
iluzij le ti po sreln.
Avstrijansko. Delegacije (skupuo deržavska zbora) so sklenjene 22. ia 23. t. m. Pričete so bile 20. aprila v Pešti, 22. je cesar poslance v Budi sprejel. Nato so prečeli delati odseki, in avstriianski poslanci so se ver-nili na Dunaj v deržavni zb> r. Ko je bil derž. zbor 7. maja odložen, so se verniii delegacijski poslanci v PeŠto. Tehtnega se v delegacijah ni dogodilo. Vlada je za skupne stroške zahtevala čez 95' '2 milijona, delegaciji ste ji pa odbili čez pol-četerti milijon ter ji dovoliii 92,418.299 gld., kterih pride na takrajlitavske dežele 63,398.953 gl., na Ogersko pa 29,019.345 gl.
Avstrijsko stanje do katoliške Cerkve iu papeža, ko bi bilo še pojasnjeuja treba, je pojasnil Anuraši, minister za zunanje zadeve, v seji finančnega odbora. Bil je Andraši poprašan, kako je z evropejskim mirom, in pa kaj je odgovoril na papeževo okrožnico do avstri-janskih škofov v oziru na verske postave. Na pervo ni vedil nič določnega povedati. V zadevi do poglavarja sv. ktt< liške Cerkve in Rima pa bi ga menda bil veliki vezir v spoštljivosti prekosil, ako bi bil o cerkvenih rečeh iz Carigrada v Rim pisal. Poslal je bil Andraši v tem oziru pismo do avstrijanskega poročnika gr. Par-a v Rim, ne do papeža.
Švicarsko. Kak<r pisma iz Švice naznanujejo. so po sprejetji nove zvezne vstave liberalni listi vladi v kantonu Bernskem jeli svetovati, da naj se oziroma na katoličane Jurajske povrača na pot postave in pravice, da naj srenjam volitev duhovnov zopet presto pusti itd. Morebiti tako imenovani republikanski in demokratiški pašati začenjajo čutiti, kako so s svojim p^čenianjem pri vsih poštenih zunanjih dezelanih v slabo ime prišli. Nobeno v resnici omikano ljud^vo ob koncu 19. sto letja ni pričakovalo, da je „v deželi svobode" mogoče toliko tnnoštvo v oziru na vero. Misli se zdaj, da so ljudstvo zato tako terli, da so dosegli namen ter s-pre-jetje druzega pregiedanja švicarskega vstava, ali novega centralizma v Štici, ki ima vender „svobodna" biti! Frajmavrarji so ti bili kanton Bern izbrali za orodje pri preganjanji katoličanov. Sicer pa preganjanje še nikakor ni pri koncu, ker govori se, da iz kantona So-loturna hočejo mavtarji pregnati oo. kapucinc, in na: poznejši čas so redoma s hudovuljnimi pravdami jeli treti tudi katoliško časništvo ter razpenjajo pravde za take reči, zastran česar bi p°Prc.l noben človek ne bil tožil. Tedaj zmiraj novo zatiranje v deželi ,,svcbode". „Thurgauer Wochenzeitung" poslednje dni ni irneU mani^kot štiri pravde. Spomina vredno je, da v nemški Švici je tudi za katoliške časnike prav slabo, kakor se od tam piše. vVse bolj goreče se podpirajo katoliški listi v francoski Švici. Nasvetvane so bile časnikarske društva, da bi se dobri reči kviško pomagalo; pa tudi to se ni doseglo, dasiravno je tolikanj potrebno v deželi, kjer je celi frajmavrarski pekel iz železja spušen zoper katoliške časnike.
Listek za raznotero robo in blago.
Iz Ljubljane. „Ansprachen and Predigten innerhalb 1860-18<4 gehalten von Dr. Valentin Wiery, Furst-biscbof von Gurk." Klagenfurt. Na svitlo dalo ravnokar in založilo Hermagorovo društvo. — Sedem snopičev 8 šmarnicami vred od mil. škofa je zlagoma že do 1. 1866 prišlo na avitlo; to delo tedaj je nadaljevanje in izide v treh 3 snopičih. Pričujoči zvezič, 99 str. v vel. osmerki, obsega 18 prav podučljivih in čverstih govorov in nagovorov, ki so jih imeli mil. viši pastir o raznih priložnostih, kakor so: O pokopu kneza škofa Otokarja, o delitvi šolskih daril, o blagoslovljevanji zvonov, altarja, podob itd., in pri raznoterih družbah. Ti govori so med drugim tudi zgodovinsko znameniti za koroško deželo, ker o vsaki priliki je pojasnjena tudi dogodba naprave, ktera se blagoslavlja, in so toraj še v tem oziru posebnega priporočevanja vredni.
? orglavsko šolo želi sprejet biti, da bi se do čistega izučil, A. R., ki v V. g. pri Zat. že opravlja orglavsko in mežnarsko službo. Naj častite cerkvene predstojništva in drugi dobrotniki, po zgledu nekterih gospodov, nadalje naznanujejo, kaj so pripravljeni na leto, ali saj na enkrat v ta namen darovati. Po tej poti bi se morebiti dalo do orglavske šole dospeti.
Birmanih je bilo binkoštna dneva v Ljubljani 1585. Naj miloBt sv. Duha vseskozi poterjuje za dobre in serčne kristjane!
Osem in dvajsetletnica papeževega kronanja se bo to leto 21. rožnika po vsem katoliškem svetu slovesno obhajala. Tako se glasi z Dunaja. Prav je! Tako imeniten dan tacega preslavnega papeža, kakor je Pij IX, se ne more nikoli dosti lepo, dosti slovesno in častitljivo obhajati. Osem in dvajset let papež biti zunaj sv. Petru še ni bilo nobenemu dano. Sv. Peter je bil vsega skupaj poglavar sv. Cerkve 33 let, med temi 25 let, 2 mesca in 7 dni v Rimu. Da bi tedaj Pij IX dosegel popolnoma Petrove leta, mora živeti še 5 let. Bog jih daj tako častiteinu Poglavarju — ne lčt pet, ampak saj še dvakrat pet — v sramoto hudobnežev, pa v naj priserčniši veselje pravovernih katoličanov in vsih poštenih ljudi!
Liberalna prederznost. Laška liberalna vlada na kruh svojih podložnih davke naklada', zmiraj nove davke, — prepoveduje pa jim od Boga kruha prositi, ker jim prepoveduje procesije — ter molitev! Tako je prepovedala velike procesije, ki so imele biti 11. in 14. tega mesca s prenašanjem trupla sv. Ambroža in ss. Ger-vazija in Protazija po cestah Milana, mesta sv. Ambroža. Tako je bil tudi lansko leto prefekt Cammarota v Vidmu z ukazom, 11. aprila prepovedal Božjo pot na Sveto goro nad Čedadom. Enako so prepovedali laški vradniki molitve še o druzih' prilikah, akoravno so prepovedi zoper vstavo in temeljne postave in čisto nepo stavne, kakor jim „Unita" jasno skazuje. Pa zastonj, ker framason ne praša nič za postavo, kadar more sv. Cerkev pritisniti. Kadar kaznujejo poštene katoličane, takrat prazne muhe love, — pregledujejo pa v nebo vpijoče brezbožnosti njim enacih, če so še tako zoper postavo. — Slavni advokat A. Kavčino, razžaljen s toliko samovoljnostjo, je v kratkem popisal zasluge sv. Ambroža za Milan iu njegovo častitljivost, in potem kliče Milance, Lombarde, Rimljane itd., da naj protestirajo zoper tako krivično prepoved.
Neaiko. „Finis noster victoria Ecclesiae est. Naš konec je zmaga sv. Cerkve," je sklical nadškof v Koloniji, ko so deržavni služabniki roke nanj položili, da so
ga v ječo vlekli. Res se že zdaj vidi, da frajmavrarji so dosegli ravno nasprotno tega, kar so željno namerjali. Ko so obesili izjemne postave nad 15 milijonov katoličanov, so hotli nižje duhovstvo ločiti od škofov, ki so
i'ih imenovali „vsemogočne", ljudstvo pa ločiti od du-lovstva, ki so ga „deržavnosovražnega" obrekovali. Nikoli pa še ni bila včz med škofi, duhovni in verniki tako vterjena, kakor se ravno zdaj na Nemškem kaže. To pričajo velikanske deputacije, ki neprenehoma hodijo k škofom na Nemškem. — Tudi naši „handlangerji" nemških mavtarjev po svojih časnikih ne bodo tega dosegli, za kar tlako delajo, ampak ravno nasprotno.
Y	Berlina je 16. maja umeri verli deržavni poslanec Mallinckrodt.
Iz Izlebije, kjer je bil Luter 10. nov. 1483 rojen, pišejo, da protestanštvo tolikanj peša, da izmed 14000 protestantov jih ob nedeljah k večemu še po 400 hodi v cerkve. Popoldansko opravilo pa se pogosto čisto opusti, ker ljudi ni. Nejevera je tolika, da pri glasovanji, če naj se pastorji ohranijo ali odpravijo, bi se gotovo za odpravljenje odločilo, pravi „New-York. Kztg." — Na Slovenskem imamo nekaj „slovenskih" in nekaj „nemških" novih časniških Lutrov: kaj ko bi raji šli v Eisleben v misijon, namesto da Slovence motijo. Morebiti bi tam gori njih ljulika bolj rastla, kakor tukaj?
V	Znrich-U je nekaj novih poganov vstanovilo družbo za sežiganje merličev. K temu pristavlja „Baltimorska Volksztg.": Če se morajo že po vsaki ceni k poganstvu verniti, naj jih opomnimo še tretje šege merličev se iz-nebivati. Nekdanji Herodot (umeri okoli 424 pr. Kr., pervi gerški zgodovinar) pripoveduje, da so ljudje v starodavnih časih v Evropi merliče kuhali in jih pri slovesnih obedih jedli, in vsak je bil prepričan, da je to naj srečniši pot, po kteri se pride iz tega sveta. — V tako nespamet se zajde, ako se v starodavne zmote nazaj sili! Toda te ljudi je treba umeti: oni hočejo iz nekdanjih časov le tisto, kar je neslano ali pa brezbožno, ne tega, kar je dobro. Hočejo tudi „napredek" — v brezbožnosti, v razuzdanosti, v sovraštvu zoper Cerkev.
Na Španjskem zopet karlisti zmagujejo.
Primerljej, ki ni primerljej. V Londonu je bila te dni popolnoma pijana ženska pripeljana na policijo. Drugi dan so jo ostro posvarili in jo odpravili. Popoldne ob 2 je bila z neko tovaršico zopet v žganjariji; kakor poprejšni dan, je pila in rekla: Sinoč sem bila zaperta v ječo kakor pijana; pa Bog naj me Orlepi pri tej priči, če sera bila pijana". Kar precej, kakor je izrekla te besede, je popolnoma in do čistega oslepela. To pripoveduje nekaj obširniše londonski „Standard".
Mesto zidano V treh mescih je Texarkana v Texas-u v Ameriki z 2000 prebivavci, kjer pred 3 mesci ni bilo druzega kakor gozd in pustota. Dvema železnicama, ki se tam križate, ima zahvaliti to deviško mesto svoj začetek.
MPobrotni darovi*
Za sv. Očeta: Po gosp. kan. P. Urhu 2 gld. star. den. sr. — Iz Loke 5 st. dvajs.
Za bulgarski misijon: Gospod Anton Margotti 1
tolar.
Za kranjske usmiljene sestre v Banjaloki: M. V. 10 gl. po gosp. kan. Kramarju.
Za varhe Božjega groba: C. gosp. A. Košir 4 gl. 30 kr.
Za cerkev Kalvarijo: M. Žb. z M. L. 1 gl.
Odgovorni vrednik: Loka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožef BlaznlKovi dediči v Ljubljani.