KAMNIŠKI Vsebina Osrednja tema: Kako smo prekrmarili leto 1994 1 Plače, plače... 9 Investicije v letu 1995 12 Kje smo z lastninjenjem podjetja? 13 Svet delavcev 14 Kaj vidijo in menijo o naši trgovini... 16 Snidenje z upokojenci Svilanita 20 Uspešne gasilke 22 Kako je VValter po »slovensko« videl Svilanit?! 22 In memoriam Mari Petje, Angelci Urh in Antonu Plahutniku 24 Upokojili so se: Fani Česen, Silvo Magyar Marjan Novak, Niko Slapar in Marinka Jazbinšek 24 Slovo, ki ni bilo slovo 24 »KAMNIŠKI TEKSTILEC« Letnik XXXII, št. 2/1994 Glasilo izdaja podjetje SVILANIT Kamnik za delavce in upokojence brezplačno Glasilo ureja uredniški odbor: Jože Nograšek, Anton Jerman, Sonja Benkovič, Janez Kimovec, Marinka Pinterič Odgovorna urednica: Mija Senožetnik Tehnično urejanje: Ivana Skamen in Andrej Verbič Naklada: 1000 izvodov Grafična priprava in tisk: Franjo Jereb - Arti-graf, Idrija SREČNO 1995 Osrednja tema KAKO SMO PREKRMARIU LETO 1994 V proizvodnji PP Frotir Januar, februar, marec V primerjavi z lanskim letom je bila proizvodnja količinsko in kvalitetno dobro pokrita s surovo prejo, občasno je bilo čutiti le nekaj pomanjkanja barv in kemikalij. V proizvodnem programu Frotirja so bili vsi cilji usmerjeni v zniževanje zalog preje v tkalnici, metraže v konfekciji in surove tkanine v opleme-nitilnici. Dela je bilo v tem obdobju dovolj, tako da sta konfekcija in šivalnica delali praktično vse sobote. Rezultat ni izostal - s povečanjem nočnega dela v tkalnici je bila proizvodnja tako v votkih kot v m2 v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta presežena za 5% in 1% manjša od planirane za leto 1994. April Izredno velika zahtevnost proizvodnje, široka paleta izdelkov in artiklov velikokrat kaže na predolgo pot od naročila do realizacije izdelka, prav iz tega razloga se je pristopilo k enotnemu obrazcu spremljave komercialnega naloga. Namen tega je bilo zmanjšanje razne dokumentacije, podvajanje nekaterih del, možnost povratnih informacij in spremljanje ro- kov, ki so za realizacijo naloga najpomembnejši. V tem mesecu je bilo močno povečano naročilo umi-valnih vrečk, poleg tega pa se je povečala zahtevnost barvanja surovih tkanin zaradi širitve barvne palete in zahtevnosti temnih barv, ki jih tržišče zahteva, stroškovno pa to predstavlja najvišjo zgornjo mejo, želeli bi si le, da bi bilo takih naročil čim manj. Maj Povečala so se naročila valk kvalitete in znižala naročila klasičnih izdelkov, kajti realizacija barvarne v križnih navitkih - 69,6 ton preje je padla pod 50% deleža v DE16, oplemenitilnica pa je pobarvala kar 80,2 ton me-tražnih tkanin in brisač. Spomnimo se še obdobja izpred nekaj let, ko je bil delež oplemenitilnice v okviru barvarne dalj časa 50-55% in klasike 60-70%, - klasika imenovana zwirn - se vse bolj zmanjšuje in uveljavlja se valk. V tem obdobju se je za izboljšanje poslovanja intenzivno razmišljalo o zniževanju stroškov, o notranjih rezervah in rešitvah in o minimalnih investicijah v letu 1994 za čimbolj nemoteno, a zahtevno proizvodnjo. Ena večjih pridobi- tev (kako nujnih) za vzorčno oblikovalni oddelek je bil tudi računalniško podprt sistem Sophis za izdelavo žakardskih vzorcev vključno do kart; sestavljen je iz velikega barvnega monitorja, digitalnega svinčnika in table, barvnega printerja, skanerja in prebijalnika. Večje začetniške težave so bile v tem mesecu že obvladane, vendar pa vsem skupaj manjka tako računalniških znanj kot izkušenj v računalniškem vzorčenju. Junij Vzorčni oddelek je v sodelovanju z marketingom izdelal lepo oblikovano in široko kolekcijo, ki je bila konceptualno zasnovana na višji nivo kupcev in de-zensko usklajena v plaščih in brisačah. Kolekcija je bila snovalno in barvno zahtevna za tkalnico kot za barvarno, moram pa reči, da tudi redna proizvodnja v barvarni ob zahtevnih barvnih tonih in postopkih zahteva uporabo tehnološko in kvalitetno najprimernejšega barvnega aparata, spoštovanje predpisanega postopka barvanja in izkušnje v organiziranosti za doseganje predpisanih rokov izdelave. Tudi to se jim v barvarni zgodi, da je pri maksimalno vloženih naporih - kvaliteta izdelka slaba; kot da je odpovedala strokovnost. Proizvodnja je kljub nihanjem naročil izpolnila pol- letna pričakovanja (plan), povečan je bil delež valk kvalitete. Julij Prišlo je obdobje majhnih naročil, zlasti emblemov tako za izvoz in za domači trg. Kaj to pomeni: veliko vloženega truda za pripravo vzorca, dokumentacije za založitev in ko se vzorec založi na statev in steče, se že v naslednji ali dveh izmenah ustavi, ko je naročilo izpolnjeno - statev počaka... Odtod izraz - stoji 20 (lahko 50) statev; delamo za znanega kupca. V konfekciji frotirja so se v hudi vročini trudili izpolniti še nekaj naročil za tujega kupca, četudi v znoju svojih obrazov, v šivalnici pa pohiteli izpolniti nekaj naročil in odpremiti izdelke še zadnji dan pred kolektivnim dopustom. Avgust Kazalo je na poletno zatišje, ni bilo naročil, zato je bilo toliko več navdušenja nad naročilom brisač za Adidas. Toda - imejmo to za šolski primer - kako se ne sme delati! Naročilo ca. 100.000 brisač je bilo založeno na statve že julija, ob deljenih odpremah pa smo kar naprej čakali na nekaj - enkrat na kupčeve vrečke, pa spet na kupčeve všivne etikete, kupčeve papirne etikete in signa, ki so prihajala postopno ob delnih odpremah. In kaj je da- nes, 9. decembra, ko pišem članek? V barvarni čaka za pranje do ca 6.000 komadov, opranih je za 3.200 komadov, ki čakajo na šivanje od septembra, v šivalnici čaka še ca. 5.000 komadov; upam, da bodo količine za kupca odpremlje-ne januarja prihodnjega leta. Skoraj v celoti so v tkalnici mirovale statve z metražo, konfekcija je imela v delu lohn posle, poleg tega pa je začela zniževati zaloge v skladišču metraže. barvni aparat Surfer 400-JET, ki je začel z obratovanjem v tem mesecu. S pomočjo tega aparata se lahko hitreje realizirajo nalogi, prav tako pa ni potrebno nočno delo zaradi pomanjkanja kapacitet. Konfekcija je znižala zaloge metraže tokrat prvič na najnižjo točko doslej - 50.000 m - kar je v primerjavi z lanskim septembrom znižanje za 55%. Oktober surovih brisač in šivalnica je uspešno predelovala povečane količine brisač in umivalnih vrečk. V tem mesecu je izredno naraslo število vezenih brisač za tuje kupce, ki bodo verjetno namenjene za novoletna darila. Kar 28.000 komadov brisač je bilo v tem mesecu dvignjeno iz skladišča gotovih izdelkov in iz njih izdelane najrazličnejše garniture; s pomočjo delavk iz konfekcije smo na- ročila realizirali pravočasno. December Bliža se novoletni čas in čas daril, kar se kaže tudi v povečanem številu garnitur za domači trg in v povečani količini striženih brisač z reklamnimi napisi slovenskih tovarn - to bo lepo darilo njihovim delavcem. V tkalnici spet stoji dnevno 20 do 30 tkalskih strojev, zato bo potrebno še veliko angažiranja nas zaposlenih tako od vzorčnega oddelka do končne odpreme gotovega izdelka. V konfekciji se prav te dni montira gradirna naprava Investronica, ki bo pripomogla k hitrejši izdelavi krojev in natančnejši porabi in izkoristku blaga, prav tako so pridobili 10-igelni šivalni stroj za različne aparate in okrasne šive, ter dva šivalna stroja za šivanje lažjih materialov, tj., dvojnih plaščev. * In kako v leto 1995? Z vsemi silami še naprej skrbimo za kvaliteto, bodisi z novimi tehnologijami ali z našimi osebnimi prispevki in prav gotovo uspehi ne morejo izo- stati!!! Anka Hubad V proizvodnji PP Svila September Zatišje v naročilih je sledilo, prihajala so le majhna izvozna naročila emblemov, postopno se je v tkalnici ojačano uvedla nočna izmena za valk brisače iz kolekcije Veronkpie. Zaradi povečanega dela valk brisač je morala šivalnica uvesti nadurno delo ob sobotah, kljub temu, da je letos pridobila dva avtomata za širinsko robljenje; v obratu se je v pol leta zaradi nizkih plač znižala zaposlenost kar za 13 delavk. Druga investicijska pridobitev je bil pramenski Šele v tem mesecu je bila normalizirana proizvodnja tkalnice, nadpovprečno veliko dela je imela šivalnica v valk brisačah, konfekcija pa je pomanjkanje dela delno reševala s šivanjem umivalnih vrečk, bilo je nekaj izvoznih naročil, pridobili pa so tudi nekaj »lohn« poslov. Šivalnica je zaradi kratkih rokov delala ob prostih sobotah, pa tudi proizvodnja in asortiman sta bila zelo zahtevna. November Barvarna je ob povečanih kapacitetah barvanja uspešno zniževala zalogo Januar Po končanem praznovanju novega leta, smo kar uspešno pričeli z delom v letu 1994. Sorazmerno uspešna zima zahteva naš zimski program, katerega smo tudi v januarju kar precej plasirali na tržišče. Pričeli smo s študijo in izdelavo načrtov za ureditev klime v konfekciji svile. Vročina v preteklem letu je bila neznosna, tako da je ta investicija nujno potrebna. Februar V tkalnici svile je proizvodnja usmerjena v izvoz. V treh izmenah natkemo ca. 12.000 tm tkanine za Bottinelija. Naročila imamo tudi za črne kravate, zato smo preuredili tkalski stroj na drugačno gostoto. V konfekciji svile poleg izvoza delamo tudi kravate za f. KAMM-WEBEB v črni barvi. V tem mesecu izdelujemo popularne »ponče«, ki so kar lepo sprejeti pri kupcih. S f. MARK SEVEN smo se dogovorili za delo do polletnih mesecev. Marec Tako v tkalnici, kot v konfekciji svile imamo dela dovolj. Probleme imamo s strojem »AMF«, ki kljub temu, da povsod dela dobro, pri nas lomi igle. Popravlja ga tudi mehanik f. AMF, vendar brez vidnega uspeha. April Pričnemo z dolgo pričakovano in potrebno investicijo - ureditev klimatske naprave v konfekciji. Poleg hlajenja nam bo za potrebe svile in uprave DO grela vso potrebno vodo. V konfekciji svile smo kupili stroj za šivanje etiket, ki je bilo ozko grlo v proizvodnji. Dela imamo tako v tkalnici kot konfekciji dovolj, zato smo za določen čas zaposlili nove delavke. Maj V tkalnici svile nismo zadovoljni s kvaliteto materiala za osnovo. Zaradi tega imamo kar precej problemov pri kvaliteti. Italijanski dobavitelj prizna reklamacijo, vendar pa je prisoten izpad proizvodnje. Ozračje postaja toplejše in šele sedaj vidimo, da je bila investicija v klima napravo nujno potrebna. Junij Že nekajletno »šparanje« nabave rezervnih delov v tkalnici svile nam kaže zobe. Stroji so stari preko 20 let, zato je bila nujna nabava rezervnih delov.-Kljub temu proizvodnja kar uspešno teče. Pričeli smo s tkanjem volnenega programa za izvoz. Dopolnili smo šale Casming. Poleg tega smo izdelali veliko novih vzorcev za italijanskega kupca in s tem spremenili izgled tkanine. Tudi naročila za kravate slovenskih železničarjev so nam dobrodošla. Za odhod v pokoj se je odločil tudi mojster Silvo iz tkalnice svile. Julij Prišel je čas kolektivnega dopusta. Zaradi naročil italijanskega kupca in počitka v tkalnici delamo v dveh izmenah. V konfekciji svile se pozna, da je kravata sezonski artikel, vendar pa še vedno delamo artikle za »Lufthanso«. Po dolgih letih uspešnega dela je odšel v pokoj tudi direktor Novak. S svojimi dolgoletnimi izkušnjami in prakso nam je obljubil, da bo ta njegova pomoč tudi v bodoče. Avgust Vse večja potreba po celoviti ponudbi je narekovala, da nabavimo tudi stiskalnico za kravate. Spremeniti smo morali različne šablone, s tem pa se je olajšalo tudi delo. Zaradi majhnih naročil kravat za »Ion« posel smo pričeli s konfekci-oniranjem kravat za domačega kupca. Trg se je močno zmanjšal pa tudi možnosti uvoza modnih dodatkov je velika. Delovno mesto vodje priprave je zasedel Jernej, ki je 12 let delal v tkalnici svile. Zopet nismo zadovoljni s kvaliteto materiala za osnove v tkalnici svile. September V tkalnici svile je zaradi obrabljenosti nujno potreben remont na statvi. Vse bolj je prisotna potreba po novih statvah. Pričeli smo zbirati ponudbe in se za dobavo v letu 1995 odločili za statev »SOMET« z elektronskim žakardom. Tudi v septembru ni dovolj naročil v konfekciji svile, zato podelujemo metražno zalogo. Oktober Jesenski meseci so v svili že dolgo časa po delu in prometu zelo dobri. Kljub sorazmerno slabem polletju in zmanjšanju dela je poslovanje v devetih mesecih pozitivno. Potreba po kravatah in drugih artiklih je zopet velika, zato tudi v konfekciji svile delamo v dveh izmenah. Še vedno nismo zadovoljni s strojem AMF, zato smo na osnovi reklamacije zahtevali zamenjavo. Kljub pričakovanju o dobri prodaji zimskega programa nam toplo vreme to onemogoča. November Izredno kratki roki in velika zahteva po kvaliteti, zahteva velik napor vseh delavk v konfekciji svile. Pohvalo s strani firme Mark Seven o dobri kvaliteti naših izdelkov, nam daje zaupanje in upanje, da bomo dobri poslovni partnerji tudi v bodoče. Tudi firma Bottinelli je kljub nekaterim reklamacijam, ki so izhajale iz poletnih mesecev zadovoljna z našimi izdelki. Prodaja zimskega programa nam zaradi toplega vremena dela kar nekaj sivih las. Nujna je delna preusmeritev programa in zato smo intenzivno v sodelovanju z vodstvom komerci- Predno boste danes prebrali tistih nekaj suhoparnih številk o rezultatih prodaje v desetih mesecih leta 1994, sem se odločil za malo daljše uvodno razmišljanje. Pri vsakem takem obveščanju širšega kolektiva sem namreč vedno znova v dilemi, kaj napisati: ali povedati vse o našem delu in o naših vsakodnevnih dilemah pri prodaji in tvegati, da to pricurlja na uho naši vedno močnejši konkurenci, ali pa napisati samo suhoparno sporočilo, ki še zdaleč ne pove vsega, ale pričeli z razvojem drugih artiklov, ki ne bodo vezani na strogo določeno obdobje v letu. Angleški proizvajalec stroja »AMF« nam prizna reklamacijo stroja za šivanje vogalov kravat in ga brezplačno zamenja. December Prišel je mesec, ko so naši izdelki zelo primerni za darila. Z razliko od prejšnjih let prihajajo v skladišče svile zelo zahtevne stranke s sorazmerno majhnimi naročili. Vse to zahteva velik napor, od delavk v skladišču do komercialne službe. Delamo vse, da bi zadovoljili kupce in zato ustrežemo vsaki želji. Tudi ta mesec ni prav nič zimski. Pričeli smo s poskusno proizvodnjo med-vloge za kravate, katero smo do sedaj v celoti uvažali, pa tudi nov artikel »Ti-rol« je poskusno narejen. Vse moči so uperjene že v leto 1995 ko bo potrebna investicija v nove statve, pa tudi konfekcija kliče po novih strojih. Zadnji delovni dan v letošnjem letu si bomo zaželeli veliko zdravja in sreče. To pa tudi vsi najbolj potrebujemo. Janez Kimovec kar se dan za dnem dogaja v prodajni službi. Hkrati pa že samo sama ocena o uspešnosti ali neuspešnosti dobi čuden prizvok, če nekako ne moreš napisati vseh razlogov za tako ali drugačno oceno. Ta namreč velikokrat zavisi tudi od velikega števila objektivnih dejavnikov, na katere v prodajni službi v resnici velikokrat nimamo nikakršnega vpliva, pa če je naša želja ali pa so naša prizadevanja še tako velika. Tako se moja oziroma naša ocena prodaje največkrat Prodaja v letu 1994 konča najvišje pri oceni dobro oziroma uspešno, pa čeprav bi rad včasih povsem z zadovoljstvom zapisal, da je bila ta in ta mesec prodaja odlična in da je bil dosežen izjemen rezultat, predvsem glede na dane okoliščine. Najmanj kar bi se potem zgodilo, bi bili razni komentarji - glej jih, zopet se hvalijo, naše plače pa so še vedno slabe. Tudi to je del resnice, vendar je res tudi to, da smo se v teh težkih kriznih časih, ko smo izgubili ca. 60% dohodkovno zanimivega trga in ob svetovni recesiji zelo dobro izvili iz primeža sa-mopomilovanja in se začeli uspešno prebijati v izredno zahtevno in konkurence prepolno evropsko ah če hočete svetovno tržišče. Pri tem nas je spremljalo precej težav oziroma pomanjkljivosti že od samega začetka naprej: • ne glede na to, da smo znotraj proizvodnje našega asortimana bili med največjimi evropskimi proizvajalci, nismo bili ob zlomu jugotržišča deležni nikakršne državne podpore ah simpatije, • zamenjava tržišča je povzročila tudi zamenjavo asortimana, tako surovin kot končnih izdelkov, kar smo ob splošnem trudu celotnega kolektiva še kar uspešno opravili, čeprav se da še marsikaj narediti, • zamenjava asortimana pa je naletela žal tudi na tehnološke omejitve, predvsem v tkalnici, kar bomo, upam, v kratkem odpravili, hkrati pa bo treba veliko narediti tudi na razvoju izdelkov, če hočemo obdržati enak tempo prebijanja v Evropo, kot smo ga začeli, • povrhu teh in drugih ne-naštetih problemov pa nam je ostalo doma na razpolago zelo malo in obubožano tržišče, ki je do nedavno bilo raj za razne »divje in poldivje« uvoze posameznikov na škodo tako domačih proizvajalcev kot tudi nemalokrat končnih potrošnikov. Ob takih vsaj v kratkem opisanih okoliščinah smo morali krmariti prodajo naših izdelkov tudi v letošnjem letu. Glede na prej povedano mislim, da smo to opravili zelo dobro. Plan prodaje je bil realiziran v desetih mesecih z indeksom 103 in glede na lansko realizacijo z indeksom 133 gledano na celoten Svilanit. Fizičnih podatkov po posameznih grupah izdelkov še nimamo, vrednostni pa so takšni: • plan prodaje frotir domači trg je bil dosežen z indeksom 107, izvoz 101 in skupaj frotir 103 in glede na lani 138, • plan Svile pa na domačem trgu 101, v izvozu 97 ter skupaj 99 in glede na lani 114, • plan prodaje frotir in svila na domačem trgu je bil realiziran z indeksom 105, v izvozu pa 101, skupno pa kot že rečeno 103. In še kratek opis prodaje po posameznih grupah izdelkov: • kljub akcijam spomladi in jeseni (promocija Vero-nique znamke in nagradna prodaja jeseni) je čutiti nazadovanje prodaje oz. kupovanja brisač in konfekcije na domačem trgu, medtem ko so se modni dodatki ob dobrem asortimanu kar dobro prodajali. Jeseni pa je ob takšnem indijanskem poletju čutiti močan izpad zimskih izdelkov kot so rute in šali. Prodaja emblemov je imela tudi precejšen izpad, kar pa smo vsaj v Sloveniji izredno lepo nadomestili z namensko tkanimi brisačami za promocijo izdelkov posameznih drugih delovnih organizacij, reprezentančnih daril itd. Ob uvedbi 40% carine v Makedoniji smo tu beležili izpad, pa tudi pri prodaji na hrvaški trg je čutiti 22% carinsko bariero. Hkrati pa smo le začeli sodelovati ponovno z zagrebško Namo, ki je bila nekoč eden naših največjih kupcev. • V izvozu pa se še naprej širimo pri prodaji emblem-skega dela za hotelirstvo in bolnice, ohranjamo in tudi širimo kolikor je mogoče program valk brisač za široko potrošnjo in skušamo nadomestiti izpad našega največjega kupca konfekcijskih izdelkov z lastno Veronkpie kolekcijo. Hkrati pa s celotno ponudbo frotirja že prodiramo tako v Avstrijo kot tudi Madžarsko in Italijo, občasno pa so nam uspele tudi velike od- Ko se leto izteka, se je potrebno ozreti nazaj in oceniti, kar se je naredilo in še bolj tisto, kar se ni naredilo. Za leto 1994 je bil predviden izvoz okoli DEM 15 mio. kar bo tudi realizirano. Da smo to dosegli, je bilo potrebno veliko dela vseh nas. Uspešen izvoz je pogojen z močno in kvalitetno proizvodnjo, ki se hitro prilagaja potrebam .trga. V izvoz gre v frotirju več kot 80% fizičnega obsega proizvodnje tovarne Svilanit. Kot vsa leta prej je bilo tudi letos največ naših izdelkov izvoženo na nemški trg. Prav tako smo pričeli s prvimi večjimi pošiljkami v Avstrijo, kjer s 1. 1. 1995 odpadejo carinske dajatve na uvoz iz Slovenije. To velja tudi za ostale pridružene članice Evropske unije, zato menimo, da se nam bo posrečil prodor na ta, doslej za nas zaprta tržišča. Za nami so že prvi koraki na madžarskem in italijanskem trgu, utečen je izvoz v Švico, na Nizozemsko. Na Slovaškem je IBN odprl trgovino, kjer 11 slovenskih proizvajalcev prodaja svoje preme izdelkov v države bivše Sovjetske zveze. Žal smo beležili precejšen izpad prodaje zimskih izdelkov v bivšo Češkoslovaško (vreme in visok nivo cen), se pa zato toliko bolj veselimo prisotnosti v osmih Evropskih katalogih, direktne prodaje preko skupnih trgovin v Bratislavi in Moskvi ter osvajanja statusa glavnega dobavitelja v verigi trgovin KIKA v Avstriji. Upamo, da bomo tak tempo realizacije obdržali tudi do konca leta 1994. Jože Zver izdelke v konsignaciji in po zagotovilu prodajalcev, se najbolje prodajajo Svilani-tovi plašči, brisače in garniture. Prodaja preko kon-signacije se predvideva tudi v Moskvi. Prav rusko tržišče je zaradi svoje veliko- sti zelo zanimivo in ga poskušamo »osvojiti« preko različnih poti. Zaenkrat pa se konkretni posli odvijajo preko domačega trga. Stike vzpostavljamo tudi s potencialnimi kupci v prekomorskih deželah. Zal tu predstavljajo zelo visoko postavko oziroma oviro stroški prevoza. Večji del izvoza, gledano vrednostno, predstavljajo brisače. Čeprav je težko primerjati število izvoženih brisač, saj se med seboj zelo razlikujejo po dimenziji, teži in kvaliteti, je vseeno zanimiv podatek, da je bilo letos v enajstih mesecih izvoženo ca. 2.800.000 brisač, skoraj 800.000 vrečk in prijemalk ter več kot 9000 garnitur. Dobra polovica izvoženih brisač je bila izdelana v walku, ostale v zwirnu, pretežno v emblemih, nekaj je bilo tudi plažnih brisač in kopalniških preprog. V letu 1994 bomo izvozili preko 70.000 plaščev, največji kupec je še vedno Egeria. Dobro se uveljavljamo pod našo blagovno znamko Veronique, zaradi internih težav v firmi Fra-ling pa se je poslovanje z njimi precej znižalo. Okoli 20.000 plaščev smo izdelali za Egerio kot »lohn« posel, prodali pa smo tudi 3000 otroških plaščev. Prav v otroških plaščih je še za nas odprto tržišče in bomo naslednje leto temu posvetili veliko pozornost. - Ga boste v prihodnjem letu nosili daljšega ali krajšega? Izvoz - od željo in načrtov do doseženih rezultatov Del izvoza je bil realiziran tudi v oddelku Svile, vrednostno okoli DEM 1,5 mio. Polovico predstavljajo »lohn« posli v kravatah za nemškega kupca, polovico pa izvoz metraže v Italijo. To je seveda glede na naše kapacitete premalo in predvidevamo za naslednje leto razširitev asorti-mana in s tem izvoz tudi na ostale trge. V letu 1994 smo začeli direktno izvažati v Egerio in Fraling, tako da se je izvoz preko posrednikov po oktobru 1994 minimaliziral. Posle v izvozu je zelo težko dobiti. Zaradi ostre konkurence (Portugalska, Litva, Turčija, Brazilija, Kitajska ...) je pritisk na znižanje cen izredno velik. Naš adut je torej dobra kvaliteta in točni dobavni roki. Samo s tem bomo obdržali stare kupce in pridobili nove. Kupci pa hočejo vedno več: nižje cene, pestro izbiro, hitro dobavo. Če jim v znižanju cen ne moremo in nočemo ustreči, jim moramo ostalo »servirati na pladnju«. Zato tudi tolikšno število vzorcev, ki morajo biti na vrat na nos narejeni v vseh mogočih barvnih in dimenzijskih variantah ter dostavljeni tja in takrat kot naš kupec želi. Marsikdo si mogoče misli, da so to kupčeve »muhe«. Pa ni tako, saj ne smemo pozabiti, da ima naš kupec svojega kupca, ki se še bolj »kraljevsko« vede. Pri rednih naročilih seveda naročnik ne prenese terminskih zamikov, kvalitetnih ali količinskih reklamacij. Zato je odgovornost na vseh nas, na vsakem posebej, da svoje delo dobro i opravimo, da bo naš lep in kvaliteten izdelek pravočasno izdobavljen. Vsem, ki ste se skupaj z nami celo leto trudili, da bi čim bolje in čim več izvozili, se v imenu izvoznega oddelka najlepše zahvaljujem in želim v letu 1995 veliko osebne sreče ter uspehov pri delu. Mojca Letonja skimi statvami v Svili vate v redu Roman spremlja barvanje na barvnem aparatu metraže Poslovanje Svilanita v letu 1994 z oceno zaključka leta Po velikih naporih v letu 1993, ki so bili potrebni, da smo se po izgubi bivšega jugoslovanskega trga uspeh obdržati na nogah, lahko rečemo, da je v letu 1994 poslovanje v našem podjetju potekalo v nekoliko bolj umirjenem tempu. To seveda ne pomeni, da ni bilo potrebno napeti vseh moči, ki jih premorejo tako vodstvo podjetja kot ostali zaposleni. Še vedno je namreč potrebno v našem podjetju voditi trdno in dosledno poslovno politiko, da lahko zagotavljamo dolgoročno socialno varnost vsem zaposlenim in podjetju nek skromnejši razvoj. Kot pretežnega izvoznika (56% vrednostno v čistih prihodkih) nas je tudi v tem letu bremenila neusklajena rast tečajev tujih valut z domačo inflacijo. Rast tečaja marke (do konca novembra 6,1%), v kateri je večina naših prihodkov, je namreč bistveno zaostajala za rastjo drobno-prodajnih cen (do konca novembra 17%), kar seveda poleg obremenitve naše izvozne sposobnosti pomeni tudi izgubo na prihodku oz. dobičku. Kljub vsemu so ustvarjeni prihodki, ki do konca meseca novembra znašajo 2,1 milijardo SIT oz. 26,7 mio DEM realno višji kot lanskoletni in presegajo planske okvire. Med vidnejše uspehe v tem letu štejemo še nadaljnjo realno povečevanje izvoza na konvertibilno področje in v zadnjem kvartalu 1.1. tudi na Hrvaško. Žal pa se znižujejo prihodki v prodaji na domačem trgu in ne dosegajo lanskih zelo dobrih rezultatov. Enako velja za prodajo naših uslug. Stroške nam je v globalu uspelo zadržati v mejah normale in ne presegajo rasti prihodkov. Direktni stroški materiala in storitev v strukturi prihodkov se še nadalje znižujejo. Delno je temu botroval ugoden tečaj ameriškega dolarja, s katerim plačujemo večji del dobav bombažne preje. Zaradi novega ovrednotenja osnovnih sredstev po slovenskih računovodskih standardih je amortizacija visoka in znaša dobra 2 mio DEM. Slaba polovica amortizacije je bila v tem letu namenjena investicijam v proizvodnji in lastni prodajalni, ostalo pa smo porabili za financiranje obratnih sredstev. Povprečna plača na delavca je za 5% realno višja od lanskoletne, del decembrske plače in regresa bo namenjen tudi notranjemu odkupu v procesu lastninjenja. Izplačali bomo tudi sredstva za regres in prehrano v maximalno možni višini, ki ni dodatno obdav- čena. V 1. 94. smo uspeh zagotavljati pravočasno izplačilo plač in izpolnjevati kolektivno pogodbo, ni pa nam uspelo doseči nivoja povprečno izplačane plače v gospodarstvu. Kljub temu, da je bilo potrebno v letošnjem letu zaposliti nekaj novih delavcev v PP Svila, se število zaposlenih še nadalje zmanjšuje. Odhodki financiranja, katerih največji delež predstavljajo obresti, ki nam jih za najete kredite zaračunavajo banke, so v primerjavi z lanskoletnimi realno bistveno nižji, ker nam je uspelo zagotoviti cenejše tuje vire financiranja. Zadolženosti v bankah nismo Stroški v letu 1994 Analiza stroškov po kvartalih letošnjega leta nam pokaže, da predstavljajo stroški materiala skoraj 50% vseh stroškov v določenem obdobju. Sledijo sredstva za bruto plače, stroški storitev, amortizacija, drugi stroški dela, manj kot en procent pa predstavljajo ostali stroški. Gibanje posamezne skupine stroškov po kvartalih pa je sledeče: • stroški materiala so realno bili najvišji v prvem kvartalu, nato pa so se zmanjšali v skladu z zmanjšanjem obsega proizvodnje • v strukturi stroškov so se podobno znižali stroški storitev ter amortizacija Stroški v letu 1994 • bruto plače so bile v vseh treh kvartalih na približno enakem nivoju • v skupini drugih stro- Struktura stroškov Stroški preračunani na september 1994 škov dela izstopa II. kvartal; na to je vplivalo izplačilo regresa. Barbara Rems vrste stroškov □ Realizacija I.-III.94 El Realizacija lll.-VI.94 El Realizacija VI.-IX.94 RE.I.-III. 94 Delež RE.III.-VI. 94 Delež RE.VI-IX. 94 Delež 1 2 3 4 5 6 Stroški materiala 272,187.678 49,88 277,171.149 49,55 215,325.916 46,12 Stroški storitev 57,733.422 10,58 49,081.911 8,77 36,616.706 7,84 Amortizacija 50,587.333 9,27 32,373.119 5,79 40,759,056 8,73 Bruto plače 119,508.841 21,90 121,253.653 21,68 123,857.497 26,53 Drugi str. dela 41,704.092 7,64 77,400.430 13,84 46,987.077 10,06 Drugi stroški 3,967,581 0,73 2,113,823 0,38 3,378.611 0,73 Skupaj stroški 545,688,947 100,00 559,394.085 100,00 466,924.863 100,00 povečevali, ocenjujemo, da bo stanje neodplačanih kreditov konec leta realno 10% nižje kot je bilo konec preteklega leta. Zaloge so še vedno šibka točka našega poslovanja, ker zaradi velike vrednosti (8,5 mio DEM) in prepočasnega obračanja, pomenijo veliko angažiranost obratnega kapitala in vezavo finančnih sredstev. Se pa tudi na tem področju kažejo pozitivni premiki, predvsem v zalogah, ki se nahajajo v proizvodnji. Terjatve so nam v poletnih mesecih precej narasle zaradi neplačil predvsem slovenskih kupcev. To nas je prisililo v odobritev blagovnih kreditov velikim grosistom in napeto likvidnostno situacijo. Kljub temu do blokade žiro računa v letošnjem letu ni prišlo. V jesenskih mesecih smo z intenzivno izterjavo uspeli odprte in neplačane terjatve spraviti v sprejemljivejše okvire. Obveznosti do dobaviteljev so v obvladljivih okvirih, vse leto smo dokaj ažurno poravnavali predvsem obveznosti do tujine, zamujamo sicer s plačili domačim dobaviteljem, vendar se dnevi zamud pri plačilih skrajšujejo. Izkaz finančnih tokov tekom leta prikazuje pozitiven denarni tok iz poslovanja. Polovico amortizacije in dobička, ki ga ustvarjamo in ki predstavljata prilive v denarni tok, smo uporabili za financiranje povečane vrednosti zalog in terjatev, drugo polovico pa za nabavo investicij in odplačilo obveznosti do dobaviteljev in bank. Kratkoročna likvidnost se nam je v tem letu izboljšala, čeprav še vedno ni dobra, medtem ko sta splošna likvidnost družbe in finančna stabilnost solidna. To pa pomeni tudi solidno boniteto Svilanita, kar pa je bistvenega pomena za zaupanje poslovnih partnerjev in bank do nas. Bom tudi jaz kaj kmalu dočakala Bomo imele tudi v novem letu dovolj nov previjalnik? dela? Pohiteti moram, ta metraža mora še danes v barvarno Oba sta zadovoljna, ker ni težav na škrobilniku Natančna višina dobička za je naša vlada dala k jesen-leto 1994 bo ugotovljena ski analizi gospodarskih v naslednjem mesecu, gibanj in ki velja tudi za predvidevamo pa, da bo nas: »Gospodarski položaj stopnja dobička na kapital ni slab in daje možnosti za za 1. 94 približno 1,5%. razvoj.« Zaključujem z oceno, ki jo Alenka Čas Nabavno poslovanje v letu 1994 O problematiki nabavnega poslovanja v prvi polovici letošnjega leta smo v Tekstilcu že pisali ter vas seznanili z osnovnimi izhodišči. Kljub velikemu povpraševanju in pomankanju bombažne preje na svetovnem tržišču se je cena naše osnovne surovine - bombažne preje, v prvi polovici leta 1994 podražila v povprečju za 15%, v drugi pa v povprečju za 7%. Precej zaskrbljujoče pa so napovedi za leto 1995. Poleg tega, da povpraševanje še narašča, je surovi bombaž napadla bolezen - plesen, tako, da bo te surovine zelo primanjkovalo, kar bo vsekakor močno vplivalo na njegovo ceno in nabavo. Dobavo bombažne preje smo pri domačih predilnicah še dodatno zmanjšali in to predvsem zaradi ugodnejših plačilnih pogojev pri uvozu ter tako zmanjšali prvotni delež 40% na 20%. V letošnjem letu smo pri nabavi barv in delno kemikalij v celoti prešli na la- sten uvoz in tako bistveno zmanjšali stroške posrednikov. Pri večini tujih dobaviteljev barv in kemikalij nam je uspelo izboljšati plačilne pogoje. Tako kot pri nabavi preje, barv in kemikalij smo tudi pri nabavi strojev in rezervnih delov prešli na lasten uvoz in tako še dodatno zmanjšali stroške. V preteklih letih smo v proizvodnjo malo investirali, v letošnjem letu pa nam je uspelo kar nekaj investirati v šivalnico, barvarno, konfekcijo, tkalnico in razvojno službo. Vse to nam bo zagotovilo izboljšanje kakovosti naših izdelkov, kar bo seveda vplivalo tudi na prodajo. Tudi pri nabavi ostalih materialov zmanjšujemo stroške in sicer z nižjimi cenami in boljšimi plačilnimi pogoji ter dobavo na odpoklic. Ta začrtana pot se nadaljuje v leto 1995, v upanju na čimboljši poslovni uspeh. Milojka Kolarič PLAČE, PUČE... Problematiko plač lahko obravnavamo iz različnih formalnih in vsebinskih vidikov, med pomembnejšimi za nas pa so: - kolektivna pogodba za godpodarstvo in panožna kolektivna pogodba, - uredba o omejitvi plač, - poslovni rezultati in stroškovni vidik plač, - dogovor med gospodarsko zbornico in Društvom manager o plačah poslovodnih delavcev in delavcev s posebnimi pooblastili, - življenjski stroški in socialni vidik plač. Kolektivna pogodba Kolektivna pogodba za gospodarstvo določa izhodiščno vrednost bruto plač za posamezni tarifni razred, v katerega je delavec razporejen glede na stopnjo šolske izobrazbe. Izhodiščne vrednosti za posamezne tarifne razrede so določene za koledarsko leto, glede na inflacijo in politiko plač pa je bila sprejeta tudi eskalacijska lestvica, po kateri so plače delno zaostajale za inflacijo. Pregled sprejete lestvice in preračun v skladu z eska-lacijsko lestvico za zadnji kvartal je naslednji: rifne razrede. Ker naš delitveni model ni enak razmerju tarifnih razredov po kolektivni pogodbi se posameznim delavcem v primeru, če kolektivna pogodba za plačilni razred ni izpolnjena, izplačujejo plače po kolektivni pogodbi. Takšna določba je sprejeta tudi v sami kolektivni pogodbi. V podjetju pa gre le za nekaj primerov. Kolektivna pogodba za tekstilno industrijo pa je obdržala enake izhodiščne vrednosti, kot jih ima splošna kolektivna pogodba za god1 podarstvo. Splošna kolektivna pogodba določa tudi rok 18. v mesecu, ko je delodajalec dolžan izplačati plače za pretekli mesec. V letu 1994 smo uspeli zagotoviti izplačilo plač po internem rokovniku, ki je ugodnejši od kolektivne pogodbe. Akontacija plač, ki jo izplačujemo prvega v mesecu je v bistvu predčasno izplačilo, poračun plač pa je bil običajno 14. v mesecu ali prvi delovni dan. Glede na likvidnostno konico ob izplačilu plač pa nam do sedaj ni uspelo preiti nazaj na enkratno izplačilo plač. Glede na formalni vidik lahko ugotovimo, da smo - Lahko se še toliko trudiš, vendar me nikoli ne boš ujel! Mesec Izhodiščna plača Izhodiščna plača za IV. kvartal 1. 35.828 SIT 37.455 SIT II. 39.411 SIT 41.201 SIT III. 44.068 SIT 46.070 SIT IV. 49.084 SIT 51.313 SIT V. 55.533 SIT 58.055 SIT VI. 66.281 SIT 69.292 SIT VII. 75.239 SIT 78.656 SIT Vlil. 89.570 SIT 93.638 SIT IX. 107.484 SIT 112.365 SIT V podjetju v letu 1994 iz- pri izplačilu plač v letu polnjujemo izhodiščne 1994 upoštevali in izvajali vrednosti za posamezne ta- določila splošne kolektivne pogodbe in kolektivne pogodbe za tekstilno industrijo. Uredba o omejevanju plač Z uredbo vlade na osnovi sporazuma s sindikati je za leto 1994 bilo sprejeto omejevanje plač in sicer se v podjetjih s pretežno družbenim kapitalom lahko izplačujejo plače, izplačane od januarja do oktobra 1993, povečane za 16,7%. Pri tem se upošteva tudi število zaposlenih delavcev. Dejansko izplačane plače v podjetju so za 13,4% nižje. Rezultati poslovanja, predvsem likvidnost podjetja, do sedaj niso dovoljevali tolikšnega izplačila plač. Omejevanje plač s strani družbe ima namen, da se ohrani konkurenčna sposobnost gospodarstva ter da se pred pričetkom privatizacije ne bi kapital preko rezultatov poslovanja prelil v plače. Poslovni rezultat in stroškovni vidik plač S poslovnimi rezultati v letu 1994 nam je bilo zagotovljeno redno izplačevanje plač. Realno so se plače na zaposlenega delavca v devetih mesecih v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta povišale za 5%. Ker se prihodek v tem obdobju ni bistveno povečal in je realno tudi masa za plače enaka obdobju preteklega leta, je bilo povišanje doseženo predvsem z zmanjševanjem zaposlenosti. V rahlem upadanju pa je tudi delež plač v poslovnih prihodkih in je bil za devet mesecev tega leta 22,48%. Na osnovi navedenih podatkov lahko ugotovimo, da so se realno plače na zaposlenega povečale, iz stroškovnega vidika pa so bile v predvidenih mejah. Zanimiva je tudi primerjava naših plač z gospodarstvom Slovenije in s tekstilno industrijo. Zadnji znani podatek je za mesec september 1994. Naša povprečne bruto plača za ta mesec je bila 74.841 SIT, (neto 49.699) v gospodarstvu Slovenije pa 92.076 SIT (neto 58.755 SIT). To pomeni, da so bile naše bruto plače za 19% nižje od povprečja gospodarstva, zaradi progresivne obdavčitve pa so neto plače zaostajale za 15%. V primerjavi s plačami v podskupini dejavnosti proizvodnje preje in tkanin so bile naše plače višje za 17%, glede na podskupino proizvodnje končnih tekstilnih izdelkov pa za 15% višje. Ta primerjava pa nam pove, da glede na ostala tekstilna podjetja v Sloveniji naše plače niso problematične. Ker se pri plačah primerjamo tudi v okolju, kjer živimo in so s tem delno pogojeni tudi živi jenski stroški, lahko ugotovimo, da v Svilanitu pri bruto plačah v septembru za 8% zaostajamo za plačami v gospodarstvu Kamniške občine. Ker smo v preteklosti imeli plače nad povprečjem gospodarstva Slovenije in v vrhu tekstilne industrije, so pripombe na nizke plače v sedanjem obdobju ra- zumljive. V primerjavi s plačami v širšem okolju in tekstilni industriji ter glede na rezultate poslovanja pa lahko ocenimo, da so iz poslovnega vidika naše plače primerne tako rezultatom poslovanja v podjetju in panogi ter okolju, kjer živimo. Plače poslovodnih delavcev Gospodarska zbornica Slovenije in Društvo Manager sta za leto 1994 sprejela kriterije za individualne pogodbe o zaposlitvi poslovodnih delavcev. Bistvo tega dogovora je, da se podjetja glede na velikost razvrščajo v mala, srednja in velika podjetja. Glede na razvrstitev pa se določa količnik plače poslovodnih delavcev glede na povprečne plače v podjetju. Za delavce s posebnimi pooblastili pa je v dogovoru določeno, da najvišja plača poslovodnega delavca za direktorjevo zaostaja praviloma za 20%, najnižja plača poslovodnega delavca pa ne more biti nižja od najvišje plače po kolektivni pogodbi. Svilanit je v okviru teh kriterijev razvrščen v veliko podjetje, za direktorja podjetja pa je s dogovorom določen količnik 7 na povprečno plačo. Ob upoštevanju sklenjene pogodbe in izplačane plače direktorja Svilanita v primerjavi s sprejetimi kriteriji, direktorjeva plača zaostaja za 14% glede na sprejeta družbena merila. Plače poslovodnih delavcev pa za direktorjevo plačo zaostajajo od 15% do 27%. Glede na dogovor plač poslovodnih delavcev tudi te zaostajajo za dogovorjenimi merili. V povprečju pa direktor podjetja in poslovodni delavci prejemajo plačo v višini 5,25 povprečne plače na zaposlenega v podjetju. Življenjski stroški in socialni vodik plač Ker so se plače v Sloveniji v zadnjih letih realno znižale in je povprečna plača okoli 730 DEM in ker smo realno tudi v Svilanitu znižali plače zaradi težav v poslovanju pod plače gospodarstva, je pri zaposlenih čutiti pritisk na zvišanje plač. Pomembno vlogo imajo nedvomno tudi življenjski stroški, ki v Sloveniji niso majhni. Ugotavlja - Kaj ti ni prav, saj se je plača obema dvignila enako - le za borih J odstotkov - Zbudi se že vendar in nehaj sanjati takšne nemogoče sanje! se, da je delež življenjskih stroškov v Sloveniji bistveno večji, kot v sosednjih državah. Ekonomisti pa na drugi strani trdijo, da je strošek dela, pri čemer so upoštevane tudi dajatve iz plač, sorazmerno velik in slovensko gospodarstvo izgublja konkurenčno sposobnost na evropskem trgu. Na obremenitev plač v podjetju ne moremo vplivati, kljub pripombam gospodarstvenikov, Gospodarske zbornice in ekonomistov na preveliko obremenitev plač pa država za to nima velikega razumevanja. Na življenjske stroške pa lahko vplivamo s cenami svojih izdelkov in predvsem, ko moramo porabo prilagoditi realnim možnostim. V podjetju pa na plačo poleg učinkovitosti pri poslovanju lahko vplivamo z zaposlitveno politiko. Nedvomno je zaposlenost v podjetju, zlasti v režiji, prevelika, čeprav se zmanjšuje hitreje kot zaposlenost v proizvodnji. Strošek plač bi lahko znižali oz. povečali povprečno plačo na zaposlenega z dodatnim odpuščanjem delavcev oz. njihovim prerazporejanjem v proizvodnjo. Pri odpuščanju delavcev se srečujemo s pravičnostjo kriterijev in meril za določanje tehnoloških in ekonomskih viškov. Podjetje je v načelu zainteresirano za zaposlitev delavcev, ki dosegajo najboljše delovne rezultate, pri zaposlenih delavcih pa prevladuje socialni kriterij in ohranitev dela pri delavcih, ki nimajo drugih eksistenčnih možnosti. V podjetju se zagovarja postopen prehod na zmanjšanje zaposlenosti kar pomeni, da se zaposluje nove delavce le v najnujnejših primerih, omogoča odhode delavcev, ki imajo možnost in željo lastne razrešitve zaposlitve ter s poslovnimi ukrepi izboljšuje poslovanje podjetja. S takšno zaposlitveno politiko nam je uspelo zaposlenost zmanjšati od 906 delacev na 620 delavcev in le manjše število si je moralo zagotoviti lastno zaposlitev. Pri takšnem razreševanju pa je potrebno skupno razumevanje vodstva podjetja, organa upravljanja, sindikatov in zaposlenih. V kolikor je pritisk na povišanje plač prevelik, ima to lahko dolgoročne posledice v dveh možnostih: - vodstvo podjetja popusti pritisku in povečanje plač v naslednjem obdobju ogrozi poslovanje podjetja in s tem tudi socialno varnost zaposlenih, - ob povišanju plač se pristopi k ukrepom za izboljšanje poslovanja s povečanjem prihodka, zmanjšanjem stroškov in zmanjšanjem zaposlenosti. Pri tem pa je določena skupina delavcev izpostavljena svoji socialni varnosti. Konkretno to pomeni, ali bomo ob izpolnjevanju kolektivne pogodbe in rednem izplačevanju plač vsem zaposlenim zagotavljali socialno varnost, ali pa bomo v osebnem interesu in želji po boljšem standardu del Svilanitovih delavcev socialno ogrozili in se jim »zahvalili« za dolgoletno delo in vlaganje v podjetje. Politika plač v letu 1995 V letu 1995 se na področju plač predvideva realna rast plač za cca. 5% s tem, da bo masa za plače v rasti zaostajala za rastjo prihodka. V celoti pa naj bi izkoristili maso za plače, ki je dogovorjena z družbenimi merili na področju plač in seveda v odvisnosti od doseženih rezultatov poslovanja. Med pomembne naloge, ki so povezane tudi s plačami v letu 1995 je tudi zagotavljanje denarja za notranji odkup v višini ene mesečne plače s tem, da delavci z višjimi plačami prispevajo večji delež za notranji odkup. Pri politiki plač pa se v letu 1995 predvideva korekcija razmerji. S spremenjenim delitvenim modelom se predvideva vrnitev razmerja v plačah med 6. in 34. plačilnim razredom na razmerje 1:4,74, sedaj pa je bilo to razmerje 1:4,5. Povečanje razmerja je s strani delavcev z nižjimi plačami težko sprejemljivo, zavedati pa se je potrebno, da je zagotavljanje uspeha pri poslovanju in s tem tudi zagotavljanje socialne varnosti zaposlenih odvisno predvsem od strokovnega kadra. Ob pripravljanju plana za leto 1995 pa se spreminjajo tudi kriteriji za nagrajevanje delavčeve učinkovitosti. Faktorji delovne uspešnosti se bodo v bodoče primerjali predvsem na dosežene rezultate v preteklih dveh letih in ne s planom, kot je bilo do sedaj. S tem naj bi se doseglo povečevanje faktorja delovne uspešnosti samo v primeru, če bo rezultat poslovanja boljši. Za vse delavce pa se uvaja kriterij bruto dodane vrednosti na nivoju podjetja. Ta kriterij nam pove, kolikšen je bil prihodek izven podjetja in stroški, ki so nastali z zunanjimi partnerji. Višina plač v letu 1995 in njihova realna rast bo odvisna predvsem od rezulta- tov poslovanja. Ker je recesija v Evropi verjetno dosegla najnižjo točko in se pričakuje oživljanje gospodarstva, lahko pričakujemo tudi postopno rast plač. Delitev plač mimo rezultatov poslovanja pa lahko ogrozi naš dolgoročni interes dobrega gospodarjenja in tudi socialne varnosti zaposlenih. Zato je potrebno o pritiskih, ki se med zaposlenimi pojavljajo za dvig plač razmisliti in želje vskladiti z realnimi možnostmi. Sprijazniti pa se bomo morali tudi z dejstvom, da ima tekstilna industrija svojo specifičnost in naših plač kljub enakim življenjskim stroškom ne moremo primerjati s plačami monopolnih organizacij in podjetij, ki ustvarjajo večjo dodano vrednost na zaposlenega. Tekstil je zaradi svoje delovne in kapitalske intenzivnosti povsod po svetu poznan kot panoga, kjer plače niso najvišje. V podjetjih, kjer pa je uspeh poslovanja boljši od gospodarstva, pa so tudi plače lahko višje. Potruditi se torej velja za boljše delovne rezultate, večji prihodek, manjše stroške in tudi boljšo izrabo delovnega časa. Bogomil IViegele INVESTICIJE V LETU 1995 Ob težavah pri poslovanju v zadnjih letih je zamrla tudi investicijska dejavnost. Ob pomanjkanju denarja za obratna sredstva in visokih obrestnih merah bi o investicijah lahko razmišljali samo v primeru, če bi te omogočile povečevanje prihodka in bistveno zmanjševanje stroškov. Ker pa so v tem obdobju bile strojne kapacitete nezasedene in je bil problem povečevati prodajo v obdobju evropske recesije, tudi investicij ni bilo. V letu 1994 pa le imamo premik na tem področju, saj bomo v opremo investirali skoraj en milijon DEM. V nadaljevanju pa si razvoja in večjega prihodka brez investicij ne moremo več predstavljati. Za naslednje leto med pomembnejše načrte pri investiranju sodi nabava vsaj 6 statev z elektronskimi ža-kardi v tkalnici frotirja, nabava dveh sukalnikov in dvojilnega stroja v pripravljalnici ter avtomata za rezanje dolžine in avtomata za robljenje dolžine in širine. Pri nabavi statev je bila prisotna dilema, ali v tkalnici frotirja izvesti rekonstrukcijo tal in klima kanalov na prostoru, kjer so stale Giani statve. Rekonstrukcija tal in postavitev žakarske konstrukcije bi stala ca. pol milijona DEM. Ker klasičen frotir, ki teče na Guenne statvah prodajno ni perspektiven je bila sprejeta odločitev, da se ena skupina Guenne statev izloči iz proizvodnje. Statve so stare 20 let in tehnološko zastarele, ureditev tal na tem prostoru pa ni potrebna. Končna odločitev, kateri tip statev bo nadomestil izločene statve bo sprejet v januarju naslednje leto, izbira pa bo opravljena med Ruetti - Sulzer in Vamatex statvami. Tehnološko so statve Sulzer - Reutue zadnji krik tenologije in bo nova statev z oznako 6200 predstavljena na Svetovni razstavi v Milanu. Do sedaj pa je montirano že nekaj sto statev tega tipa. Cena ene statve pa je okoli 200.000 DEM. K statvi bodo nabavljeni elektronski žakardi z dvojno zasedbo, izbira bo opravljena med Staeubli in Grosse žakardi. Cena žakarda bo okoli 100.000 DEM. Ob upoštevanju, da ena tkalka poslužuje 9 do 12 statev, stane eno delovno mesto tkalke kar okoli 3 mio DEM. Prednost novih statev je v tem, da nam bodo omogočale tkanje frotirja, ki je iskan na evropskem trgu, predvsem valk z bordurami in votkovni-mi menjavami. Produktivnost na teh statvah pa je vsaj enkrat večja kot na sedanjih. Nova tehnologija pa ne zahteva bistveno boljšega materiala in je prilagojena materialom, ki jih danes uporabljamo v proizvodnji. Ristveno večja pa je strokovna zahtevnost, saj so to stroji, tako statve kot elektronski žakardi, podprti z močno procesno elektroniko in zahtevajo visoko specializiran strokovni kader. Nabava dvojilnega in sukalnih strojev ima namen razrešiti problem sukanja in zalog enojnih in dvojnih materialov. Ob zalogi Nm 40/1 in 34/ 1 bomo lahko pokrivali tudi sukane preje, razmišljanja pa so tudi o poenostavitvi številk preje in prehodu samo na Nm 34/1 in Nm 34/2. Ob sukanju pa bo preja tudi mehko navita in pripravljena za beljenje ali barvanje. Z nabavo teh strojev se bodo iz proizvodnje izločili že zastareli BKN previjalni stroji. Vrednost te opreme je ocenjena na približno 300 do 400.000 DEM. V Šivalnici frotirja so investicije predvidene v avtomatizacijo rezanja in robljenja brisač. Z novim strojem za rezanje dolžine se bo povečala produktivnost in izboljšala kvaliteta rezanja, popolni avtomat za robljenje po širini in dolžini pa zmanjšal obseg ročnega dela v tem obratu. Vrednost investicije v oba stroja je skoraj milijon DEM. Za ostalo najnujnejšo opremo pa se predvideva v Frotirju ca. 200.000 DEM investicij. V tkalnici svile se v okviru sodelovanja s firmo Bottinelli predvideva nabava dveh svilarskih statev z elektronskim žakardom. Na teh statvah naj bi tekla proizvodnja žakardske tkanine za firmo Bottinelli in bi se investicija odplačala z blagom v naslednjih letih. Kot je razvidno iz kratkega pregleda predvidenih investicij v naslednjem letu, tečejo razgovori o nakupu najsodobnejše opreme. Ocenjuje se, da bi približno polovico investicij, predvsem drobne investicije, izvedli z lastnimi sredstvi, za večje investicije pa pridobili kredit pri domačih ali tujih bankah. S tem se pričakuje povečana zadolženost za cca. 1 mio DEM, vendar pa brez povečane zadolžitve sami investicij nismo zmožni izvesti. Nove investicije bodo omogočile tudi povečano prodajo, saj sicer z obstoječo strojno opremo v nadaljevanju ni možno pričakovati povečevanje prihodka. Ob predvidenih investicijah v šivalnici se zastavlja tudi vprašanje zaposlenosti ljudi. Ob povečanju proizvodnje z obstoječimi delavci obsega šivanja brisač ni možno opraviti, pričakuje pa se prerazporeditev dela delavcev na druga delovna mesta v podjetju, kjer se ročnemu delu ne moremo izogniti. Zmanjšano zaposlenost pa naj bi postopno razrešili tudi z naravno fluktuacijo delavcev. V kolikor nam bo uspelo uresničiti poslovno vizijo za leto 1995, posebnega odpuščanja delavcev ne predvidevamo, prilagoditi, pa se bo potrebno razmeram na trgu. Ob manjših investicijah v staro strojno opremo v letu 1994 pa se za naslednja leta predvideva nabava sodobne, pretežno elektronsko vodene tehnologije. Ta pa zahteva tudi strokovno usposobljen kader tako za opravljanje dela kakor tudi za vzdrževanje. Bogomil fViegele III 111 n. , Wp,. .A--»*•««#« ■•.’'.•• ••« ' y verbo in v večjem delu razveljavljeno, tako, da je bivšim delničarjem ostalo le 5,03 % lastništva. Ostali del kapitala je postal družben kapital in s tem podvržen ponovni proceduri lastninskega preoblikovanja po novem zakonu. Med različnimi načini lastninskega preoblikovanja, ki jih je ponujal zakon je vodstvo Svilanita predlagalo skupščini v sprejem naslednjo kombinacijo načinov lastninskega preoblikovanja družbenega kapitala: - prenos navadnih delnic na sklade (pokojninskega, Odškodninskega in Sklad za razvoj) v višini 40% družbenega kapitala, ki je obvezen po zakonu) - interno razdelitev delnic zaposlenim, bivšim zaposlenim in upokojencem v zameno za lastniške certifikate v višini 20% - notranji odkup delnic, kjer imajo zaposleni, bivši zaposleni in upokojenci možnost nakupa delnic s 50% popustom in odplačilom v štirih letih v višini 30% družbenega kapitala - javno prodajo delnic, ki je namenjena vsem državljanom v višini 10% družbenega kapitala. izčrpa z odlivi denarja na sklade za nakup svojih delnic. Predpostavljam, da ni potrebno razlagati pomena in vpliva na upravljanje, ki ga bo imel večinski lastnik. Program lastninskega preoblikovanja našega podjetja je skupščina delničarjev sprejela 20. 9. 1.1. Izdelali smo že tudi prospekt, ki ga potrebujemo za potrebe javne prodaje. Program smo konec septembra oddali Agenciji Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo. Le ta nam je poslala poziv za dopolnitev vloge, ki se je nanašal na dodatno obrazložitev posameznih postavk iz otvoritvene bilance in na ureditev razmerij s Skladom kmetijskih zemljišč. Dopolnitev vloge za odobritev programa je bila narejena in konec novembra ponovno oddana Agenciji. Upamo, da bo I. soglasje k našemu programu izdano do konca leta. V nadaljevanju procesa lastninskega preoblikovanja nas čaka še veliko aktivnosti pred vpisom delniške družbe v sodni register kot so - predložitev prospekta za javno prodajo Agenciji za vrednostne papirje ter pridobitev njenega dovoljenja KJE SMO Z LASTNINJENJEM PODJETJA? Prvo lastninjenje Svilanita, ki je potekalo v času Markovičeve vlade in ki je zaposlenim in upokojencem prineslo 60% lastništvo, je bilo z Zakonom o lastninskem preoblikovanju postavljeno pod ponovno pre- Cilj, ki ga je s takšno kombinacijo možno doseči je, da se kljub veliki vrednosti kapitala, doseže vsaj 51% lastništvo zaposlenih, bivših zaposlenih in upokojencev, pri tem pa se podjetje finančno povsem ne in pridobitev soglasja Sklada za razvoj k prospektu - seznanitev zaposlenih in širše javnosti z odobrenim programom - poziv upravičencem interne razdelitve ter notra- njega odkupa za predložitev certifikatov - razpis za javno prodajo delnic - izdaja začasnic za prenos kapitala na sklade - zbiranje certifikatov upravičencev interne razdelitve, izdaja delnic iz interne razdelitve - izdelava spiska upravičencev notranjega odkupa, sprejem pravil notranjega odkupa, zbiranje vplačil - izdelava spiska udeležencev Javne prodaje - nakazilo kupnine Skladu ter prenos lastniških certifikatov - sprejem statuta - pridobitev soglasja Agencije pred vpisom v register. Ocenjujemo, daš certifikati, ki jih posedujejo naši zaposleni, bivši zaposleni in upokojenci, lahko uspešno izvedemo interno razdelitev delnic v višini 20% družbenega kapitala ter z viškom teh certifikatov vplačamo I. obrok kupnine v programu notranjega odkupa delnic. Verjetno to ne bo dovolj, da presežemo glasove, ki jih bodo imeli predstavniki skladov že na prvi skupščini. Kljub temu, da načrtujemo, da bomo z odkupi delnic preko izplačil plač, dobička in lastnih vplačil v naslednjih letih preko notranjega odkupa dosegli 51% lastništvo domačih delničarjev, bi bilo smiselno z dodatnimi napori pridobiti enako pozicijo pri glasovanju s skladi že na prvi skupščini, ki jo planiramo nekje v prvi polovici leta. Glede na to, da samo napori vodstva za izvedbo procesa lastninjenja ne bodo dovolj, pozivamo vse zaposlene, bivše zaposlene in upokojence, da sodelujejo v tem procesu in omogočijo, da s Svilanitom upravljajo tisti, ki so ga tudi zgradili. Alenka Čas SVET DELAVCEV Ali sem dala glas pravemu zastopniku delavcev? Meseca julija, sredi vročega poletja, tik pred kolektivnim dopustom smo v Svilanitu na volitvah volili člane sveta delavcev. Izvoljenih je bilo 13 članov sveta, zastopanost po posameznih enotah pa je v skladu z zakonom sledeča: DE šivalnica - 2 člana DE tkalnica - 2 člana DE konfekcija - 2 člana DE barvarna in opl. - 1 član DE vzdrževanje - 1 član DE str. sl. PP Frotir - 1 član PP Svila - 2 člana Upravne službe - 2 člana V Uradnem listu R Slovenije je bil objavljen Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju, ki med drugim v 2. členu določa: Sodelovanje delavcev pri upravljanju se uresničuje na naslednje načine: - s pravico do pobude in s pravico do odgovora na to pobudo, - s pravico do obveščenosti, - s pravico dajanju mnenj in predlogov ter pravico do odgovora nanje, - možnostjo ah obveznostjo skupnih posvetovanj z delodajalcem, - s pravico soodločanja, - s pravico zadržanja od- ločitev delodajalca. Svilanitov svet delavcev se je na svoji prvi redni seji, ki je bila v mesecu septembru konstituiral in sprejel poslovnik sveta delavcev, ki vsebuje naslednja poglavja: splošne določbe, oblikovanje sveta, način sklicevanj sej, sklepčnost in način sprejemanja odločitev, pačin konstituiranja odborov in njihove pristojnosti, način sklica in dela zbora delavcev, sodelovanje s sindikati in končne določbe. Poleg tega, da smo sprejeli poslovnik, smo na prvi seji že močno zabredli v zahtevno delo, ki nas bo spremljalo v tem obdobju. Obravnavah smo rezultate poslovanja za prvo polletje letošnjega leta ter program lastninskega preoblikovanja podjetja. Ga. Alenka Čas, vodja gosp. fin. službe je uvodoma povedala splošno informacijo o poslovanju za prvo polletje 1994. Člani sveta so v razpravi analizirali poslovanje in kritično spregovorili, saj je bilo ve- V gasilnem domu so takole potekale volitve za člane Sveta delavcev liko vprašanj in pobud v zvezi s poslovanjem v tem obdobju. Razpravljali smo o dobrih in slabih straneh našega poslovanja. Še vedno so prisotne velike zaloge, obračanje kapitala je prepočasno, stroški so preveliki. S poslovanjem pa so seveda povezane tudi naše plače in k tej temi se vedno vračamo. Delavci težko razumemo, da za plače ni denarja, čeprav je dela veliko, za druge potrebe pa se denar kar nekako najde. Pri tem je treba zapisati, da v letošnjem letu dosegamo določila kolektivne pogodbe. Tudi izplačila plač so na določen datum, kar prej seveda ni bilo. Ker je tema okrog plač dokaj povezana z našim delom in čim boljšim poslovanjem, bomo o tej problematiki na prihodnji seji več govorih. Tudi sindikati morajo obravnavati probleme plač, ker so podpisniki kolektivne pogodbe. Upam, da bomo napredovali k temu, da se nagradi DOBRO DELO, da ne bo to le »farsa«, pa naj gre za strokovnega delavca ali delavca v proizvodnji. Vsak in vsi skupaj se zavedajmo, da je le od dobrega, odgovornega in trdega dela odvisen naš rezultat. V nadaljevanju seje je o programu lastninjenja govoril glavni direktor g. Wiegele. Povedal je, da je bil program že podan in obravnavan na zborih delavcev in tudi na skupščini delničarjev. Svetu delavcev pa je bila posredovana obrazložitev postopka lastninjenja in sprejeti sklepi upravnega odbora. G. direktor je povedal, da bo konec oktobra oddan program lastninjenja »Agenciji« in računamo, da se bo konec leta ali na začetku prihodnjega le začelo lastninsko preoblikovanje v taki obliki, kot je bilo potrjeno na upravnih organih podjetja. Še lepo poravnam, da se ne bo zataknilo Tako je, v grobem povedano, potekala prva seja sveta delavcev in trdno sem prepričana, da bomo naše delo odgovorno opravljali, saj to dolgujemo sodelavcem Svilanita, ki so nam to nalogo zaupali. Ker nam Zakon zagotavlja pravico do pobude, obveščenosti, mnenj itd., moramo izkoristiti možnosti in se delovno vključiti v problematiko, ki nas bo v na- slednjem obdobju čakala. Mislim pa, da je včasih preprosta presoja, če ravno ni nikjer zapisana, še najbližja našim delavcem in predvsem zato se bomo trudili. Poskušali bomo reševati probleme na način, ki bo najboljši za vsakega delavca. Le tako bo naša vloga v svetu delavcev najbolj koristna. Jožica Jeglič Kako si predstavljam Svet delavcev? Morda bo kdo rekel, saj to kar piše ni več za današnji čas, minili so taki časi sestankov. Vse lepo in prav, toda (ne)dejavnost Svilanitovega sveta delavcev me moti. Zakaj? Škoda, samo enkrat je bila letos sklicana seja tega organa, kljub temu, da Zakon o soupravljanju daje možnost in pravico delavcem pri upravljanju gospodat'-skih družb, ne glede na obliko lastnine. Zavedam se, da smo kot država v preoblikovanju, da se gospodarstvo prestrukturira, vem pa tudi, da imajo države z razvito demokracijo, kamor se tako radi primerjamo, na področju samoupravljanja že dolgoletno tradicijo (npr. Nemčija). Torej, vlijmo malo poguma tistim, ki so v Svetu delavcev! Kaj s tem mislim? Zaposleni imajo skozi Svet delavcev PRAMCO do večje INFORMIRANOSTI, katero danes pogrešajo. Vem, vse več je v delavcih prisoten STRAH pred bodisi izgubo delovnega mesta kot posledico postavljenih vprašanj, pravzaprav pa moramo to stanje postopno premagovati in spreminjati. Iz delovnih sredin je lahko POBUDA, PREDLOG, preko članov Sveta posredovan predsedniku Sveta, ki potem ukrepa v skladu s poslovnikom. Ko sprašujem nekatere kolege v drugih tekstilnih podjetjih, mi ravijo, da je aktivnost Sveta delavcev delavcev močno odvisna od predsednika in od članov sveta, na katere se pobude prenašajo iz vseh delovnih sredin. Sestanke imajo pogosteje, s krajšimi dnevnimi redi in časovno omejitvijo sestanka. Podan naj bo predlog, bodimo bolje informirani! Prvo in najpomembnejše je delo, ki zahteva največ naših moči, toda vprašajmo se: kaj sem naredil(a) za to, da bom bolje obveščen(a)? Sem povprašal(a) sodelavca, ki je član sveta delavcev, da me o konkretni stvari pravilno in korektno informira? Možnosti so delavcem dane, ali pa jih znamo tudi prav koristiti?! Zadovoljstvo je lahko obojestransko: delavec je PRAVILNO INFORMIRAN - DIREKTOR JE BIL V DIALOGU POŠTEN IN ODKRIT. Odnosi na teh relacijah so lahko korektni in vsi imamo lahko občutek, da smo v zdravem kolektivu, kjer tudi posameznik nekaj pomeni. A. D. \ XO^V \ * ¥- ¥- -¥ ¥ ¥ ¥ ***** s\xx^e Xxv oSXaVv it4*: Končno smo jo le dobili! Našo težko pričakovano novo prodajalno. Ali so se nam uresničila vsa pričakovanja, ugibanja, domneve. Ko vstopiš v novo prodajalno, te prešine občutek, da so se pričakovanja uresničila. Na dosegu roke se ponuja na stotine lepih barv, vtkanih v svilene in frotiraste izdelke, prava paša za oči. Bogato ponudbo izdelkov dopolnjuje tudi lepo urejen prostor, dopolnjen s prefinjeno kombinacijo lesa in marmorja. Veselimo se nove trgovine, kot se vsak veseli svojega novo zgrajenega doma. Vse je lepo in novo, s trudom in težko prisluženim denarjem pridobljeno. Stopiš na prag in z užitkom opazuješ lepe prostore, sad svojega dela. Sčasoma, ko začetno navdušenje nekoliko popusti, pa se utrne tudi misel, kaj ni bilo dobro narejeno, oziroma kaj bi se dalo še spremeniti. Na to misel pa me je vzpodbudilo tudi dejstvo, da so ob mojih poskusih intervjuja, kar štirje delavci iz komerciale odklonili razgovor. Zakaj? Morda je bolje biti tiho in počakati kaj bodo rekli drugi, morda velja uporabiti rek: če ne moreš reči kaj dobrega, potem ne govori o slabem, kdo ve? Ker ni bilo odgovorov, se misli dotikajo tudi taka vprašanja. Pa si poglejmo, kaj vidijo in menijo o naši trgovini prodajalke, komerciala, delavci! Jože Zver, vodja marketinga Trgovina je čudovita. Takšno bi morali imeti že preje, vendar vsa pripravljalna dela, preureditev in adaptiran j e prostorov ter vsi spremljajoči problemi so dokončno ureditev nekoliko zavlekli. Nujno je bilo, da smo trgovino povečali in da nismo teh prostorov dali v najem, saj bi naredili veliko napako. S stališča komercialista pričakujem povečano prodajo, ker je na razpolago dovolj artiklov in jih kupec lahko dobi kadarkoli. Zadovoljne so stranke, zadovoljni smo tudi mi. »Živi smerokaz« Tudi kamniški Impulz je ovekovečil našo otvoritev Peter Lipovšek, trgovski zastopnik Celotna trgovina, tako oprema kot ponudba je odlična. Preglednost vseh izdelkov je čudovita, tako da kupec res lahko izbira po svojem okusu. Premasivne pa se mi zdijo police. Potrebna bi bila še ena blagajna pri klasirani robi v starem delu prodajalne, prav tako pa bi bila potrebna še ena prodajalka. V primeru, da je v trgovini več kupcev, se čuti pomanjkanje prostora. Dragica Djurič, administrator v komerciali Trgovina je zelo lepa. Vendar je za tako veliko trgovino premalo, da sta na izmeni samo dve prodajalki. Pre- Lepo trgovino imamo... visoke police zakrivajo pregled nad kupci in če je ena prodajalka v starem delu trgovine, druga težko sama zadosti vsem potrebam kupcev v novem delu. Potrebno bi bilo namestiti še kakšno ogledalo za pregled nad kupci. Založenost in pestrost artiklov pa je dovolj velika, tako da z izbiro ne bo težav. Zdenka Klančar, receptorka Že samo delovno mesto mi omogoča, da vsak dan opazujem stranke, ki prihajajo v trgovino. Veliko jih gre mimo novega vhoda in pritiskajo na vrata v starem delu trgovine. Morda ne bi bilo narobe, če bi bila odprta tudi ta vrata. Seveda pa bi v tem primeru morala biti v starem delu trgovine stalna prodajalka. Oblika in velikost vhoda v novo prodajalno pa nista primerna, posebno če trgovino išče invalidna stranka. Pred nedavnim je bil primer, ko invalidna stranka ni mogla priti v prodajalno zaradi visoke stopnice in ozkih dvojih vrat, ki so prečno postavljena, tako da sta bila potrebna dva »pomočnika«, ki sta stranko na vozičku prinesla v trgovino. Mislim, da bo vhod oziroma izhod iz nove trgovine »ozko grlo«, saj ima marsikatera stranka, ki ima večji zavoj kupljenih izdelkov težave, preden se skozi dvoje ozkih vrat prebije na prostost. Drugače pa mi je trgovina sama, posebno pa še velika izbira izdelkov zelo všeč. Milena Pestotnik, poslovodkinja trgovine Glede ponudbe je veliko boljše, lepši izdelki pridejo do izraza, stranke lahko vidijo, kaj vse proizvajamo. Stranke so presenečene nad preureditvijo trgovine in izrekajo pohvale. Strank je veliko, verjetno pa k temu pripomore tudi 20 odstotni popust. Največ prodamo plaščev in svilenih izdelkov, saj stranke že kupujejo novoletna darila. Motijo pa nas visoke police, ki onemogočajo pregled po trgovini. Dela in priprav je bilo veliko saj smo morali numerirati vse izdelke zaradi računalniške obdelave, kar se pri blagajni pozna in je delo olajšano. Povečanja zaposlenosti kljub potrebi ne pričakujem, želim pa, da bi zapolnjevali vrzeli vsaj Naš »šef« kuhinje je dobro poskrbel za vidi iz nasmejanih obrazov s pripravniki. Pogrešamo tudi priročno skladišče, saj je za izpolitev strankine želje kar precej od rok skladišče plaščev na drugem koncu tovarne. V ponudbi imamo več sto vrst naših izdelkov in nekoliko večje priročno skladišče bi bilo res potrebno. Povedati pa moram še to, da imajo stranke pripombe, ker so na vseh oknih zavese, saj marsikdo misli, da so za temi zavesami pisarne in ne trgovina. Pogrešajo izložbo, ki bi bila vidna že s ceste. kulinarični kotiček v menzi, kar se Vesel nasmeh »prve nakupovalke« ob prijetnem presenečenju (VONVP*0- OV°T _. trnov'100 VseJtu 4e v ^ prodvWt:o$; 5 ^ tako ttoSiAe}!\sVoiaVav re- ndpr'''50 0 Vi«?1 (udas«'- ,u\'\c'V^a >0lfbodo^csvo^- dn0lWcen aeVai V »ar »-•ss-tr ,eV°' »- - ,&0 siTO^VvteV > ^ v ioo g;.wV ^CSS>,S; r5^Si„w,-“‘S>£,¥5.