SfČTV. 229 V fini«. * uttlo 14. avgusta 1918 Letnik Xi.UI. zhaja vsak dan zjutraj, tudi ob nedeljah In praznikih. — Uredništvo: Ulica sv. Frančiška AsiSkega št 20, L iiadstr. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. —. Nefrankirana : ■isina sc ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — T-dajntelj in odgovorni rrednlk Stefcui Gcd!na. — Lastnik konsorcij Lsta Et^ric^li". — Tisk tiskarne =Edinosti*. — 7e?efcn uredništva ia uprave štev. 11-57 -- Naročnina znaša:-Za zelo leto K 40-—, pol leta K 20'—, tri mesece K 10- , za nedeljsko izdajo za celo leto K 8 —, pol leta K 4'—. —, Pos-nczna Številka v Trstu in okolici: 10 vina s je v. ===== Posamezne StevOke zastarelevin. Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po .0 vin: osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila, oglasi denarnih zavodov mm p: 30 vin- oglasi v tekstu lista do pel vrst K - V—; vsaka nadnljna vrsta K 2 -. Mali oglasi po 6 vin. beseda, najfcanj na 63 vin. Oglase sprejema inseratm oddelek .Edinosti". Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lis;,i. — Plačuje se izključno le upravi .Edlno-H*. — Uprava in Inseratni oddelet nahajata v ulici sv. Frančiška As. st Post'ioftrani'.nični račun št. Sil.053 Posamezna Številka izven Trsta in okolice: 12 vinarjev. —- ■ Važne konference v nemškem glavnem stanu. Cesar Karel, cesar V^.Jem In Kraljevič Boris v nemškem stanu. — Španski kralj mirovni posredovalec. — Hussarekovl načrti o federaciji avstrijskih narodnih držav. ločeni za polaganje min v večjem obsegu. Oddelki angleškega brodovja so bili na potu proti Nemškemu zalivu. Naša letala in zrakoplov so napadli brzovozne čobie in torp^dovke z bombami in strojnicami. Posrečilo se jim je, da so uničili 3 take čolne, Cesar, baron Arz in groi Bitrian odpotovali v Berolin. DUNAJ, 13. (Izv.) Njegovo Veličanstvo, cesar Karel, se je podal danes zjutraj z zunanjim ministrom grofom Burianom, načelnikom generalnega štaba, baronom Arzem, in dr. Seidlerjem v Berolin, od kader odpotuje takoj v nemški veliki glavni stan. Sedaj se še ne ve, koliko časa se bo mudil cesar v inozemstvu. V krogih zu-nai;je;;;u ministrstva se zagotavlja, da se bo na konferenci v nemškem glavnem sta-iiii razpravljalo o političnem položaju taito na zapadu, kakor tudi na vzhodu. D! NAJ, 13. (Kor.) Cesar se je podal dane- zjutraj v nemški veliki glavni stan. V sj.remstvu vladarja se nahajajo med drugim: prvi vrhovni dvorni mojster grof Hunyady, zunanji minister grof Burian in načelnik generalnega štaba, baron Arz. Bolgarski prestolonaslednik v nemškem glavnem stanu. BEROLIN. 13. (Kor.) Bolgarski prestolonaslednik Boris je posetil včeraj v velikem glavnem stanu cesarja Viljema. Povraiek Nemčije h Kiihhnaimovi politiki. DUNAJ. 13. (Izv.) V krogih tukajšnjega zunanjega"* ministrstva se zatrjuje, da se bo nemška državna politika vrnila h vojaški politiki bivšega državnega tajnika za zunanie stvari, dr. Kiihlmanna, glasom katere miru ni mogoče doseči z orožjem. Mirovna akcija španskega kralja. DUNAJ, 13. (Izv.) V tukajšnjih dipio-matičnih krogih se apodiktično zagotavlja, da bo španski kralj prevzel vlogo mirovnega posredovalca. Čehi zahtevajo sklicanje zbornice. DUNAJ, 13. (Izv.) Predsednik »Češkega Svaza«, posl. Stanjek, je poslal ministrskemu predsedniku baronu Hussareku p i idii o, v katerem ga poživlja, naj takoj skiiče zbornico, da se zamore izreći naredbah političnega značaja, o prehranjevalnih vprašanjih, o novih naborih in mirovnem vprašanju. DUNAJ, 13. (Izv.) Tu se mudi veliko število čeških državnozborskih poslancev. Jutri prispe na'Dunaj tudi predsednik češke delegacije, posl. Stanjek. V sredo odpotuje več čeških poslancev v Ljubljano. Posl. Mastalka bo pozvan od predsedstva »Češkega Svaza«, naj prekliče svoj sklep o odložitvi državnozb orskega mandata. Predstojeći cesarjevi obiski v Krakova, Lvavu in Varšavi. DUNAJ, J3. (Izv.) Cesar bo v kratkem posetil poljska glavna mesta Krakov, Lvov in Varšavo. Hussarek za federacijo avstrijskih narodnih držav? Praga, 13. (Izv.). Glasilo čeških konservativcev »Cech« objavlja brzojavko z Dunaja, v kateri zagotavlja, da se bavi ministrski predsednik baron Hussarek podporo raznih članov gosposke in slanske zbornice in opirajoč se na zaupanje krone z rešitvijo avstrijskega vprašanja v smislu federacije narodnih držav, ki bi obsegala češko, nemško, poljsko in jugoslovansko državo poleg madžarske. Ministrski predsednik Hussarek da se jako resno peča s tem načrtom in bo pospešil njegove izvedbo. Vendar pa bo novo ustavo izvedel nov kabinet, v katerega bi imele zaupanje vse avstrijske narodnosti in kateremu bo stopil na čelo dvor. svet. in bivši vseuč. prof. dr. Lammasch. Hrvatski knrz na Hrvatskem? DUNAJ, 13. (Izv.) Večerna izdaja »Zel-ta« poroča iz Zagreba, da ne bo izvršena nobena izprememba na hrvatskem ban-skem mestu, pač pa je določena nova politika za Hrvatsko. Novi kurz bo hrvatski, vendar pa se bo z vso energijo in skrajno radikalno nastopalo proti onim elementom, ki rujejo na tihem proti državi. s po- sebno v vedne nemirnem južnem delu kijevske guberaije še posamezne to!pc, ki obstojajo iz kmečkega proletarijata in Izvršujejo napade" na gradove, večja posestva, kjer morijo, ropajo in plenijo. Kakega političnega cilja pa te, k večjemu 200—300 mož brofeče tolpe ne zasledujejo. Popolno, trajno potbčsnje teh tolp v veliki državi ni v slučaju bližanja čet preob- voditelja tega gibanja, vendar pa da mu manka času primemo Masarykovo m sel-no snovanje in- njegova prilagodljivost v diplomatskem delu. Trumbić da je kmalu vse po* svetu raztresene jugoslovanske o-toke m akcije združil v londonskem odboru, kjer je že leta 1915. ustanovil dve ofi-j cijelni glasili »The Southern Slav Bulle- ostafe pa napravili nesposobne za gibanj, hfneČ tonS^kV1To^^ a,i pa se poskriieio v eM-|tin« v Lo"d<™ in *Builet!n Vougoslave. bila POŠk^ovMaP t^ težL Pda Ie bilaI <*°ve. Naivna teh «Cp. ki ie s.et. tisoč mož, ie v Parizu. Vrhovno urednu o tel, dveh , . J" , u« Jx, " bi, uničena. Te toloe so pač nevarne domačemu vlasti. V velikem delu dežele vlada sedaj, iz-vzemSI posameznih neznatnih izgredov, skoro po-polen mir. TucLI železničarska stavka ie bila poravnana brez večlib nemirov. Le iz Moskve lm-portiranl socijalni revolucijonarjl motijo mir z brezsmiselnimi atentati, nad katerimi se zgražajo vsi boljši ukrajinski elementi. IZ ROMUNIJE. Aretacija bivšega ministra Coastantinesca.. BUKAREŠT, 12. (Kor.) Glasom listov je bil v Jaštt aretiran bivši minister Constantlnescn, ki ga dolže, da je imel proti določbam glede obsednega stanja v svojem stanovanju tajno tiskarno, v kateri so bili tiskani oklici, ki so bili določeni za poizkušal motiti mogle spustiti v boj, ker je sovražnik že odplul. Mi smo izgubili en zrakoplov in eno letalo. LONDON, 12. (Kot.) Admiraliteta poroča: Angleške lahke pomorske sile in letala so izvršili dne 11. t. m. poizvedovanja ob zapadni frizijski obali. Šestim motornim čolnom, ki so bili napadeni od nemških zračnih, sil se ni bilo mogoče vrniti. Angleška letala so uničila severno Ame-landa en sovražen zrakoplov, ki je padel v gorečem stanju v morje. AMSTERDAM, 13. (Kot.) Po zadnjih poročilih iz Tershellinga je bilo v včerajšnjem boju razven enega zeppelinovca se- , streljeno tudi eno nemško letalo. Izmed Moidavilo in s katerimi se je angleških motornih čolnov so bili trije lavni red. uničeni trije pa poškodovani. Eden poško- BUKAREŽT, 12. (Kor.) Zunanji minister Arion dovanih čolnov ie zamogel Z lastno silo se ie izjavil o hišni preiskavi pri bivšem ministru prispeti dO obale, oba ostala Sta bila od- Constantinescu, da je bila utemeljena z njegovim vedena: od nizozemskih torpedovk v Ter- rovarsklm delovanjem, ki bi zamogia izzvatine-shellin* Od posaVlk čolnov je bilo rešenih varne agitacije. Vlada mora storiti vse, da obva-13, po'drugem poročite pa 18 mož. |ruie deželo novih takih nevarnosti. " Stroga nevtralnost Romunije. BUKAREŠT, 12. (Kor.) Zunanji minister Arion je izjavil o splošni politiki Romunije sledeče: Mi moramo varovati najstrožjo nevtralnost proti vsem vlastim in ne bomo trpeli nobene brutalnosti in tudi ne ne uljudnost i proti ententi. Eksplozija v Moldavlfl. BUKAREŠT, 12. (Kor.) V Vaslui v Moldaviil Je eksplodirala neka velika municfjska zaloga, pri Čemer je bilo veliko število oseb ubitih aH ranjenih glasil je imel Trumbić sam, a pomagala ta mu Milan Marjanović in Srgjan Tu-cić. Glavno važnost je polagal Trumbić na tiskovno akcijo, vendar pa ni zanemarjal ostalega propagandnega delotvanja. »Krep-co je prepojil javno mnenje ententn h držav z bistvom, vsebino prošlosti in upanji jugoslovanstva. V svrho pospeševanja propagande je ustanovil v Londonu in arizu jugoslovanski knjižnici (»The Sou-hem Slav Library« in »Btblioteque Ysu-goslave«), ki v lahki in prijetni obliki omogočata angleškemu in francoskemu občinstvu razumevanje programa, zgodovine, kulture, načrtov in mišljenja jugoslovanstva. Najmogočnejše in najvplivnejše giasilo te elastične in prevejane jugoslovanske tiskovne politike pa je r>ostal v Ženevi izhajajoči tedmik bivšega belgraj-•skega vseučiliškega profesorja dr. Lazarja Markoviča, »La Serbie«A ki je zbral o-koli sebe generalni štab in nevarno taborišče te publici stiske vojne, Ženevo in London, >La Serbie« in »Bulletin Yougo-slave«, sta postala jedri jugoslovanske »i- BEROLIN, 13. (Kor.) Ob zapadnem izlivu Rokavskega prežrva smo kljub ja^o živahnenmt sovražnemu prcrtldelovanju izstrelili vešč parnikov, skupno 16.000 ton. VesUJz Rusije. Rusija zaprosila za uemško pomoč. BEROLIN, 13. (Izv.) »Tagliche Rundschau« poroča: Nemčija je odklonila prošnjo Lenjina in Trockega, da naj bi .Nemčija odposlala čete v Rusijo. Nato je rusKi poslanik v Beroiinu, gospod Joffe, zapustil Berolin. Beg Lentfna !■ Trockega Iz Moslvve. BUDIMPEŠTA, 13. (Izv.) .»Az EsU poroča iz Stockhoima: Odkar sta odšla ™m& h AVSTRIJSKO. DUNAJ, i3. (Kot.) Uradno se javlja: Na tirolski gorski fronti so izvršile na-paj-aine patrulje strelsiiega polka št. 37 posrečen, za sovražnika izgubonosen napad na sovražne postojanke 11a Monte Corvu. Nc •vestiiiii sovražni ki^I^il napadi na ozviiilje pri Fehre zahtevno med Italiian-skim eiviinim prebivalstvom &^vilne smrtne žrtve. Na albanskem bojišču nič važnega. Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO. BEKOfcIN. 13. (Kor.) Veliki glavni stanj iavlja: Zapadno bojišče. — Armaaa kra-Ijeviča Ruprehta: Jugozapadno \ perua zgodaj zjutraj srdit topovski boj. Sovražni napadi se vsied našega ognja Jiiso lacgll razviii. Južno Merrisa so biil oabiti n o v« i angleški delni napadi. Boji v spred-niem oz eni!.mi na obeh straneh prekopa i-a Bassec in med Ancro in Scai po. Na bojni front« mirno dopoldne med Ancro In Avro. Južno Somme je napadel sovražnik popcl-due na c-beh straneh rimsse coste Foucau-court iti Viliers Bretoneux. Bil ie odoit. Severno ceste Aniiens—Roye smo odbili zvečer močne sovražne napade. med 4vro in Oiso čez dan srdit boj z deloma novo zastavijeiiiiui francoskimi divizijami. MoMe sile so napadle v jutranji megli tik ji*žno \vre, kakor tudi med Tilolloyem in severno Elincourta. Napadi so se razbili pred našimi črtami. Na posameznih točkah smo vrgli sovražnika s protisunkoin. Med T0oloyem m Connyein, zapadno in jneo-z a pa ilno Lasignya ie nadaljeval sovražnik svoie napade do poznega večera, mžno Tiloloya do petkrat. Iz ozemlja Matza so napadale slabeiše sile. Sovražnika smo odbili. Na več krajih so bili razbiti njegovi napadi že v našem zdruzenem topovskem ognju. — Armada nemškega cesar jeviča; Severno in vzhodno Fismesa so bili krajevni napadi uspešni in smo ujeli več mož. PODLISTEK. Včeraj je biio sestreljenih 29 sovražnih letal. Poročnik Udet Je izvojeva! 53., stot-siik Berthold 44., poročnik Richthofen 40, Koennecke 29., narednik Thom 28., poročnik Laumann 24., nadporočnik baron Bdnig 21.. narednika Dorr in Mai 20. letalsko zrnato. w J • Prvi generalni kvariirmojster pL Ludendorn. TURŠKO. CARIGRAD, 1!. (Kor.) Zapeko Jordana so se poizvedovalni sunki sovražnih očcelkov izjalovili v našem topovskem in pehotnem osnju. Sicer nič posebnega. SOVRAŽNA URADNA POROČILA. Italijansko uradno poročilo. 12. avgusta. — Na fronti precei zmerno bojno delovanje. V tonaiskeui ozemlju, v dolini Lagarine in v vzhodnem delu asiaške planote so naSe baterije uspešno motile dela v sovražnih Črtah. Severno Col del Rossa so prisilile naše patrulje neko sovražno predstražo k umiku. Zrakoplovi in letala so bombardirali včeraj z zadovoljivim uspehom vojaške cilje za sovražno fronto. V letalskih bojih je bilo sestreljenih pet sovražnih aparatov. — Albanija: Dne 10. t. m. smo ob Semeniju prisilili nasprotnika, da le izpraznil predmestje ob Jagodini in se umaknil na desni breg reke. Včeraj so bili sovražni oddelki, ki so se poizkušali približati našim postojankam severozapadno Berata, odbiti in zasledovani. Angleško uradno poročilo. LONDON, 13. (Kor.) Reuter je izvedel, da so Angleži dosegli rob Braya. Nemci izvršujejo znatnim številom novih divizij in z artiljerijo močne protinapade. Med cesto Rore in Sommo, posebno jugozapadno Roya je njihova protiakcija zelo srdita. DOGODKI NA MORJU. BEROLIN, 12. (Kor.) Woinov urad poroča: Dne 11. t. m. dopoldne so naša na frizijskih otokih stacijonirana poizvedovalna letala, kakor tudi neki na morju nahajajoči se zrakoplov opazili severno Vlie-landa močne angleške pomorske sile, ki so obstojale iz najmanj 25 linijskih ladij, 6 oklopnih križark, številnih rušiicev in tor-pednih brodovij, ki so imela s seboj še 6 brzovoznih čolnov, ki so bili očividno do- Akcija za iazmeno Internirancev med Avstrijo, Francijo In Anglijo. DUNAJ, 13. (Kor.) O prizadevanjih avstro-ogr-ske vlade, da bi olajšala usodo v Franciji In An gliji Interniranih avstro-ogrskih državljanov, poročalo listi s poučene strani, da je avstro-ogrska Lenjiil in Trookij iz Moskve V P®tr?gra.d: vlada s posredovanem Švedskega poslaništva sto-se nahajata neprestano na vojnih ladiali, Ki ^ v stike tako s franC0Sk0 kakor tudi angleško jih stražijo boljševiški mornarji. Ulasom I vlado> da b! dosegia ijtmeno internirancev. Fran nekega nadaljnega poročila je vsa oblast i cska vlada dcsedaj ni odgovorila. Kar se tič< v Rusiji sedaj V rokah trfonnvirata, ki ob-1 Auglijet obstoja le neko zasebno brzojavno Reu-stoja iz Lenjina, Trockega in Simonieva, tej.;evo p0r05ij0r Ehsom katerega ie Anglija sicer in ki je dobil polnomoč, da ukrene vse po- pnj^avijena. privoli« v izmeno, toda ie osebo trebno za zmagovit izid bojev s protire- proti osebi in ge to je pod p0gojem, da zastavi vokfcijonarjl. j Avstro-O^jska svoj vpliv na Turčijo, da bi bolje Hišna preiskava pri Maksim Gorkemu. I ravnala s tamkaj interniranimi Angleži. Ako bi se BASEL, 13. (Izv.) Rdeči gardisti SO iz- to Reuterjevo poročilo uresničilo. utzZn nrMsVavft r>ri svetovno zna- klonitev našega predloga, kajti dc, VrSLl1 ? li Maksim Oorkenlil bruhu vojne nahajalo v Angliji in Franciji zelo ve nem ruskem l*o naših državljanov, ki so biU vsi internirani. ^ 1 je bilo pri nas istočasno razmeroma le malo An- gležev in Francozov, s katerimi so poleg tega postopa iako človekoljubno. Ako bi torej Avstro-Ogrska privolila v izmeno osebe proti osebi, bi ostalo Se vedno interniranih jako dosti njenih državljanov. dočim bi se zamogll vsi Angleži ln ■v in zaplenili vso spondenco. Bo# s Cclie-SIevakl MOSKVA, 10. (Kor.) Včerajšnje časopisje* poroča: Na zapadni češko-slovaiki fronti, pri vasi Aleksejenka se ie neka ilotilja zapletla v boj s sovražnikom. Poizvedovalni parnlk »Jarde« je bil I Francozi, IU so internirani pri nas, vrniti v svoio potopljen, neki parnik s tremi dimniki in 31topovii | domovino in bi bili mi oropani vsakega sredstva, razstreljen. Sovražnik se je moral umakniti. Vas Merovka južno Švaljevke ob Volgi ie v naših rokah» Po bolu pri Tctiuših ssno pričeli prodira« proti Simbirsku. Železnica Ufa—Simbirsk je de« loma v naših rokah. Na vzhodni češko-slovaški fronti smo zasedli! posla jo Midljapskajo in vasi da bi zamogll osvoboditi lastne v Angliji in Franciji Internirane sodržavljane. Avstro-ogrska vlada se je, kakor je razvidno rz pred kratkim objavljene uradne ugotovitve, trudila po svojih močeh, da bi Izboljšala položaj naših internirancev v Franciji In Angliji. Iz nevtralnih dežel jim je bilo poslanih do- Neikovskoje in Očisko* Sovražnik je zasedel Ir- sfl 2Ivi, in matnc svote denarja, vendar pa z an-bit. Po ravnokar v Moskvo prispelem poročilu rfegkc in francoske strani prihod te podpore ni bil vojnega komisarja sibirskih armad postopajo Cehi prjjavjien> tako da so morali naši državljani biti s skrajno strogostjo proti delavcem. V Omsku ie ,ja prihaja ta podpora s sovražne strani, bilo aretiranih 7000 delavcev; mnogo jih je bilo doeim ^ avstro-ogrske oblasti faktično storile vse, ustreljenih. Odstotek Čehov v sovražni armadi K b, o1a-^2]e žaiostno usodo naših državljanov v znaša 30, dočim je znašat popre! 80. Ostanek ob- j Ang|jji in Franciji. udeležila tudi kanadska j?oir.an. Iz francoskega prevedel A. R. — Veliko jel _ Skoraj nič. Ce bi mogel čakati, bi dobil za to kobilico celo osemtisoč. Sicer pa, kakor se vam poljubi, gospod vikomt. Prednost dajem vam le zato, ker ste imeniten jahač in bi delal vi čast konju, kakor bi jo delal konj vara. Dva gospoda sta že ponudila to svoto. — Rad bi vam ustregel kolikor le mogoče, gospod vikomt, ker vam zaupam in ste znan, — je odgovoril žid, vrteč bič v roki; — toda časi so slabi, kupčija gre slabo, nahajam se ravno v denarni stiski in bom moral zahtevati plačilo v gotovini. _ ■ — AH mi ne morete dovoliti dveh ali treh dni? —Gospod vikomt, zelo rad, toda hitri moram plačati večjo svoto, ln zato računam na to, da s prodajo konja dobim, kolikor mi še mnnka. — Torej morate imeti teh pettisoč frankov jutri zjutraj? — Seveda. — Ali veste, da mi tako nastavljate nož na vrat? — 2al mi Je, da ne morem drugače; toda sila kola lomi, kakor pravi pregovor, in lord Sidney bi me plačal takoj. Ce v petih minutah pošljem miss Ofelijo njemu, imam v četrt ure denar. Ruphael je stopil s Sallucesom nekoliko v stran in dejal: _ Dragi moj, doma imam komaj , tisoč frankov, ali mi morete pomagati? • _ jaz? _je odgovoril Sallučes in se nasmehni!, _ ubožnejši sem kot Job žalostnega spomina in sem menil vas drevi naprositi za petdeset zlatnikov. — Kaj naj storim? — Pogodile se s trgovcem in pojdite k barona Maubertu, čigar listnica vam je vedno odprta. — Prav imate, — je odgovoril RaphaeJ fn dejal potem Salomonu: — Kupčija je sklenjena. Miss Oidija je moja. stoja predvsem iz oficirjev belili gardistov. Kanade! v SlblrtJL OTAVA, 12. (Kor.) Uradno se poroča, da se bo ekspedicije v Sibirijo enota. Razmere v Ukrajini. KIJEV, 12. (Kor.) VVofnov urad poroča: Entcnlna propaganda opisuje že mesece položaj v Ukrajini v jako temnih barvah, ker ji nikakor ne prija, da vladata tamkaj pod gospodstvom osrednjih vlasti mir in red. H temn spada razširjanje raznih vesti o hetmanu, posebno o njegovem prostovoljnem odstopu in prenosu njegovega dostojanstva na mladega avstrijskega nadvojvodo, dalje zlobno inspirirano poročilo o vstaji kmetov proti hetmanovl vladi in Nemcem, katere da se udeležuje 200.000 mož. Prve vesti so ravnotako smešne, kakor je neutemeljeno'zadnje poročilo. Pač obstojajo, po- Anglcška akademlia znanosti proti Izbrisu sovražnih članov. BERN, 13. (Izv.) Kraljevska angleška akademija znanesti v Londonu je odklonila predlog, da naj se črtajo iz njene listo vsi člani, ki so državljani sovražnih držav. Ker je bila stvar uravnana, je bil kup hitro sklenTen. Prodajalec je obljubil, da drugo Jutro izroči vikomtn kobilo proti izplačilu petih tisoč frankov. Vikomt ie obljubil, da mu plača to sveto. • • * Rapfcael in Salluces sta obedovala skupno in sta se nato odpravila k baronu Maubertu. _ Samo če bo doma! — je dejal vikomt večkrat medpotoma svojemu spremljevalcu. -— Ce bi ga tudi sedaj ne našla doma, — je odgovoril Salluces, se gotovo vrne pozneje. Ce ga ne bo, greva ta čas lahko v kako gledališče. Pred hišo, kjer Je stanoval baron, Je stal baronov sluga, ki jima Je povedal, da barona ni doma. — Kako dolgo ga ne bo? — Dva dni! — Moj Bog! — Je vzkliknil vikomt. — Pustil pa le pismo za gospoda vikomta, — je dostavil sluga, — in je ukazal, da naj vam se pismo izroči Se danes. Hotel sem pismo že zanesti k vam. — Dajte mi pismo. (Dalje) JutsslosnnsKa propaganda. V Budimpešti je izšla pred kratkim knjiga z naslovom »Madžarstvo v svetovni vojni«, katero je spisal neki Julij Ges~ tesi. Uvod v knjigo pa je napisal sam grof Albert Ar>ponyi, stari zagrizeni sovražnik slovaustva. Pisec se bavi v knjigi z vprašanjem tiskovne propagande v inozemstvu ter obžaluje, da je madžarska tiskovna propaganda v inozemstvu vse preslabo organizirana v primeri s slovansko, ziasti na česko-fclovaško in jugoslovansko, o katerima razipravlja potem obširneje. Glede jugoslovanske tiskovne propagande. -zbirajoče v prvi vrsti od Jugoslovanskega odbora, povdarja, da ni organizirana tako dobro in enotno, kakor češka, kar ima pač svoj vzrek v tem, da se je »jugoslovanska misel ob prvem puškinem strelu objela z velikosrbsko in se ji vdala popolnoma.Taka je »jugoslovanska misel v začetku vojne zašla ped pokroviteljstvo uradne srbske diplomacije, ki je misel jugoslovanske propagande začasno porinila v ozadje, v ospredje pa posebne diplomatske in tiskovnopoiitične koristi velikosrbstva.« Pisec nato opisuje postanek »Jugoslovanskega odbora«, ki je poč vodstvom dr. Ante Trumbića, o katerem pravi, da je postal jugoslovanski Masaryk. Trumbić da je vsled svojega poznavanja vsega labirinta jugoslovanskih vprašanj m svoje izklicne delovne sile poklican za ovno politike.« Pisec pripoveduje nato, kako se angleško javno mnenje pred vojno ni čisto nič zanimalo za srbsko vprašanje, in meni, da je šele vstop Bolgarske v vojno posvari! Angleže in jim dokazal, da bi samo vzpostavitev Srbije nikakor ne zadostovala za zaustavitev teženja proti vzhodu, ki je v Bolgarski in turaiiskih santarstvih naši o novo trdno oporišče, ter za zapretie poti iz Berolina v Bagdad. Tako je potem en-tenta namesto »srna! nations« (malih narodov) vzela »principle of nationalitye mogoče. Angleška da podpira jugoslovansko stvar tudi socijalno. Angleška pa ne dela zastonj. Išče svojo korist. Ako bi so ne skladale ostale domneve, mora pač iti za to, da hoče Angleška napraviti iz Jugoslavije »odbojno državo«, kakor se je čitalo v »Revue The New Europe«. To misel je prvi uporabil Steed, ki je pisal, da ustanovitev te nacijonalne države ni satno močna trdnjava proti nemškemu prodiranju proti Bagdadu, temveč da pčmenja tudi oslabitev pruskega militarizma, ker osvoboditev Slovanov v monarhiji vzema Prusom en predmet izžemanja. Madžarski pfsec prehaja nato k posebnim madžarskim oKhiošajem napram jugoslovanski propagaitdl in pravi, da se v prvi vrsti misli pravzaprav Ogrska, akt govori o razkosanju monarhije. Proti 1 > žarstvu se zlasti z jugoslovanske, še drugi listi, v katerih se govori o surovih nasilštvih Madžarjev napram drugim narodnostim in njihovem brezpogojnem sa-moi^toveteniu s prustvom. Pravi, da je »delanda Austria« Jugoslovanom in Cehom »ceterum conseo«, kateremu so se priključili tudi Romuni. Ogrska in monarhija se smatrate za drugega bolnega moža, ki se more pomesti iz Evrope, proti čemur se je mogoče boriti samo z dobro organizirano tiskovno politiko. Kakor je videti, je glavni cilj, k', ga zasleduje spis madžarskega publicista, katerega je pač iskati v najneposredneji bližini grofa Apponvja, hujskanje madžarske javnosti proti Cehom in Jugoslovanom, doma in v inozemstvu, češ da slovanska propaganda ogroža obstoj madžarskega naroda, madžarske države. Zato pa seveda neizprosen boj Cehom, še bolj pa Jugoslovanom in jugoslovanski rmsli v korist najšovrnističnejšemu madžarskemu impe- Stran t L bitv. 2-V V irstu, dne 14» avgusta 191» •rijalizmu. Za nas je dobro, da čim bofje spozna varno svoje sovražnike, in ta§mad- žarska publikacija je prav dober prispevek k temu spoznavanju. _____ je brzojav Ob- i podeli zeit visok red, mu je bil podeljen */ijaiki {ISfg *n dosti kruha, mi! zasli^nl križec 111. razreda, ki ga hrani sedaj kot^™*** P©Iitl€ Sovjeti zapuščajo Moskvo. Ruska vlača st namerava, ker je postal njen položaj v Moskvi nevzdržljiv, preseliti prihodnje dni v Kronstadt. Lenin in Trockij sta že prispela tiakaj. V Petrogradu so glasom poročil iz Stockholma izbruhnili novr nemiri. Rusija je že par dni popolnoma'odrezana od zveze z zunanjim svetom. Brzojavne zveze z jugom, severonf in vzhodom so pretrgane. Sovražniki boljseviškega reži-n:a nenrčstano uničujejo brzojavne zveze z Nemčijo Edina možnost razgovarjanja obstoja še brezžičnim potom. »Secolo* poroča, <3a Je sovjetska vlada v Moskvi sklicala za došli teden izredno zborovanje ruskih sovjetDV, na katerem se bo razprav, Halo o notranje-političnih težkočah v Rusiji. Beg nemškega poslanika dr. lielffc-rlclia iz Moskve ie najboljši dokaz, da je položaj v Rusiji v resnici skrajno re'seii. Dr. Helfrerich je zapustil Moskvo še pred ostal«n poslaniškim osobjem in to ne morda toliko v svrho poročanja v BeroHnu, ampak predvsem radi tega. ker v Moskvi ni bil več varen svojega življenja. Kake razmere so vladale v Moskvi že pri njegovem prihodu, je mogoče razvideti zlasti iz dejstva, da ga je sovjetska vlada sama oprostila običajnega nastopnega obiska, da se mu ni biio treba pokazati na cesti. Sicer pa ni izključeno, da se udeje-žujeio protinemškega gibanja tudi boljševik i sami. Jiiztaika smrt *adporočnika Loewen- hardta. Kakor poroča »Schlesische Zei-tung«, je padel najboljši sedanji nemški bc-ni letalec, nadporočnik Loewe!?hardi, te dni junaške smrti na bojišču. Uradno nt-jr.ško poročilo je še v soboto poročalo c njegovi 52. in 53. letalski zmagi. Kmalu po imenovanju za nadporočnika je doletela smrt tudi njega, kakor poprej že niseo-va junaška prednika Boelckeia in Richt-hoffna. Finska — monarhija. Na plenarni seji, i k? sc je vršila dne 10. t. m., je finski deželni zbor razpravljal o predlogu, ki naproša vlado, naj v smislu § 38 stare ustave r.'TC-ie vse potrebno za izvolitev kralja. Protipredlog, ki se izreka proti ustalio* Itvi monarhije, je bil odklonjen z dve-tretjžnsko večino in se je deželni zLor v principu izrekel za izvoli te v kralja. Na podlagi tega sklepa se bo deželni zbor najbrže "začetkom septembra ali pa morda že 24. avgusta ses-tal k izrednemu zasedanju. da izvoli kralja. Madžarska agitacija v Bosni in Herce-g&v «i. — Novo Štadlerievo izdajstvo — - Iz Sarajeva se poroča: Madžari se sedaj zanhr:ijo v Bosniln Hercegovini za vsako stvarco. Šele sedaj so prišli do spoznanja, da je agrarno vprašanje eno najvažnejših vprašanj v deželi. Kmetovalec ie še danes pravi suženj, je tlačan svojega age. Kmet mera delati in dajati agi tretjino svojega ne v vseh. V tem pa nas vestil, da je na'Dunaju že se pa tolažimo z zrakom in obljubami. —;d Da, res je: za jugoslovansko Dalmacijo ni i vSc M¥.ZZvlk, ki je zaraJi vej treba kruha. Saj je dovolj; da žive oni tam j &-._J:ie, edino upanje. .Za!: cicali gori. ki niso nikofi-poznali lakote! hrsjia in stanovanj s u podtMg« praktikanta 7 a mesec september, oktobe- . ... , . v in. november J918. Cenjene ponudba. pod -Itolo-sr-min megov oce, kateremu je bil P^.vn-A,,^. na fCSt oJd Edinosti B 23 RIBE, Do torka, 13. t m., opoldne se Je oddalo rib za 118.936 odmerkov. — Danes se razteza vrsta od-rezka II. do št. 8000. vojne nrt>ral pretrgati Zti po tobkem času, ker le bi!, kakor rc-eeno, puk. } Tr.t> ul|ca s Nicolo yl9 l 3147 L:;rec prvi tržaški Slcvenec-častnik, ki je padel \ na italijanskem bojišču. da.!_ Prodala kuriva Ogije. 50 kg na rdeče izkaznice. — Rrzdcljev^nje - tiue 14. avgusta. — Cena 80 vinarjev' za kg. Sv. Vid: 1001—1250 (36) iH. Montfcrt 6, 1211— 1761 (36) uL Valle 6, 1—200 (37) nI. Ccreria 2, 201—1000 (37) nL S. Michele 16. — Staro meslo: 1001—1150 (26) nI. Cavazzeoi 3. — Nova mitnica: 1—1000 (27) nL Amalia 13. — Stara milnica: 3501—4500 (26) ul. Madoimina 8. 4501—5000 (26) nI Media 52, 5001—5520 (26) nI. Paduina 13. — Sv. Jakob: 1501—1800 (18) ti!. Bosco 32. — Ske-denf: 71—1J0 (8) Skedenj 508. cena 8? v za kg. — Sv. M. M. Spod.: 141—484 (7) nI. S. Marco 16. Koks. 10 kg na modre Izkaznice. — Cena K 2'7G za 10 kBogramov. Sv. Vid: 241—490 (47) ul. Montfort 6. — Stara mitnica: 351—802 (57) ul. Amalia 13, 1—100 (58) uL Colosna 2. — Sv. M. M/ Spod.: 1—150 (29) nL m vestf • Proslava cesarjevega rojstnega dne. V soboto, 17. t. m., Najvišji rojstni dan Njegovega c. in kr. apostolskega Veličanstva se bo v stolnici sv. Ju-sta ob 9 dopoldne darovala slovesna zahvalna službn božia. Namestnik vab: vse funkcijonarie c. kr. oblasti, uradov in državnih učnih zavodov, da se udeleže te cerkvene slavnosti kolikor mogoče polnoštevilno. »L* Eco« In nemški nacifonalcl. Pred nekaterimi dnevi smo objavili tndi mi članek, ki ga je objavila graška »Tagespostc, vabeč Italijane, da rfaj iščejo zaščite proti slovenskemn o", Jtrsroslovan-skemu »erodiranju« pri — Nemc?v- S*:'.^ ri ^ s tem Člankom tod! »L* Eco« in sicer, kakor sme i- .skein konsemnem društvu« pri Sv. Jakobu. Ta Organizacija ofLrbiic vofalšklfe sirot javlj; se povrnejo vojne sirote ki se nahajajo v Anka- j rai.u na letovišču, v četilck, dne 15. t. m. ob 4 j pop. — StariS? oz\r. sorodniki se vabiio tem potoni, da pridejo točno ob 4 pop. na.pomol della Sanfta po svoje otroke. Oubor šentvidske podružnice CMD ima v petek, 16. t. m., cb 8 zvečer sejo in sicer v prostorih društvene gostilne v ulici Lazzaretto vecchio. Ker je dnevni red izredno važen! se prosi točne in polnoštevilne udeležbe. Izvrševalnl odbor Z. J. 2. ima danes, v sredo, ob 7 in pol zvečer izredno sejo. Tovariši odborniki so naprošenl. da se seje točno, in po!no5tcvf'm» udeleže. Uradne nre strokovnega tajništva Z. J. t. so za stranke vsak ponedelje!-. sredo In pete!; cd 5 do 7 zvečer (mesto od 6 do 8 kakor doslej). Ob teh urah je strokovni tajnik članom na razpolago v yseh stanovskih in orgnnizac!?skIh zadevah. Pozor bratska društva! Magdalenska podružnica CMD priredi 8. septembra vrtno veselico >pri Tlrofcnr. Toliko na znanje občinstvu kr.kor tu_'i« bratskim društvom, ki naj blagovole upoštevati dan te prireditve. Vejkški pogreb. V tukajšnji garnizijski bolnišnici št 9 je 12. t. m. imu! mladoshelec tržaškega pomorskega bataljona, Viktor Debernardi. Togreb se bo vršil 14. t. in. ob 5 popoldne iz omenjene bolnišnice na vojaško pokopališče. Nabiralniki CMD, Irje ste? V poročilu c občnem zberu glavne skupščine CMD. se je omenilo, da se nabiralniki pač jako malo upotrebljajo pri nabiranju za Družbo. Večina jih stoji kje na kakšni omari. popoln orna so zaprašeni, in če hranitelje vprašaš. zakaj jih ne stavijo na mizo. ti odgovore le, da je vojna. Poznamo pa nabiralnik, ki vedno stoji na mizi in ki več aji manj donaša vso dobo voj::e precejšnje prihranke. Je pa to »angelček« v -De ! 2 'Vfft^ii' S Anton Jerkič ^o3'uje v svojem ateljei v rUiUzTUl v Trstu. Via deJle Poste št 10. 40 Mim Godinu" rev- pre»tiai; >e prodajr. v vseh lekarnah. Tiskarna „Edinost" v Ti vpisana zadruga v omejenim poroštvom Prodajalna sandalov in vodiiM Mov prodaja usnjate in p!atnene sandale, us-njate In železne podpialne n bi ke najboljših tovaren, gumijeve podpetnike, bele, črne in rumene gumbnice, kmetske žreblje, papir za pisma, razglednice, vojne dopisnice (Feidpost), črnilo itd. Ha toiiM i;» iebelo, Posiljatt.' d.Iela od Kron IJfT— n^p-e;. m m m mm VABILO na rei Bi,i ki se bo vršil v petefc, 36. mste 1918 ob 7. url zvečer v p^aiui odvetnika dr. Edvarda Slavlka (nffca Vfenta št 10,1. n.) DNEVNI RED: 1. Predloženje letnih računov. 2. Predlogi o razdelrtvi čistega dobička in sklepanje o tem. 3. Slučajuasti. naCelniStvo. v Trstn, d!, delta Scoiiiioia 2 se prodajajo pfalfttri ?evlji 5 ^>dpiati iz ce- vtne x usnjatimi podplatn mi nabiti;! PfrevziTnajo se tncli namočila po meri in izvršujejo v 2 dn».'h čo or.roćiiilt preskrbi platno »ava. ^a'ajo sa iJC^^iHi, fcds, čioi is mm* witE Specfallteta: mazilo za čevlje. BL &!i MMi 2. Stara sutnic3 (farrisrs t. 5 CtiiO 30. — Sftifio. Kupufam re In vstanke. Avstro-Ogrski se je poverila oknpaciia izrejno za to, Ja reši kmet- končno rešitev kmeiskega vprašanja. Ker so odklonili sodelovanje vsi poetično *u-glednejSi liudje, se mislijo Madžari obrnili na stranko dr. Lazarja Dimitrijevića. Madžari'. u v Ide vajo, da so age in begi zaostal žh elj. zalo pa hočejo sklenili zvezo s "kmetskim Ijuđstvcrji, ki je v Bosni najštevilnejše in tudi najživahnejŠe. Madžari nameravajo ustanoviti tri liste, za svoje politične namene. Eden bi b.l za moliame-dance. dru^i za pravoslavne Srbe, tretji pa za Hrvate. Med mohamedanci so že na-i\\ nekoliko ljudi, ki so pripravljeni delo-vati njim v prilog, ali denarja jim Madžari šc ne zarnajo, d očim so pa Srbom in Hr-• t.t m že ponudili denar vnaprej. Seveda "je šlo Madžarjem. sedai predvsem za to, kttpijo tiskarno. Lazili so okoli vseh 5 vskih tiskaren in so za tiskarne z i :-im imenom ponujali precej višje kot za druge. Ves njihov trud bi bil . da se ni končno našel vendar Iška-vl :. ki se ie za denar prodal Madžarjem. Kur-li so za 250.000 kron tiskarno — nadškofa Štadlerja, v kateri se tiska tudi znani irankovsko-rokovniaŠki p roti jugoslovanski list »Hrvatski Dnevnik«. Nadškof £tad!er je tako zagrešil zopet izdajski zločin na naši narodni stvari! Ce se verjame ministrom.... Pod lem naslovom piše splitska »Nova Doba« na uvodnem mestu: Ob koncu minulega me-scca, takoj po odgaditvi parlamenta, je minister za prehrano Paul smatral za potrebno, da ie sporočil vsej državi, da so članek vseboval precej skeleče očitanje na naslov sorigkeca deželnega glavarja in Ecovega krušnega očeta mnsgr. dr. Faidnttija, da l&-ta n?sel)uje slovenske Kraševce v furlanski nižini. »Eco« namreč z nekakim posebnim zadovoljstvom ngotavlia, da se ie v vojni fepremenilo marsikaj in da ie sedaj -Tagespost« začela opozarjati Italijane, da naj se vzprotivijo slovanskemu prodiranju. »Eco« je prav hvaležen »Tagespo^ti« za to opozorilo in sc 'črrdi le, da Nemci ne zavzemajo enakega stališča napram Ifaliianom glede Trentina. In če danes Nem<;i kličejo primorske Italijane nn obrambo Italijanske narodnosti, češ da so Italijani prcmalo-marni v očigled slovanski nevarnosti, so krivi temu Nemci sami, ker so se. na krmilu vlade, bratili z rdečim internacijonnlizmom, katerega so smatrali za najboljšo oporo proti r.acijonalizmu. Nemci da so s takim svojim postopanjem sami odprli pot Slovencem v italijanske kraje, in da Je zato nepravično, če zvračajo krivdo na Faiduttija, ki je sam in brez moči proti prodiraniu Slovencev v ozemlje drugih, molče dovoljenemu po onem. ki hoče prevladovati na vladi. Končno poživlja »Eco« dopisnika *Tagesposte«, da naj svojih opominov ne naslavlja na »nas« (Ecovce), temveč na nam je zoper dal svotico K 17 in se že zopet polni. To r.aj se posnema tudi v drugih lokalih, in poročilo o nabiralnikih bo drt-go leto ugodneje. Vsi nabiralnik! na mizo, da jih- ima ljudstvo pred očmi in pri roki. ako hoče kaj darovati; ljudstvo pa naj porrb? vsako priliko, da se spomni CMD! Vojco - po?i:o?n: srad političnega društva >Edi-r.osti« posluje v prestolih »Tržaškega podpornega in bralnega društva« v i'Uci Carintia št. 39. I. nad., na levo, in sicer, izvzemŠ! nedelje in praznike, vsak dan od 9 In pol don. do 12 in pol pop. Ob tem času je urad na razpolago strankam za vsakovrstna pojasnila in sestavljanje vlog v vojtfo-cskrbnih in rajnih drugih, zadevah. V slučajih potrebe bo poslujoči uradnik za stranke tudi osebno posredova? na prrstoinih mescih Mestna zastavljalnica. Danes, v sredo, se bodo prodajali dopoldne in popoldne nedragocenl predmeti, popoldne obleka in perilo, zastavljeni na zastavne listke serije 142. Navijale! cen. Knez Ivana iz Buzeta, stanujoča v Sv. Ivanu št. 552, je prodajala paradižnike po 1 K 20 mesto po 1 K 8 vin. Zaprli so jo za dva dni. — Cernlvnni Lucija in njena mati Marija, obe Iz Izole št. 777, sta istoteko prodajali paradižnike svoje lastne sorojake, ki so sami krivi, da pri- R ^ y mesto pQ predpisani cenL Preselili morski Italijani, zlasti pa furlanski Italijan: ne store ^ ^ ^ ^ ^ v luknio _ BeznIČ Mar5jI s dovoli za svojo narodno obrambo proti Sloven-, • ^ §t/5( kl je prcdaja|a krompir po 4 K mečem. — Zanimiva fe za nas ta Ecova polem ka, zanimiva tem bolj. ker Je *Ecov« člankar nateknil zanjo najfinejše rokavice, da bi le ne zadel preveč »krivcev«, dočim pa je isti »Eco« nekoliko dni, preden je izšel oni članek v »Tagesposti«, naravnost z revolverjem skočil na nas Slovence, češ da vdiramo v furlansko nižino, in je tudi v tem članku sicer ne take robator a vendar tudi udaril po nas. češ da mf uživamo vso svobodo In vsa sredstva In da nam je tako pač lahko izpodrivanje Furlanov. Eno pa Je povedal popolnoma prav »Ecov« člankar, ko Je dejal, da je bi! obrambn: način primorskega italijanstva, kakor je morda ugajal tržaškim in primorskim nemškim no.cijonal-cem, pogrešen in je dosegal nasprotne učinke. Mi bi dostavili samo eno: ravno tako posrešen in še bolj pa je tisti način italijanske narodne obrambe, ki plava nrenda pred očmi »Ecu«, namreč da bi sc z nemškonaciionalno pomočjo pritisnilo ob tla primorsko jugoslovanstvo. Za koliko časa bi bili poleni »ohranjeni« primorski Italijani? Na to vprašanje seveda ne b! hotel odgovoriti »Ecov« člankar! ' Značilna zcpteciba. V petkovi splitski »Novi Dobi« čitamo med dopis! iz pokrajine naslednjo vest: »Narodu Je dobro!.... Pišejo nam iz Drniša: Nedavno je bil tu mimogrede c. kr. namestnik srof Attems.« — Ostalih dvajset vrst te vesti je črtal cenzorjev svinčnik. Ali se mora res^ goditi dobro našemu narodu v Dalmaciji, menda celo tako dobro, da cenzorju ni pripustila- vest, da bi svet izvedel za vse dobrote, ki jih uživa tamošnje ljudstvo, ker bi drugače morda te dobrote izzvale odpor drugje, kjer se ljudstvu ne godi tako dobro, kakor v Dalmaciji. Za odmero naiemnarloe davku podvrženih poslopij in 5% davka dohodnine začasno da-< ka prostih novih hiš a) v mestnih okrajih: V. Stara mitnica), VI. (Sv. Jakob) in v davčnih občinah: Kjadin, Carbola Zgornja in Sv. Marija Magdalena Zgornja za leti 1919. in 1920. v smislu zakona 12. Julija sto'po 3K 20 v, so zaplenili krompir in ga prodali potem na trgu po običajni ceni. Zaprli so jo vrh tera za 3 dni. — Bocchi Ivana, 19 let stara dekle iz Izole št. 367 in Terentin Katarina, roj. leta 1S7Č. tudi iz Izole, ste bili istotako zasačeni pri prodajanju paradižnikov po zvišani ceni. — Cič Terezija, stanujoča v ul. Boroević št. 69 je prodajala fižol po K 4 in ne po 3'20 K- Odšla ie za dva dni v luknjo. — Cussa Marija, roj. 1878, stanujoča v ul. Malcanton 15 je hotela skriti tri koše paradižnikov, a so io pri tetu zasačili in je bila ob-so'cna na 100 K globe. *Rasca Lucija, roj. 1S67, stanujoča v ul. Parcinotti št. 5, je prodajala para-dižnike celo po 2 K In majhne koščke kruha po Isti ceni. Izgovarjala se je sicer, da je kupila prvo blago po 1*20 K. drugo pa po 1*90 K v Trstu, kar pa ji ni nič pomagalo. Dobila je tri dni zapora. Tatvina. Na Borznem trgu št. 11 so ukradli tatovi pisalni stroi »Continentalc, ki Je bil vreden 4000 K. Občinska uprava v Dekanih. Is*r:i sprejme- takoj v siužbo * pomožno pssa? moško moč s plačo po dogovoru. Zahteva se: 1. Avstrijsko državljanstvo. 2. Starost nad 18 let. 3. Znanje slovenskega in drugega deželnega jezika. 4. Znanje knjigovodstva in strojepisja. 5. Dokaz o dovršenih študijah in dosedanjega. zaposlenja. 6. Zdrava telesna sestavar t3«i ffšrcre naprej* istrsko m aaMnsko ms r« lir-A&elo. Sfcl^iifn uhu F -« f-!'r n! INranH 1 ni$ifeiB mi mdeiS tlela, m Mite L LLT^. m___T -smzj^zzzzM ■ T- - - C MlfraOftfefVH «3 P^rfnil A Iklffiil&lnai^M&M ^-rSftS^ltfft i | Trst, Vič« Cassa «1? m^^fmlo 5> . ff5jsif3l !» rezerva S iT^S^MI^- | FI LI.iALS.li: Dunaj rejrellrjfelt 7 9 ^ Du -lovnilc. Kotor, l.juljljar:.", \ Op •» tli a J Split, L . a". VLOGE NA KNJIŽICE t I m --------1 3 ------------f ——^ 2 O .........c; : fođ 'tfleva rlo^e do dna v a vzV.**. i'entaiUra ^ ! p p n?,njo baukObr slovet i-a vleg n g j P tskoiomin iir>ra5uuu pi ap^o^oru - Atp)e * . obligacijo, taštama pismi, priioritst^ ••• S ne uko, srečke," valute device, prornose itd r» j / w t PREDUJME ni ■ r^nte. vrednostna papirje m > * i & io/.e$3 v javnih skladišč.h. SAFE DF.?0.'I'.'3 || PliOMESLJ.--Prod ja sr čk razro iae 1 £r je. Zavarov-nja vsakovrstnih pap 9 " knrrni izgubi-, rerizija freb-nja sredic i. ' d. ^ ' brezplačno. Stavbni kredit, rembattfi krc lici. t« Borzna narofiila. — Tnkuo. t SIENJ ALNI CA.---ES KO M1* M iiM IO | Telefoni; 1403. 1733 in "ioTS Uradne ura« od 9 1 psps) 'i? * Brz ojavi: JADUA^TS CA. do 6 zvečer. J■ Pogreb pokojnega Maksimilijana Hervatiča se bo vršil danes, 14. t. m., ob S pop. s postaie Boršt v Ricmanje. Damlo, T4. avgusta 1918. — Žalujoči ostali. HALI OGLASI i se ratunajo po 6 vlit- beseda. — DsbtI« Ksksna m a dvo;ao. - Halmw.Ua pris:t?jblita znaSa W #lnarjav. Preda se koza s koaliCem in krmo *a zlrro. vv. irant ul. deUe Linfe 650. 2578 se roru pri Sv. Maiiji ilagdalani Zgornji fit. 3 hiša z vrtom. Cona po dogo- 2579 četku avgusta prične sedem egrlptovških I 1896 drž zak §t 120 in 28. listopada 1912 drž. pni^rja a aH 5 nadstropni hišo v sre int meaUt Cnih občinah: Sv. Marija tki^iSH s piikl .debelih let. Javnost je bila še bolj ali niaflj j Z2k gt 2\?; b) v davčnih i pripravljena, da tud: peto leto vojne ne! Magdalena Spodnja. Rocol in Skedenj, samo za ibo lr iise od četrtega, kakor je b:lo tndi J jet0" 1919 v smis!u zakona 9. februarja 1^2 d»--1 Čeh*to slabše od tretjega itd., toda pr"; nas; faVnega zakona štev. 17 in 28. listopada 1912 drž. je birokracija dokazala 7e neštetokrat m dokazuje vsak dan boli, da ni kos anarhiji, ki vlada v vprašanju prehrane. Nihče ni -viek« za jezik gospoda ministra, da slepi vjavi: :'t* v neresnim: obljubami, za katero niti v siti! ni mogel pomisliti, da jih bo mer-rei v resnici izpolniti. Najnepremišlje-neju pa 'f- zak. SC 242 in sicer le od v najem danih poslopij, nai se oddajo najemninske napovedi pri tukajšnjem c. kr. davčnem upravništvu Trst II. (Corso 37) I. nadstropje, soba št. 8, najdalje do konca: ad a av-cs'a 191 v. ad b septembra 1918. Posestniki hiš pod b), kateri imajo 6 ali manj za ni?err:mke določenih prostorov, oddajo lahko svoje napovedi bilo, da minister ni obetal vse-! Pi;>r:tno ali 'ustmeno pri okrajnih načelnikih. Gle- obenem no ozna- Že deveti dan avgusta, toda za nas SO mi- Pravi slovenski Junak. Tako je oznWil skupta-nistrove obljube Še vedno same prazne be- ski poveljnik rezervnega poročnika, \trža5kega sede, in Stavili bi, da tako tudi ostane. Saj j Slovenca Božidarja Lubeca, ki je kot prvi"Tr2ačan-ne Živimo V dobi Wichtlovill kurzov. in časfmk padel na soski fronti v noči od 16. na 17. stori se gotovo kaj, seveda ne pri nas* i junija leta 1915. Na priporočilo arm^nega povelj- ^emveč v nemških deželah* četudi mevda nika, li ic predlagal, da naj sc padlemu Junaku _ klavnimi pros'.ori za trgovino. l'o-nadbe pod U' na Ins. odd. Edinosti. Posredoval ei izključeni, _ 2580 a SflifVFtt (dvorec) v lepem kraju z raz-le-riU^ilil dom na moije in zemljiščem. Ponudbe pod 'iti- na Ina. odd. Edinosti. Posredovalci izključeni, _2580 b uniči tedtrjfto filtra Vzorce, stcklcniea Večja steklenica . Brizg al ni ea ..... Prodaja se v vseh lekarnah in mir cah. Glavna zaloga za Avstro -Ogrsko: Lekarna »Zur Hofinung« 14, l-ecs Ogrsko. -3TS9* vsake vrsto kupuje in plača po najvišjih ICllS cenah Fran Babič v Trstu uL Moi no grande št. 20. __2,12 fitKAfmAlM takoj v službo coklico od 16 do IS let »taro U. trgovino » mešanim blag m. Pi meae ponudbe a dobrimi izpr ce-v;ili do i 5 t. m. na naslov Božidar Jiastelic, Mater ja (Istra). Izvežbane ▼ trgovini imajo prednost. Plača po dogovoru ,_ ijjUm učenca ali «č*nfco ca caaieovor v sloven-151C HI skem Joziku. Gostilna »Alla Vittor a^. nI. Sorgen'e. ^ > _ 257 J InaiMiiIftni m išče sa podučevanje uSenea llniniftiur JV. gimnaaij«. Naalov pot« In-. odd. pod Jumkttr', -- Dobroznana urama In zlatarna 8. POSU v Mil Iti stare BltaUe ste?. 3. B8£Ctd ZSlO^ BSakBSKiillil or ter mmih 2Mmn. Podpisani IVAN HREVATIN iz Malije h. št. 110. občine Izob, izreka tem potom svojo najsrčnejšo zali \U> čislanemu ZaVarovaliiemu oddelku c. kr. avstr. sk a Ja za vojaške vdove in sirote v Kopru za tudno izplačil» zavarovalnine po svojem sinu Avgustu, umrlem pri vojakih meseca majnika t l ob vplačilu komaj, enkratne premije. Toplo priporočam vsakemu očetu ali družinskemu poglavarju ta prekoristni način družinske -oskrbe in zgoraj navedeni zavod, ki se je s svojim hitrim izplačilom izk.izn'? zelo točen. Na Maliji, dne 10. avgusta 1918. I m Hreutln. hm diali za Trišl (Monfilsone). Dobijo dobro hrano, dobro plačo In stanovanje. Ponudbe sprejema Viktor imm, slisbenl podjetnik Opčine pri Trsta, vno Hllda. B 37 —^^ M