101. številka. Ljubljana, vtorek 4. maja XIII. iHo, 1880. SLOVENSKI NAROD. I«2»j& vsak dan, ixvzem£i ponedcljke in dneve po praznik ih, ter velja po polti pnjeujan za avs tro- ogersk e deiole za cclo Juto lfi g?., za pol teta 8 g\. ■4 frtstrt leta 4 gld. — Za Ljubljanu brez počiljanja na dom za cclo leto 13 gl0 kr., po pošti prejeman za Čotrt Itta 3 gold. — Za oiiiau i la so ptaćuje od četi rist opne petit-vrste 6 kr., će ae oznanilo eukrat tiska, 5 kr., će se dvukrat, in 4 kr., ta se trik nit uli već krut ti.sk*. Dopiai naj ■« iavnle frankirnti. — Rukopisi se ne vraćajo. — Ured niSt v o je v Ljubljani v Franc Kolniautivtj hiSi St. .'J „gloiJaliSka stolba". O pmvDiš tvo, dm katero iihj se blagovolijo poŠiljati naroenine, reklamacije, oziikmjIh, t. j. administrativno stvari, je v „Narodnoj tiskarni" v Kolmanovej bifli. Nemci v svojem sovraštvu do Slovanov. Liberalni Nemci so v svojem groznem aovraStvu do vsega slovanskega uže već kot smesni. Oni v slepej bolestnpj strasti, zvanej „furor toutonicus" v štajerskem Građci uže fcar nore, tako, da se nam bi bilo bati tncih sosedov, ko bi ne vedeli, da ravno šlepa strast sama sebe sne in onemu največ škoduje, kdor se jej uda. En slovenski komar se je, Bog ve kako, izgubil v štajerski Gradec, Nemci so ga zagledali in zdaj vpijejo in tulijo grozno in đopovedujejo Btrmečemu svetu, da je to velik konj, trojansk konj, ki nosi v svojem slo-venskem trebuhu strašno nevarnost za Nemce, ki jih hoće — posloveniti, Gradčane, trde Kemce! Kakor je povestnih sedem Švabov brabro z zjedinjeno močjo marširalo na jednega zajca, tako so graški mestni občinski očetje opasali nemško orožje in z velikim vojnim krikom marširajo zoper zajca — zoper „ne-varaost", ki graškemu Nemštvu preti od Slo-vencev! Trezen naš človek bi mogel misliti, đa se šalimo, a žalibog, prav resno istino govorimo. Zato, ker je bil v Gradci, Bog ve po kakej zmoti, poleg nemškega, tuđi s 1 o v e n s k plakat na oglih nabit, ki miloščine prosi, je ves nemški Gradec po konci „nemštvo je v nevarnosti !u V graškem mestnem zastopu je odbornik dr. vitez Weiss dne 30. aprila od besedefdo besede ta-le p r e d 1 o g stavil: „Nekoliko dnij sem so prilepljeni na uličnih oglih tukajSnjega mesta okl»ci avstrijske družbe „rdečega križa" v dveh jezicih, nemški na jednej strani, slovenski na drugej. To ježalostno znamenje časa. V naSem mestu, katero so imenuje po pravici ia pri-zntuio nemško mesto in ki je znvetje pravoga nemškega avstrijstvn, predrznilo se je ogovoriti (apostrofirati) prebivalstvo, ki je rodom, nravijo in mišljenjem složno nemško, v nemškem i n slovenskom jeziku. Ne more se to drugače tolmaeiti, nego kot poskužanje, da bi se tuđi v naše mesto, ki je bilo obvarovano doslej pred narodnostnim prepirom, za nesla narodna agitacija — dozdevno nedolžen ozna-novalec prihodnjih dogodjajev. „Mestni zastop, ki se je zmirom prizade-val, da je ohranil neoskrunjen nemški značaj graškega mesta in mu pridobil veljavo, ne srne zato odlašati, da tako poskuSanje tak oj ud uši in da se temu nasproti javno oglasi. „Kako blizu je nevarnost, kažo najoovejši dogodJHj'i: nemškim uradom na ČeSkem se je ukazalo, da odgovarjajo na dopise avtonomnih družeb Češki, — nemškim oh'cirjem na Dal-matinskem so vzeli možnost, da bi vzgajali svoje otroke v svojej garnizonskej postaji v nemškej aoli, in v našem sosednjem mestu Mariboru se delajo priprave, da se bodo Sole posIoTenile, dasi je prebivalstvo skoraj do ćela nemSko. „VpraSam: je-Ii to toliko nnglaSevana narodna ravnopravnost? — Ne! to je zatiranje nemStva, ki pomenja samoumor države. A temu se hočemo izogniti se sredstvi, katere imamo v oblasti. Zato predlagava jaz in občinski odbornik K o 11 e r: 1. Slavni občinski svet naj sklene resolu-cijo, v katerej naj izrazi prepričanje, da je zajedanje slovan sk ega življa v soli in uradu v deželah z mešanim prebivnlstvom škodljivo kulturi države, a da se s tem zatira nemStvo in rdzpiha narodni prepir do velikega požarn, vsled česar se država vodi navzdol; v tej re-soluciji naj se tuđi izjavi, da hoče mestni zastop vs«k poskus narodne agitacije v Gradci odbiti energično. 2. Da se po opravilnem redu ravna s tem predlogom, naj se odda odseku 5 udov, kate-remu naj se naroči, da kolikor mogoce kmalu poroča o tem predlogu in predloži dotično resolucijo." In res, ta pretilog, to prav „iz trte zvito" prisiljeno narodno nemško ščuvanje, ta izraz nemškega crne ga sovraštva do vsega slovanskega, sprejeli so graški mestni odborniki jednoglasno in volili odsek za dotično resolucijo. Mi niknkor ne zalitevamo, da se mej Nemci na Štajerskem poleg nemškega tuđi slovenski plakati nabijajo. Le naj se jira pusti samo Literarno pismo. Gospića! koliko časa se uže nijsva videln tu pod čito! Moja in vuaa krivda nij, da je vgasnil vir mojih pišem, ki je tekel nekedaj tu v podlistku. Kedaj je uže bilo ? Memla pred štirimi leti? Tedaj sem vam pisari! o Boris Miranovej poeziji! Štiri leta! Dolg čas! Odkrušil se je nama mej tem lep kos življenja! In vsako jutro, ko si pred zrcalom češem svoje lase, izmjeni si jih lepo število, in mej njimi mnogo sivih. Starost trku na vrata. V srce pa sili tista dolgočasnost, ki človeku izsesa iz žil veselju do dela, do življenja. Kaj hočemo! Zukon muave je tak! In pri tem naj bi bil še pisma pisarill In prižel bode čas, ko bodemo zlezli v zemljo, in poginili brez spomina. In če nijsmo po „Matici" izdali kakih prevodov, okomili in robatih, tedaj še v matičnih Letopisih spomina imeli ne bodemo! Ker uže ravno o slovstvenih stvareh govori va, moram z grozo obstati, da se bojim rane smrti! Če me smrtna kosa pokosi v letih roJadostmb, potem je moja slava izgubtfena! Ker, gospica! pri nas je le tist pesnik, kateri doživi visoko starost. In ko bi bil Metumlem Slovenec, bil bi brez dvombe naš Giithe po-stul! Dobili smo novo tehtnico, na katerej tehtamo svoje poete. Tist, ki jo je zna^el, po-ložil je na njo Preširna in Ivana Koseskega, — in glt'jte, gospica, t> ubogi PreJiren dvignen je bil proti nebu; težji Koseski pa je smuknil v globotino! Ta ubogi IVe.široii! Kaj je ta mož storil /a nas Slovence? Ničesa! I'a<", popil je neko liko slovenskega vina! To pa je memla vse, vsaj to so neka gospoda jedino le vedeli po-vedati o njem! In ko je umri, Se nij bil star Neiztrohnjeno serce. Slovt'iiSčitni leta 1817. CJrob kopljcjo, de zatlnji nierlić bo vanjga (ljan; Obraz blodg.i ruladončit perkaže ao na dan. Kopači osteruiijo, do '& ust njih sapo ni. Manj vstruđcui pogrobei vanj vporajo »ći. De jo lepo, bi aodil, visoko (6\o vsak, Ak bil bi nekukovi zafiii»til ga ublak; Hile lepo bi usta, lep bil obraz bi bled, Ak bil bi nekakovi proč nojcvoljo sled. Dalj fas ni trupla glcdut, dih pervi ga zdrobi; Serco samo zuvzotiiu o.ftaiio pred o^mi. Šo bijo, fio ćutiti jo ravna tak gorko, Ko, de bilo bi v peruih šo zdravo in živo. petdeset let! Ali je to starost, kakor jo mora imeti pravi pesnik ? Gospica! Če se torej hočete podati mej naSe slovstvene delavce, dajte se najprej pre-iskati po dobrem zdravniku! In če hoćete priti g svojitni deli v slavo „Matično", naj vam je Ivan Koseski uzor! Duber prijatelj izročil mi je Prezirnovo „neiztrohnjeno srce". Z veliko gorečnostjo in se z veCjo potrpežljivostjo prebrodil je Koseskega deln, ter potem slabo to Preširnovo pesen na Koseskega preložil ali prestavil. Tu je imate: Pevca ostank. KoseSčina lt^ta 1880. Se grob prekapa, nov de murtvac so borano nut, BledevSi luludo lice izilerka bc imjjnit. Kopiiau groza davi, začude tru jih mraz; Kim bruai vid pogumnost, zazrejo pak obraz. Je sonda sploii, de bla bi ćrepinc krasna vij, Če preč bi parno tenjo otlpilinul bistri piđ; Scer čedni kip je Sobo, cio mični Me je blod, Če njega bi ostilvilsi žalba miita pred. — Že sapa grud zđrobivfii glcdjivcara stavi vpor, Samo sorci5 proBtalo telosa je razdor: Šo žaruo trepetu, cio gorkust i uliti niivpik, Kot bio bi trupla ^utiga bJpouiui izmik. nemSko. Mi tuđi mislimo, da vlada, ali kdor je početnik onih plakatov, nikakor nij dala nabiti jih iz ozira na 30.000 do 40.000 Slovencev, ki v Gradci prebi vajo (pri katerih se memla vsaj berači ti sme tuđi po slovenski brez nevarnosti za nemško narodnost.) Mi ćelo iz vida puSčamo, da je Gradec glavno mesto Štajerske, kjer trcrjina davkoplačevalcev in vojakodajalcev le slovenski govori, da je to-rej slovenski jezik na Škijerskem „landes-sprache" kot nemški. CJliisno moramo pa Slovenci protestirati, da se od strani Nemcev zarad jednega beraču jočega malostnega plakata frivolno in hi-navsko vladi in naSej narodnosti sovražne na-mere insinuirajo, in da se zoper Slovane in njih jezik ščuje! Kolikokrat so uže bili kje prilepljeni magjarski plakati ali oglasi, itali-janski in drugi; na železnicah povsod. Čeznaš in hofeS, beri plakat, ce ne, pusti inmimo pojdi! To je pri nas navada in pri res omi-kanih nenemških Ijudeh. Liberalni graški Nemci pa zarad tega vpijejo in tulijo kakor bik, k; si mu pokazal rudečo cunjo! Na javnem oglu visi slovenska črka, niti brati jim je nij treba, prezirajo jo lehko kakor da bi je ne bilo, — pa delajo iz nje afero! Zares to je tuđi nem-ška temeljitost. Cei ta slučaj priporočamo našim nem|-škutarjem v premislek, t. j. tištim, ki so slovanskega rodii in imena, pa z Nemci glasu-jejo zoper svoj rod in materni jezik. Će i majo le majhen os tanek srca do svoje krvi, bodo izprevideli, kakove prijatelje imajo, in kam jih v tacih okoliščinah kliče naturna dolžnost. Iz državnega zbora. Kakor smo v „politicnem razgledu" zadnjega lista uže omenili, sklenil je brambeni ođsek glede voja>ke takne staviti zbornici tri principijalna predvprašanja in ako zbornica pri-stopi k tem, da brambeni odsek že le potem nadaljuje posvetavanja o vojpškej taksi. Poro-fevalec TilSer je soboto zbornici stavil dotična vpratanja. O vsakem teh pređlogov je zbornica po-sebe glasovala. Zoper prvi je govoril odstopivli poročevalec o voja^kej taksi grof Rihard C 1 a m , a zbornica je sprejela prvo točko, isto tako drugo in tretjo. Odseku pa se je dal nalog, da v osmih dneh z nova poroča o zakonu glede vojaške takse. Vladina pred loga, t. j. prav za prav ustavovernega ministra barona Horsta, o vojaSkej taksi je s tem odvržena. Zbornica je prešla potem k drugej točki dnevnega reda, namreč k nadtljevanji bud-getne debate. Na vrsti je bilo trgovin-skega ministerstva osrednje vodstvo. Po-slanec Russ je govoril zoper zdanjo „sprav-liivo" vlado, ker ona za avstrijsko gospodarstvo ne stori ničesa in da ne varuje cislejtan-skih interesov napram magjar.skemu nasilju. Njemu je odgovnrj'al trgovinski minister baron Korb. Koncem seje so centralistički poslanci in-terpelirali grofa Taaffeja o znanej njega naredbi glede nove naredbe o uvedenji češkega kot uradnega jezika na Češkem, je-li res on izdal tako naredbo, za kaj in kako da se to strinja z državnim! osnovnimi zakoni. Interpelanti se sklicujejo na člen 19. državnih osnovnih zakonov, na podlagi katerih se vsakdo sodnijskim potom in pred državnim sodi-Sčem lehko pritoži, ako se mu kratijo držav-Ijanske pravice; nadalje, ako se izdajejo sploSne, sodstva in administracije zadevajoče določbe za izvrševanje člena 19., more se to zgoditi samo zakonodajaJnim potom. V tej interpe- Vsi praSajo, kdo zadnji v to jamo djan jo bil, Gotovo bi! svetnik je, ker ni ves v grobu zgnjfl. Stal tam je kamen, kterega nihče pred čialal ni, Hite mu mah otrebit, napis tak govori, De Dobroalav je pevic bil tjekej pokopan, Ki pel v tak milih glasib je od ljubezni ran, Pel v tak alovečih pesmali čaat lepe deklice, Prevzetne goapodicne, nemile ljubice. Al, ko si je zvolila mlađem?« druziga, Iz pera nobena njemu ui peaem već perfila. Pcr Bogu ni tolažbe iskat no per Ijudeh, Oči kalil mu jok ni, razjastiil lic ne smeli. V nemar naprej je živci, manj avet, ko. razujzdan, Umerl je nespovodan, in ne v svet olje djan. Vfli pravijo, de njemu svetost ne brani gnjit, Vsi pravijo njegovo srce ne more bit'. „To pevčovo »rco jo," atar moz tam govori, „Ak bi bilo svetnika, bi mir mu dala kri; Svetost ne, peami večno mu branijo trohnet, Ki jih zapertc v persih je nosil dokaj let. Mi inu aerce odprimo, pod nebara naj leži, De »lan danaSnji prejde, do perva noč mini. De vstiuio drugo sonce, perpelje beli dan; Spet zajtro ga poglejmo, ko mine zor hladan. Uladijo nnj ga sapce, naj rotm pade nanj, Naj 8OHC1!, luna, zvezde, kar so mu povskih aanj l'rel vrtilriile v življVnji, prejmejo spet z njega; -Ak bo ta čas splahnelo, spet zagrebimo ga.u JRazplatili eerce so, ležalo noć in dan, Jo tim pod jasnim nebam, ko mine zor bludan, Ko vsttne drugo sonce, serce tako »kopni, Ko beli Biieg spoiuladi, d < kaj zagrebsti ni. Gospića, sedaj vidite, kaka ničla da je nas I'icšircn. Čemu pa je tuđi pesni koval tedaj, ko še ni/ bil „star" in ko že nij bilo na svetu „Matice slovenske*. Za denes naj končani. Če bodete „pevca ostanek" brez nasledkov prenesli, potem ste zdravi, in Se dolgo bodete Živeli. Je v<5pro8 splođni, sadnji kdo tuki bil ložen; Sigurno bi* svetnik je, ker ni vea gnilbe plen? TidSi tam grobni kamen, poprej nikomu mar. Treznivđi ga mahfibe napis berejo kar: Tu Dobroslav je pesnik icagroblcn nekda bil, Ki milbe žal in vugo jo v pesmih ću tih si 1 In viike slave peval le divi railki v čast — Gospini puhli, včula ki ni njegovo strast. Ko pa za funta đrujga so nje pohot je vžgal, Noheno već ni pesmi od sebe pesnik dal: Ni niolil in ne klel, se ni j^kal ne srnejal, Pa maraikteri grođ je za tguni mok izdal. Se anal brfg je vsakili, jo živil tje v en dan, Je hipno umerl in javolne brumni kot kriatjan. Vsi tulijo: To pevca gotovo ni serce, Ki živci cio broz enosti že davno v paklu žge. Glej pevca serco v prcSi, znkruli tam sivor! Če bio bi svetca, naj dio bi bio že Bcer odmor. .Svetost ne, veke pesini mu branijo raztop, Kim perat mnogo godine bilo so zakop. Serce to razklenimo pod neba prost obok, De mine dan, presuče ae noćnih zvezdic tok. Ko sunčna vprega drugič podirja zza gora, l'a zopet sim priuialijinio raniga hoda. Kar pesnik z lune, aonca je pevskih stiskov snel, 15o nebnih krogov lok j i ti do jutra natrag vzel, Ko jih Hurco prozrači, prežehta roae tik. — No zgintl Se — zakopljcino zadnjih ga do pik. — Serc<5 lopato vđriliba na plasti skala dvo — Drobljanci tam vedrili do beltga so dnu. Ljudjo dospevši voh.ili med grrtbmi ho vprek. — | Nić naj ti ni — ginivfii kot kufrc pulitui lek. Poljubujem vam rožnate prste, tor ostajem vaš ponizni in menda uže pozubljeni Če-atitelj Emil Leon. P- S. Prehigatelj „pevcu ostanka" je čestitljiv „sivor", ter vživa v svojem krogu mnogo „pietete". ^ Iaciji se tuđi trdi, da se je v dotičnej naredbi za Češko navla^fi premenil pojem „deželni jezik" in „v deželi navadni jezik", kar je protivno § 13 občnega sodskega reda, in da dotična naredba seza predaleč, več nego se praktično potrebuje, zato da je „v prebivalstvu ve-likega nerazcepljenega nemSkega jezikovnega okraja na ČeSkem prouzročila globoko vzne-mirjenje*. Govor slovenskoga poslanca Kluna za dr. VoSnjakovo resolucijo o srednjih šolah v drž. zboru 23. aprila. (Po stenografičnem zapisniku.) (Koneo.) Narodi, ki jih le s silo Bkup zvežejo in z moejo skup drže, se pritiska kmalu naveličajo in če se jim pokaže kaka priložnost, se le pre lahko vdajo skuSnjavi, otresejo nestrpljivi ja-rem in si i.^Čejo lepifega in mimejega življenja. (Klici na levej: fujte! čujte!) Tu omenjam le zgodovinske dogodbe, ne cikam pa nikamer. Prav tako pripoznano je to, da je narod tem trdnejSi steber državi, fim bolj razbistren in izobražen je. Ker se pa narodi po pedago-gičnih načelih morejo izobražiti le na temelji svojega lastnega jezika, bi bilo prav res na korist državi, če bi se — namesto dati si izjaviti koncesijo za koncesfjo in mejsebojno mržnjo gojiti — prijazno in Ijubeznjivo spustili do narodov in jim dali radovoljno to, kar za-htevati imajo pravico. (Dobro!) Namesto zadr-ževati razvoj materinega jezika, bi ga morali vsemu na korist gojiti, vpeljati ga v prostore javnega življenja in dati mu ne le v soli in cerkvi, ampak tuđi uradu, pri sodniji itd. vso prostost. Teoretično in formalno, gospoda, ste po določbah temeljnih državnih postav tuđi pri-poznali to, da se bodo naSe Šege, jezik in navade spoštovale. Ali dozdaj so bile to le prazne obljube, ki se na papirji pač res lepo svetio, ki so pa — če mi je dovoljena primera — take, kakor jedilni list, na katerem Btoje zapisane najlepše, najslastnejše jedi. Kaj pa po* maga lačnemu, Če mu tak list daste, če mu pa ne prinesete na niizo tuđi blastno zaželjo nih jedil? Ali bo njegova lakota uže s tem pregnana? Ali ne bo Se bolj lačen, ko mu bodo kadile se v nos razne dobre jedi, ob katerih se drugi poželjivo goste? Kaj pomaga torej, če ste nprejeli, v državne temeljne postave lepe stavke o enakopravnosti narodov, Če jim pa te v resnici nočete dati, in mo-rajo naši narodi Se zmirom čakati tistega časa, ko se bodo te lepe obljube rendar enkrat spolnile ? O premembi najviSjega vodstva nnučnega ministerstva se nam je obetalo, da se bo pri rredbi Sol gledalo na prave in dejanske potrebe naroda. To je pač le pičlo majhen ža-rek, ki nam iz obetanja gospoda naučnega ministra zasveti, toda kdor je bil vedno le v temnem, se razveseli tuđi le enega žarka sve-tlobe, ki mu zine v temnico, in kdor je moral zmirom pomanjkanje trpeti in stradati, je zadovoljen tuđi z najmanjem darom, 'ki so mu poda. Po priporočanej resoluuiji se ima doseda-nja krivica in zamuda v smislu enakopravnosti slovenskega jezika vsaj enkrat popraviti. Le ta cilj ima resolucija po promčunskem odseku predložena. V njej ne prosimo nobene prednosti ali kuj druzega posebnega, marveč za« htevamo le, da se uže veljavne postave, ka-tere ste vi, gospoda, skovali, dejansko izvršu-jejo in da zadobi tuđi na§ jezik na srednjih ■Solah naSih tisto veljavo, ki mu gre kot pra-vemu materinemu jeziku in kakeršno ima po nemških deželab nemški jezik. Če prav je ne-kaj čisto naravnega, samo ob sebi umljivega in spodobnega, se nnm je do zdaj trdovrntno odrekalo — po mojih mislili pač bolj zavolio pomankljivega poznanja naSih razmer in zavoljo čisto neopravičenih predsodkov. Vcndar sem jaz trdnega prepričanja, da bosta ta biuna, ki sta nas dozduj ločila in branila mejsobojnemu sporazumu, vsaj enkrat padla na tla, in da bodo vsaj pošteno in pravično misleći gospodje one strani začeli biti nam pravični in se ne bodo več upirali razvoju našega jezika. Mej vsemi grehi je jeden največjih in najgrših ta, če se bogato obdarjenemu narodu brani omi kati in duševno razvijati se. Jaz bi takega greha ne storil nigdar nikoli in proti nobenemu narodu, zato se nadejam za gotovo, da ga tuđi vi ne bodete storili, marveč sjirejeli priporo-Ženo vam resolucijo. (Velika pohvala na desnej). Politični razgled. V Ljubljani 3. muja. Rudg-ctiil odick je v petek posve-val se o raznih predlogih in resolucijah. Kro-nawettrovo resolucijo, „naj vlada vustavnem smislu rabi zakone o drustvenem pravu in pravo za združevanje in naj spoštuje pisemsko tajnost", se je na predlog H. Clama zavigla, ker mora vlada uže itak tako ravnati; isto tako se je zgodilo F o r egg e r j e v ej resolueiji glede jezu vi tov, ki se izselujejo s Franco-skeg.i. Fanderlikov predlog, naj bi se uradni časopisi dali v naj em, je odsek za-vr^el, ker manjše take novine so uže itak v uajemu, da bi se pa tako naredilo tuđi z ve-likimi, zoper to govore politički razlogi. O Pflilglovej resolueiji je sklcnil odsek: „vlada naj resno misli na oanovanje medicinske specijalne Sole v Solnogradu". O Kovalskega predlogu za uvedenje rusinskoga jezika na bogoslovskem učilišči v Ćrnovicah je skleni! odsek vladi priporočiti, da to stvar uredi v sporazumljenji z nadbiskupom z ozirom na ritualni jezik. Naučnemu odseku pa je budgetni odsek izročil resolucijo Kovalskegaza osno-vanje rusinskih učiteljskih izobraževališč, Ku-lačkovskega, o uvedenji rusinskega jezika na gimnaziji v Lvovu. ViMuiil«' itržuve. Iz Rima se telegrafira, da kralj nij spre-jel ostavke ministerstva Cairoli, ki je demisi-jonirulo, ker mu je zbornica 29. aprila nezaup-nico dala, temuć je zbornico razpustil in voli Ine kolegije na 16. in 23. maja sklical. Novo voljena zbornica se 20. maja snide. Italijanski kralj torej na volilce apelira. — Ker je Cairoli prav za prav, če prav ne javno, zato ne- : zaupnico dobil, ker je bil nekoliko zoper „ir- ' redento", zato so nove volitve pozora vredne. : Cniog-orftlia vlada je v posebnej noti j ro* ektu hiulo krivico. Kakor je videti, ćuti mož V obi priho.i/,ke v „Slovenci" zdelo se mi jo, d* sem kak ibog kaplari iz po^orja, na katcre^a ae ju izliJtt ,'oapoda prelata ncukonćiia jeza. Očita ini ncpođte* tost, iiespodot)uost in usiibuoat! lu to vao zavoljo i!^it, ker Hum spregovoril nekoliko besed v Mutičnem ibčncm zboru! In uti ho te beaedi' koga osobno žalile? A ta mladi duhovnik, ki su mu je ton juni ko-naj zarasla, so vsede takoj na sodtiiski stol, ter ne »redrzuo soditi o mojem požtenji! Jaz pa ino* am gospodu dr. A. .J. brez okolnosti povedati, da ic njegovo šopirjenjo činto nič ne plaSi in da na tak ačin Jie dopusćain bć sabo govoriti! Tako poStcn ta i)odoben kot je &. dr. A. J. sem fie ziuiroiu, in če idi no nosim krotf vrata kolarja, iipam \)i vcndar a pred Uogom toliko veljam kot ta senienijkJ od vodja. In čemu nij spivffovoril teđaj, ko smo v obfnein boru BedeliV Čemu nij vstal t«*d»ij, ko srno zborovjtli ? einu jo tis&il ti'daj svt>ta svoja usta"/ Vsaj inu nijso ile Ziipečatenc m scdmlini jkh-jiU, kakor skrivuostua iijiya s\*'tt'^a .f.ine/.a. A pripravucjđi je gotovo stvar doma mej brc-irjem pre^leflov'jtti in premistiti, ter jo potem V traukarskem ćasniku objaviti! l'otent se lahko po-ime/.ni stavki iztr^rajo in zavijejo tako, da ne ko- *) Za inserato pod to rubriko priobčeno uređ-iStvo no od^ovarja. Dejno glasu kakor sami hoćemo. In v istini na ta naći u je ravna I tud i g. dr. A. J. litrgnl je nekoliko »tavkov iz mojega povor«, tor i nfimi toliko caaa eksperimente delal, da ju ko-Becrio priril do vprašttnja: kje je tti logika? ,)*z sem na primer tnlil, da Konjski sloven-»kega jezika no ume, in da ju to uu>>. nam pripoznal. Gospod ilr. A. .f. p»i jo stvar zuaiiknl, t'c , da z» voljo tega, ker je pesnik pri nekej priložnosti nekoliko besed nemftki spre^ovoril, terjaui jaz, da naj •e njegova drla no ti-skajo w(i v matičinu kn i^cu]j Pri tem pa dene pobožne roku et ter-Jatve nikedar izgovori I iiijseni! Gospod dr. A. ./.? to je cisterna zvijaenikov, ue pa pravičnoga iu objek-tivuega Hodnika! In ćesar ni» je tfosp. dr. A. J. v svojih opazkuh dokazat krivičnega ? Ali Jo „Matica" po njcgovcni mnenji izdala do »odftj previd, ali vsaj primerno doafi učnih knjigV Ali ju to, da knjigu pol leta poznejo priliMJejo, po volji someiiiskeinii prefektu V Ali vam jo všeć, da pilu vsak pisatelj v dmžbenih knjigah svojo slovnico? In ali no nm prevodi Koseskega tiska in stro-ikov tiska vretini zdijo? Gospod dr. A. J. sam pripoznava, da ho moje, pritožbe v tem ohziru opnmćljive. f'eniu torej krrfiV Cr nj u ee torej davi nad iuanoj kakor da sein kak ubog Solarčck, ki su pri £oapodu dr. A. .!. ući kerAčanskega naukaV (Vinu tako osobni napadi? Ccmu torej tišti rohati i ti IV In kako branijo te#a ČaBtitljivega atarfka Ko-stiskoga? Kaj nas briga pearukova privatna oh obu? Hi flodimo (0 dela njegova, ka tura nam podaja „Matica." Da pn ta delsi nijso castitljiva, tega nijsiiio mi ZAkrivili! Da pa bi ae ruo.ala stare ni u pesniku na-•proti zatnolčati vsaka kritika, to jo nelogično zahteranje! „Koaeski jo pisal uže tedaj, ko so nedanji kri-tiki njegovi fle v srajc-ah okrog !• tuli Iu Nekako tako se mi je reklo pri Alatirneni obenem zboru. In to naj jo logika! Marko l'ohlin in Knobl iz Kranja ata fiJHala, užu tedaj, ko so bili naši najstarši rodoljubi e komaj na svetu. A kdo bi su predtirzm'1 rutaveto-vati, da naj „Matiea" tiska njihova dela? l'ijeteta ne đet» posnikov iu jili nu bode delala uikudar! Komaj sem apregovoril nekoliko nedolžuih bo aed o Koscnkom, užu bo spušea vsu za mano: „No-\\t9m 80 ćelo neko revo — nekoga stavca — spustilo iz verige iu v „Slovenci" razgrnil ju svoj talar ■emeniski podvodja gosp. dr. A. J. Ta gonpod bo. ronil gotovoga spodooja is^Solo na c. kr. ufitelji^ći, ter ob jednein opozoriti tuđi druge svoje kolege, da takošeu element (kot je g. •'. Zajec) mej uritelJHkiiii oHobjcni priiuerrto fpo&tujojo, kadar bi Vas usoda doloeilu z njim kaj Vio občevttti. U. Kob, /1J)7) ućitelj v Kradinji. Dunajska bonsa 3. maja. (Izvirao telografično porodilo.) SnotnI dri. dolg v b*nkovoih . . 73 g\d. — kr Eaolni dri. tlolg v srebru ... 73 « *>0 ■ llnt* renta.........83 B 1K) „ M»i() dr*. oofloiilo......l'J<> - ^<> Akcije nirodne b*nke .... 837 „ — m Kreditne »koije....... 27t> .80 „ London.......... 119 , 15 . Hrebro ..........— , — „ Napol........... 9 „ 48'/, . 0- kr. oekini ........ 5 n 6t „ U->..i/n.' marke....... 68 B 70 w Odjiretje kupćije. <*'ast imam s tem udario javiti, da čem po oboje-Htranskeni pnjateljskeni dogovoru z deriiidnjim dnem iz»topil iz uže već let pod tirujo Fr. Doberlet in Marisch postojeće trgovine u IiImiio opra%o in (aprcirar« Nltoui in da sern tukaj ita ijskrbncj»u postruei vsuui redno in solidno. (UOO-1) Z vsem spoStovanjetn H. Hariseh. V Ljubljani, dne, 1. maja 1HH0. Prodaja posestva. I'oHestvo z zemlji^rem, blizu 'JH oralov travnikov, polja iu go/.da, s potrebmtiii poslopji, v kut« rili je zilaj prav dobr.i gontilna, ob poatnej cisti u Ljubljane proti liudoltbvem v živahnem trgu, (kjer je c. kr. urad, poštu, brzojavna postaja, zdravuik, le* karna), su zaradi rodbinskih razmer produj«*. Na-taiKiiejfto so izveda pod uaslovom: A. M. V Lltlji. (1(J(>-1) 2 1 * i t-i o, »• ii » —1) K m Je v Ljubljani, B j v Salendrovih uticah his. it. 4, r 3 v prvem nudstropji. t St. 3917. Razglas. Od c. kr. okrnjne sotlnije v Metliki se naznanja, da so bode dražba vln«, spadajo-čega v zapuSčino v IJjidovici 3. aprila, t. 1. umrloga župnika g. Jurneja Dolžana in sicer kakili 3-1O v«i«It»r s ftoMofio in filoU'ii< nliltii orudjvin prtfeta IO. niajji l*i*m flo|t<»ludiick o f>. uri v ltn tf um IO. U«I t*HO vod f>. I Iir Vorinifia^Jt angefangen in llndovlca bei M (i t tli ng btatt/iiidet. Der Ersteher hat den Betrag ftir deti erstundenen Wein etc. zu Handen der Com-misijion zu erlegen, und die erstandcnen Gcgen-stunge vvegzusehuii'en. K. k. Bezirksgericht Mottling, am 30. Anril 1880. mq« C5 J^N N ti' I J P3 a? 'p , b I* -i Zalivaljcvaju so na lunogobrojnein obi.sku v mojej /.imuuj gostilni, imuiu čast uaznaujati p. t. občiiiHtvu, da aeiu dne 1. mi ja t. 1 odprla Kozlarjev pivarnski vrt. Izvratuo kuhinjo poleg dobrih jjijae najbolj v cetio priporo-Čitjoča so beležim so poJStovanjem (199-D Terezija Jančigaj. ^^m ^mm i^H ^^m ^^m ^^m i^m mm ^mi m^ m^ ^^ ^^ ^^ ^h-. ^^ .^^ •_ ^_. _^ ^_ ( Maznanilo vsem, l\ inpnjejo šivalne stroje. I i Znižane cene. S \ Howe in Singer Comp, ki izdelavajo najtrdnejže, ^ i najbolj z na no in najtrajnejše na 5 let garantovane 7 ( originalne stroje, so s 1. t. m. zopet znižall ceno šiviilnim ^ ( strojem, zato jih tuđi jaz laglje ceneje oddajem. Ponarejene % J* stroje, broz poroStva, pa oddajem samo na posebno zabte- v > vanje po 38—40 gold. c s Vnanja naroćifa sprejemnjo moji potniki gosp. A. Gre- c { benec, L Brecelnik in A. Vran, ter tuđi dajejo zastonj po- } { trebni poduk. f ? Za gotovo platilo se v mojej mehaniunej delavnici sivalni } ; stroj i popravljajo in dedijo jako ceno in najboljše. \ > Svila, cviren, igle za šivalne stroje, posamni deli en c \ gross A dctaif, tuko tuđi ^ \ iar* Wertheimove kase In kasete "•BE c ; po jako niz kej ceni. Z > Za Kranjsko je jedini zastopnik ^orenjifi družeb c > KraiK^ !> v Ljubljani, na vćlikem ti-gu 1C8. (201 l) Z Gastlove kri dstilne pile. Uže (lvjijfiut let aiJHJuo nkušeno in od /.dravnikov priporoćeiu1, da bo ž njiiiii odpravi putikti m revinati/eni, zanodena slaba Hokrovica, Hleza, oštra kri, zlatu žilja, nealaint do jedi, naval krvi, oiuotiea, slabost na jetrah in žolei, in pozncjAo upliviinje po zdravljenji •/. živim Hrebroni. IVi žeimkili uieHec'nih iierednoatih ujilivujo to pilo dobrodejno, odatranjujot'o in zdravljajočo. Škatljica z okolo 80 komadov 50 kr. av. velj. To pik; bo nosljidkorjone in odlični zdravniki priporoćajo jih kot najboljdu kh ciHtilnu drintilo. Kit zadoBtuje jedim škutljica za zdravljonjo 2 do 3 tedno, — tedaj bo (iautlovo pilo ttidi najeeiiejSo zdruvilo. W06T Gastlav kri čistilni čaj "%E| f xavitkih j*