List
24.
rp v •
lecaj
LYI.
i
in
Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr.,
po
pofiti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto
40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni.
Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto
za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr.
Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic".
Ljubljani 17. junija 1898.
«E
Politiški oddelek.


zdaj uprle. Izjavile so, da preprečijo izvolitev jezikovnega odseka, ako se glasovanje o jezikovnih predlogih ne uredi
tako, da bi mogel biti spreiet tudi predlog manjšine, naj
Kaj sedaj?
se jezikovne naredbe brezpogojno prekličejo. Ta izjava je grofa Thuna končno prepričala, da svoje prve in naj-
Vlada je preložila zasedanje poslanske zbornice in važnejše naloge vsaj
sedaj
ne
more rešiti in posledica
s tem je končana prva faza vladanja Thunovega mini- tega je bila, da je zasedanje poslanske zbornice nenadoma
sterstva. Ako se vprašamo, kakšen je uspeh tega vladanja, pretrgal. Bržčas so na njegov ukrep uplivale tudi še druge moramo odgovoriti, da vlada ni dosegla prav nobenega okolnosti, oziri na ministra dr. Bàrnreitherja, a prvi in
vspeha.
poglavitni vzrok je bilo vender postopanje nemških strank

Zborovanje parlamentovo se je začelo od 21. marca.
bilo spoznanje, da s sedanjim parlamentom ni ničesar
prvi seji je grof Thun izjavil, da smatra vlada „die opraviti.
Wiederherstellung geordenter parlamentarischer Zustànde
Vladi ne preostaje druzega, kakor da budgetni'pro-
und des regelmâssigen Ganges der Gesetzgebung als ihre vizo rij in druge najnujnejše zakone uveljavi brez sodelo-erste und wichtigste Aufgabe", a dne 14. junija je moral vanja parlamenta, torej s cesarskimi naredbami na pod-
oni isti grof Thun priznati, da se mu je rešitev te prve
legi
14.
j
to je
»
da začne vladati absolutistično. Toda
in najvažnejše naloge popolnoma ponesrečila in přiznal je dolgo ne pojde
tako
in prav zategadelj
se
nam
zdi
to stem, da je zasedanje pretrgal.
Neuspeh vladin je toliko večji,
ker
dovito patrijotično požrtvovalnostjo in brezprimernim sa
neizogibno potrebno
i
da
se
vlada odloči na resoluten
desnica s ču- korak
Vlada
državni zbor preložila in Nemci tolmačijo
mozatajevanjem storila vse, kar je bilo možno, da pos-peši vladino prizadevanje. Z opravičenim ponosom povdarja
to kot znak, da se hoče tekom poletja zopet ž njimi po-gajati. Tolika omahljivost in obzirnost vlade napram
desnica y svoji izjavi, da v dosego Ijubega miru ni več nemškim teroristom je popolnoma nerazumljiva, zlasti ker
izvolila prejšnjega predsedništva Abrahamowics-Kramař- ni kar nič upanja, da bi pogajanja imela kak uspeh
Fuchs, razveljavila lex Falkenhayn, přivolila v to

da je
manjšina imela liberum Veto proti sestavi dnevnega reda, přivolila v izvolitev jezikovnega odseka in se odrekla svoji
pravici
»
nasvetovati in skleniti konec debate
Nemci ne bodo odnehali od obstrukcije, a če bi se vlada
njim
udala
druzega
i
pahnila bi desnico od sebe in ne dosegla kakor da bi na mesto nemške obstrukcije stoker
a vse to pila češko-slovenska. Položaj je pa toliko kritičnejši
ni nič pomagalo. Nemci niso odjenjali od obstrukcije in je tudi
me]
Čehi
in Slovenci zavladala velika nezado
so na vsak poziv, omogočiti vsaj najnujnejše, občekoristne voljnost in to po vsi pravici, saj vlada ne delà druzega, predloge, odgovorili z zahtevo, naj vlada prekliče jezikovne kakor da skrbi, kako bi se nemškim obstrukcijonistom
naredbe.
prikupila
Vlada je mislila, da reši svojo „prvo in najvažnejšo
Kamor pogledamo, povsod raste in se razširjaradi
nalogo
a
najhitreje s tem, da potisne jezikovno vprašanje kalno gibanje. Nemški narod je z malimi izjemami v ta
iz zbornice v poseben odsek, kjer naj bi vse stranke imele	boru obstrukcije in čedalje bolj se razširjajo in ukoreni-
priliko se dogovoriti glede tega problema. Desnica se je	njajo ideje, katere pripovedujeta Schonerer in Wolf, a v
tej želji vzlic kompetenčnim pomislekom Čehov in Poljakov	tacih razmerah je naravnost čudovito, da se vlada trudi,
udala, toda nemške stranke, katere so popřej najglasnejše	njene najpožrtvovalnejše podpornika, Slovence in Čehe. od
in najhrupnejše zahtevale izvolitev tacega odseka, so se sebe odbiti.
Kaj sedaj ? Tako se je ves svet vpraševal, ko je grof Thun přeložil zasedanje poslanske zbornice. Odgovor na to je : Nova pogajanja, Namesto da bi se bil grof Thun odločil na oktroiranje novega volilnega reda, se hoče po-gajati s tistimi, ki nimajo druzeg a namena, kakor divjati in razsajati. Ni čuda, ako se vedno bolj razširja mnenje, da je politična modrost sedanjega ministerstva kaj majhna. Grof Thun je podoben nedeljskemu jahaču, kateri se ne upa nategniti vajeti in rabiti ostroge, ki pušča konju, naj skače kar hoče in ki svojo nerodnost spozna šele tedaj * ko ga vrže konj v jarek.
Slovenskim posojilničarjem !
O slovenskem posojilništvu se je veliko govorilo. Ne, govorilo se še ni dovolj, le pisalo se je veliko o njem; z besedo, z živo besedo so se pa slovenski poso-jilničarje še vse premalo pred slovenskim svetom oglašali. Res sklicujejo posamezne slovenske posojilnic vsako leto
svoje ude na občni zbor; toda na teh se razpravljajo le suhe gospodarske zadeve vsake posamezne posojilnice. Večje zanimivosti je vsako leto občni zbor „Zveze slovenskih posojilnic" v Celji. Toda tudi ta shod slovenskih posojil-ničarjev ni tako živahen, kakor bi bilo želeti, ker se skličuje navadno še le po zimi. Širše važnosti bi bili lehko sčasoma tudi občni zbori „Zveze kranjskih posojilnic" in „Gospodarske Zveze". Tudi občni zbori „Centralne posojilnice slovenske" niso bili do zdaj mnogobrojno obiskani, ker se niso vršili v večjem mestu in ob ugodnejšem času. Vse te okoliščine in to, da bi se vzbudilo pri slovenskih posojilničarji večje zanimanje za vse skupne zadeve slovenskega posojilništva, napotile je na letošnjem občnem zboru „Centralno posojilnico slovensko", da skliče leta 1898. v večje mesto še drug občni zbor, ki bi bil neka-košen splošen shod slovenskih posojilničarjev, ali „prvi veliki zbor slovenskega posojilništva".
Na tem shodu bi se v prvič v večji družbi razpra-vljalo o načelih in organizaciji slovenskega posojilništva, kajti marsikaj še ni jasno in dognano v zavodih našega denarnega in zadružnega gospodarstva. V pretres kaže znova vzeti Raiffeisenova in Schulze-Dellitsch-eva načela in odobriti kaže naš slovenski posojilniški sistem. Posebno temeljito bi bilo potreba pretresti načrt novega zadružnega zakona. Kazalo bi znabiti kazati na napačnosti in škodljive določbe, ki se nahajajo v pravilih nekaterih posojilnic. Govoriti bi utegnili znabiti tudi še o knjigovodstvu naših posojilnic.
Glede organizacije posameznih posojilnic in njih raz-merja do sosednih sester bi se znabiti sprožil predlog, kje kaže še posojilnice snovati in kje jih ne kaže; kjer je več posojilnic skupno v enem kraju, ali blizu skupaj v enem okraju, bi se nasvetovati utegnilo, kako bi se one združile ali približevale, oziroma svoj delokrog tako od-merile, da ne bi se spotikala ena nad delovanjem druge. Največje važnosti je pa dobra organizacija tistih
društev, katera so vzela v svoje varstvo posamezne slovenske posojilnice. Ta društva, ozirome zadruge so : 1. „Zveza slovenskih posojinic" (v Celji), 2. „Zveza kranjskih posojilnic", 3. „Gospodarska zveza" (obe v Ljubljani) in 4. „Centralna posojilnica slovenska" (v Krškem). Ker so pravila prvih treh društev taka, da lehko sega eno društvo v delokrog drugega, treba bi bilo o tej zadevi mirno in rodoljubno besedo spregovoriti, da se ne bi niti enemu društvu krivica godila, marveč nasvetovati, kako bi se zajamčil vsem ob stánek in kako naj bi ta društva s „Centralno posojilnico" vred med seboj se podpírala, in sporazumno podpore dajala vsem slovenskim posojilnicam in zadrugam, n. pr. na ta način, da bi izdajala skupno svoj časnik, prirejala učne tečaje itd.
Na tem shodu bi se sploh nič ne podiralo, nikoga ne sumičilo, nič ne politikovalo. Shod naj bi marveč zidal in družil ter v veliki meri in z jasno ter slovesno besedo pospeševal narodno gospodarstvo po Slovenskem, kolikor se ono razodeva v slovenskih posojilnicah in drugih gospodarskih zadrugah.
Celi shod naj bi imel v resnici slovesen obraz. Na tem shodu bi se namreč tudi o tem posvetovali, kako bi slovensko posojilništvo v svoji skupnosti praznovalo letos 50letni jubilej našega presvetlega cesavja. V tej zadevi niso namreč do zdaj naše posojilnice še ničesar ukreniti mogle; nekatere so še preslabotne, druge so pa v narodne namene že veliko žrtvovale.
Podpisana „Centralna posojilnica slovenska" torej namerava resno sklicati : prvi shod slovenskih posojilni-
v
čar jev, in to v belo Ljubljano prve dni meseca augusta. Predno pa stori potrebne korake v to svrho, mora vendar v smislu sklepa občnega zbora za mnenje poprašati prvič svoje zadružnice, drugič pa tudi vse ostale naše posojilnice. Naj nam one poročati blagovolé: Ali želé takov shod? Ali naj se skliče v Ljubljano ? Kdaj ? S kakošnim dnevnim redom? Koliko zastopnikov utegnejo odposlati? Itd.
V Krškem, meseca junija 1898. Načelstvo „Centralne posojilnice slovenske".
Politični pregled.
Državni zbor. — Zgodilo se je, kakor smo poročali v zadnji številki. Vlada je zasedanje poslanske zbornice na nedoločen čas preložila. Prepričala se je. da sedaj se ne da ničesar opraviti s tem parlamentom. Poskušala je, pridobiti nemške stranke za izvolitev jezikovnega odseka. Desnica je v tem oziru toliko odnehala, da je přivolila, naj se vsi podani jezikovni predlogi razdele v dve skupini, tako da bi se o vseh dvakrat glasovalo, toda Nemci so na vsak način zahtevali, naše glasuje o vseh predlogih skupno, da bi bil sprejet tudi njih predlog, o katerem zahtevajo razveljavljenje jezikovnih naj redb. Ob tem se je razbilo upanje, da so voli jezikovni odsek in vlada je zasedanje odgodila.
Nova pogajanja. — Ves svet je mnenja, da vlada še ni izgubila upanja na porazumljenje z Nemci, ampak da se hoče sedaj, ko je přeložen drž. zbor, iz nova pogajati z Nemci; pogajanja bodo brez uspeha ; da Nemci ne bodo odnehali od svoje obstrukcije, je samo ob sebi umevno. Vlada uvideva to in zato sondira

233
sedaj
posredovanjem „Pester Lloyd", kaj bi Čehi rekli, ako konec pogubonosni
. Vender napram temu povdarjajo nima več vzroba Želeti si miru, kakor
se loti jezikovnih naredb. V veleoiicijoznem dopisu priporoča španjski listi, da Spanija „Pester Lloyd" kot zadnje sredstvo suspendiranje jezikovnih ga je imela pred pricetkom vojske. Rajši se bojuje dalje, kakor
naredb
za
toliko časa, da se združijo stranke na jezikoven
zakon. Čehi se s tem pač ne bodo zadovoljili.
Proti ministru Bárnreitherju.
so začele boj proti svojemu zaupniku v ministerstvu, proti tr-
govinskemu ministerstvu dr. Bárnreitherju. Ta je bil kot za-
pa
odstopila kako kolonijo za odôkodnino
Azija
Močno je bolelo Angleže, da so si Rusi, Fran
Nemške stranke coz* in Nemci prisvojili lepe pozicije v Kitajski in niso miro
stopnik nemškoliberalnih veleposestnikov poklican v ministerstvu in varuje tam nemške interese jako krepko. Ker pa vlada še ni odstranila jezikovnih naredb, pač pa razpustila obč. svet graški, zato zahtevajo zdaj nemške stranke, naj dr. Bárnrei-
ther izstopi iz ministerstva.
Ako
veleposestniki Bârnrei-
therja podpírali,
mogel ostati v kabinetu, toda štajerski ve-
leposestniki, na čelu jima grofStuergkh in grof
Attems, rujeta
proti
njemu na vse možne načine, tako da bo Bàrnreither
moral bržčas odstopiti, ako vlada ne doseže zaželenega pora-zumljenja z Nemci.
Pogajanja kvotnih deputacij
soboto
sta se
sešli avstrijska in ogerska kvotna deputacija na Dunaju in sta volila vsaka svoj pododsek, ki sta se skupno posvetovala o
zabte-
določitvi kvote. Madjarska kvotna deputacij
doslej
vala,
naj
se kvota določi po številu prebívalstva, dočim
vali toliko časa
da
Poroča se namreČ
»
da
so tudi dosegli, po čemur so hrepeneli.
Velika Britanija vzela v nájem za
99 let Hongkong in njega okolico. To ozemlje meri 200 kvadratnih milj. Sedaj hoče tudi Japonska en del Kitajske za se. Uboga Kitajska, kako se trgaj o za te.
d6tfcàftjt»it»?f} šf?áfeef»&tÍ»&etitfc ábáčábdčiĚiibiÉíáŘdlíáčábdbiÉŘdfcWWfi
«I
m
m-
Ôbrtnija.
m
Si*
I*

Pritožbe zaradi dohodninskega davka.
Plačilni nalogi za osebni dohodninski davek se do-stavljajo sedaj stránkám in ljudje kar strme, kako grozna bremena jim je natovaril fiskus! Občna nevolja vlada in ta nevolja je toliko razumljivejša, ker davčni organi nikakor
strijska zahtevala, naj se določi po državnih dogodkih. Ker niso tako postopali, kakor bi bili morali.
ni bilo možno priti do porazumlj
je avstrijska deputacij
odnehala in predlagala, naj se določi kvota po številu prebi valstva in po državnih dogodkih, torej po novi kombinaciji toda Madjari tudi te ponudbe niso sprejeli,
ker
po nj ej
morali plačati k skupnim troškom 38°/0, dočim hočejo imeti pač kar naj več pravic, a kar najmanj dolžnostij.
Bolgarija
Davkoplačevalec, kateremu bi se naloženi mu davek zdel previsok, naj takoj vloži pismeno prošnjo na okrajno glavarstvo za podatke, po katerih se mu je zaračunal ta previsoki letni dohodek. Če se njegovi prošnji ne ugodi, naj se pritoži na finančno vodstvo in končno na finančno
Pri-
Knez Ferdinand s kneginjo Lujizo in ministerstvo, a ko přejme podatke, naj vloži priziv
princem Borisem obišče ruskega carja v Petrogradu
Knežjo
rodbino spremi jal bo tudi ministerski predsednik Stojlov. V Petrogradu se pripravljajo na dostojen vsprejem. Obisk bol-
garskega kneza pri ruskem earju more potrditi le dějstvo, da želi Bolgarija nadalnje naklonjenosti Rusije.
Spanjsko-amerikanska vojska. — Na Filipinih predasi -
zivi so kolka prosti.
Tukaj podajamo po „Slovencu" približne obrazce za take prizive.
Prvi obrazec služi tištim davkoplačevalcem
i
ki so
sami napisali svoje napovedbe (fasije), drugi obrazec pa
vladujejo ustaši, dasi so amerikanski poveljnik Dewey kaže tištim obdavčencem, ki niso podali napovedbe (fasije) baje nevtralnega. Pripravljen je celo napram na pol divjim ampak vcenjeni bili po cenilni komisiji na podlagi po
>
da
ustašem skrbeti za red. Španjski vojni minister razglaša, bodo inozemske ladije, ki stoje v manilskem pristanu, vzele na
krov guvernerja in vso posádko, ako
Manila prišla v roke
ustašem, ter jih pripeljala v Vis3yo, Bivši guverner na Fili-
datkov, katere je davčna oblast dobila od izvedencev, ali
tako imenovanih „zaupnih mož"
tište, ki niso přejeli podatkov.
itd.
9
tretji
obrazec za
pinih, maršal Bimo de Rivera
i
v zadnji senatovi seji po-
vdarjal, da je porazov na Filipinah kriva vlada sama Kolikokrat on piosil vlado, da naj mu da sredstev, da utrdi te otoke proti invaziji ustašev, a vlada ni storila ničesar. Ameriško
brodovje
pred
Santjago
opetovano
ponavlja bombardovanje
španjskih utrdb te luke. ondi postavljene baterije
V
s
panjskih utrdb dobro odgovarjajo
Kolik
vspeh
na jedni in drugi
strani, se nemore vedeti. Drugi oddelek španjskega brodovja še
Obrazec priziva za davkoplačevalce, ki so sami podali
svoje napovedbe in ki so přejeli podatke.
SI. c. k. okrajno glavarstvo! Proti priloženemu plačilnemu nalogu z dne . . . .

katerega sem přejel dne
•j
vložim sledečo pritožbo
Dohodke z zemljišč preračunal
ni odrinil proti Kubi, Cerveri na pomoč, ker še niso vse vojne gem p0 svoji vrednosti od leta 1896. in
priprave
dogotovljene, Amerikancem, ki
krcati svoje vojake na
suho,
so že davno upali iz-se je posrečilo, da je stopilo
1897. natančno povprek na stroške pa v znesku na . .
600 mož na kubanska tla. Bili so že ljuti boji mej Španjci in temi Amerikanci. Veliko ekspedicijo vojske, pravijo 120.000 mož, Amerikanci še niso mogli spraviti na Kubo. Pripravilo (ali pa izgube1)
torej ostaja dohodka
gld.
kr
W
»
gld.
kr
n
n
se je že vkrcalo v ladje pa došel je ukaz, da naj se ne odrine. Neka vest je vedela namreč povedati, da je bilo vedeti španjske ladije pluti ob amerikanskem obrežju. To jih je prestrašilo. Nini aj o pa Amerikanci tudi nobenega posebnega veselja iti na Kubo, ker se boje rumene mrzlice, ki vsled ravno nastalega deževja ondi močno gosgodari zlasti nad onimi
)
ondotnega podnebja. Mej velevlastmi se čuje vedno močneje želja po posredovanji mej Španijo in Ameriko. Poroča se, da
podatkih, oziroma v odgovoru c. kr. okr. gla-varstva (davčne oblasti) izračuna! se mi je čisti dohodek
od zemljišč
gld.
kr.
»
ne da
se mi tudi nazna
nilo
ï
kateri troški so se v poštev jemali. Ta visoki do
niso vajeni hodek mojega zemljišča nikakor ni pravi, kar lahko do
i
Izguba z zemljišč
pri tistih davkoplačevalcih mo-
se
naš césar obrnil glede tega v Berolin, Pariz in Petro- goča, ki imajo velike stroške za ponovitev Vinogradov,
ali
grad.
Ves kultiviran svet more
hrepeneti, da se naredi je zadela kaka nezgoda (povodenj, toča itd.).
*
234
kažem, in slavna prizivna komisija se tudi lahko po izvedencih prepriča, da sem imel samo toliko — gld.
—	kr. dohodkov.
Moje stanovanje sem cenil na — gld. — kr.,
stanovanje obstoji iz dveh malih sob, za katero — če bi jih prej še primerno popraviti moral — bi se dobilo na-jemščine komaj — gld. — kr. na leto ; — ako pa od-števam od te najemščine davke, stroške za popravila, zavarovalnino in druge stroške, ostalo bi mi od najemščine komaj — gld. — kr., tedaj je ta svota per — gld.
—	kr., vrednost mojega stanovanja, ne pa od cenilne komisije določena svota per — gld. — kr.
Od moje obrtnije: (krčme, me-sarije, trgovine) imel sem . leta 1897. kosmatega dohodka v znesku per . . — gld. — kr. stroške pa sem imel za nakup blaga, vožnje, za razsvetljavo, kurjavo, poštnino, za hrano, plačo stanovanje, dařila i t. d.
služabnikom, kar znaša......— „ — „
za najemščino2) obrtnih prostorov . . — „ — „
tako da ostaja.........— gld. — kr.
čistega dohodka.
odgovoru c. kr. davčne oblasti pa je ocenjen dohodek mojega obrta na — gld. — kr., ne da bi se razvidelo, koliko znaša ves dohodek in koliko je stroškov, Prosim, naj se razveljavi plačilni nalog in naj se mi na temelju mojih, v prizivu navedenih podatkov odmeri osobni dohodninski davek.
Obrazec pritožbe za tište, ki se ocenjeni in přejeli
podatke.
Slavno c. kr, okrajno glavarstvo!
Proti plačilnemu nalogu z dne . . ., katerega sem
přejel dné.....leta....., vložim sledeči priziv:
Dohodki z zemljišča zračunali so se mi na
—	gld. — kr., jaz sem imel, kar lahko dokažem, dohodka od zemljišč 1. 1896. in:
1897. povprek.........— gld. — kr.
stroškov za delavce, hlapce, dekle, za domače (otroke, stariše), ki so trajno pomagali pri delu, za davke, za nakup semena itd. pa.........—- „ — „
torej dohodka.........— gid. — kr.
Ker je bila 1. 1896. in 1897. slaba letina (n. pr. vsled toče, povodnji, poginilo mi je več prašičev, ni bilo nikakoršnega sadja itd.), je moj pridelek le — gld. — kr. Nikakor se tedaj ne morem zadovoljiti z zneskom cenilne komisije, ampak-prosim, da se mi davek odmeri po mojem, v pritožbi navedenem resničnem čistem dohodhu — gld.
■B kr.8
Vrednost mojega stanovanja se mi je ocenila na gld. — kr. Kar za-sé in za svojo rodbino rabim samo
2>v To velja za tište, ki nimajo svojih prostorov, ampak jih morajo v najem jemati.
Mogoca je tudi zguba pri zemljišnu vsled raznih nesreô, vsled visokih stroškov za pronavljanje Vinogradov itd.
(1. ali
ali
itd.) sob, kar meni zadostuje, in ker moje
stanovanje ni v takem stanu,
da
zamogel v najem
dati po tišti ceni, kakor je računa cenilna komisija, morem ceniti svoje stanovanje komaj na — gld.
za kr,
Vrh
tega moram odštevati davke
i
zavarovalnino
m
stroške
za
popravila
moje hiše v znesku per.....
torej bi se morala vrednost mojega sta novanja računati samo.....
gld
kr
»
Dohodki iz moje krčme, kramarije, trgovine itd.
cenili so se mi na.......
Leta 1897. stočil sem .... vedro v piva, in imel kosmatega dohodka . . .
Od tega dohodka pa moram odšteti vse stroške (za nakup blaga, za davek, za kurjavo, razsvetljavo v znesku
gld.
kr
»
gld.
kr
per .............
ostalo mi je iz mojega obrta ....
čistega dohodka.
Slavna prizivna komisija blagovoli naj poizvedeti in se prepričati, da so moji računi resnični, ter naj mi davek odmeri od mojega pravega čistega dohodka.
III. Obrazec.
III. obrazec za tište, ki hočejo napraviti priziv, ne da bi bili přejeli podatke, kako je cenilna komisija izračunata
njihove letne dohodke
zemljišč, poslopij, obrta itd.)
Slavno c. kr. okrajno glavarstvo! Proti plačilnemu nalogu dné .... ki sem ga prejel
dnè

vlagam sledeči priziv:
Naračunal se mi je letni dohodek v znesku
gld
kr. Ta dohodek ni resničen, kar se razvidi iz nastopnih podatkov :
(Tu naj se v tišti vrsti, kot smo navedli v obrazců 2. navede podrobno posamne točke svojih dohodkov, jih razloži, odšteje, kar je treba odšteti, navaja dokazila in tako
»
spriča
»
da
svota
»
ki se mu je naračunala, previsoka ;
konec prizivu se glasi kot v obrazců 2.)
Obrtnij ske raznoterosti.
Natečaj za novo iznajdbo. Belgijsko minister
stvo za indnstrijo in delo je razpisalo natečaj za iznajdbo ne
ki
se vžgala
tilne mase za vžigalice brez belega fosforja, na vseh ploskvah. Razpisana premija znaša 50.000 frankov. Natecaja se more udeležiti vsakdo. Podrobni pogoji se lahko
vpogledajo Ljubljani.
v
pisarni
trgovsko
m
obrtniáke zbornice
v
Industrijski in poljedelski svet. Osrednj
hoće zanaprej velika gospodarska vprašanja reševati s sodelo-vanjem vseh, v gospodarstvu delujočih faktorjev. Ti naj vladi sporočajo potrebe prebivalstva. Ustanovila je vsled tega industrijski in poljedelski svet. Ta ima nalogo, o zadevah, ki se tiôejo interesov industrije, obrta in trgovine ter poljedelstva, gozdarstva in rudarstva, na poziv trgovinskega oziroma polje-
delskega ministerstva ali po svoji inicijativi izrekati mnenja in predloge staviti. Ta sovet sestoji iz dveh odsekov, indu-strijskega in poljedelskega. Vsak odsek šteje 75 članov, katere deloma imenuje vlada, delema se volijo od trgovskih in obrtniških zbornic ter industrijskih društev, oziroma od dežel. odborov in kmetij skih družeb.
- 235

íj j. ......Í^í!?.® î.yY.?.'.......r.. MSi
»
Škropite vinograde.
Vinogradniki upajo, da bodemo imeli letos še precej dobro vinsko letino, ako se ne primerijo posebne elemen-
tarne nezgode. Na trtah
namreč opaziti jako mnogo
kabrnikov. Ziasti so Izabeline brajde tu in tam tako nanizane
s kabrniki
j
da jib
kar veselje gledati. Skrbeti nam
pa
»
da
si ohranimo trto zdravo
)
ker
na zdravi trti zdrava trta nam
nam grozdje popolnoma dozori in daje poroštvo, da nam bo še tudi zanaprej obilno rodila
Najhujša in najbolj razširjena bolezen je pa stru-
pena rosa. Ta bolezen pritepla se je k nam iz Amerike
in se je od 1887. 1. po vseh naših vinorodnih krajih kaj
hitro razširila. Začetkoma ljudje niso nič prav vedeli, kaj je vzrok, da se listje tako hitro suši in se večinoma za to niso dosti brigali. Nekateri so tudi mislili, da preide
od sebe ravno tako, kakor so prešle
sama
ta bolezen
druge bolezni. A vsi ti so se motili. Bolezen ni prešla pač pa nam je naše vinograde skoro popolnoma uničila
)
In da se ni še o pravém času našlo sredstvo proti tej
bolezni
»
tedaj
pri nas le še malokje trta zelenela.
Uzrok strupeni rosi je neka glivica, ki se pokaže
kad se nalije 100, 200 ali 300 litrov vode ter se vanj obesi jedna vrečica z modro galico in druga vre-čica z neugašenim
apnom
Na vsakih sto litrov vode
vzeti
do
klg. modre galice in 2 do 21/2 klg. apna
%
Ko se je to oboje raztopilo, se tekočina dobro pomeša
Nekateri raztope apno v posebni posodi in je potem pre
cejeno pridenejo galici. Kar se radi tega priporoča
j
da ne
pridejo
kaka
zrna v tekočino, ki bi potem škropilnico
poškodovala. Tekočina je svetlomodre barve in se mora vselej, kadar se naliva v škropilnico, dobro premešati.
Vsak si, mora seveda preskrbeti dobro škropilnico.
Najboljše so tište škropilnice
*
tekočino prav na drobno
in enakomerno na vse strani razškrope. Škropi se prvikrat pred cvetom, torej koncem meseca maja ali početkom junija, drugikrat pa, ko je trta že odcvetela, to je prve dni julija. Ako bi se strupena rosa přikazovala, škropi
naj se še tretjikrat in sicer koncem meseca julija ali pa
početkom
avgu8ta.
Škr
•opi
naj
se
pri tihem in suhem
vremenu Rahel dež hitro po škropljenju ne škoduje, močan
dež pa tekočino izpere in se mora v tem slučaju še enkrat
škropiti.
Naj
ne bo nikomur žal tistega denarja
»
katerega
izda za škropljenje, ker se mu bodo ti troški jeseni bo
gato
povrnili in se
mu
ohrani trta zdrava krepka in
sadunosna.
v podobi belih pegic najpopred na spodnji strani listja,
pozneje
pa tudi na zgornji. Ta glivica se razrašča po
listnem staničju, listi se vsled tega zgrbančijo, osušijo in predčasno odpadejo. Pri vlažnotoplom vremenu se ta glivica tako hitro razširja, da v ňekaterih dnevih celi vinograd okuži. Troši te glivice ostanejo na posušenem listju ter
prično spomladi z novega
kaliti
j
zato pa kaj pametno
ravnajo tišti, ki listjo v jeseni spravljajo na kupček ter je potem sežgejo. Tako pokončajo tudi kaljive troše.
Da pa mora trta, katere listje je bolno in
prerano odpadlo, slabeti in birati, to je pač vsakemu jasno. Saj tudi drevo, kateremu so gosenice listje objedle, nič
več prav ne rase, ako se ne posuši. Raztline dihajo namreč po listju in v listju si prireja živež, od katerega se potem tvarjajo nove rastline. Kar so tedaj pri živalih pluča in
želodce želodec
»
vse to je pri rastlinah listje. Zdrava pluča, zdrav
krepka rast; bolna pluča
»
bolan
želodec
splošna slabost. Prav tako je tudi pri rastlinah. Rastlina z zdravim listjem raste bohotno nasprotno, pa rastlina z
bolnim listjem hira in umira,
To bolezen
strupeno roso ali peronospero
se
4:
m
Poučni in zabavni del.
i»
2»
Si»

u; uí u* u, »
B
Tolstoj in njegova delà
(Sestavil F. Juvančič.)
(Dalje.) -
Uže v prvih proizvodih pisateljevih javili sta se osobito dve posebnosti v nadarjenosti Tolstega. Prva posebnost je nenavadna točnost in naravnost v sli-kanji vnanjih vtisov na dušo pisateljevo, bodisi, da
so
vtisi
spomini o davno prežitem ali so
osobni občutki. Druga prednost javila se je v tem, da razume pisatelj z nenavadno spretnostjo opazovati
najbolj
skrite malenkosti v dejstvih svoje duše ter
najvišjo popolnost. Zelja njegova
vedno ume najti nravno-idejalni smoter svojim činom, mladeniški dobi želi samemu sebi pridobiti kar
to, da bi bil
boljši od drugih, da bi si vtrdil voljo ter si sostavil pravila življenju. „Jedina vera moja v tem času, pravi, bila je vera v hrepenenje po popolnosti: Toda kaj
morebiti nikdar ne posreči zatreti, a veliko bi se že do- bila pravo za pravo ta popolnost in njen smoter
i
seglo
i
ako
se
vinorejci združili in
proti pero- ne mogel povedati. Trudil sem se pridobiti umu svo
sre
nospori storil vsak svojo dolžnost. Razen tega, da v je- jemu popolnosti, učil sem se vsega, kar me seni skrbno sežigamo osušeno listje, imamo še drug, prav čalo v življenji, popolnjeval sem telesne sile svoje s dober pripomoček, s katerimi zabranimo, da se strupena tem, da sem se trudil prenašati vsakovrstne težave.
rosa tako hitro ne širi in da še zdravih listov ne napada. In vse to skupaj imenoval sem popolnjevanje. Za-Vse to dosežemo, ako trte marljivo škropimo s tekočino, četek vsemu bilo je seveda nravstveno popolnjevanje.
katero smo si napravili od apna in modre galice. Nareja Toda skoro premenilo se je isto v popolnjevanje v
se pa ta tekočina tako-le:
obče, to je v željo
i
biti
boljši ne nasproti samemu
236
sebi ali nasproti Bogu, temveč v željo
j
biti
djši želja,
Ne sme se misliti, da so se nahajale pri Seva-
stopolju take črte pravega junaštva. Kavkaške povesti
drugim Ijudem nasproti. V kratkem pa se ta biti boljši pred ljudmi spremeni v željo, biti tudi sil- Tolstoje ve, katere rišejo sicer tudi vojne dogodbe, toda
nejši, slavnejši, bogatejši od drugih." Takrat imel je vojne dogodbe v manjši, skromnejši obliki, so polne
pripoveduje kakih činov, s pomočjo katerih ni težko sostaviti karakte-
sem strasti, a ristiko vojaka, rojaka Tolstojevega. Zanj niso potrebni
Lev Nikolajevič 181et. „Bil sem štirideset let pozneje — „mlad
imel
bil sem sam, čisto sam, kadar sem iskal dobrega. efekti, govori, bojni kriki, pesni in bobni, nasprotno,
Vselej, kadar sem črhnil besedico o tem, kar
1Z-
on potřebuje mirú; réda brez vsake razburjenosti in
polnjevalo vso mojo dušo, vselej, kadar sem povedal, napetosti. Nikdar ne opaziš na njem bahaštva,
pre
da želim biti nravno dober, smejali so se mi vsi, če drznosti, nikdar se ne razburi ob času nevarnosti.
sem se me vsi.
pa
za trenotek vdal strastim, hvalili
se
odpotovanjem na Kavkaz prične se za na-šega pisatelja doba novega življenja. Tu bil je prvi poskus njegovih sil za javno, koristno delovanje. Kavkaz bil je po tedajnih pojmih obljubljena dežela za nesrečne ljudi vsake vrste. Junak Tolstovega delà
temveč miren je, skromen in ravnodušen v vsakem
slučaji.
Bodi mi dovoljeno navesti še jeden primer v kakó izvrstno pozná Tolstoj člověka sploh,
žive
ume naslikati osobito
svojega
dokaz, kakó
„Vzemimo n. pr. jedno iz mnogih podob „po naravi".
ukazuje
rojaka.
Commandeur in moštvo k topu!"
se
nikakor ne odpravlja tja z namenom
odlikovati pomorski častnik, in štirinajst mož hiti živo in ve
se v boji, njega ne vleče vojska na Kavkaz, temveč veličastnost kavkaške prirode, še bolj pa nravstveni smisel vojaškega življenja v vsej njegovej nagoti, z
noči prečuje z vojaki pri
selo čez ploščad, ta sune naglo v žep pipo, oni žveči še suhar, v trenotji so vsi na mestu ter nabijajo top.
vso njegovo grozo
Cele
ognjih pod milim nebom, opazuje jih v najrazličnejših slučajih vojnega življenja, v ognji, v smrtnem objetji
Poglejte v lica teh ljudij. V vsakej gubi njihovih za-gorelih lie, v vsakej mišici, v njihovih širokih plečih in vsem njihovem gibanji zreš glavne črte, ki sosta-vljajo silo krepkega premišljenega a priprostega moža".
med krogljami.
Vojne
ne slika v blestečem svitu z Takih ljudij Tolstoj ni videi malo pri brambi Sevasto
godbo in „bobnov ropotanjem" ter z vihrajočim za-stavami, temveč v pravém njenem izrazu — v krvi, trpljenji, smrti. Na ta čas v življenji našega pisatelja
Sre-
polja
in prav tu napil se je slavni pisatelj ljubezni
nanašajo se povesti: Naskok, Sekanje
gozda,
do priprostega svojega naroda. „Razumeli boste," pravi Tolstoj, „da čuvstvo, katero jih sili na delo, ni čuvstvo malodušje, bahaštva in malomarnosti, temveč drugo
čanje z moskovskim znancem in Kazaki. V vseh teh čuvstvo, čuvstvo, ki je storilo iz njih ljudi, kateri
žive med krogljami, pri sto slučajnostih smrti, v ne-prestanem trudu in trpljenju mirno, brez razburjenosti
za pohvalo in nagrado. V tem oziru zname- in 8roze- Izza križeev, naslovov in izza pretenja ne
povestih loči Tolstoj z veliko natančnostjo pravo, na ravno junaštvo od umetnega hlinjenja ljudij, ki se bo jujejo
nite so osobito Sevastopoljske povesti, ki nam v čisti / morejo ljudje pridobivati si takih prednostij; tu mora
in naravni podobi kažejo možá v vojni, kakoršen je,
ne kakoršen bi bil idealizovan. V dokaz naj navedem le jeden prizor:
„Kam ideš in po kaj? zakričal je nanj (namreč
delovati višja, plemenitejša sila, ležeča globoko v duši vsacega, ljubezen do domovine". Gledaje na te junake,
stavil si je pisatelj nehote vprašanje: „Kaj je smrt in
častnik na prostjaka). Toda pristopivši bliže k njemu, opazi, da ima desno roko nad komolcem ob vezano in v krvi.
trpljenje takega ničevega črva kot sem jaz v primeri s trpljenem in smrtjo toliko drugih."
a
»
»
Ranjem sem, vaše blagorodje! Kakó si ranjen?"
Tu sem-le, menda je bila krogla", pravi vojak
ter kaže na rokó. „ A tu ne vem, kaj me je oprasnilo ob glavo," pravi, ter jo nagne, kažoč okrvavljene in
zlepljene lase na zatilku.
»
Čegava
pa
druga puška?
a
nijednem svojih del Tolstoj ne spusti iz očij vzájemnosti in odnosne odvisnosU člověka s prirodo, katera ga obdaja. Poseben ozir pa jemlje na to pisatelj v Kavkaških svojih novelah in povestih. Uže v Náskoku diče kavkaška priroda „mirno krasoto in silo" ter vzbuja v pisatelju misel o protivnosti, ki vlada med to krasoto in realnim zlom življenja. Slika boj-nega pri
polja
nočevanje pod milim nebom, občutki
prvih strelih
podoba
smrti
vse to vriva mu
»Francoska, vaše blagorodjo. Vzel sem jo. Ne bil odšel, ko bi ne bilo treba spremiti mi onega-le vo-
jako
težko
prišel sam kam", pravi ter pokaže
na vojaka, ki je lezel spredaj
vprašanje : Ali ni uže tesno živeti ljudem na tem krásnem svetu, pod tem zvezdnim nebom ? Se-li more sredi te čarobne, bajne prirode obdržati v duši človeški čuvstvo zlobe, maščevanja ali strasti in moritve? Vsa
>
opíraje
se na puško zloba v srci človeškem morala
ter s trudom prestavljal levo nogó
takorekoč izginiti v
dotiki s prirodo, tem najneposrednejšim izrazom kra
Simpatija pisateljeva je očividno na strani ta- sote in dobrega.
čega naravnega, prostodušnega junaštva, na strani takó Čistega srcá.
Kakor pa Tolstoj v svojih delih nikdar ne ljubi
opisovati parodnosti boja ter pompoznih prizorov, tako
se tuđi ređkokeđaj spušča v pođrobnejšo razpravo o
ne
več.
Olenin
čutil
v
sebi to
mlado stno
silo
i
»
v
tragiških, pretresljivih scenah, katere marsikateri pi- ter sklenil za trdno, kreniti novo pot v življenji satelj takó zelo ljubi. „Jaz sam bi rad dal ne vem katerem bi se ne spominjal prejšnih zméd ter bi
vžival novo, neokaljeno srečo.
Dolga pot na Kavkaz zdela se mu je le prijeten
u
koliko, da bi mogel pozabiti ta grozni prizor
opomni o priliki smrti nekega vojaka vsled topove kroglje. Razvidi se iz tega jasno, da Tolstoj zasleduje sprehod. V prihodnje življenje svoje slikal si je čudo-
drugačne smotre, nego malone vsi drugi pisatelji, ki vite slike Amalat — bekov, čarobnik Čerkesk, naj-
o takih prilikah računajo jedino le na efekt opisanih različnejših opasnostij itd. Ko pa dospè na Kavkaz,
prizorov ter v ta namen porabijo vse, kar jim v to napravila je le Kavkaška priroda nanj nepopisljiv
služiti more, bodisi tudi še tako pretirano. Tolstoj utis. Vsi ti novi prizori in utisi obodrili so ga nakrat, čuti sam tujo bolest, tujo nesrečo ter čitateljem podaje okrepili mu živce, različne slučajnosti in opasnosti pa
svoja čuvstva le kot člověk ljudem, pri katerih upa so dale resnobnega posla njegovim mislim. Opazil je
takisto na sočutje.
čem ie vendar po mnenji Tolstega resnica življenja? Odgovora na to iskati je v drugih njegovih delih. Junak v „Jutru posestnika* Nehljudov išče
takoj, kakó daleč je oddaljeno to prosto življenje sredi divje prirode od nezdravega njegovega dosedanjega
životarjenja.
(Dalje sledi.)
nravstvenega zadovoljstva v približanji k nižje stoje -čemu bratu, v zboljšanji njegovega življenja ; v kratkem pa se prepriča na lastne oči, da je to iz različnih %www
ŽĚí tt* Aífcífeíft žfeifeifcifežffcAifc^^	Sfr
Novice.
vzrokov nemogoče, da se vsi njegovi velikodušni na
Premeščenja
kr
okr
komisar in předšed
črti zdé njegovim kmetom samim smešni, z jedno be- stveni tajnik
baron Viljem Rechbach
premeščen
sedo, naletel je povsodi le protivnost, roganje in topost. Gospodar, hoteč delati dobro, rešiti narod nesrečne usode, trudil se je, ježil in dělal na vse moči, da bi
okr. glavarstvu v Krško, c. kr. vládni koucipist g. grof Viktor
Ch orinsky pa
želni vladi v Ljublj
okr
glavarstvu v Logatec
c. kr. de
sta premeščena c. kr. okr. komisarja
• #
Alfonz
P
iz Krškega in baron Ernest Sch
izvedel svoje krepostne misii, toda ves trud bil je berger iz Logatca. Ta premeščenja so prišla nenadno
zaman. Povsod je zašel le v nekak circulus vitiosus
v
J
Sentjakobsko trnovska ženska podružnica
sosedje zvali so ga, kakor je čul od otroške dekle, sv. Cirila in Metoda priredi veselico dne 10. julij
na vrtu Virantove gostilne.
t
nedoraslega, denarja bilo je vedno manj. Novi mlatilni
stroj,
katerega si je omislil,
je
grozno ropotal, a
Sokolov izlet v Medvode se je minolo nedeljo
mlatil na občno veselost kmetov ni prav nič. Slednjič
ga sodnija celo zarubi.
Le jedno ostaje še takemu
člověku
potopiti se v svoje misli ter zavidati pro
četudi je vřeme nagajalo, izvršil najlepše ob obili udeležbi društvenikov in drugega narodnega občinstva. Izletniki so bili deležni lepih sprejemov v Šfc. Vidu in v Medvodah.
Klub slovenskih biciklistov Kamnik in oko-
stodušne ljudi, ki se trudijo ter v mirnem reálnem lica priredi dne 29. junija dirko na progi mej Vranskim delovanji živé tu na svetu ter ne znajo za refleksije, Domžalami/
in
koje mučijo omikanega člověka.
to vrsto del bi postavil tudi povest „Iz zapisk
markerja", in novelo „Dva huzarja", kojih glavne osebe
Gasilno društvo in občina v Gorjah priredita dne 19. t. m. v proslavo cesarjeve 501etnice slavnost blago-
slavljenja gasilnega doma.
Nadvojvoda Leopold Salvator, zapovednik 13. topničarske brigade v Zagrebu, pride za letošnje poletje s
so takorekoč negativni tipi, ki naj pričajo o bednosti
življenja, brez smisla in resnice, življenja, kateremu svojo rodbino na letovišče v grad Mokrice na Dolenjskem.
se je moral odreči člověk, iščoč popolnosti in razum- > nega konca.
Poskus, rešiti se vseh teh lažij in negotovostij življenja vidimo pri junaku novele „Kazaki". Čudovite
»Prešernu spomenik v Ljubljani« je naslov lepi pesmi, katero je zložil veliki čestitelj Prešiinov naš dični
pesnik Josip Stritar. Proizvod
se
bo prodaj al po 10 kr. v
korist Prešernovemu spomeniku. Dobiti ga bode pri niku za nabiranje doneskov za Prešernov spomenik,
predsed-, županu
slike kavkaške prirode, opisi opravil in zabav kazaških, Iv. Hribarju. Slovenci, sezite pridno po tej krasni pesni
in s
prizori z lova in bojev z Abreki
to je glavna vse
bina te novele.
tako družbo pride Olenin, mlad
člověk iz Moskve, kateri je postal uže sit vsega okoli
sebe,
kateremu se je uže pristupilo raz veselje vanje
s prijatelji in prazno življenje. Bil je popolnem svo
boden, bogat, stariši so mu pred teti umrli
Mladost
tega
tem množite zaklad za zgradbo spomenika našemu nedosež-nemu pesniku. .	/
Shod slovanskih novinarjev se vrši v Pragi zajedno s Palackega slavnostjo v soboto in nedeljo dne 18. in 19. junija. Na tem shodu se imajo slovanski časnikarji pred vsem dogovoriti za skupno postopanje. Slovenci moremo
ta pojav slovanské vzájemnosti
najtopleje pozdraviti in
je kipela v njem, a v kaj 'uporabiti njene sile, ni vedel. To ni nikaka sila uma, srca ali izobrazbe, to je ono hrepenenje, storiti iz sebe vse. kar hočeš
želeti
da obili telegrafični pozdravi romajo tem povodom
in kar se ti zdi, in storiti iz vsega sveta to, kar tebi
iz slovenskih pokrajin v zlato Prago.
Okrajna učiteljska konferencija slovenskih in nemško-slo venskih ljudskih sol v Ljubljani, ki bo dne
4. julija v telovadnici
mestne
deške soie v Komenskega
ugaja, hrepenenje, ki se ti morebiti pojavi le jedenkrát ulicah,' ima na dnevnem redu tudi slavnostno sejo v proslavo "V življenji o takej priliki. daje moreš porabiti in potem 501etnice Nj. Vel. presvetlega cesarja Franca Jožefa I. Ta
/
238
obsega : I. Kako se je razvijalo in kako je napredovalo mestno ljudsko šolstvo od ]. 1848 — 1898. Slavnostni govor gospoda c. kr. okr šolskega nadzornika prof. Fr. Levca. II. Kako praznuj šolska mladina v Ljubljani 501etnico Nj. Veličanstva. Poročilo mestnega učitelja gosp. Jak. Dimnika. III. Udano-stna izjava mestnega uČiteljstva. IV. Cesarska pesem.
—	Dirko priredi I. ljubljansko kolesarsko društvo v Ljubljani v nedeljo dne 3. julija t. 1. na dirkališču ob Tivo-lijskem drevoredu.
—	Državna podpora. C. kr. poljedelsko ministerstvo je dovolilo kmetijski podružnici v Novem Mestu 250 gld. podpore za napravo nove amerikanske trtnice in odredilo, da se za občino Ajdovica v novomeškem sodnem okraju kupijo iz državnih sredstev tri brizgalnice za peronosporo.
—	Krščenje novih ljubljanskih ulic in trgov. Občinski svet je v svoji seji dne 8. junija sklenil, da se Dolge ulice prekrste v Dalmatinove ulice in Žitni trg v Ambrožev trg, in da se nova cesta od frančiškanov čez svet Češkotovih dediČev na kolodvor zove MiklošiČeva cesta, na drugi strani bodoče justičně palače paralelno s to cesto projektovane ulice pa Cigaletove.nlice.
—	Red za prodajo premoga v Ljubljani. Občinski svet je v svoji seji dne 8. junija odobril red za prodajo premoga Po tem redu morajo vsi vozovi za premog imeti šte-
vilke in prodajalcev napis ; mora biti pri vsakem vozu decimalna tehtnica in tarif za 25 in 50 kg premoga; sme se na vsakem vozu voziti le jedne vrste premog, kateri se ne sme škropiti in se mu ne sme primešavati pesek ali zemlja, morajo biti vse vreče plombirane in je magistrat pooblaščen, pre-povedati prodajalcem, jemati v službo hlapce, ki so bili radi pijančevanja ali radi goljufije pri prodaji premoga kaznovani.
—	Justično poslopje v Ljubljani. Mestni župan Hribar je v občinski seji dne 7. junija naznanil, da je v smislu dobljenega naroČila odposlal prošnjo, naj se zgradba justičně palače še letos začne. Župan je tudi osobno na Dunaji vprašal, kako je s stvarjo in tam izvedel, da ni druzega zadržka, kakor da načrti še niso vsi pregledani. Pri tej pri-liki se je prepriča!, da načrti nikakor ne zadostujejo, in obljubilo se mu je, da se prenarede. Ker bi se letos itak ne
moglo dosti več narediti, je bolje, da se začne z zgradbo prihodnje leto.
—	Dimnikarski red za Ljubljano. Občinski svet ljubljanski je v svoji seji dne 10. junija odobril dimnikarski za město ljubljansko. Po tem redu se dopušča konkurenca in svobodno dogovarjanje mej dimnikarjem in občinstvom glede cene, a se vender naredi konec sedanjim nedostatkom. Red določa, kolikokrat se mora snažiti različna gorišča, dalje, da mora imeti vsak hišni gospodar knjižico, v kateri mora dim-nikar potrditi izvršeno osnaženje, da sme ometati le tišti dim-nikar, s katerim se dogovori hišni gospodar in da mora dim-nikar poročati o napravah, nevarnih za ogenj, sicer zapade kazni.
—	Na rimske grobove so naleteli pri izkopavanji temelja za novo gimnazijsko poslopje v Ljubljani.
—	Izpred porotnega sodišča. Dne 6. junija je stal pri deželnem sodišču pred porotniki 291etni Matevž Dovč iz
Stožc pri Ljubljani. Obsojen je bil na tri leta in šest mesecev ječe, ker je dne 24. aprila po nekem prepiru z nožem sunil v hřbet fanta Josipa Sitarja tako, da je ta umri. — Dne 6. t. m. je bil zatožbe oproščen Ivan Metnitz bivši uradnik okrajne bolniške blagajne ljubljanske. Poneveril je polagoma v blagajnici 1785 gld. 31 kr. na ta način, da je od strank vplačani denar za se pridržal. Obtoženec je poneverjenje přiznal. Državno pravdništvo je Metnitza tožilo, da si je kot uradnik . okrajne bolniške blagajue prilastll izneverjeno svoto. Pri ob-ravnavi se je pa dognalo, da Metnitz ni dobil nikoli naloge načelništva blagajnice denar pobirati in da ge je v to edino pooblastil blagajniČni blagajnik, kl je ob ednem jamČil s kav-cijo za vsako oškodovanje blagajnice. Obtoženec prav za prav
ni ničesar izneveril blagajnici ampak le blagajniku. Porotniki so jednoglasno zanikali vprašanje, Če je kriv poneverjenja kot uradnik. Vsled tega je bil oprošten. — Dne 10. t. m. je stal pred porotniki 201etni Andrej Oblak iz Kladja. Po nekem přepisu je zagnal Luki Trčku s tako silo kamen v glavo, da mu je prebil lubanjo in ta je umri. Dobil je 19 mesecev težke ječe. — Kovaški pomoćnik Matija Grohar iz Podrečja obtožen hudodelstva uboja, je bil obtožbe oproščen. — Valentin Stare iz Trboj, star 43 lat in obtožen zaradi izdajanja ponarejenega denarja in zaradi najdnosti je bil obsojen na osem mesecev težke jeca. — Porotna sesija se je v tem končala.
—	Volilo. Dne 31. maja v Ljubljani umili posestnik gosp. Iv. Kosler je volil v svoji oporoki ubcžnemu zakladu ljubljanskemu 500 gld. in še posebej za revne Barjane 50 gld.
—	Poštna zadeva. Uradne ure c. kr. poštnih uradov v Ljubljani 3 (Vodnikov trg), 4 (Stari trg) in 5 (Vodmat)
so ob nedeljah, počenši z dnem 12. junija, dopoludne od 1 a9 ure do 1/i12 ure (dosedaj od 8, do 1. ure) in popoludne od
3.	do 4. ure.
—	Slovenska zastava v Celji. Ob izletu „Trigla-vanovu v Celje dne 4. in 5. junija vihrala z „Narodnega doma" tuđi slovenska zastava. Župana Stiegerja je to močno bolelo in je oblastno nastopil, da se mora zastava umakniti. Pa ni nič dosegel, četudi je navel za vzrok svoji skrbnosti dějstvo, da je občinstvo razburjeno in da se je bati nemirov. Dosegel je le, da so nastopili orožniki kot stražniki in da je bilo vojaštvo pripravljeno. Par nemških sitnežev so orožniki tudi zaprli.
—	Vipavske železnice politični obhod bo od dne
4.	do 9. julija,
—	Nezaupnico je izrekel volilni shod na Vranskem državnemu poslanců dr. Gregorcu kot predsedniku „Slov. društva" in grajo ter obžalovanje zaradi njegovega govora o nemškem državnem jeziku.
—	Ajdov zrn se imenuje del ljubljanskega mesta t. j. pohištva mej Kolodvorskimi in Prečnimi ulicami ter Sentpe-tersko cesto. Občinski svet ljubljanski se je izrekel, da s ča-soma podře vsa poslopja na „Ajdovem zrnu" in tam napravi javen vrt, Nekaj hiš je město v to svrho že kupilo, nakupo-vanje hiš naj se pa nadaljuje, kadar bi za to bila prilika.
—	Nova telegrafska postaja spojena s poštnim uradom, se je otvorila dne 10. junija t. 1, v Izlakah pri Zagorji.
—	Spominsko ploščo so odkrili na rojstnem domu v Ponikvi na Štajerskem slavnému geografu Blažu Kocenu, znanému zlasti po svojih atlasih.
—	Junaštvo nemških buršev. 17 nemških buršev je napalo enega slovenskega velikošolca in ga preteplo. To je najnoveji junaški čin „olikanih" Nemcev. Dne 11. junija zvečer so sedeli dva slovenska uradnika in en slovenski veli-košolec v neki gostilni v VIII. okraju na Dunaji. - Zapeli so nedolžno slovensko pesem. To je v bližnji sobi sedeče nemške burše tako razjarilo, da so kakor besni prileteli na slovenske goste in so jih napali. Uradnika so vrgli iz gostilne, velikošolca so pa obkolili in jeli neusmiljeno pretepati kričeč nad njim, da je to povraČilo za Ljubljano. Nevamo ranjenega so vrgli potem na ulico. Nad tem surovim počenjanjem nemških buršev so se močno izgledovali ostali gosti, češ, da jih ni sram, da 17 napade enega. Pri tem junaškem činu so se posebno odlikovali štirje „Karnijolci". No ko se vrnejo domov v Ljubljano, ne utegne jim tu biti najprijetneje bivanje.
—	Otrok utonil. Dne 31. maja popoludne je Jožefa Seilerjeva dekla iz Kranjske gore šla z otroci na sprehod k potoku Pišenca. Prišedša na most je pustila ondi voziček in v njem llletnega fantka ter šla na obrežje cvetlic nabirat. Nesreča je hotela, da se je voz sprožil, drdral dalje po mostu ter se zadel ob kol . in preobrnil. Fantek je pal 41/2
239
metra visokega mostu v potok. Dekla videvši, kaj se je zgo-
otroka řešila, a ni ga mogla.
dilo, je vse poskusila, da Potegnila je že mrtvega iz potoka.
Toča je pobila dne
občin Velika vas in Moravče. drugod
Po
deloma.
let star ter je že več let hrom. Ebersovi romani iz egiptskega in nemškega življenja so precej priljubljeni in jako razširjeni.
Nemški cesar v Jeruzalem, Povodom blagoslo-junija v devetih vaseh slovljenja novosezidane cerkve Odrešenika v Jeruzalemu dne 18.
stolkla vse, oktobra letos, prisostvovala bota nemški cesar in cesarica. Za
nekod
je
zjutraj
Vlak kravo povozil. Dne 4. junija ob y26 uri
pastir France Hujan v službi pri posestniku Ivanu Kocijančiču v Studencu občine M. D. v Polji gnal na pašo
živino.
Imel je gnati čez železniški tir.
Ko
dospe
do
tega
bil zaprt, ker je prihajal vlak. Ena krava se je zmuznila
vsejedno pod ovoro na tir in došli vlak bila takoj mrtva.
povozil, da
Plemenit sodnik. V Londonu je neki revež ukradel
bogatemu peku, ko tega ni bilo v prodajalni,
hlebček
kruha.
Pek pa je reveža takoj ovadil. Seveda so reveža zaprli ter ga
postavili pred sodnika.
Ko
je revež sodniku povedal, da je
bil strašno lačen in da je bila prodajalna polna velikih in malih hlebov, ga je sodnik izpustil. Peku pa je dejal : „Vi,
lačnega
revsža radi malovrednega hlebčka? Pravica je pač na Vaši
debeluh in bogatin, ali vas ni sram, da ste ovadili
strani, a pravičnost in človekoljubnost ne. Videli
ste,
da so
poslušalci za tega reveža mej obravnavo nabirali milodare v
klobuk,
se je ponudil tudi Vam, a dali niste revežu niti
bora. Vi ste torej tudi neusmiljeni ! Že zato zaslužite kazen, a odpuščeno Vam bodi. Neki zakon kraljice Elizabete pa ve-leva, da naj se obsodi pek, ki zapusti svojo prodajalno in daje s tem lačnim ljudem priliko krasti, na 24 ur zapora. Vi ste svojo prodajalno zapustili in s tem tega reveža, ki se
Vam še sedaj ne smili, zapeljali k tatvini. Obsojeni ste zate-gadelj na 24 ur v zapor". In debeluhasti bogatin je moral v
milodari, ka-
luknjo, revež pa
odšel svoboden z svojimi
terim
přiložil še sodnik lepo svoto. Velik požar je uničil v Peschavuru v Indiji 4000
his. Škode je 40 milij
Ogenj
trajal 24 ur.
Potopila se je v velikem ocejanu ladij
n
Jane
Gray". Utonilo je 61 ljudij, řešilo se jih
27
Elementarna nezgoda v Zagrebu. Dne 11. ju-
nija zjutraj se je utrgal v Zagrebu oblak. Po voden j, ki je nastala je bila velikánská. Več ulic je bilo popolnoma pod vodo. Voda je tekla v kleti, v prodajalne in pritlična stanovanja ter provzročila na poslopjah in na blagu veliko škodo, Mnogo je trpěla tovarna za usnje, Voda jo je tako poškodovala, da so delo ustavili, vsled česar je do 800 ljndih ob kruh. Vso škodo
cenijo na pol milijona gld Po polji
Poslanec Wolf že ve
je vse uničino.
svoje hujskanj
zakaj
«
tuli
»
9
kaj
za
izvanredno dobro plačan. V Gradcu je dobil
mest
na
7000 gld. dalje velike zneske iz raznih nemških <5eškem in tudi iz Prusije dobiva znatne podpore.
Električna podzemská železnica. Kaj se pravi, pod cestami m hišami velikega meâta zgraditi predor (tunel),
ki je širok zadosti za cestne železnice in
daje
dosti po-
roltva za varnost, o tem lajik nima pojma. Le malo se more seznaniti z težavami takega podjetja, če se upoštevajo zgrad-beni stroški. Nova londonska podzemská železnica bo 10 km dolga in bo imela 22 postajališč. Posebna družba je za to železnico založila kapital nad 30 mil;jonov gld. Posamezni
vlaki bodo imeli po 7 vozov s 386 sedeži.
urejen, da bo na vsake 21/2
Obrat
bo
tako
minute odšel drug vlak. Želez-
nico bo gonila elektrika in bo imela tudi to
posebnost, da
bo
zadiranje naravno. Od vsakega postajajališča bo imel vlak iti navzdol, predno bo pa došel do nove postaje bo imel
preiti
stermejo pot, vsled česar se bo hitrost zmanjšala.
Romanopisec Ebers je jako opasno zbolel da baje ni nobenega upanja več, da bi še okreval. Ebers
tako ď 62
njihin prihod se delajo že sedaj obsežne priprave
Pravi trpotčev sok je jedino oni, kateri se pripravlja v lekarni k Zrinjskemu, H Brodjovin, Zagreb, Zrinjskega trg štev. 20.
Trpotčev sok nepresežno deluje pri vsih prehlajenjah dušnih organov, ter je najboljše sredstvo za prsni katar, kašelj, prso-bol, hripavost in vratobol. ludi zastaraní kašelj se s tem zdravilom v najkrajšem času da odpraviti; bolniki dobijo tek za jelo, I ah ko spijo in na ta način hitro okrevajo.
Izmed mnogih zahval spominjam tukaj
samo ono:
(25)
»Velecenjeni gospod lekarnik!
Pošljite mi še tri steklenice Vašega izvrstno delujočega trpotčevega soka;
potřebuj em
jih
z a
moje
znance.
Jaz
sem
od
dveh steklenic od neznosnega
kašlja popolnoma ozdravěl. Hvala Vam. Priporočil bodem ta z dr a vil ni so k vs im
prsobolnim.
S
poš tovanjem.
Rudolf
Au s i m. Na Dunaji, 20. marca 1897.
Pazi naj se toraj, da je na vsaki stekl e-nici varstvena znamka t. j. slika bana Nikole Zrinjskega, kajti oni samo je pravi trpotčev sok, kateri to varstveno znamko nosi. Cena steklenici s točnim opisom je 75 kr. Razpošilja se vsaki dan s pošto navsa mesta in sicer proti predplačilu (priraču-navši 20 kr. za zámotek) ali pa po poštnem
povzetju.
Geniki raznovrstnih domačih
preskušenih zdravil razpošiljajosenaza-
htevo zastonj in poštnine prosto. Lekarna k Zrinjskemu, H. Brodjovin, Zagreb, Zrinjski trg štev. 20.
Pravi trpotčev sok iz lekarne »k Zrinjskemu« v Zagrebu, dobiva se tukaj v Ljubljani v deželni lekarni pri Mariji pomagaj Milana Leusteka, Resljeva cesta št. 1.
Razpošiljava sukna samo zasebnikom
i
odrezek
čLolg za-
fgld
dostno
moško obleko
samo
mičnih barvah 1 odrezek 6 gld
s
>
>
>
fine
>
3*10 iz dobre
4-80
7-50
8-70 1050 12-40 1395
>
>
»
>
>
l i
finejše angleške grebenčp.Ste J
pristne
ovčje volne
odrezek za črno salonsko obleko fl. 10* vrhnje sukne od 3 gld. 25 kr. meter in višje; loden
1 odrezek 9 gld. 9 j kr
peruvien in dosking, blago za državne in želejniš' uradni.e in sodnijske talarje, najfinejše grebenčasto in š
kakor blago za finančně in žandarmerijške uniforme itd., razpošilja po tovarniških cenah kot reelno
in solidno dobro znana
sukno-tovarniška zaloga
iesel-Amhof v Brnu.
Vzorce pošlje zastonj in poštnine proito. Pošiljatve po vzorcih.
občinstvo se opozori, da se blago veliko ceneje naravnost od nas naroči, kakor pa pri pr jkupciu. Kiesel-Amhof v Brnu razpošilja vsako blago po pravih
cenah brez prebitka katerega rabata. (12)
240
Loterijske srečke
V Brnu dne 15. junija t. 1.: 78, Na Dunaji dne 11. junija t. 1.: 22,
68,
46, 11
27. 76
VGradci dne 11. junija t. 1.: 79, 61, 70, 43, 33.
Tržne cene.
rž gld ajda gld. leča gld. Yse cene
V Ljubljani dne 28. maja 1898. Pšenica gld. 13.
kr.
kr
10. 13
kr
ječmen gld. proso gld. , grah gld
kr
kr
kr
ajo za 100 kgr.)
13
oves gld. 8.50 kr. tursica gld. 6.70 kr.
kr
fižol gld. 12
kr
W W	evJ hfá qm* M	Pk %Se ^ J	.«jJ ' > ^ I	W %j lUi % ^-f? W ^TW ^ËàË"
Vissitni
r
priporoča
Blaznik-ova tiskarna v Ljubljani.
WVW WWWWVVWWW
99
Princ Line
odhod parnika
Spartan Princ Tartar „ Trojan „
/
25. [unija
16. )ulija
. avgusta
Prodaja vožnjih listov se prione
pred odhodom
Margaretska ulica
dnij
Cena vožnjega lista III. razreda s popolno hrano
in vinom pri vsakem obědu v luki v Genuvi
kakor tudi na parniku.
Iz
Zagreba
Newyork
stane 75 gld.
Prodaja tudi železniške vožnje liste za vse po
staje severne Amerike.
Izkliucivo prodaja vožnje liste
Zagreb
j
Margaretska ulica 10.
Posredovalnica za prevažanje ljudi in blaga
tu
in onkraj mor ja
sr ečkan j a.
Predzadnji
Glavni dobitek
/It h

/ #
gotovini 20% odbitka
Jubilejske-razstavne
srečke
Priporoča
srečkanje
srečkanje
srečkanje srečkanje
junija 1898. avgusta 1898. septembra 1898 oktobra 1898.
menjalnica v Ljubljani.
Odgovorni urednik: Avgust Pucihar
Tisk in založba: J. Blasnikovi nasledniki