Poštnina plačana v gotovini.
ŠTEV. 123.
V LJUBLLJANI, torek, 30. junija 1925.
.Posamezna številka Din 1’—.
LETO II.
vuk Hm opoldne, izvsemii nedelj in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in poftp Dia 20*—, inozemstvo Din 80*-
Is
po
Neodvisen političen lisi
UREDNISTV« H UPRAVNIŠTVO: SIKOV GREG 0RCIC1IVA ULICA ŠTEV. It. TKLVOV BTHV. 661
Rokopisi m ne vračajo. — Oglasi po tarifa, Pismenim vprašanjem naj se priloži za odgovor. pri poštnem ček. uradu štev.
Samostojni demokrati proti sporazumu.
KLAVERNA VLOGA DR. ŽERJAVA.
- PRED ZAKLJUČKOM SKUPŠČINE.
Beograd, 30. junija. Politična situacija v Beogradu je zabeležila v poslednjih dveh dneh več dogodkov, ki pa nimajo posebne politične važnosti. Seje plenuma vlade in opozicionalnega bloka z važnimi sklepi ni bilo. Skupščina, odbori in klubi niso delovali radi praznikov. Uradno se še ni sestal triumvirat radikalne stranke. Pavle Radič se je razgovarjal z Aco Stanojevičem. V Beogradu so bile velike proslave radi Vidovega dne in sokolskega zleta, ki je sijajno uspel.	<
V političnih krogih se govori o sporazumu, podrobnosti še niso znane. Gotovo je, da vsi zainteresirani, zlasti radikali, želijo, da se sporazum preloži na jesen. K temu jih sili več vzrokov, posebno situacija v radikalni stranki in v parlamentu, dalje odnošaji z radičevci in na drugi strani s Pribičevičem.	i
V radikalnem klubu namreč vlada veliko nerazpoložen je proti triumviratu: Trifkoviču, Živkoviču in Gjuričiču. Radikali smatrajo, da so stari, nesposobni ljudje, ali kakor je dejal radikal Vlajko Kočič: ljudje, ki niso sposobni, da bi vstopili v razplet krize in v reševanje situacije. ' Radikalni klub stoji vse bolj na stališču, naj vodi pogajanja Ljuba Jovanovič, ker je to njegova politika že od prvega dne. Jovanovič je izjavil, da ima izvoljena trojica delikaten posel, katerega more izvršiti dobro ali pa slabo. Treba je opreznosti. Morda je vendarle Pašič imel prav, ker je pričel pogajanja. Dalje je Ljuba Jovanovič izjavil, da čaka le na ugodno priliko, ki pa ni več daleč.
Za Ljubo Jovanoviča, vlada v radikalnem klubu veliko razpoloženje. Jovanovič ima polovico kluba na svoji strani. Vsi so nezadovoljni s Pribičevičem.
Pribičevič s svoje strani pa je napravil vse, da ne bi prišlo do sporazuma. Poslal je Žerjava v Ljubljano in na Bled. Žerjav je bil v avdijenci pri kralju. Naročeno mu je bilo, naj prosi kralja, naj do sporazuma ne pride, dokler se ne razčisti situacija. Po seji svojega kluba je Pribičevič poslal uradno pismo Paši-ču, v katerem ga prosi za pojasnilo, kaj je s protokolom sporazuma radikalov s samostojnimi demokrati, ali še velja sedaj in kako. Dalje povprašuje Pribičevič, kaj je s sporazumom z radičevci. Ali se je kaj ustvarilo na tem sporazumu, kako in doklej? Pribičevič zahteva od Pašiča nadaljevanje politike nacionalnega bloka in pojasnila v nekaterih drugih stvareh. Pašič .Pribičeviču še ni odgovoril. Ta odgovor pričakujejo politični krogi z velikim zanimanjem.
V ostalem se je situacija v skupščini za vlado poslabšala z verifikacijo mandatov HSS. S tem bi bilo glavno delo v skupščini končano. Politični krogi so mnenja, da je treba s sporazumom hiteti, ali pa prekiniti delo skupščine. Današnji dan ne obeta ničesar posebnega. Mogoče pride do sestanka med radičevci in triumviratom. Seja skupščine danes soglasno sprejme zakonski načrt o narodnem priznanju kralju Petru. S tem bi bilo prekinjeno delo na važnih zakonih. Sodnijski zakoni, tiskovni zakon in proračun so odgodeni na jesen. Važne so edino še dvanajstine, ki bodo izglasovane kot nujne, in eventuelno invalidski zakon.
Pričetek pogajanj za sporazum.
POGAJANJA MED RADIKALI IN HSS.
Beograd, 30. junija. Včeraj so se končno pričela pogajanja med radikali in radičevci. Prav za prav se je vršila neke vrste predkonferenca, na kateri je bila izdelana baza za nadaljna pogajanja. Ob 15. pop. je prišel v hotel Pariz Gjur-gje Jelenič s Pavlom Radičem in Šupe-rino v sobo Ace Stanojeviča. Kasneje sta prišla še .Laza Markovič in dr. Nikič. S konference ni nobenega poročila; znano je le, da so bile izmenjane misli o politični situaciji. Danes pričakujejo ponovnega sestanka uradnih delegatov H.
S.	S. in radikalov.
Odnošaji med radikali in samostojnimi demokrati se morajo v najkrajšem času razčistiti. Samostojni demokrati nočejo ostati na vladi v času, ko vodijo radikali pogajanja s HSS. Zate pričakujejo politični krogi, da bo vlada podala ostavko preje, nego bodo pogajanja s HSS zaključena. V vsakem slučaju pričakujejo, da se tekom tega tedna situacija v mnogem razčisti.
HRVATSKI NAROD ODOBRIL POLITIKO HSS.
Zagreb, 30. junija. Včeraj se je vršil v prostorih zajednice sestanek HSS za zagrebško okrožje. Razpravljali so o zadevah stranke, o njenih odnošajih na-pram radikalom in o vprašanju sporazuma.
Prav tako je HSS priredila po celi Hr-vatski sestanke svojih organizacij. Po poročilih, ki so prišla v Zagreb, je bila na vseh teh sestankih odobrena nova politika HSS in vse njene organizacije so se oduševljeno izjavile za sporazum med Srbi in Hrvati. Ogromna večina hrvat-skega naroda je na ta način odobrila novo politiko HSS, ki stremi za ukinje-njem hrvatsko-srbskega spora.
Beograd, 30. junija. Na današnji seji radikalnega kluba bodo razpravljali o
vprašanju sporazuma med radikali in radičevci. Za javnost je na dnevnem redu ekspoze ministra agrarne reforme Simonoviča o agrarni politiki.
RAZDELITEV PORTFELJEV.
Beograd, 30. junija. V zvezi s pogajanji med radikali in radičevci govore politični krogi zelo mnogo o razdelitvi port-feljev. Kakor doznavamo, bodo dobili radičevci pet portfeljev, dočim jih zahtevajo šest. Pri vstopu v vlado pridejo v poštev: Pavle Radič, dr. Nikič, dr. Šu-perina, Krajač in dr. Polič. Tako žele , radičevci.
Drugačno pa je razpoloženje pri Za-jednici. Zajedničarji ne pokazujejo niti najmanj volje za to kombinacijo radi-čevsko - radikalne koalicij. Iz njihove-• ga dosedanjega vedenja moremo sklepati, da pride na prvi seji hrv. seljačkega kluba, — ko bi se pričela diskusija o pogajanjih z radikali — do razcepa.
Beograd, 30. junija. V radikalni stranki cbstoje dve struji glede sporazuma. Prva pravi, da mora do sporazuma priti takoj, druga struja pa zastopa mnenje, naj se pogajanja za sporazum prelože na jesen. Za drugo strujo se poteguje zlasti dapašnji »Balkan«, ki pravi, da še j sodišče ni izreklo svoje besede o anke-i tiranih mandatih. Člani hrv. selj. kluba da so svojo politiko popularizirali in že so pričeli radikali formalna pogajanja z radičevci. Ni patrijota v kraljevini, ki ni za sporazum, ali ne na ta način. Ne tako hitro in ne tako politično!
Tudi Davidovičeva »Pravda« ugotavlja, da se dela na tem, da se sporazum med radikali in radičevci odloži na jesen. »Pravda« omenja akcijo Pribičeviča pri Pašiču in akcijo Žerjava pri kroni. »Pravda« piše, da je to zelo nezdrava politika, ker nobena struja v radikalnem klubu ni na čistem.
Vidovdanska proslava v Beogradu.
VELIKE SOKOLSKE SLAVNOSTI.
Beograd, 30. junija. Vidovdanska proslava se je proslavila na poseben način. Na tisoče in tisoče Sokolov in Sokolic v kroju se je zbralo v Beogradu. S tem je zadobila vidovdanska proslava v Beogradu posebno slovesen značaj. Vidovdanska proslava se je pričela s slovesno službo božjo v saboru i •cerkvi. Službo božjo je opravil patriarh Dimitrije. Prisostvovali so številni člani vlade, narodno skupščino je zastopal Marko Trif-kovič z nekaterimi poslanci. Patriarh Dimitrije je imel slavnostni govor, v katerem se je spominjal velikih žrtev za svobodo našega naroda. Pred cerkvijo je stala čela kraljeve garde, Sokolov in Orjune.
Po cerkvenem opravilu se je vršila krasno uspela povorka Sokolov, kateri je prisostvovalo na tisoče občinstva, ki se je zbralo na
ulicah že v ranih urah. Sokolski sprevod se je formiral na kolodvoru.
Ob 1. uri popoldne je bil slavnostni banket v hotelu Bristol. Povabljeni so bili posamezni gosti in zastopniki sokolskih žup. Na banketu je bilo zastopano tudi češkoslovaško Sokolstvo.
Popoldne so se vršile na Košutnjaku sokolske tekme in nastopi, katerim je prisostvovalo nebroj občinstva. Prisotni so bili tudi zastopniki vlade in dvora. Prvi so nastopili beograjski Sokoli, ki so pokazali lepe uspehe. Po končanem sporedu je zapelo akademsko pevsko društvo »Obilic« nekaj pesmi, člani beograjskega narodnega gledališča pa so izvajali drugo dejanje Majke Jugovičev. Tehnični odbor je sklenil, da se rezultati tekmovanja zaenkrat ne objavijo.
KONGRES TISKARSKIH PODJETIJ.
Zagreb, 30. junija. V nedeljo se je vršil kongres Saveza tiskarskih podjetij. Kongres je razpravljal o raznih strokovnih vprašanjih. Sprejeta je bila resolucija, ki obsoja novi tiskovni zakon. Zvečer se je vršil v hotelu Esplanade banket. Včeraj so si gostje ogledali zagrebško okolico. Posetili so tudi Samobor in si ogledali tamošnjo tovarno Chromos.
NAČRT ZAKONA 0 NEPOSREDNIH DAVKIH.
Beograd, 30. junija. Te dni je bila imenovana posebna komisija za izdelavo definitivnega načrta zakona o neposrednih davkih. Komisija bo kmalu končala z delom.
VIDOVDANSKA PROSLAVA V ZAGREBU.
Zagreb, 30. junija. Vidovdanska proslava se je v Zagrebu vršila na zelo slovesen način. V katoliški, pravoslavni in evangeljski cerkvi se je vršil svečan pa-rastos za padlimi vojaki. Parastosa so se udeležili predstavniki države, vojaških in civilnih oblasti ter velika množica prebivalstva.
MUSSOLINI POSETI RUSIJO.
Moskva, 30. junija. Listi poročajo, da namerava Mussolini posetiti Rusijo, da spozna njen gospodarski ustroj in pripravi teren za sklenitev trgovinske pogodbe med Rusijo in Italijo.
Iz Bolgarske.
USODA NAŠIH DRŽAVLJANOV V SOFIJI.
Sofija, 30. junija. Bolgarska vlada še sedaj ni odgovorila na našo intervencijo o priliki aretacije nekih naših državljanov v Sofiji. Znano je^samo, da je bilo aretiranih 7 naših državljanov, od katerih je bilo 5 takoj izpuščenih, dva pa sta bila pridržana v zaporu. Na drugi strani trdijo, da je bil eden od njih ubit.
' Na podlagi informacij iz Londona moremo pričakovati novih komplikacij z Bolgarsko.
Sofija, 30. junija. Vojni minister VI-kov je izdal naredbo vsem obmejnim , oblastem, da v bodoče izvajajo najstrožjo kontrolo nad prehodom komitaških čet na naše ozemlje. Politični krogi smatrajo, da želi bolgarska vlada s temi merami dokazati naši vladi, da ji je pripravljena v vseh stvareh iti na roko. Zlasti je bolgarsko vlado zadel poslednji ultimatum naše vlade. Bolgarska vlada želi, da naša vlada ukine represalije in da začne zopet vidirati potne liste bolgarskim podanikom.
NOVE SMRTNE OBSODBE NA BOLGARSKEM NA VIDIKU.
Sofija, 30. junija. Jutri v sredo prične v Varni proces proti tamošnjim zarotnikom. Državni pravdnik zahteva smrtno kazen za 40 oseb.
KRALJ POSETI ŠPORTNO PRIREDITEV V ZAGREBU.
Zagreb, 30. junija. 5. julija bo važen dan za zagrebške športne kroge. Zagrebški nogometni podsavez je namreč prejel obvestilo, da bo povodom finalne tekme za prvenstvo države v nogometu, ki se vrši v nedeljo, ^zročen podsavezu kraljevi pokal, ki si ga je podsavez priboril lanskega leta. Posebno zanimanje vzbuja, da izroči pokal kralj sam. Zagrebški športniki razmišljajo o lem, da bi se z ozirom na kraljevo prisotnost vršila reprezentančna tekma v bazeni med našo državo in Češkoslovaško.
NOVO FAŠISTOVSKO JUNAŠTVO.
Trst, 30. junija. Fašisti zaznamujejo lahko zopet nov čin v svoji kulturnosti. Preprečili so slovesno blagoslovljenje novih zvonov v Barkovljah pri Trstu. ! Obred bi moral izvršiti sam škof dr. Fo-■ gar. Fašisti so protestirali proti temu, J ker se na zvonovih nahaja poleg latin-j.skega tudi slovenski napis. Do incidentov ni prišlo. Škof dr. Fogar je vložil na pristojnem mestu odločen protest.
POMIRJENJE NA GRŠKEM.
Atene, 30. junija. General Panga, >s je končal pogajanja s šefom republik tn-ske unije Papanastasijem. Sklenje je bil sporazum, ki vsebuje 5 točk: 1. . an-galos respektira red in odstopa od vojne diktature; 2. za časa skupščinskega razpusta ima vlada Pangalosa pravico Izdajati dekrete z zakonsko veljavo, ki se nanašajo na vojsko in na druga manj važna vprašanja; 3. vlada bo podpirala parlament pri izglasovanju nove ustave, katere načrt bo izdelala posebna komisija; 4. na jesen bo vlada razpisala občinske in okrožne volitve; 5. vlada bo tekom tega ali začetkom prihodnjega leta razpisala nove skupščinske volitve. Volitve se bodo vršile po volilnih listah, ki so že gotove. Skupščina je sklenila, da se imajo volilne liste zameniti z novimi, ker stare niso točne.
Boljševizem na Balkanu.
iv.
Boljševizem in protidržavni elementi — »
lo sta -krilatici državotvorne modrosti v Jugoslaviji, ki pa napravljata državi sami težko popravljivo škodo. Koliko se zadnje čase greši na ta račun v Jugoslaviji, Bolgariji in Rumuniji, da vladajoči režimi pred kulturnim svetom opravičujejo in hočejo zagotoviti svoj obstanek, je najzalostnejše poglavje v naši politiški zgodovini.
še v poletju 1918. je v dunajskem parlamentu znani kričač Wolf zaklical našim poslancem: Ihr seid’s alle Verrater! Nekdo mu je odvrnil: Ako je to res, potem ta država nima več eksistenčnih pogojev! — Pesem o »veleizdajalcih;, ki so jo od prvega dneva vojne svečano popevali avstrijski dr-žavotvorci, takrat že ni imela več prave veljave. Ječe veleizdajalcev so se praznile, in-temačni tabori (za državljane p. v.) so bili razpuščeni, — in čudo vseh čudes! — avstrijska vlada sama je na vse strani demen-tovala vesti, da je večina državljanov proti državi; na vse melodije so prepevali pesmice o zvestobi in lojalnosti vseh narodov, tudi Čehov, Slovencev in celo Srbov. Tudi znani prehod praških Pepikov »mit Sang und Klang« čez rusko mejo so utajili in polepšali. Odkod toliko preobrat? Zato: Ker so sami j uvideli, da je njihovo vreščanje o veleizda- -jalcih, ker so polne ječe vsemu svetu pričale, da je ta država zrela za razpad. Česar velika večina noče, tega ni mogoče ohraniti!
Ta kričeč dokaz iz epohalne svetovne vojne pa je šel brez učinka mimo naših »dr- ■ žavotvorcev«. Izdajalci, protidržavni elemen- ■ ti, boljševiki na vseh krajih in koncih: vsi j Hrvatje, Slovenci, muslimani, posebe Črno-gOTci, Makedonci, zemljoradniki — vsi, vsi nezanesljivi prekucuhi, ki jih more brzdati le kruta sila meča in bajoneta! Ali vlada- j joče sirote niso pomislile na vedno veljavno ; resnico, da na bajonetih sedeti in vladati ; ni mogoče! To ve danes ves svet, — in baš zalo je kokodajskanje o boljševizmu itd. le škodovalo dobremu imenu države same. To so občutila tudi razna mesta in skupine industrialcev, ki so hoteli najeti cenena posojila v Ameriki, na Angleškem ali Nizozemskem. V treh letih menda ni bila sklenjena ne ena kupčija, — in vse je pokvaril vedno isti razlog: negotovost položaja, nezaupanje v obstoj te države! — Neštetokrat so mi tovariši v društvu inozemskih poročevalcev govorili: V Jugoslaviji pa pošteno poka, (es kracht!) — to pojde vse narazen! Koliko sem se moral truditi, da sem zavračal take govorice, češ: V Jugoslaviji ni nikogar, ki noče in ne ljubi države; le o notranji ureditvi »o mnenja različna: proti zunanjemu svetu pa bodo vsekdar sklenjene vrste! Nikar ne delajte si nad v jugoslovansko needinost!« — In znano mi je tudi to dejstvo: V Ameriko in London so šla z Dunaja obširna poročila o razmerah v Jugoslaviji, ki so slikala izborno gospodarsko silo države, njen velik razvoj v bodočnosti — in njeno politiško moč proti tujini... Tako so pisali znani finančniki in bivši ministri — v istem času, ko je jugoslovanski minister v tujini krpal neko ligo proti boljševiški nevarnosti na Balkanu! Klical je na pomoč, kakor Janezek na paši proti volku, ki ga nikjer ni bilo. Zato pa ni bilo kmetov na pomoč, ko je volk prišel in Janezka raztrgali — Prav zanimivo bi bilo poglavje, ki bi ga mogel napisati o vzrokih in kriveih, ako bi boljševiška nevarnost res kdaj prišla v Jugoslavijo! Danes je ni!!
Naravnost zločinski humbug z boljševizmom in komunizmom uganjajo lopovi Can-kovega režima v Bolgariji! — Žalostna je resnica, da so Bolgari na vladni teror odgovorili zopet s terorjem, ki je stal tudi nedolžnih človeških žrtev. Strašen je bil atentat v cerkvi svete Nedelje! Ali vsi atentati so le balkanski odjek žaljene narodove duše, ki je krvi privajena in ki svoje jeze^ne izliva »z rokavicami«, marveč s handžarjem, bombo in ognjem. Vsa stoletja turškega jarma je tekla kri, klali so žene, otroke in starce, zapirali jih v cerkve in vse vkup zažgali. Kdo ne pozna te zgodovine? Mesarskemu klanju, krvi in nasilni smrti so bili na Balkanu tako privajeni, da se jim kar
Na Dunaju, 27. jun. 1925.
nič ni zdelo to, kar nas Evropejce stresa, da nam gredo lasje pokoneu. Uledati smrti v ači je Balkancu vsakdanji dogodek. Zato so ti ljudje taki junaki v vojni! V kri in meso jim je vse io prešlo in se deduje od rodu do rodu. — Saj so bratje Srbi tudi še iz take turške šole, zato tako hrabri junaki!
Naj podam značilen zgled o različni mentaliteti med nami. Bivši dunajski poslanik Tiča Popovič se je nekoč zanimal za usodo koroških Slovencev. Pa vpraša: »Koliko vasi so vam požgali?« — E, pa to ne? — »Kolikim ženam so trebuhe prerezali?« — Za Boga, tako daleč vendar nismo! Ali zgodilo se je to in to, temu duhovniku so naredili itd. — Na to Tiča: »E, pa vama je dobro, a pope neka se moli Bogu!« — Zato je pa predlagal v Beograd, naj puste Seipla pri miru s koroškim vprašanjem!
Prav zato na Balkanu še cvete hajduštvo, komitaštvo, krvna osveta, zato so atentati na “posameznike kar v masah neko čisto vsakdanja prikazen, zato Balkan ne pride še tako kmalu do miru, — zato je bil Balkan povod svetovni vojni in bo skoro gotovo vzrok prihodnji, za katero že tle iskre v Besarabiji. (O tem prihodnjič.)
Ali vse to, kar se godi zdaj v Bolgariji, nima nič opraviti z boljševizmom in komunizmom, to je ljudski odpor na balkanski način proti Cankovemu nasilnemu režimu. Kako pa je prišel Cankov na nekronani bolgarski prestol? Ali ne z revolucijo oboroženih sovražnikov Stambolijskega, za katerim pa je stalo 90 odstotkov naroda? Takrat smo doživeli najgrši dokaz, kako more peščica oboroženih in organizovanih ljudi v siedišču države strmoglaviti tudi najmočnejšo viado in uvesti oligarhijo, strahovlado manjšine.
Stambolijski je bil mož naroda in svobodne volitve so mu dale 90 odstotno večino. Želel je miru in najboljših odnošajev z Jugoslavijo. — Meseca januarja 1919 sem stanoval z njegovo deputacijo osem dni v hotelu Imperial v Pragi; prišli so, da pri bratih Čehih izposlujejo posredovanje za časten bratski mir s Srbi — najraje — zedinjenje z Jugoslavijo! — Velik je to kapitel, zakaj ni prišlo do izmirjenja. Zmagala je Pašičeva parola, da morajo Bolgari vsaj 20 let pokoro delati! Zato tudi ni Jugoslavije, marveč le Eshaezija, da v nji za Bolgare ni prostora! (Kakor leta 1891 na Dunaju ni bilo mogoče ustanoviti »Jugoslovanskega kluba«, v kateri bi vstopila lahko tudi dva Srba iz Dalmacije; zato smo imeli le »Slovensko-hrvatski klub«. — Podobna neumnost se je ponovila 27 let pozneje v Beogradu!) — Že takrat v Pragi, kjer sem z Bolgari mnogo občeval, sem spoznal, kolike vrednosti bi moglo biti za Jugoslavijo prijateljsko nagnjenje Stambolijskega. ' Prav zato se«i takrat pisal članke po načelu: Ne delajmo politike preteklosti, marveč na podlagi realne sedanjosti — politiko bodočnosti!
Pred dvema letoma sem bil baš v Beogradu ob krvavi revoluciji Cankova. In videl sem, kako je prestolnica prav pojmila ves položaj; pričakovala je celo oborožene intervencije za Stambolijskega, najboljšega prijatelja na Balkanu. V skupščini velikanska debata! Če se ne motim, je celo veliki gromovnik Pribičevič sam zahteval vojaški pohod na Sofijo!
Ali ostalo je samo pri besedah o simpatiji, Cankov pa je bil dejanski priznan. Posrečila se mu je najdrznejša lopovščina — ergo naj kraljuje!
Toda bolgarski narod je bil užaljen, težko je prenašal novo tiranstvo — in skušal se mu je upreti. Ker je plačano vojaštvo v službi vladnega terorja, je narod poskušal s terorjem na svoj način. Ako je morda kdo tudi iskal pomoči v Rusiji — saj je narod le Rusiji hvaležen za svojo svobodo! — to še ne pomeni, da je sedanji nasilni odpor proti Cankovu delo boljševizma, marveč to je revolucionaren pokret naroda proti lopovu krvniškega režima neznatne manjšine, ki je prišla na vlado le s pomočjo soldate-ske, ki hoče imeti prvo besedo v državi. Poglejte na Grško, kjer tudi vojaštvo vlada! — Ob drugi obletnici Cankove revolucije je bila v skupščini zopet velika debata. Opozicija je povedala vse, kar more in mora pošten Jugoslovan povedati!	A.	G.
razmere, o katerih smo govorili že v zadnji številki in ki preprečujejo, da bi udarila j Francija z veliko silo. Verjetno pa je, da se bodo sedaj po veliki Painlevejevi zmagi vršili dogodki hitreje.
V gospodarskem oziru predstavlja Maroko dragoceno posest. Ima veliko fosfatovi in drugih rud ter je zelo bogato tudi na lesu. Tudi poljedelstvo je močno razvito in vsako
leto vedno bolj napreduje. V zadnjem času so razne banke investirale v Maroko zelo mnogo denarja in zgrajene so bile železnice, ceste ter pričelo se j e. z izkoriščanjem rude. Sploh je civilizatorično delo Francozov v Mareku zelo pomembno.
■ Nobenega dvoma ni, da bodo Francozi obdržali svojo pozicijo in da bo to gospodarskemu razvoju Maroka le v korist.
Maroko.
Novejša zgodovina Maroka se prične z letom 1907, ko je bila izkrcana francoska vojska na severnoafriški obali. Po dolgih di-ilomatičnih sporih so bile določene sedanje aeje treh con:	francoskega	protektorata,
anskega ozemlja in mednarodnega ozemlja okoli Tangera v velikosti 110 kvadratnih milj.
Iz zgodovine Maroka bi bilo omeniti: Med leti 682 in 710 so vpadli v Maroko Arabci, ki so bili tedaj gospodarji položaja ne le v Sevvmi Afriki, temveč tudi na Španskem tja do Pirenejev. Ko so bili Arabci iz Španije pregnani, so se začeli naleti evropskih držav na Maroko. Leta 1415 so osvojili Portugalci Cevto. Skoraj so se pričeli bojevati z Arabci -v Maroku tudi Francozi in Španci. Slednjim se leta 1597 posreči, da osvoje mesto Me-lilla. Od tu so vodili potem Španci vojno z maroškimi plemeni in značilno je, da se ni stanje od tedaj pa do danes skoraj nič iz-
Eremenilo. In dejansko so danes Francozi in panci v boju s prav istimi plemeni, ko njih predniki pred stoletji.
Kakšni so motivi teh bojev? Vodja sedanjih gorskih Ruafov ali Rifanov, Abdelkrim, bivši oficir v španski armadi, pravi, da se bori zato, da pribori Rifanom svobodo. Po njegovih navedbah je orožja zmožnih Ruafov
KaKo se delajo pri nas zakoni!
Najbolj značilno za nesposobnost sedanje vlade je, da se niti najmanje ne ozira na argumente opozicije. Če je opozicija tiho, ali pa če se navaja najbolj tehtne argumente, vladi je to vseeno. Vlada ima pri novih zakonih samo eno skrb, da je partizanski interes, zaradi katerega dela sploh nove zakone, zaščiten, vse drugo pa se je ne tičfe.
Zato je običajen postopek pri novih zakonih sledeč. Da vzamemo za primer zakon o kme- , tijskih kreditih. Radikalna stranka, ki ima i moč od kmetskega ljudstva, je končno spo- i znala, da mora nekaj za kmete storiti. Ker J je najbolj bistvena točka Pašičeve politike j demoralizacija nasprotnika, je vlada tudi j segla po kmetijskih kreditih. Kmet bi dobil od vlade denar in da bo varovan strankarski interes, bo denar delila vlada. Kdor bo za vlado, ta dobi kredit, in če bo prav priden delavec za stranko, se ga sploh ne bo opominjalo, če bo pa skušal revoltirati, bo pa moral vrniti denar. To je ideja vsega zakona. Uradnik iz ministrstva dobi nato nalog, da spravi to idejo v paragrafe in da jo obleče v primerno zakonsko obleko. Ker uradnik nima pojma o zadrugarstvu, zato vzame francoski zakon — ker mi smo frankofili — in ga enostavno prepiše. Zakonski načrt pride v sekcijo za njegovo proučavanje. Glavna ideja — partizanstvo — je v načrtu dobro izražena. Načrt je torej sprejemljiv in vse drugo nima pomena. Posl. Krajač je sicer podrobno razložil, da je francoski zakon
najslabši od vseh obstoječih zakonov in da so ga Angleži, ki so delali svoj zakon za .Francozi, znatno popravili in se okoristili z vsemi izkušnjami Francozov. Pa niti angleški se ni izkazal kot najboljši. Pa vse zaman, vladna večina, piska, na vse argumente in Sekcija odglasuje zakon neizpremenjen. Ker zakaj bi spreminjala, ko pa je glavni nalogi, partizanstvu, zadoščeno, vse drugo pa bi le dvignilo reputacijo opozicije.
Zakonski načrt pride nato v zakonodajni odbor, kjer se debata še bolj omeji in načrt nespremenjen odobri.
V plenumu skupščine se to postopanje ponovi v tretje in najbolj nezmiseln zakonski načrt je postal zakon.
Toda, če vlada tako prezira vse argumente opozicije, zakaj sploh trati čas z razpravljanjem načrtov? Naj bi rajše kar izdajala odredbe in vladala brez ozira na ugovore opozicije. Zakaj pa nima poguma, da svoje diktature odkrito prizna? Končno bi se prihranil denar, ljudstvo pa bi vedelo, pri čem da je.
Toda v tem je ravno stvar. Vladna večina ve, da je ljudstvo proti diktaturi, ona se zaveda, da ravna napačno, zato prikriva svoje početje, zato ga olepšuje.
Toda to prikrivanje je tako nespretno, da bi se čudili, če bi narod temu manevru nasedel. In zato nasprotno upamo, da bo tudi še sedanjo vladno večino narod naučil, kaj se pravi uganjati diktaturo in najbolj kon-fuzne zakonske načrte izpreminjati v zakone.
Nemiri na Kitajskem.
V zadnjem času so na dnevnem redu poročila o kitajskih izgredih proti Evropejcem. V najnovejši zgodovini Kitajske niso to osamljeni pojavi, vendar pa lahko rečemo, da je ozadje zadnjih nemirov in naskokov na belo pleme docela drugačno, kakor je bilo doslej. Azija vstaja. To nam je pokazal presenetljiv odpor Turčije, indijsko gibanje proti Angležem, ojačanje nacionalnega gibanja na Japonskem, ki je doseglo svoj vrhunec v času, ko je Amerika zabranila japonskim delavcem prihod v svojo državo. Sedaj izgleda, da se je tudi Kitajska oprijela klica po samoodločb narodov, ki je izražen v zahtevi: Azija Azijcem! Ozadje sedanjih
izgredov tvori torej nacionalno gibanje in ne
morda zunanja politika evropskih držav na-pram Kitajski. Da imajo svoje prste vmes Rusi, je postranskega pomena.
To naziranje je povsem v skladu z zgodovino. Od belokožcev so prvi stopili v stik s Kitajci 'ruski trgovci sredi 17. stoletja. Že tedaj je prišlo do krvoprelitja. Spor je rešil Peter Veliki, kateremu se je posrečilo dobiti od pekinške oblasti dovoljenje, da sme enkrat na leto obiskati Peking ruska trgovska karavana. Rusom so sledili Angleži in Francozi. Angleška trgovina se je omejila na Kanton. Trgovali so s čajem in opijem, kar je povzročilo takozvano opijsko vojno. Kitajska je morala odpreti Evropejcem pet obmorskih mest. Sledile so še razne druge mednarodne pogodbe s Kitajsko.
Kitajci so s težkim srcem gledali tuje priseljence in so jih začeli preganjati. Prišlo je do evropske obrambe, ki je končala z zavzetjem Pekinga in požigom cesarske pa-
lače. V drugi polovici prejšnjega stoletja so Francozi zahtevali vlado med Tonkingom in Anamom, čemur so se Kitajci uprli z orožjem, a brezuspešno. V tem času pa se je pričela civilizirati Japonska, ki je kmalu skočila Kitajski v lase radi Koreje. Nemci pa so izkoristili umor dveh misijonarjev ter dosegli zakup Kiaučaua za dobo 99 let. Kakor znano, jim je bila ta posest odvzeta v svetovni vojni.
Najvažnejša pa je bila boksarska vstaja, ki je bila naperjena proti vsemu tujemu, proti domačim kristjanom, misijonarjem in proti uvedbi železnic in brzojava, ki so ga hoteli uvesti tujci. Evropejci so bili obkoljeni v Pekingu in bi lahko doživeli žalostno usodo, da jih niso pravočasno rešile pomnožene čete evropskih držav, i Prišla je svetovna vojna in povojna doba, ki je zapustila tudi na Kitajskem svoje sledove. Pojavilo se je nacionalno gibanje, ki ga domnevno podpirajo boljševiki, ne morda iz ljubezni do kitajskega naroda, marveč, ker se skušajo za svoje neuspehe na evropskih tleh revanžirati na daljnjem vzhodu, j Kitajska je po večini poljedelska država; j le *v obrobnih pokrajinah se opažajo prvi ’ sledovi industrializacije s pomočjo tujega kapitala in tuje podjetnosti. Poleg tega je Kitajska notranje razdrapana država, v kateri se medsebojno bijejo razni generali. Radi tega ne moremo govoriti o kaki »rmeni nevarnosti« in tudi sedanji izgredi proti Evropejcem ostanejo le epizoda, ki zadobi posebno važnost šele s tem, da niso bili izgredi provocirani od zunaj, temveč da so izraz klica: Azija Azijcem!
160.000	mož, dočim se danes udeležuje bojev le 60.000.
Število maroškega prebivalstva se ceni na 6 in pol milijona duš, od katerih živi v francoskem Maroku okoli 6 milijonov. V gorskih krajih, odkoder črpa Abdelkrim glavno silo, bi živelo v obeh conah okoli 2 milijona ljudi. Od mest bi bilo omeniti Casablanco (okoli 200.000 ljudi), Marahei ali Maroko s
130.000, Fez s 70.000 prebivalci. Preje omenjena mesta so manjša in ima Cevta okoli
24.000, Melilla 41.000 in Tetuan 40.000 prebivalcev.
Da more tako maloštevilno prebivalstvo s tolikim uspehom kljubovati Španski in Franciji, vzbuja po Evropi splošno začudenje. Vendar ni stvar tako enostavna, kakor bi se mislilo.
Francoska vojska drži danes fronto, ki je dolga skoraj 100 milj. Skoraj vse ozemlje je gorato in Rifani vodijo samo praskarsko vojno. Prave fronte ni, temveč imajo Francozi le svoja taborišča in Marokanci streljajo iz zased. Zato francoska letala ne morejo tako uspešno nastopati, kakor n. pr. angleška letala v Mezopotamiji, kjer se branijo Angleži izključno le z letali.
Druga velika težava so francoske notranje
Politične vesti.
— »Politična linija.« Glasilo mladinov je smatralo za potrebno poudariti, da je v vprašanju verifikacije radičevskih mandatov zmagala politična linija samostojnih demokratov, ki so se baje odločili odpreti radi-čevcem vrata v parlament in jim dati priliko za pozitivno delo. Ta ugotovitev naj bi bila uvod k razmotrivanju o sporazumu med radikali in radičevci, ki je stopil z verifikacijo radičevskih mandatov v odločilno fazo. Velikodušnost bodi stališče, s katerega naj varani čitatelj presoja zavita poročila o pravem razvoju notranje političnih razmer, lažje razumevanje »politične linije« samostojnih demokratov hočemo navesti nekaj glavnih misli, ki jih je napisalo beograjsko »Vreme« o njihovem voditelju g. Pribiče-viču. Po preokretu HSS z znano izjavo P. Radiča v parlamentu in z resolucijo Hrvat-ske seljaške stranke se je spreobrnil tudi g. Svetozar Pribičevič. Njegovo stališče je postalo nejasno, neopredeljeno in nedosledno. Radičevo izjavo je proglasil tisk samostojnih demokratov za kapitulacijo HSS in za triumf politike Narodnega bloka. Recimo, da bi to odgovarjalo resnici. Kaj naj bi to pomenilo? Brezdvomno dejstvo, da je doživela prejšnja politika Stipe Radiča po o Če pa že hočemo ta preokret smatrati za polom ga ne moremo istočasno predstavljati za političen trik. V slučaju, da je preokret kapitulacija, je zmagal Nacionalni blok; vsaka nadaljnja borba je nerazumljiva, vzpostaviti je treba mir. Če pa je preokret političen trik, ni doživela prejšnja Radičeva politika poloma. Samostojni demokrati pa ravnajo z radičevskim preokretom, kakor jim veleva trenutni interes. Ko gre sedaj za to, da bi radičevci z ozirom na njihovo parlamentarno moč sodelovali v vladi, proglašajo samostojni demokrati preokret za navaden trik. Ko pa gre za zasluge Narodnega bloka, trdijo,
da pomeni preokret kapitulacijo. — Takale je približno politična linija samostojnih demokratov. Samo, da se vlada.
= Na predvečer spora/uma. Končno so se pričele naše notranje razmere kristalizirati. Radičevski listi z veseljem ugotavljajo, da je prišlo do stika med odločujočimi faktorji, do stika, ki ga je doslej preprečeval specialist za Hrvatsko — Pribičevič: »Jutar-nji list« pravi n. pr.: Ako uspe našemu vladarju, da se sklene sporazum, kakor ga želi ves hrvatski narod, ne bo vedel, ali ima močnejšo oporo pri Hrvatih ali pri Srbih. Med Hrvati in Srbi se razvije zdrava gospodarska in kulturna tekma v zavesti, da močnejši Hrvat okrepi tudi Srba in obratno. V istem smislu piše tudi ostalo časopisje razen demokratskega, ki si želi še nadalje obstoječe stanje, ki je zelo pripravno za riba-renje v kalnem.
— Češkoslovaški minister o slovaškem agrarnem pokretu. Govor češkoslovaškega ministra dr. Hodže je vzbudil tako na Češkoslovaškem, kakor tudi na Poljskem veliko zanimanje. Govoril je za časa bivanja v Varšavi. Dr. Hodža je v svojem govoru naglasil, da niti Poljska niti Češkoslovaška ne bi mogli prenesti sodbe zgodovine, ako bi prvo dobo svobode uporabljali za prepire in ako ne bi spravili s pota vse, kar se ovira medsebojno zbližanje. Dr. Hodža je izrazil svojo trdno vero v to, ^>o Poljska tekom 10 ali 20 let prva kmetijska država v Evropi. Tako Poljska kakor tudi Češkoslovaška se morata truditi, da pomirita stremljenja individualizma in kolektivizma. Ako to uspe, se ni bati, da bi se ponovila žalostna zgodovina, ki jo je v prvi vrsti zakrivil prenapet individualizem poljskih in čeških plemičev.
= Finančni načrt ministra Caillauxa. Končno je bil odobren finančni načrt francoskega finančnega ministra Caillauxa za sanacijo francoskih financ. V smislu tega načrta se lahko denarni obtok poveča od 45 na 51 milijard.
Štev. 123.
NARODNI DNEVNIK, 30. junija 1925.
Stran 3.
Dnevne vesti.
KJE JE PROTI AKCIJA?
Marca meseca bi morale biti volitve v ljubljanski občinski svet. Ker se je ponesre-čil načrt mladiuov, da bi s klerikalnim bav-bavom ter z nasilnim preprečenjem \lozitve opozicionalne liste pritihotapili svoji listi večino, so bile volitve v nasprotju s sklepom skupščine odložene. In poteka mesec za mesecem in ljubljanskega župana predstavljajo gospodje dr. Puc, Turk Josip in Likozar, katerim se pač nikdar ni sanjalo, da postanejo istočasno župani Ljubljane.
Nujna posledica odprave občinske avtonomije je, da zastaja vse delo in da se vrše edinole tekoče zadeve. Edina izjema je garancija mestne občine za preko dveh milijonov dinarjev za zadrugo, kateri načeluje gospod Anton Kristan.
Tudi pod Avstrijo je bila ukinjena ljubljanska občinska avtonomija, toda ljubljansko prebivalstvo je imelo tedaj pogum, da je brez strahu nastopilo za svoje pravice.
Danes Ljubljana menda tega poguma nima več, ker je apatična, pa čeprav ji je odvzeta največja pravica.
In kdo je temu kriv?
Ne moremo dovolj jasno poudariti, da stranke, ki so za Ljubljano merodajne.
Da te stranke ne odgovore na sramotno mladinsko ukinjenje ljubljanske avtonomije s protiakeijo, je neodpustljiv škandal vseh teh strank!
Zakaj sploh nastopajo pred ljubljanskimi volilci, če jim je pa celo avtonomija slovenske prestolice egalna!
Kaj smo padli tako daleč, da je slovenski narod desinteresiran, kadar je pogažena celo avtonomija njegove prestolice!
— Romunska kraljevska dvojica na Bledu.
V soboto sta obiskala našega kralja in kraljico na Bledu romunski kralj in kraljica. Ostala sta ves dan na Bledu, zvečer pa sta se odpeljala preko Rakeka in Italije v Francijo.
— Odlikovanje. Z redom Sv. Save V. vrste je bil odlikovan zaslužni turistični pisatelj g. Rudolf Badiura.
— Inženjerski diplomski izpit iz elektrotehniške stroke sta napravila na tehniški fakulteti ljubljanske univerze gg. Rafael Eržen iz Begunj pri Lescah in T. Cetverikov.
— Nova uprava ljubljanske univerze. Za leto 1925/26 je izvolila ljubljanska univerza sledečo upravo: Dr. Leonid Pitamic, rektor; dr. Niko Radojčič, dekan filozofske fakultete; dr. Metod Dolenc, dekan juridične fakultete; dr. Milan Vidmar, dekan tehnične fakultete; dr. Alfred Šerko, dekan medicinske fakultete in dr. Lambert Ehrlich, dekan teološke fakultete.
— Iz državne službe. Imenovan je: Za srezkega poglavarja v Šmarju pri Jelšah v
6.	skupini I. kat. dr. Fran Hrašovec, doslej tajnik pri ministrstvu notranjih del; dr. Dragotin Škrinjar pri srezkem poglavarju v Celju je postavljen za srezkega komisarja v 8. skupini I. kat., zvaničnik pri srezkem poglavarju v Brežicah Grga Zuccon pa za arhivskega uradnika 8. skup. III. kat. ki je prideljen v službovanje srezkemu poglavarju v Gornjem gradu. Fran Verbič, srezki komisar v 8. skup. I. kat. pri velikem županu mariborske oblasti je premščen v notranje ministrstvo. Alojzij Podbukovšek, arhivski uradnik 3. skup. III. kat. pri srezkem poglavarju v Gornjem gradu je imenovan v istem svojstvu k prosvetnemu oddelku velikega župana mariborske oblasti.
— Razpisana mesta. Na trgovski akademiji v Ljubljani se razpišeta s šolskim letom 1925/26: 1. suplentsko mesto za komercialne stroke; 2. profesorsko ali suplentsko mesto za blagoznanstvo in kemijo. — Na tehniški srednji šoli v Ljubljani se razpišejo s šolskim letom 1925 sledeča učna mesta: 1. tri profesorska,oziroma suplentska mesta za ar-hitektur.o; 2. dve profesorski, oziroma sup-lentski mesti za strojedelstvo; 3. eno profesorsko ali suplentsko mesto za elektrotehniko. V poštev se jemljejo samo inženjerji z drugim državnim izpitom ali pa absolvirani slušatelji tehnične fakultete z daljšo prakso. — Na strokovni šoli za puškarstvo v Kranju, se razpiše za leto 1925/26 mesto strokovnega učitelja za izdelavo sprožil. Prošnje opremljene po čl. 12. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, naj se vlože do dne 5. julija- 1925 pri velikem županu ljubljanske oblasti.
Proslava lOOOletnice obstoja hrvatske države. Zagrebški občinski svet je votiral za proslavo lOOOletnice obstoja hrvatske države 1,000.000 Din.
Ad šolske vesti.
— Mala antanta novinarstva. V Bukarešti je bila sklenjena ustanovitev korporacije, katere cilj je ustvaritev tesnejših stikov med celokupnim novinarstvom maie antante. Častnim predsednikom je bil izvoljen romunski zunanji minister Duca.
— Novinarsko zavarovanje na Češkoslovaškem. Ulasom poročil iz Prage je redakcija vladnega nažrta glede novinarskega zavarovanja zaključena. V kratkem se predloži načrt parlamentu. p0 tem načrtu bo znašala novinarska pokojnina 16.000 Kč. letno. Pravico do zavarovanja bodo imeli vsi novinarji brez razlike kateri narodnosti pripadajo, samo da so češkoslovaški državljani. Izvzeti so samo oni, ki imajo toliko lastnega premoženja, da jim je zasigurana eksistenca do smrti.
— Državne subvencije. Ministrstvo trgovine in industrije je dovolilo naslednje subvencije: za ljubljanski ' velesejem in za Jadransko izložbo v Splitu po 100.000 Din, za naso udeležbo na letošnjem velesejmu v Pragi pa 30.000 Din.
— Odbor za postavitev spomenika v svetovni vojni preminolim vojakoni v Mariboru, je imelo v petek 26. t. m. svojo prvo sejo. Odbor tvorijo naslednji gg. zastopniki vojaške oblasti san. podpolk. dr. M. Justin, za-
stopnik mestne občine vbč. sv. J. Stabej, zastopnik novinarskega udruženja T, Gmajner, kot. vojni kurat P. Zavadlal, pravoslavni vojni kurat P. Trbojevič, profesorja Gvajc in Žagar, ter pet zastopnikov mar. podr. udruženja vojnih invalidov. Odbor si je predsednikom izbral g. A. Krepeka, predsednika U. V. I. podr. Maribor, podpredsednikom' pa obč. svetnika g. J. Stabeja. Storili so se razni sklepi, tako da lahko pričakujemo, da bo lepa misel in ideja, ki je izšla iz vrst vojnih žrtev, tekom leta .izvršena, v vojni preminolim vojakom postavljen mogočen spomenik in urejeno tudi njih pokopališče. Sklenilo se je izdati primeren oklic na občinstvo in kojega besedilo je odbor odobril. Oklic se razpošlje vsem časopisom s vabilom, da ga priobče. Občinstvo pa, ki iste prejme s položnicami, pa se naproša da po svojih močeh prispeva primeren dar, v hvaležen spomin padlih svojcev, ki spe večno spanje širom sveta, pa tudi v spomin onim, koje je svetovna vihra umorila na naši ljubi slovenski zemlji.
— Izlet na mednarodno razstavo dekorativnih umetnosti v Pariz, ki ga priredi potovalna pisarna »Vera« v Ljubljani, Aleksandrova ulica 8, se vrši 28. julija t. 1. z br-zim vlakom sem in tja v II. ali III. razredu preko Jesenic — Podrožčice — Buchs — Sar-gans—Ziirich—Brugg—Basel. Potovanje traja 10 dni. Potni list si mora vsak sam preskrbeti; potrebne inozemske vizume preskrbi »Vera«. Potni načrt dobi vsak prijav-ljenec pravočasno. Stroški za vožnjo, prenočišče, hrano in vodstvo znašajo: vožnja v II. razredu 3300 Din, v III. razredu 2600 Din. Prijave sprejema »Vera« do vključno 12. julija, kamor naj se obenem pošlje prvi obrok v znesku 1300 Din. Izven Ljubljane bivajoči udeleženci morajo sami kupiti do državne meje Jesenice—Podrožčica cel vozni listek, ki bo veljal za brezplačni povratek na vstopno postajo. Pismenim prijavam naj se priloži 5 Din (tudi v znamkah.)
— Ciril-Metodova podružnica za Grobelno in okolico proslavi 401etnico glavne družbe z ljudsko veselico v št. Vidu pri Grobelnem 5. julija ob 15. uri. Vspored raznovrsten. Kdor ljubi domačo, neprisiljeno zabavo in pred vsem Ciril-Metodovo družbo naj pride na Ciril-Metodov dan v Št. Vid.
— Maščevanje odklonjene deklice. Kristina Ivič v Subotici, lahkoživa deklica, je imela med drugim tudi razmerje z železniškim uradnikom Lazarjem Sekuličem. Ko je prišel te dni ta njen oboževalec zopet enkrat k nje na stanovanje, je zahtevala od njega nenadoma kratko, toda odločno, da jo poroči. Prav tako kratko in odločno pa je odgo-
j voril Lazar, da tega ne stori. Nato je Kristi-; na očividno čakala, zakaj segla je v žep po stekleničico ter izlila večji del vsebine neke kisline Lazarju v obraz. S težkimi opeklinami na obrazu so prepeljali Lazarja v bolnišnico. Uro pozneje je storilka ostanek kisline izpila, nakar so prepeljali tudi njo v brezupnem stanju v bolnišnico.
— Ropar v policijski uniformi. V sarajevski policijski zapor so privedli te dni policijskega pisarja iz Sutline v Bosni Kosto Vukadinoviča. Obdolžen je, da je bil poglavar roparske tolpe, ki je napadala ženske ter jim ropala ovratnice iz zlatnikov. Poleg tega ima na vesti umor dveh bogatih kmetov. Napadel je tudi dvakrat lesno podjetje »Centrineli«. Na čelu svoje s puškami in bombami oborožene družbe je prisilil blagajnika in ostale uradnike, da so mu izročili ves družbin in svoj denar. Povodom hišne preiskave so našli pri njem strojno puško in več drugega orožja. Nekaj članov njegove tolpe je tudi že v rokah pravice.
j Tr„Gr?f,la nesreča v amerikanskem gledališču. V nekem varieteju in filmskem gledališču v Kansas City je izbruhnil te dni med predstavo požar. Pod gledališčem je bila trgovina smodnika. Vsled tega je prišlo do velike eksplozije. Gledališki oder je zletel v zrak. Glasom uradnih poročil je zahtevala katastrofa nad 40 človeških žrtev. Nekega ponesrečenca so izvlekli ognjegasci šele čez dve urj živega izpod ruševin.
~ Dveleten otrok v poštnem paketu. V
London je prišla te dni nenavadna poštna posiljatev. V nekem paketu se je nahajal “leten otrok, ki je bil poslan iz Newyorka. Na vratu je imel pritrjen list, na katerem so bili napisani njegovi osebni podatki. Nenavadni paket je prišel srečno v roke adresa-tov-starišev.
Roparski napad na avtomobil. Pri Be-
stercah na Slovaškem je bil izvršen te dni drzen roparski napad na osebni avtomobil. Roparji so zgradili na cesti barikado, vsled česar se je moral avtomobil ustaviti. Padlo je par strelov, na kar so skočili iz gozda trije možje s krinkami na obrazih. Z revolverji v rokah so prisilili pasažirje, da so jim izročili denar in dragocenosti. Nato so jih slekli do nagega ter zopet izginili v gozdu. Avto-I mobil pa se je vrnil z nagimi ljudmi v me-j sto.
— Izseljevanje iz Avstrije v sovjetsko Rusijo. V par tednih se izseli iz Avstrije 600 udeležencev svetovne vojne z družinami v sovjetsko Rusijo. Vlada jim je nakazala pri Orenburgu zemljišča ter jim priznala tudi druge ugodnosti. Izseljenci so večinoma kmetovalci. Seboj vzamejo zdravnika, zdravnico, zobotehnika in babico.
T ~ ljubezenska noč z »rusko princesinjoe Lgleden trgovec iz Novega Sada se je peljal pred kratkim po trgovskih opravkih na Dunaj. Pri tej priliki je obiskal seveda tudi »Bristol Bar«. Kmalu je prisedla k njemu elegantna dama, ki se mu je predstavila kof ruska princesinja. Njuna zabava je končala s tem, da sta se podala — v neki hotel gar-ni. Konec histerije je kratek, toda drastičen. Trgovec je zaspal. Ko pa se je prebudil, dame ni bilo več, vzela je pa seboj tudi trgovčevo listnico z malenkostno vsebino
35.000	Din in 5000 avstrijskih šilingov.
— Nočni gosti v župnikovem stanovanju
Sesvetski župnik Nikola Matica je imel te dni nepričakovan in neprijeten obisk. Sredi noči so udrli v župnišče »neznani storilci«. Zahtevali so denar, ker je župnik izjavil, da ga nima, so podvzeli v župnišču »hišno preiskavo«, ki pa je ostala brez uspeha. Zato so šli roparji v jedilno shrambo po jestvine, sedli v kuhinjo, se dobro najeli ter zalili večerjo s par litri domače kapljice, ki jim je tako ugajala, da so je vzeli še 7 litrov seboj. Odnesli so poleg tega še par drugih stvari,
Din* škode ° p0vzr°eili žuPniku skupno 880
— Poskusen samomor soproge velikega župana V Velikem Bečkereku fe je Stela obesi a te dni soproga bivšega velikega župana, gospa Rankov Brikčanin. Ker so io pravočasno odrezali, se ji ni pripatilo nič hujšega. Vzrok poskušenega samomora ni znan.
— Čuden slučaj... Na dekliški trgovski šoli v Velikem Bečkereku se je pripetil te dni čuden slučaj. Gojenka Ivanka Predič, ki je bila sicer odličnjakinja, je propadla pri zrelostnem izpitu iz trgovskega prava. Pritožila se je na prosvetno ministrstvo, češ da so druge učenke, ki so bile slabše podkovane izpit napravile. Naučili minister je poslal nato v Veliki Bečkerek ministerialnega inšpektorja Potočnjaka, da stvar preišče. Inšpektor je sedaj odredil, da morajo vse gojenke izpit iz trgovskega prava ponoviti in sicer v njegovi navzočnosti.
— Pes aportiral človeško glavo. V Nante-su je prinesel te dni pes nekega posestnika nenadoma svojemu gospodarju človeško glavo. Izkazalo se je, da je umrl v bližnjem gozdu 611eten moz po imenu Marison. Ker ga sprva ni nihče našel, so se spravili nad njegovo truplo okoliški psi, ki so že dober' del požrli.
Napad tihotapcev na financarja. Pred par dnevi sta napadla na meji blizu Sušaka dva tihotapca finančnega stražnika Stojiča. Hotela sta mu odvzeti puško. Ker pa se jima je postavil Stojič v bran, je oddan eden od njiju nanj strel iz revolverja ter ga težko ranil. Oblasti so nemudoma blokirale vso Delto. Na ladijah so našli sicer precej utiho-tapljenega blaga, toda o tihotapcih ni bilo več ne duha ne sluha.
— Samomor igralca. Te dni se je pripetil v Novem Sadu samomor, ki je povzročil precej senzacije. Clan tamkajšnjega narodnega gledališča, ruski emigrant Valerian Kalenin je popival vse dopoldne v neki ruski gostilni. Proti poldnevu ga je prišla poklicat njegova sestra. Odzval se je njenemu pozivu, ker pa ga je doma oštela, je vzel v hipni razburjenosti brovvning ter si pognal kroglo v prsa. Težko ranjenega so ga prepeljali v bolnišnico.
< iubljana.
— Vidovdanska proslava v Ljubljani. Vidov dan je proslavila prestolica Slovenije na dostojen način. Že na predvečer so vihrale z ljubljanskih privatnih hiš in javnih poslopij zastave. Po mestu je bilo živahno vrvenje. Po šolah in vojašnicah so bila predavanja. Ob 10. dopoldne je bil v stolnici slavnosten rekvijem, ki so se ga udeležili zastopniki civilnih in vojaških oblasti, konzularni zbor in zastopniki raznih institucij in korporacij. Ob devetih zvečer je priredila Orju-na z domžalsko godbo na čelu po mestu mi-rozov, ki se ga je udeležilo tudi precej civilnega občinstva.
—1 III. drž. realna gimnazija v Ljubljani
je tudi letos priredila Vidovdansko proslavo v koncertni dvorani Filharmoniške družbe,^ ker sama še nima primernega prostora v šolskem poslopju. Slavnostno okrašeno dvorano je poleg šolske mladine in učiteljstva povsem zasedlo veliko število staršev in sorodnikov dijaštva. Slavnost je otvoril s primernim nagovorom ravnatelj dr. V. Korun. Slavnostni govornik prof. M. Melik, vodja gla*benih nastopov prof. M. Bajuk in njegov mladinski pevski zbor ter godbenika sedmošolec V. Konte in šestošolec R. Galla-tia, govornik sedmošolec V. Seibitz in de-klamatorji so želi za svoja izvajanja burno pohvalo. Koncem proslave je ravnatelj dr. V. Korun trem najboljšim učencem-odličnja-kom zavoda ob primernem nagovoru izročil leposlovne knjige kot darila prosvetne uprave. S spominskim darilom je odlikoval prvošolca Rista Jelačina (sina veletržca Ivana Jelačina ml.), tretjega Božidarja Zego iz Kanala pri Gorici in petošolko Fedoro Rav-niharjevo (hčerko odvetnika dr. VI. Ravniharja). Razven tega je odličnjaku prvošolcu R. Renku izročil leposlovno knjigo kot darilo razrednega Pomladka Rdečega križa. Prav lepo uspelo slavnost je dijaški pevski zbor zaključil z državno himno.
—1 Muzejska knjižnica ostane znanstvenim uporabljevalcem na razpolago tudi preko študijskih počitnic ob običajnem uradnem
casu.
Šolstvo.
— Matura na ljubljanskem ženskem učiteljišču. Na državnem ženskem učiteljišču v Ljubljani so se • vršili od 16. do 23. junija zrelostni izpiti. Predsedoval je g. vladni svetnik dr. Požar. Vseh 50 pripuščenih gojenk je napravilo izpit in sicer 16 z odliko, 34 pa s povoljnim uspehom. Maturo so napravile gospodične: Andolšek Ljudmila (z odliko) Anžič Marija,- Brejc Marija (z odliko), Brejc Vera (z odliko), Chrobath Maksa, Čibej Marija, Ditrih Sonja, Dolenc Ana, Erjavec Cirila, Gerlovič Stanislava (z odliko), Glaesener Terezija, GospodariČ Angela, Gregorič Gizela (z odliko), Gspan Silva (z odliko), Janko Marija (z odliko), Jelenc Cecilija, Jernejčič Vida, Kadunc Julijana, Kalan Marija, Karba Tatjana, Kremžar Marija, Kristan Emilija (z odliko), Leban Jelica, Levstik Jana (z odliko), Lovšin Berta, Martinčič Matilda, Mokorel Florjana, Oswald Marija (z odliko), Petek Kristina (z odliko), Rape Ana, Raznožnik Albina, Rekar Marija (z odliko), Sedej Antonija, Škulj Bogomila,
Slapšak Doroteja (z odliko), Smrečnik Ana, Spazier Olga, Svetec Emilija, Šušteršič Julijana (z odliko), Murnik Marija, Urbančič Marija, Vardjan Ana, Verovšek Marija (z odliko), Vozel Nada, Vračko Elizabeta, Wo-stner Julijana, Završnik Ferdinanda in Zupančič Marija.
Matura na ljubljanski realki. Pod predsedstvom g^ Jeremije Živanoviča iz Beograda se je vršil v dneh od 8. do 25. t. m. višji tečajni izpit na realki v Ljubljani. Od 49 'k izpitu pripuščenih kandidatov so maturo naredili: Adlešič Miroslav, Bajec Miroslav, Bandelj Josip, Briifach Roman, Fabian Viktor, Gregorij Mano, Golja Roman, Gspan Julij, Hudeček Vinko, Jenko Franc, Jelenc Stane, Jordan Friderik, Kavečič Jože, Kovačič Teodor, Korenčan Janez, Košak Lado, Kra-maršič Božo, Kladnik Jože, Lavš Leopold, Obligner Nada, Ostanek Lojze, Nerat Dušan, Plemelj Albert, Podkrajšek Matija, Pretnar Črto, Prelc Cvetko, Reberc Dani, Sajovic Oton, Stanič Berivoj, Škof Miro, Vehovar Zdenka, Vrtačnik Jože, Zelen Danilo, Zupančič Milan. Ostali pripravniki so reprobi-rani za tri mesece z dovoljenjem ponavljalnih izpitov, oziroma na eno leto.
— Nižji tečajni izpit na celjski realni gimnaziji. Na celjski gimnaziji je delalo nižji tečajni izpit 32 četrtošolcev. 29 kandidatov je napravilo izpit z vspehom, trije so bili reprobirani za dva meseca.
— V državno gluhonemnico v Ljubljani se bodo sprejeli za šolsko leto 1925/26 novi gojenci in gojenke. Interesente opozarjamo na razpis v »Uradnem listu« z dne 9. junija.
— Državna trgovska akademija v Ljubljani. V I. letnik tega zavoda se sprejemajo:
I.	Dijaki(inje) srednjih šol z nižjim tečajnim izpitom; II. Dijaki (inje) meščanskih šol i končnim izpitom. Prednost imajo priglašenci (enke), ki se skažejo z dobrim redom iz učnega jezika in realnih predmetov, ter dokažejo znanje v modernih jezikih. Vpisovanje se vrši 11. in 12. septembra t. 1. v dopoldanskih in popoldanskih uradnih urah v poslopju tehniške srednje šole, Aškerčeva ulica 9/II. — Ravnateljstvo.
IZPRED MARIBORSKE POROTE.
Miklova morilca obsojena na smrt.
V petek zvečer ob 16. je bila izrečena pred mariborskim porotnim sodiščem po 2 dni trajajoči obravnavi v zadevi znanega zverinskega umora zakonske dvojice Miki sodba. Porotniki so stavljena jim vprašanja soglasno potrdili, nakar sta bila morilca Zlatčič in Cič sta bila obsojena na smrt na vešalih. Sodbo sta sprejela morilca mirno. Žlahtič ima biti kot zapeljivec in glavni krivec obešen prvi. Cič se je dejanja kesal ter vse priznal, dočim je ostal Žlahtič celo po izrečeni sodbi zakrknjen. Za obravnavo je vladalo v Mariboru velikansko zanimanje, naval občinstva je bil ogromen. Prvi dan so se radovedneži v dvorani tako prerivali, da so ubili dve šipi. Razpravo je vodil nadsvetnik Ster-ger, votanta sta bila svetnik Lenart in sodnik Kramer. Obtožbo je zastopal prvi državni pravdnik dr. Graselli, zasebnega udeleženca dr. Komavli, zagovornika sta bila dr. Lipold in dr. Šnuderl.
REGULACIJA CEN ŽIVIL, POLJSKIH IN MLEČNIH PRIDELKOV TER SADJA NA LJUBLJANSKEM TRGU.
Mestno tržno nadzorstvo skuša potisniti cene živilom do mere, ki faktično odgovarja sedanji njihovi vrednosti. Doslej je doseglo znižanje cene mesu od 2 do 6 Din pri kg, istotako se je znižala cena kruhu za 50 para pri kg. Pri priliki se opozarja občinstvo, da morajo peki peči kruh natančno po predpisani teži, to je po 1 kg, po pol in en četrt kg. Manjše porcije kruha, kot navedeno, so nedopustne in kaznjive.
Mnogo je tudi tržno nadzorstvo reguliralo cene sadju. Češnje, ki so se prvotno prodajale po 10 Din za kg, se prodajajo najdražje od 5 do 8 Din, domače pa po 3 Din kg. S tem se je dalo občinstvu priliko, da si je na cenen način preskrbelo češnje, bodisi za vsakdanjo potrebo ali za kompote. Hruške, ki so se te dni pojavile na trgu po 18 Din, se pusti prodajati po konkurenčni ceni od 8 do 9 Din za kg ter se je lahko kupilo blago od 6 do 7 Din ceneje kot na drugih stojnicah.
Za poljske pridelke, tako krompir, grah in drugo, se določa vsakdanja cena. Zgodnji krompir, katerega so nameravali prodajalci prodajati po 5 Din za kg, se na trgu ni pustilo prodajati dražje kot 3.50 do 4 Din. Solata in drugi vrtni pridelki se prodaja po čim najnižji ceni.
Tržno nadzorstvo bo v najkrajšem času poskusilo proizvesti tudi znižanje cen gostilniški hrani, tako da bo tudi odgovarjala znižanju cen mesu in drugih pridelkov.
. Z ozirom na ogromen padec cene sena se bo temu primerno morala znižati cena mleku. Cena mleku, ki je sedaj na trgu 3 Din, na dom postavljeno pa 3.50 Din, se bo morala znižati najmanj za 1 dinar pri litru. Vsem, ki se regulaciji cene mleku ne bodo pokorili, ne bo pustilo mestno tržno nadzorstvo dovažati mleko v mesto. Vse gospodinje naj že sedaj tozadevno opozore svoje mlekarice.
Mestno tržno nadzorstvo prosi vse ljubljansko občinstvo, da mu tudi samo pomaga pri regulaciji ceni ker je tudi od njega samega dosti odvisno, da se cene blaga znižajo. Dogajajo se večkrat slučaji, da gospodinje same preplačujejo blago, in sicer Višje, kot je nastavljena cena po mestnem tržnem nadzorstvu, ter tako dajejo oporo prodajalcu, da dražje proda blago ter s tem tudi drugi podražijo pridelke. Vsako nedopustno zvišanje cen blagu naj bi se takoj Javilo mestnemu tržnemu nadzorstvu bodisi od strani prodajalca, bodisi od strani kupca.
Gospodarstvo.
NOVA CARINSKA TARIFA.
Po dosedaj objavljenih splošnih določilih nove carinske tarife priobčujemo danes zaključna določila.
čl. 19. Za manipulacije pri carinski ekspediciji se računa: ‘25 para za vsak carinski žig. Nadalje manipulacijske dajatve pri uvoznem blagu:
1. za blago, ki je carine docela ali provizorično oproščeno, 5 para za 100 kg ali za komad, najmanj pa 20 para;
2. za blago, podvrženo carini, 20 para za 100 kg.
3. za vse ostalo blago 30 para za 100 kg. Pri uvoznem blagu 2 pari in najmanj 5 para za vsako pošiljatev.
Ako vsebuje pošiljatev blago, ki se različno zacarini, se zvišajo manipulacijske pristojbine za 10%.
Teža pod 100 kg se računa za 100 kg.
Za tranzitno blago ali blago, omenjeno v čl. 9., se ne plača manipulacijska pristojbina.
Finančni minister pa sme te pristojbine zvišati ali znižati.
25% manipulacijskih stroškov se razdeli koncem vsakega meseca med carinske uradnike I., II. in III. kategorije.
Čl. 20. Občinske davščine se plačajo po zakonu iz leta 1911 v zlatu.
Čl. 21. Ta zakon služi za podlago vsem trgovinskim pogodbam. V tem členu so na-
šteti zakoni in uredbe, ki so z njim izgubili pravno moč.
Čl. 22. Olajšave, ki jih uživajo državni uradi, ostanejo v veljavi do 31. marca 1926.
Čl. 23. Vse ukrepe glede izvršitve tega zakona izda finančni minister. Vse odločbe finančnega ministra o kakovosti blaga in uporabi tarifa So končnoveljavne.
Čl. 24. Zakon stopi v veljavo z obnarodo-vanjem v »Službenih novinah«. Za blago, uvoženo pred veljavnostjo tega zakona, veljajo določila stare carinske tarife. Za izvozno blago, ki je že zacarinjeno, veljajo določila tega zakona, v kolikor so za izvoznika ugodnejša. Carinske olajšave, ki so bile dane po prejšnjem zakonu, ostanejo v veljavi, ako se je dala carinska deklaracija.
X Dobave raznega železnega materijala. V pisarni Dravske artiljerijske radionice v Ljubljani se bo vršila dne 13. julija t. 1. ofertalna licitacija glede dobave raznega železnega materiala. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
X Dobava lipovega lesa. Ekonomsko ode-lenje Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 14. julija 1925 ponudbe za nabavo 50 m3 lipovega lesa.
X Dospelost nekaterih periodičnih taks. (Opozoritev Trgovske in obrtniške zbornice
v Ljubljani.) 1. Od .kuponov ali dividend kakor tudi od tantijem se plačuje 1% taksa v 15 dneh po odobritvi bilance (tarifna post. 10, pripomba 6). 2. Do dne 15. julija t. 1. morajo delniške družbe (denarni zavodi) predložiti davčnemu oblastvu ali finančni upravi seznainek otvorjenih ali tekočih računov v minulem polletju ter plačati odpadajočo takso (za vsak račun 20, odnosno 10 dinarjev) v kolkih, ki se prilepijo na seznam (tar. post. 37). 3. Od dopolnilne prenosne takse v letnem znesku nad 500 Din je plačati drugi obrok od 1. do vštetega 15. julija t. 1. Kdor ne položi predpisane vsote v določenem roku, plača poleg redne takse 12% obresti in kot kazen še dvakratni znesek nepoložene takse. (Tar. post. 12, pripomba 12, odst. I., št. 1 in 3.) 4. Dne 31. julija t. 1. je plačati takso za pravico, da se točijo pijače, za II. polletje 1924. Če se ta taksa ne plača pravočasno, je kazen trikratni znesek takse poleg plačane redne takse. Če točilec ne plača redne takse niti v 30 dneh od dne, ko bi jo bil moral plačati, se mu odvzame pravica do točenja pijač. 5. Vsi točilci pijač na drobno in vsi prodajalci pijač na sejmih itd. morajo predložiti vsako leto najkasneje do dne 1. oktobra pristojni srezki upravi finančne kontrole prijavo s temi podatki: ime in priimek, kraj, kjer točijo pijače na drobno,, kakšne vrste pijač točijo, kakšni so njih prostori (njih površina), višina, način razsvetljave; število miz in stolov in število služabništva.
Za kratek čas.
— »Na, ta je pa lepa. Tvoja prijateljica Tončka mi je povedala, da si imela predno sva se poročila, že enkrat dvojčke!«
— »O ta kanalija! Nič ji ne veruj. Polovico od vsega, kar pripoveduje, je laž.«
Pogovor v toplicah.
— »Zdravnik mi je svetoval, naj jaham, da bom shujšal.«
— »No, in rezultat?«
— »Konj je shujšal.«
'V dekliški šoli.
— »Minka, ali veš, zakaj je samostalnik zemlja zenskega spola?«
»Ker ni znano, koliko je stara.«
Med berači.
Dva slepa berača stojita na vogalu. Prvi vpraša drugega. »Ti, kdo je gospod, ki mi je dal dva dinara?« — »Ne vem! Danes sem ga videl prvič!«
*
Nekemu drogistu je pobegnila soproga z drugim. Mož je inseriral v novinah:
»Možu, ki me je osvobodil moje žene, naznanjam, da sem pripravljen dobavljati mu bombaž, obveze, mazila, jodovo tinkturo in uspavalne praške po izredno nizkih cenah.«
Izdajatelj: dr. Josip Hacin. Odgovorni urednik: Železnikar Aleksander Tiska tiskarna »Merkur« v Ljubljani.
t/ okiopnjaku okoli sveta.
Spisal Robert K raft.
8. Maksimu* se ne pusti aretirati.
Je že po polnoči, a vsi so še pokoncu. Sede okrog šoferja. Green je šofiral, drugi potniki pa gledajo v elektriški žarek, ki popolnoma razsvetljuje cesto, da je videti vsak kamenček.
»Kje pa smo pravzaprav?« vpraša že zopet De-acon.
»Takoj pridemo do Jo\ve,< razlaga Georg.
Tako je tudi bilo, kaj hitro prevozijo majhno mesto.
»Opozarjam vas, da pridemo takoj do železniškega prehoda.«
»Zopet z barijero?«
»Da, a ta je zaprta le, kadar pride vlak.«
Že so čez progo.
»Tu, — tu!« zakriči nenadoma Deacon, da se vsi stresejo, razen mr. Greena, ki je že' večkrat pokazal, da sploh nima živcev.
»Kaj pa je bilo?«
»Ali niste čuli krika?«
»Ne.«
»Povozili smo človeka.«
»Ni mogoče!« zavrne Leonor. »Jaz sem baš gledala na cesto.«
»In niste videli postave, ki je ležala na tleh? Povozili smo človeka! «
(18.)	|	»Človeka?« povzame zopet Green besedo. »Pra-
vega, živega človeka? Kaj pa še! Gledal sem ves čas na cesto, a videl nisem nič.«
»Jaz tudi ne,« pritrdijo Georg in oba delavca, i	»Ali jaz sem ga slišal kričati!«
»Jaz ne. Kdo ve, kaj ste slišali! In sploh, kogar povozi naš Maksimus, ne more več vpiti.«
»Rotim vas — obrnimo!«
»Bodite vendar pametni, saj ste najbrže le sanjali!«
Isto menijo tudi vsi sopotniki ter se le smejejo Deaconu. Ta skomigne z ramami, stopi bolj v stran in grize nohte.
. Potem spe nekaj ur. Vedno pa bdita po dva šoferja. Nihče nima skrbi — morda edini Deacon.
Naslednjega dopoldneva se bližajo Springfieldu. Še preden dospo do prvih hiš, jim pride nasproti ve-uka patrulja žandarjev.
»To pa skoro tako izgleda, kakor da hočejo k nam,« sklepa takoj Green.
In tako je tudi.
Jezdeci se razstavijo jpreko vse1 ceste; prednji zavihti roko.
»Ali želite, da ustavim?« vpraša Green najprej svojo gospodarico.
»Da. Vozite prav počasi.«
»Lahko pa tudi poskočimo čeznje; to se pravi, prositi jih moramo preje, da razjašejo.«
»Ne, ustavite, če bodo zahtevali.«
Avtomobil se ustavi tik pred prvim jezdecem, čuvajnim mojstrom.
»V imenu postave: stoj!!«
»No, saj že stojim!« reče Green, odpre okence ter ponudi onemu svojo dozo s tobakom.
»Izvolite tobaka? Pristen španjol!«
»V imenu postave: vi ste aretirani!«
»Jaz? Zakaj pa?«
»Tega vam nisem dolžan povedati. Izstopite s svojimi spremljevalci iz avtomobila!«
»Veste, tedaj mi morate pa že preje povedati, zakaj, sicer se peljem dalje.«
»Danes ponoči ste povozili do mrtvega nekega moža.«
Sedaj pogleda Green začudeno.
»Kje pa naj bi se to zgodilo?«
»Po železniškem prehodu pri Jowi.«
Leonor stopi k šoferju.
»Jaz nekaj slutim!« zašepeta bledih usten. »Ne smejo nas pridržati, vozite dalje, a pazite na ljudi.«
Green je slišal dovolj.
»Mi da smo povozili človeka? Kaj še, tudi vam se je sanjalo — brzojavno se vam je sanjalo — glejte, da hitro izginete, sicer skočim preko vas, čeprav sedite na konju!«
»V imenu postave — aretirani ste!«
»Ne, baš ne! Izvolite še malo tobaka? Ne! Pa ne! Zdaj pa prestavite svoja kurja očesa!«
Že se-pomika avto naprej, prav počasi, zdaj potisne konje v stran. Čuvaju i mojster potegne sabljo — v tem trenutku se pomaknejo plošče navzgor in nanje udari jeklo.
»Tak potepuh, okna nam misli razbiti!«
(Dalje prih.)
/SALI O GE ASI
. v;:
., > —e-	?r)	Din	3-—t	vsaka nadallna beseda
50 para.
Agentura
dobro vpeljana, prevzame vseh vrst trgovska zastopstva. — Ponudbe: »Agentura« na upravo lista.
Revirni gozdar
* državnim izpitom, 341etno temeljito vsestransko prakso in prvovrstnimi izpričevali, izvežban tudi v poljedelskem gospodarstvu, ki je vodil samostojno večje revire ter govori slovenski in nemški, želi iz-premeniti svojo neodpovedano službo. Ponudbe pod »Revirni gozdar« na upravo lista.
Stavbišča
pod Rožnikom in ob Dunajski cesti na Brinju prodaja Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani, Aleksandrova cesta.
Fižol vseh vrst, suhe gobe, repno seme, kuinno, mravljinčna jajca in druge pridelke kupuje
SEVER & KOMP.. LJUBLJANA.
Cene sporočamo na zahtevo.
Gospodična
poučuje citre proti nizkemu hono-jrsrju. Gre tudi na dom. Naslov pove uprava lista.
Uradni list
letnik 1918—1924 se kupi. Ponudbe na »Vero«, Ljubljana, Aleksandrova ulica št. 8.
„Opeka“
>nwntM zidak* priporoča
»EMONA" 0. D,
* £|»klja ni — Tomu u fVlBa (Brdo) — Pisarna t Mkdnd nžSci J, priUCj«
NaJbotJSl šivalni »troji In kolesa so e«Uno le
Josip
Psislinc-a
ut Brak •
SBiTZHER, PHi)Klxln ADLER
M roOiilM, obrt Ib Industrijo
EJublJana
Froli rasni* fcragMa. Iiflotn gornici)«. Oelnvnlos smo popravila Na velika. ToMmZIS Na malo.
Proda se
radi nujnega odpotovanja jako poceni posestvo, obsegajoče 10 ha z gospodarskim poslopjem, njivami, gozdom in velikim hlevom. Pet minut od železnice. Krasen ragled. Posebno pripravno za profesijonista ali lesnega trgovca. Eventuelno se odda tudi v najem. Ponudbe na naslov:	Anton	Zruštek,	pošta	Misli-
nje, železniška postaja Dovže pri Slovenjgradcu v Jugoslaviji.
Municija
za lovsko puško, kaliber f6, ugodno proda Šebenik, Ljubljana, Knezova ulica 28.
„6ROM
CARINSKO POSREDNIŠKI IN ŠPEDICIJSKI SUKAU
LJUBLJANA, KOLODVORSKA UUCA/|lk. Naslov brzojavkami	Telefon
.OBOM«.	itev.	4M.
PODRUŽNICE:
Maribor, Jesenice, Rakek.
ObavlJa vsa v »o stroko »padaJoCe posle np)hliicj« In pod kulantntml pogoji.
Zastopniki družbe spalnih voi 8. za ekspresne pošiljke.
H.
©
Josip Peteline, Ljubljana
(bila PrafenoTCfl« «po»«dk«) Ob VOCfil
Na malo I
poIrsblCtno n BIvUJ«, kroJaCe, Cevljorje, sedlarje, Nb platsntna, »O** "*k l£elke, uku«, toaletno blago, t® ^	»	Telefon	MS
Stanovanje
2 do 3 sob z vsemi pritiklinami ; iščem za takoj ali pozneje. Najem- i nina postranska stvar. Ponudbe pod šifro »Udobnost« pod Publicitas d. d. oglasni zavod, Šelemburgova 7.-11.
Oblačilno blaao
r ostankih in od kosa kupite vedno dobro in najceneje v
TEKSTILBAZARJU,
LJUBLJANA, Krekov trg štev. 10, prvo nadstropje.
Zunanji naročniki! Pišite po ceniki
TRD. DUD. D- »
Tiska lujlge« pravila, cenike, raCunc, letake, Časopise, lepake, brolure, posetnice In razglednice. KvvrSuJe vsako vrstne trpo vtke kakor todl vse druge uradne tiskovine. ----- Kastna knjigoveznica.
LJUBILJANA - SIMON GREGORČIČEVA UL 13. - TELEFON 352