Ljubljana, sobota, 23. julija 1949.
Poštnine občan v totovfal
k
Leto X-, štev. 17L —* Posamezna števili» 2 t^ö»
UREDNIŠTVO Oi UPRAVAI LJUBU ANA.
KNAFLJEVA ULICA ATEV. ■ TELEFON 55-a de SS-ŽI
ROKOPISI SE NE VRAČAJO
IZHAJA VSAK DAN RAZEN PONEDELJKA
kdlSKitSI ODDBLCK LJUBLJANA
TELEFON 38-32 38-35
POSTNI ČEKOVNI RAČUN LJUBLJANA ŠTEV 6-90601-1
OGLASI PO C ETN IKU
MESEČNA NAROČNINA «9 DIN
GLASILO OSVOBODI
N
K O N
O
E N I J E
ZA NOVO DELOVNO SILO
!z vasi v Jeseniško leiezarno
»Manjka nam delovne sile, toda plan jutra do večera. Sirota, starše so mu
mora biti izpolnjen. Naše tovarne morajo dobiti pravočasno dovolj železa,« tako so razpravljali jeseniški železarji na svojih sestankih.
Zastopniki jeseniške železarne so odšli v primorske, prekmurske in še druge vasi. Sklicali so sestanke in razložili kmečkim ljudem pomen težke industrije za izpolnitev naše petletke, za boljše življenje delovnih ljudi. Odzvali so se vabilu jeseniških železarjev. Mnogi so prišli na delo v jeseniško železarno.
Okrog 10O se jih je naselilo v delavskem naselju na Straži — na hribčku nad Javornikom. Lepe, svetle stavbe, čiste postelje, menza, moderna kuhinja, dobro kosilo, po kosilu prijetna glazba iz zvočnikov in sprehod po parku pred stanovanjskimi poslopji. Zvečer pa gredo v kino ali v gledališče na Jesenice.
»Kje naj bi bilo še lepše«, ugotavlja Ivan Ogrizek, 40 letni Primorec iz Ilirske Bistrice. Prišel je ravno iz kopalnice, se ustavil med vrati, pogledal po oblakih, ki so se kopičili nad Možakljo in se nam nasmejal. Vedjio je vesel in dobre volje. Povedal nam je, da se mu še nikdar v življenju ni godilo tako dobro kot danes. Star delavec -je že. Mnogo sveta je že prepotoval in delal v tovarnah in delavnicah. Toda taka stanovanja in tako veliko skrb za delavce, kot jo posvečajo v jeseniški železarni, še ni videl.
Ko smo še naprej povpraševali po najboljših delavcih, ki so v zadnjem času prišli z vasi na delo v železarno, so nam predstavili starega Bosanca Petka Dakiča iz Tesliča. Večkrat opravi na dan tudi po dva »šihta« ali pa nategne svoj delovni čas za več ur. Pred dobrim mesecem je prišel na Jesenice. Doma je pustil ženo in devet otrok. Coma imajo nekaj zemlje in kravo, da se preživijo. Štirje sinovi študirajo, Petko jim pošilja svoj zaslužek.
»Star delavec sem, že od leta 1918 dela v tovarnah. Ko sem zvedel, da je jeseniška železarna v skrbeh za delavce, sem prišel na Jesenice. Star sem, toda po duhu sem še mlad, zato bom skupno z mladinci, ki so prišli z menoj, pomagal pri izpolnitvi plana v jeseniški železarni.«
Feliks Juh iz Volčanskih Rut na Tolminskem je pritrdil staremu Bosancu: »Dakič nam je za zgled, pri njem se mladi učimo!« Isto so potrdili tudi ostali mladinci, ki so prišli iz vseh delov države v jeseniško železarno, da se nekaj naučijo in da pomagajo pri izpolnitvi plana.
Nekaj kilometrov od Jesenic stanuje na Dobravi druga skupina delavcev, ki so prišli pred mesecem na delo v jeseniško železarno. To so večinoma mladinci iz vseh delov države, ki so se na avtomobilski cesti odločili, da gredo v industrijo, da postanejo kvalificirani delavci, strokovnjaki. Nastanjeni so v veliki, svetli stavbi, na delo hodijo na Jesenice v železarno ali pa delajo v skladišču na Dobravi. Pri velikem žerjavu smo dobili tri mladince-Makedonce iz kočanskega okraja. Jovan Mitkovski je bil na Avtocesti namestnik komandanta kočanske brigade, iz katere so skoraj vsi brigadirji odšli v industrijo. Doma so v zadrugi, zadruga je dobila stroje in ni se več treba tolikim ljudem ubijati z obdelovanjem zemlje. Zato se je lahko Jovan vključil V Industrijo,
ubili ustaši. Prišel je na avtomobilsko cesto in sklenil, da se ne vrne več k izkoriščevalskemu kmetu. Prišel je na delo na Jesenice. Postati hoče mehanik. To bo tudi lahko. Po delu bo obiskoval večerno delavsko gimnazijo, nato delavski tehnikum in postal bo strokovnjak.
Med temi mladimi delavci smo našli tudi Franca Cajgerja iz Murske Sobote, ki bo postal strokovnjak pri žerjavu in Milana Beliča iz Bačke, ki je pri delu eden najbolj požrtvovalnih novincev. Starši so šli v zadrugo, Milan pa se je vključil v industrijo. Tako smo se seznanili z mladinci iz Slovenije, Hrvatske, Srbije, z Makedonci in Bosanci. Vsi so zadovoljni. Večina jih dela dopoldne, popoldne pa igrajo šah, prebirajo časopise in knjige. Otvorili bodo tudi svoj rdeči kotiček. Več-
krat bodo obiskali Bled in se povzpeli na planine.
V torek so imeli novi delavci svoj prvi sestanek. Zbrali so se v veliki menzi na Straži. Govoril je predsednik sindikalne podružnice in posamezni referenti. Pazljivo so jih novi delavci poslušali. Referent za zaščito dela in socialno skrbstvo jim je prikazal pomen delavca v socialistični Jugoslaviji kako so kapitalisti izkoriščali delavce v stari Jugoslaviji itd. Nato pa so se delavci pogovorili o preskrbi, ki so jo vsi pohvalili, o rdečem kotičku, ki ga bodo še ta teden uredili in o delu v tovarni. Nato pa je zapel pevski zbor kovinarjev. Med starejšimi delavci in udarniki ter delavci-novinci se je razvil živahen pogovor. Več novih delavcev je ta večer sklenilo, da za vedno ostanejo na delu v jeseniški železarni. — B. K.
Po delu pa še malo razvedrila in šahovske borbe...
V ^TlskaftM“ v Kranju so sprejet! nove delavce 1st delavke
Delovni kolektiv tekstilnih tovarn »Tiskanina« in »Tekstil-Indus« v Kranju je imel v četrtek svoj praznik, -fco~so sveSaio sprejeli-nove' delavce in delavke. Okrog 50 novih delavcev, največ deklet in žena, med njimi tudi žen in mater s štiri ali šestumo zaposlitvijo, je sprejel medse kolektiv obeh tovarn, ki sta se pred kratkim združili.
V imenu tovarniškega sindikata je prvi pozdravil novince tov. Lohne in jim obljubil, da bodo stari izkušeni delavci z veseljem posredovali novim svoje izkušnje in jim pomagali, da se čimprej priuče novega dela. Sindikat in uprava bosta skrbela, da jim urede čim lepše in prijetnejše življenje. Za njim je s toplimi besedami pozdravil nove delavce direktor tov. Aleš. V svojem govoru je poudaril, da mora biti delo na novem mestu za skupnost v ponos slehernemu novemu delavcu. Zavest, da s svojim delom ustvarja dobrine, s katerimi se okorišča vse delovno ljudstvo, da na svojem novem delovnem mestu ustvarja socializem in obenem odgovarja na klevetanje naših sovražnikov, ta zavest obvezuje vsakogar, da vloži vse svoje moči v proizvodnjo, da se čvrsto vključi v kolektiv in skuša čimprej osvojiti vse znanje in izkušnje, ki so mu potrebne, da postane dober delavec v svoji stroki. Za njim je spregovoril tajnik okrajnega odbora Fronte, ki je prikazal pomen delovne sile za naše gospodarstvo. »Zgradili si bomo z lastnimi silami nove tovarne in jih opremili s stroji. Zgradili si jih bomo kljub vsej gospodarski sabotaži, s katero hočejo dežele Kominforma skupaj s kapitalizmom ustaviti našo pot v socializem. Zato pte potrebu-
jemo ljudi, novih graditeljev, novih delavcev. Naloga vas, ki ste to spoznali, je, da pomagate aktivistom prepričevati majhne kmete in‘ bajtarje; da koristijo sebi in skupnosti, če zapuste vaško životarjenje In se pridružijo borcem za boljše življenje — delavcem v naši industriji.«
»Sindikat je delavska organizacija, njihovo najmočnejše orožje, zato sem prepričan, da bo vsakdo izmed vas postal dober in discipliniran član sindikata,« je dejal novim delavcem in delavkam zastopnik sindikata. Zastopnica Glavnega odbora AFZ pa je pre-srčno spregovorila zlasti ženam in materam, ki so se vključile v naš gospodarski boj s štiri ali šesturnim delavnikom.
Besede .govornikov so spremljali novodošli delavci z velikim navdušenjem in jim živahno pritrjevali. S slovesnosti so poslali tri resolucije: prvo Centralnemu komiteju KPS, žene in matere, ki so zaposlene štiri-umo, so poslale AFZ v Beograd resolucijo, v kateri med drugim pravijo: »Z živo agitacijo od žene do žene bomo vključile v proizvodnjo še druge žene in jim s svojim zgledom dokazale, da je v Titovi Jugoslaviji žena lahko hkrati dobra delavka in dobra mati.« — Vse žene in dekleta pa so poslale resolucijo glavnemu odboru AFZ Slovenije.
Vsi delavci so z velikim navdušenjem soglasno sprejeli resolucije. Veseli so bili, da so doživeli tako topel in tovariški sprejem. Slavnost pa je tudi zbližala in spoprijateljila stare delavce in novince. Z veselo zabavo so zaključili svojo slavnost. Jutri pa jih čaka nov delovni dam
Novi heroji
Beograd, 22. julija. Prezidij Ljudske skupščine FLRJ je na predlog vrhovnega komandanta oboroženih sil izdal
22.	julija ukaz, s katerim so odlikovani za herojska dela na bojnem polju z redom Narodnega heroja Borisa Kovačevič, Vlade Kerič-Valter in Milenko Cvitkovič
Slovesen zaključek pouka na Voj no-poi Stičnem učilišču v Beogradu
Studenti Vojno - političnega učilišča Jugoslovanske armade v Beogradu so končali svoje šolanje in dobili oficirski čin. V imenu CK KPJ za Jugoslovansko armado se je slavnosti udeležil generalmajor Djuro Kladarin, hi je v svojem govoru med drugim naglasil: Videli ste rezultate, ki so jih dosegli delovni ljudje naše države v borbi za izvršitev petletnega plana. Ti rezultati prepričevalno govorijo, da se socializem v Jugoslaviji s silnimi koraki razvija in raste, da so se delovni ljudje zbrali okrog zastave tov. Tita ter razvili ogromne ustvarjajoče sile za izgradnjo socializma. Ti delovni. ljudje vidijo in občutijo, da jim informbirojevski »dobrotniki« ne želijo nič dobrega, in da je edina zmagovita pot v tej veliki borbi — pot izgraditve socializma, kakor nas uči tov. Tito.
Mladi oficirji so maršalu Titu poslali brzojavko, ki se konča takole:
Ponosni smo, ker smo člani prav takšne Partije, kakršna je naša, ki jo ti vodiš, ker smo pripadniki armade, v kateri si ti vrhovni komandant, in ponosni smo, ker smo sinovi takih narodov, kakršni so narodi Jugoslavije, in nikdar nismo bili na vse to ponosni v toliki meri, kakor smo danes.
Osiješka tovarna kmetijskih strojev je v novih obratih znatno razširila proizvodnjo
Po zgraditvi novih tovarniških objektov je Osiješka livarna in tovarna kmetijskih strojev letos znatno razširila svojo proizvodnjo. Pred dvema jjaesecema je bila izročena svojemu namenu velika montažna dvorana za izdelavo in montažo velikih kmetijskih strojev. Prej so velike stroje montirali na prostem in so morali ob slabem vremenu delo prekiniti. Nedavno so bili dograjeni tudi novi objekti za osrednjo orodjarno, za remontno delavnico, za modelamico in za modelno ključavničarstvo.
Zgraditev novih objektov je omogočila povečanje proizvodnje velikih rob-kačev za koruzo za 80 %, sejalnih strojev za 30 %, in motornih stiskalnic za seno za 500 %. Z zgraditvijo montažne dvorane je sedaj olajšana tudi proizvodnja novih proizvodov kakor so lu-ščilni stroji za ricinus, stroji za predelavo konoplje, mlatilnice za sončnice, stroji za razsipanje umetnega gnojila, kultivatorji, velike vprežne grablje, traktorski sejalni stroji za žito ter novi stroji za saditev krompirja. V tovarni imajo sedaj dovolj orodnih strojev. V bližini tovarne grade veliko stanovanjsko hišo za 100 samcev in delavsko uslužbensko restavracijo, kjer bodo lahko hkrati postregli 400 abonentom.
Letovanje otrok v kmečkih obdelovalnih zadrugah
Zvezni odbor Ljudske fronte Jugoslavije in Glavna zveza kmečkih zadrug Srbije sta organizirala enomesečno letovanje za 400 otrok v 26 kmečkih obdelovalnih zadrugah Vojvodine. To so otroci najboljših fron-tovcev, udarnikov in Iracionalizator-jev iz vseh krajev naše države. Prve skupine otrok so že odpotovale v zadruge.
Železniška delavnica v Mariboru bo izdelala prvi jedilni voz
Delovni kolektiv železniške delavnice v Mariboru se je že v začetku leta z veliko vnemo lotil izpolnjevanja letošnje planske naloge. Plan za letošnje leto, ki je bil postavljen že lani v novembru, določa v primeri z letom 1948 povišanje za 28 %. To povišanje planske naloge je zahtevalo tudi povečanje števila delavcev, več orodja in priprav. Stara uprava delavnice je pri reševanju tega vprašanja pokazala premalo vztrajnosti. Delavci, udarniki in novatorji pa so se takoj zavedali velike naloge, začeli so iskati nove načine dela. Trikratni udarnik in nova-tor Tomaž Kralj, odlikovanec z redom dela III. razreda, je izumil nov način nizkotlačnega ogrevanja vlakov, s čemer je omogočil velik prihranek materiala in delovnega časa. Trikratni udarnik in novator Jože Vajngerl, ki je prav tako odlikovanec z redom dela
III.	razreda, pa je izumil pripravo za mrzlo upogibanje cevi. Racionalizator Vinko Cerar je izvršil uspelo pregrad-bo odbojne naprave, novator Justin Kokec pa je izdelal ustnike za plinsko razsvetljavo vagonov, ki smo jih doslej uvažali. Omeniti je še uspešno napravo tov. Antona Golija za prebijanje pločevine in za prešanje okenskih kapnikov, nadalje dvakrat zavarovano va-gonsko ključavnico, ki jo je izdelal Martin Slabe, ter pripravo za izdelavo mrež za prtljago v vagonih, ki jo je sestavil Martin Malovrh.
Delovni kolektiv brigade, ki izdeluje ogrodje vagonov, se bori z raznimi težavami zaradi pomanjkanja lesa. Z novim načinom dela je ob velikem delovnem poletu znatno skrajšala delovni postopek. Bistveno je pospešila delo tudi brigada za opažanje vozov ter kleparska brigada, ki pokriva vagone s pločevino. Enake uspehe so pokazale tudi druge brigade, tako brigade za zračne in ročne zavore, za izdelavo notranjega okovja, za vodne instalacije, za opremo, za mizarska dela, za tičanje, za tapetniška dela in za razsvetljavo.
Uspehi, ki jih je dosegel kolektiv oddelka za potniške vagone, se kažejo zlasti v rastočem številu potniških vagonov, ki jih je ta oddelek dal v promet. V primeri z letom 1946 se je leta 1947 to število povečalo za 26 °/o, lani pa za 65 °/o- Nasproti planu je bila v maju storilnost za 11 «/o večja, v juniju pa za 24.7 ‘>/o- Toda ta povečana storilnost ni mogla nadomestiti pomanjkanja delovne sile. Ce bi se stara uprava s svojim kadrskim sektorjem pravočasno zavedala velike naloge, bi delavnica gotovo dosegla in celo presegala letošnje planske naloge.
V kratkem bodo v mariborski delavnici izdelali prvi železniški jedilni vagon v naši državi, izdelan po naj-
sodobnejših načelih. 2elezna konstrukcija tega vagona je v celoti električno varjena. Vagon bo imel večjo jedilnico in manjšo okrepčevalnico, prostorno in higiensko kuhinjo, obloženo z emajliranimi ploščicami in opremljeno z napravo za toplo in mrzilo vodo in drugimi sodobnimi napravami ter shrambo s hladilnikom. Vse sitene so dobro izolirane. Kurjava pa bo toplovodna s kombinacijo parnega ogrevanja. V skladu s sodobno arhitekturo bo notranjost izdelana iz panel-ploščic in vezanih plošč ter hrastovega furnirja v temni barvi. Sedeži bodo prevlečeni z usnjem in bodo nudili veliko udobnost potnikom. Osnutek za vagon je izdelal arhitekt Ivan 2upan iz Zagreba, konstruktivne načrte in risbe v detajlih pa so napravili v marihpr-ski delavnici. To bo prvi jedilni vagon v naši državi, izdelan po sodobnih načelih.
Izdelava vagona zahteva veliko strokovno sposobnost delavcev in sodelovanje strokovnjakov za razne stroke. S strokovno sposobnostjo in požrtvovalnostjo so se pri delu izkazali posebno inž. Leopold Saupah, nadalje strokovnjak za tehnično-konstruktivna dela Karel Mahkovec, vodja skupine ključavničarjev Anton Osrajnik, strokovnjak za opažno pločevino Kampuš, električna varilca Kajzer in Kri-stovič, strokovnjak za notranjo arhitekturo Drozg, mojster za vodno kurjavo Tomaž Kralj, specialist za vodne instalacije Kosmačin in še številni drugi delavci in strokovnjaku
Delovni kolektiv oddelka za potniške vagone se še z večjo vnemo In vztrajnostjo bori za izpolnitev te velike proizvodne naloge, odkar je varšavska radijska postaja razširila kleveto o nekakšni stavki v mariborskih železniških delavnicah. Z novimi delovnimi uspehi, z novatorskimi in racionalizatorskimi predlogi ter izboljšavami, s preseganjem norm in boljšim Izkoriščanjem strojev bo tudi v bodoče odgovarjal na neosnovane napade informbirojevskih držav na naše narode, našo Partijo in naše državno vodstvo.
NOVA VALJARNA ZA DEBELO PLOČEVINO NA JAVORNIKU
Jeseniška železarna bo še letos dobila nov velik obrat — novo valjamo debele pločevine na Javorniku. Ta valjarna, ki bo ena izmed največjih te vrste na Balkanu, bo začela obratovati še letos. Za postavitev strojne dvorane in prvega objekta valjarne so delavci »Gradisa« prekopali in prevozili nad 30.000 kub. metrov zemlje. Zabetonirali so temelje, na katerih postav-
Dva nova pomembna proizvoda -duralumin in
■Tudi Jaz hočem postati jeseniški kovinar!«
Povprašali smo ga, kako dolgo misli ostati na delu v železarni. »Za eno leto sem sklenil pogodbo, sedaj pa sem pisal še mlajšemu bratu, naj pride za menoj. V tovarni se bo lahko izučil za mehanika, kar ga najbolj veseli. Ne mislim tako hitro zapustiti jeseniške železarne. Tukaj sem sedaj našel prave tovariše, svoj drugi dom, ki pa je mnogo lepši od mojega pravega doma.« Isto so nam povedali tudi njegovi prijatelji: Mone Arsov in Sande Diva-nosov.
Na istem delovnem mestu smo srečali, čudi Mirka Zariča, ki narn ga je pred vsemi pohvalil delovodja. V okolici Zagreba je garal pri kmetu od
Z velikimi uspehi, čeprav malo opaženo v širši javnosti, se naši metalurgi in kemiki borijo za izpolnitev nalog petletnega plana na področju pridobivanja novih dragocenih kovin in kovinskih zlitin. Na tem področju je v zadnjih letih dosegel zlasti lepe uspehe kolektiv Elektroželezarne v Šibeniku. Temu elektrometalurgičnemu kombinatu pripada tudi tovarna aluminija v Lozovcu pri Šibeniku, ki ji je priključen kemični laboratorij z 20 inženirji in laboranti. Tu so v zadnjem času rešili vrsto pomembnih tehničnih problemov. Dve leti so študirali, kako bi pospešili in zboljšali proizvodnjo glinice, iz katere se pridobiva z elektrolizo aluminij. Zaradi mineraloškega sestava boksita, ki ga kopljejo v Dmišu, je zelo počasi potekalo izločanje tako imenovanega rdečega mulja iz aluminatnega luga. V laboratorij so postavili majhno napravo za študij celotnega procesa. Delali so podnevi in ponoči. Naposled je inž. Erihu Hermanu skupaj z laborantoma Bujasom in Bračičem po vztrajnih poskusih uspelo rešiti problem. Danes teče proizvodnja v tovarni nemoteno brez zastojev, ki so bili prej pogosti, kar je omogočilo boljše Izkoriščanje naprav pa tudi boljši uspeh v proizvodnji eiini-e, ker dobe sedaj iz enake ki iiMhe boksita za 20 •/■ več glinice.
Duralumin
V tehniki se redko uporablja čisti aluminij. Strojni industriji so potrebne predvsem razne zlitine aluminija (z bakrom, manganom, cinkom in magnezijem), ki so znane pod imenom duralumin. Te zlitine se odlikujejo po trdnosti, elastičnosti in odpornosti nasproti kemičnim in fizikalnim vplivom. Zato izdelujejo iz njih dele motorjev in drugih strojev, uporabljajo jih v letalstvu, v ladjedelstvu, v tovarnah lokomotiv in vagonov, v elektroindustriji, v kemični industriji itd.
Teh zlitin doslej nismo izdelovali, čeprav imamo potrebne kovine, iz katerih se izdelujejo, in jih celo izvažamo. Te zlitine se izdelujejo po posebnem tehnološkem postopku. V izpolnjevanju planskih nalog je laboratorij v Lozovcu rešil tudi to nalogo. Danes v tovarni že izdelujejo najvažnejše vrste duralumina, ki je potreben naši težki industriji, tako da nismo navezani več na uvoz tega materiala.
Vanadij
Zlasti uspešno pa so v laboratoriju rešili vprašanje pridobivanja vanadija. Vanadij je kovina, ki jo lahko v majhnih količinah ugotovimo v raznih rudninah, zelo redka pa so ležišča vana-dijeve rude (ZDA, Mehika, Peru, Južna Afrika). V Evropi se vanadij ne pridobiva. Vendar se ta kovina Če-
dalje bolj uporablja za oplemenjevanje jekla, ki postane z majhnim dodatkom vanadija elastično, hkrati pa odporno in trdo. Zato uporabljajo vanadij za razne vrste legiranega jekla n. pr. za brzostružno jeklo, kakor je Böhlerjevo rapidno jeklo (ki vsebuje vanadij poleg volframa, kroma in molibdena), ali pa za kromvanadijevo jeklo, ki se uporablja za vzmeti in konstrukcijske dele, ki morajo vzdržati pogoste obremenitve ali udarce.
Med zadnjo vojno pa so začeli v tehnično naprednih državah z velikim uspehom dodajati vanadij tudi surovemu železu. Iz raznih vrst surovega železa z majhnim dodatkom vanadija danes izdelujejo strojne dele, za katere so prej uporabljali jeklo. Dodatek vanadija daje surovemu železu fino in stabilno strukturo, žilavost in dobro sposobnost za vlivanje. S takim železom lahko dosežemo veliko površinsko trdnost in večjo vzdržljivost pri visokih temperaturah. Zato so začeli vanadijevo železo uporabljati pri izdelovanju eksplozijskih motorjev, raznih delov lokomotiv, valjev za valjanje jekla itd. Danes si povsod v svetu prizadevajo pridobivati vanadij na najrazličnejše načine, ker je povpraševanje po vanadiju zelo veliko.
V naši državi imamo večino kovin, ki sq pptrebne za oplemenjevanje je-
kla. V železarni v Šibeniku izdelujejo dodatke za oplemenjevanje jekla v obliki zlitin redkih kovin z železom (feroleguri. Tako izdelujejo feromangan, ferokrom, feromolibden, ferosiiicij, fe-rotitan oz. silikomangan, silikokrom itd. Sedaj pa so začeli pridobivati tudi vanadij.
Boksit, ki ga predelujejo v tovarni aluminija, vsebuje 0.1 do 0.2 “/• vanadija. Ta vanadij so ugotovili v odpadkih pri izdelovanju glinice, to je v aluminatnem lugu in v rdečem mulju. Najti postopek za pridobivanje tega vanadija, pa ni bilo lahko. V inozemstvu je pridobivanje vanadija velika tajnost tovarn. Toda z vztrajnim študijem in dolgotrajnimi poskusi je v laboratoriju tovarne aluminija uspelo inž. Valentinu Ledinskemu in inž. Ladislavu Mihelu rešiti tudi ta problem. Nedavno so v tovarni izdelali prvo večjo količino vanadija. Hkrati poročajo iz Siska, da je v tamošnji železarni inž. Vladimir Logo-merac našel tudi postopek za pridobivanje vanadija Iz rdečega mulja, kar drugje v svetu še ni uspelo. Po tem postopku bodo v Kratkem začeli prve praktične poskuse. Tako bo naša težka industrija lahko izkoristila velik tehnični napredek, ki ga predstavlja uporaba vanadijevega železa v strojni industriji,
ljajo sedaj monterji velikansko železno konstrukcijo. Strojna dvorana in dvorana za generatorje sta že gotovi. Skupina monterjev pod vodstvom Mihe Dečmana je opravila že polovico dela.
Nova valjarna bo zgrajena iz domačega materiala, gradnjo pa vodijo naši strokovnjaki. Pri gradnji uporabljajo velike vlite konstrukcijske dele od katerih tehta vsak nad 60 ton. Prvikrat v zgodovini jeseniških kovinarjev so vlili tako velike konstrukcijske dele. Pomemben delež pri strojni opremi te valjarne pa bo imel tudi kolektiv tovarne težkih orodnih strojev Ivo Lola Ribar v 2elezniku. Veliki električni motorji valjarne bodo postavljeni že v začetku oktobra, to je pol leta prej, kakor so to računali italijanski strokovnjaki, ki so izdelali načrt, po katerem bi se končala montaža motorjev šele v maju prihodnjega leta. Vrhu tega pa so stavili še druge pogoje. Po njihovih predlogih bi morali samo zaradi montaže motorjev zgraditi višjo dvorano. Naši strokovnjaki pa so sklenili, da bodo izvedli montažo z lastnimi silami, in to pred koncem letošnjega leta. Najtežji sestavni del motorja, ki tehta nad 110 ton, je že na svojem mestu. Za prenos tako težkih delov so v jeseniški železarni zgradili poseben žerjav. Montiranje motorjev opravljajo jeseniški delavci skupaj z monterji tovarne »Rade Končar« v Zagrebu.
Nova valjarna pomeni velik korak v razvoju naše črne metalurgije, ne samo po svoji velikosti, marveč tudi zaradi tega, ker bo tehnično najpopolnejša in Jo gradimo po lastnih konstrukcijah z domačim materialom. Omogočila bo pomembno izpopolnitev naše železarske proizvodnje.
Hladina ■*#♦»»*'» f »• **»-»•• stri jo, tam ustvarjaš srbi in vsem našim narodom boljšo bodočnost!
m

V Lfubljani imamo eno najiepših knjigarn v Evropi
Obisk v knjigarni Cankarjeve založbe
V središču Ljubljane so v pritličju nebotičnika pred dnevi odprli novo, moderno opremljeno knjigarno, ki je po svoji ureditvi in opremi najlepša knjigarna v Sloveniji. Kdor je kaj potoval po svetu, pa bo rad priznal, da spada novo urejena knjigarna Cankarjeve založbe v Ljubljani tudi med najlepše ustanove te vrste v Evropi. To ni več prodajalna, kjer so natlačene police, med katerimi si prodajalec komaj krči pot — to je velik, svetel prostor, kjer se kosajo med seboj sodoben okus, prijetna domačnost in seveda knjige. Cankarjeva založba je z otvoritvijo te knjigarne dobila ne le dostojne, velike, svojemu namenu popolnoma ustrezajoče prostore, ampak je dala tudi zgled, kako je treba sodobno urediti knjigarne.
Nič čudnega, če so mnogi ljudje ob otvoritvi strmeli. Poleg bogatih knjižnih polic, kjer je zbrano vse, kar izdajajo založbe v Jugoslaviji, moraš občudovati tudi mičen prostorček, miniaturni vrtiček, ker cveto pravi rdeči nageljni. Sploh je velika odlika knjigarne njena prijetna, domača oprema. Načrte zanio je izdelal inž arh. Omahen, ki se je pri tem naslonil na slovenske narodne motive. Samo opremo — police, svetilke in vsa okovja so mojstrsko izgotovili naši domači obrtniki — strokovnjaki Bujgar iz St. Vida ter Zmuc in Cirman iz Ljubljane. To edinstveno slovensko knjigarno krasijo tudi tri slike. Dve je napravil Dore Klemenčič — prva kaže prizor iz Levstikovega Martina Krpana, druga pa pri-aor iz Krsta pri Savici. Tretja je
Omerzova freska »Hlapec, Jernej išče svojo pravico«.
Ni treba še nagledati, da je v novi knjigami ves dan živahno — naš človek brez knjige ne more več živeti; ne samo tisti, ki jih knjiga spremlja že po poklicu, ne knjiga v novi Jugoslaviji se bolj in bolj širi med delovnimi
množicami mesta in vasi. Čeprav izhajajo knjige po osvoboditvi v velikih nakladah, so vendar po večini v nekaj tednih razprodane. Na knjižne police pa prihajajo nove in nove knjige. Tako nam širijo znanje in večajo obzorja, da bomo lahko vedno zmagovalci v bitki za srečno, socialistično Jugoslavijo,
Pismo dr. Vilfana Trygve Lieu
M brigadi IL letnika agronomske (aknltete
Slušatelji II. letnika agronomske fakultete v Ljubljani so ustanovili svojo brigado, ki ima dve četi. Prvo četo imenujejo poljedelsko, drugo pa živinorejsko. Brigada je odšla na drž. posestvo Mlaka pri Kočevju, da bi tam spoznala življenje in delo, za katero so se brigadirji teoretično pripravljali. Ze v prvih dneh je štab brigade uvidel, da ima državno posestvo velike in važne naloge in da se bo morala brigada v marsičem preurediti, da bi mogla nuditi izdatno pomoč pri izpolnjevanju teh nalog. Brigada ima zdaj šestumi delovni dan, katerega dopolnjuje šolski program, med katerim brigadirji skupaj s profesorji izpolnjujejo svoje znanje v botaniki, gradnji gospodarskih poslopij in v raznih panogah kmečkega dela. Ostali čas je posvečen fizkulturi. Brigada se deli na dva fizkultuma društva, ki tekmujeta.
V prvih dneh so se desetine brigad lotile selekcije holandskega semenskega krompirja. Vse desetine pa bodo delale tudi v hlevih plemenske živine. Brigadirji so se že dobro uvedli v praktično delo živinorejske stroke. Kakor v hlevih, tako delajo tudi na njivah in travnikih in so tudi precej pripomogli pri košnji. Travniki in pašniki državnega posestva obsegajo 600 ha.
Na travnikih so preizkusili tudi nov način sušenja sena. Travo pokosijo, po triurnem sušenju pa zlagajo tako zvano rjavo seno v velike kopice. V teh kopicah se izvrši fermentacija sena, ki služi za krmo goveji živini. Poleg svojega šolskega programa je opravila brigada 4247 delovnih ur. Brigadirji vstajajo zjutraj ob šestih, nekateri pa še prej. Desetarja Stefana Erjavca poznajo že vsi na državnem posestvu, ker vstaja že ob prvem svitu in se loti vsakega dela.
Preostali del dneva posvečajo brigadirji strokovnemu in političnemu študiju. Uprava državnih posestev jim je dala na razpolago radijski aparat. Kuhajo si sami in se hrano lahko meri z vsako dobro urejeno menzo. Brigada nudi vso pomoč tudi sindikalni podružnici in mladinski organizaciji na posestvu. Z mladino bodo prihodnji teden tekmovali ter ji hočejo dokazati, da so se dobro uvedli v kmečko delo.
Pri slovesu od brigadirjev ostanejo človeku v spominu besede starejšega agronoma:	Srečna je današnja mla-
dina, ker ji socializem omogoča, da teorijo združuje s prakso ter tako spoznava vse, kar nam ni bilo dano.
Novi popusti za člane sindikatov na dopustu
Poleg 75 % popusta pri potovanju z železnico in z ladjami ter 25 % popusta pri cenah v hotelih in penzionih, ki ga imajo člani sindikatov med svojim letnim dopustom, sp uvedeni zdaj še naslednji popusti:
Člani sindikata imajo odslej tudi 25% popust pri ceni za stanovanje in hrano v zdraviliščih, kamor so jih napotile državne zdravstvene ustanove. Člani sindikata ln njihovi ožji družinski člani imajo pravico do tega popusta, če so v zdraviliščih najmanj 14 dni. Prav tako imajo 50% popust pri zdravljenju v zdraviliščih in kopališčih, ki ga je odredil zdravnik in ki traja najmanj pet dni. Člani sindikata in njihovi ožji družinski člani imajo pravico do tega popusta pri zdravljenju tudi takrat, če v kopališču ati zdravilišču niso na hrani in stanovanju. Ti popusti veljajo tudi za člane kmečkih obdelovalnih zadrug.
Novo delavsko okrevališče
Tovarna »4. oktober« v Kruševcu je kupila iz sredstev sklada vodstva bivšo vilo »Palace« v Vmjački banji in jo preuredila v delavsko okrevališče. To novo okrevališče so te dni odprli in bodo vanj poleg delavcev podjetja, ki ga je ustanovilo, prihajali tudi delavci in nameščenci generalne direkcije kovinske industrije in vseh podjetij, ki so pod njenim vodstvom.
*
Poštne znamke ob petletnici ustanovitve Ljudske republike Makedonije
Letos 2. avgusta pridejo v promet nove poštne znamke v spomin ustanovitve Ljudske republike Makedonije pred petimi leti. Te znamke so za 3,5 in 12 dinarjev. Novo emisijo poštnih znamk bodo prodajali v vsej državi v času od 2. avgusta do 1. okt.
New York, 21. jul. (Tanjug) Stalni
zastopnik FLRJ pri Organizaciji združenih narodov dr. Jože Vilfan je poslal generalnemu sekretarju OZN Trygve Lieu pismo z naslednjo vsebino:
Vlada FLRJ v celoti podpira resolucijo, ki jo je sprejel II. kongres Svetovne sindikalne federacije in Jo poslal devetemu zasedanju Gospodar-sko-socialnega sveta OZN, prav tako pa tudi priporočila in odredbe v resoluciji, ki zahtevajo takojšnjo izvedbo predlaganih ukrepov. Vlada FLRJ je mnenja, da bo takojšnja izvedba teh priporočil največ prispevala stvari miru v svetu. Hkrati Vas prosim, da obvestite o vsebini tega pisma vse vlade, ki so zastopane v Gospodarsko-socialnem svetu ter dru-
Vojni zločinec Zmelnigg na svobodi
Dunaj, 21. julija (Tanjug) Avstrijske oblasti na Koroškem so izpustile iz zapora na leto dni »zdravljenja« vojnega zločinca Matiasa Zmelnigga, ki je zakrivil množične umore jugoslovanskih partizanov.
Zmelnigg je bil že od 1933. leta aktivni nacist, med nacistično vladavino v Avstriji pa je bil kreisleiter v Spittalu na Dravi. Leta 1947. je bil obsojen na 10 let robije.
Konferenca za Srednji Vzhod v Londonu
London, 21. jul. (Tanjug) V Londonu se je pričela tajna konferenca britanskih predstavnikov v državah Srednjega Vzhoda, ki jo vodi minister za zunanje zadeve Bevin. Na ti-
ge države — članice Organizacije združenih narodov.
Nota bolgarske vlade
New York, 22. jul. (Tanjug) Ministrstvo za zunanje zadeve Ljudske republike Bolgarije je poslalo generalnemu sekretarju OZN Trygve Lieu pismo, v katerem najodločneje zavrača klevetničke obtožbe grškega oficirja za zvezo pri posebni komisiji OZN za Balkan Aleksandra Daiietisa, da bolgarske oblasti mobilizirajo begunce za okrepitev grških gverilskih sil. Bolgarske oblasti — poudarja pismo so izdale najstrožje ukrepe, da preprečijo vsako prekoračenje bolgarske meje v kateri koli smeri. Samo v času od 16. aprila do 2. julija 1949 je bilo razoroženih in interniranih 250 borcev grške demokratične armade, ki so prešli na bolgarsko ozemlje.
skovni konferenci je predstavnik britanskega ministrstva za zunanje zadeve izjavil, da med konferenco ne bodo objavljali poročil.
»Times« poroča, da bodo sodelovali na konferenci: šef imperialnega generalnega štaba, funkcionarji ministrstva za narodno obrambo ter predstavniki drugih ministrstev.
Predlog zakona o »javnem redu« v Indiji
Delhi, 21. julija (Tass) Indijski notranji minister je predložil zakonodajni skupščini predlog zakona o javnem redu, ki je naperjen predvsem proti Komunistični partiji Indije in daje policiji skoraj neomejena pooblastila za zatiranje demokratičnega gibanja. Predlog so predložili skupščini zaradi vedno večjega nezadovoljstva v pokrajinah proti vladini politiki.
Delavske demonstracije v Milanu in Bologni
Rim, 22. julija. V Bologni in Milanu so bile delavske demonstracije proti vladni politiki, ki vodi narodno gospodarstvo Italije v polom.
Ko je 5.000 delavcev tovarne »Isota Fraschini« demontriralo po ulicah in zahtevalo razveljavljenje vladinega sklepa, da bo tovarna zaprta, so policijski oddelki napadli demonstrante, ranili več delavcev, 5 pa so jih aretirali.
Tudi v Bologni je policija z jeepi in solzilnimi plini napadla delavce tovarne »Leonardi«, ki so demonstrirali protj temu, ker je njihova tovarna v seznamu tistih, ki so določene za likvidacijo. Policija je ranila 5 delavcev in zaprla več demonstrantov, med njimi tudi nekaj žensk.
V znamenju protesta proti surovim napadom policije na delavce v provincah Milano in Bologna so razglar sili delavci danes dveurno splošno stavko.
Mednarodna zveza pristaniških delavcev solidarna ■ stavko londonskih dokerjev
Pariz 22. julija, Upravni odbor mednarodne zveze sindikatov pristaniških in ladjedelniških delavcev — novega strokovnega oddelka v okviru Svetovne sindikalne federacije — je imel v Parizu svoje prvo zasedanje. Upravni odbor je med drugim razpravljal o vprašanju stavke londonskih pristaniških delavcev. Ko je izrazil solidarnost z londonskimi stavkujočimi, je upravni odbor mednarodne zveze sindikatov pristaniških in ladjedelniških delavcev sklenil dati denarno podporo pristaniškim delavcem v Londonu. Hkrati je upravni odbor objavil protest proti nasilnim ukrepom britanske vlade, ki je poslala oborožene čete na delo v pristanišče, da bi zadušila stavko.
»Standard Oil« na Nizozemskem
Haag, 21. jul. (Tass) Na Nizozemsko so prispeli predstavniki ameriške petrolejske družbe »Standard Oil«, ki se bodo pogajali o zgraditvi svojih podjetij za predelavo nafte na Nizozen> skem.
Pogajanja med ZDA in Mehiko prekinjena
Mexico City, 21. jul. (Tanjug) Pogajanja med ZDA in Mehiko o ameriškem posojilu za razvoj mehiške petrolejske industrije so bila prekinjena zaradi pogojev ZDA, ki so v nasprotju z interesi suverenosti Mehike. Velke ameriške petrolejske družbe so zahtevale kot pogoj za dovolitev posojila razne koncesije privatnemu kapitalu za izkoriščanje j?etrolejskih polj v Mehiki.
Sovjetska šolska mladina na počitnicah. Letos bo preživelo v pionirskih taboriščih in počitniških domovih za otroke približno tri milijone otrok ZSSR. Najboljši učenci iz vseh 16 sovjetskih republik bodo obiskali letos glavno mesto ZSSR — Moskvo. Da bi omogočili mladim gostom čim udobnejše življenje, so odprli v Moskvi dve turistični središči s popolno oskrbo.
Učitelji v Angliji zahtevajo povišanje plač. Nacionalni sindikat učiteljev, ki ima 250.0C0 članov, je poslal britanski vladi zahtevo za povišanje učiteljskih plač in za izenačenje plač, ki jih prejemajo učiteljice, s plačami učiteljev. V'zahtevi poudarjajo, da so policisti v Angliji bolje plačani kot učitelji.
Stroj za ometavanje z malto. V Leningradu so prvič preizkusili stroj za ometavanje poslopij z malto, ki nadomešča delo 25 delavcev. Stroj ie težak samo 25 kg ter je po svoji konstrukciji zelo enostaven.
Skrb za zaščito matere In otroka v Romuniji. V Romuniji je bilo leta 1944 le 13 zdravstvenih postaj za pregled žena, leta 1948 pa že več kot 1600 postaj. Medtem ko leta 1830 ni bilo niti ene porodnišnice, jih je bilo lani že 365. Mleko je razdeljevalo letos 3300 postaj, medtem ko leta 1944 ni bilo niti ene postaje za razdeljevanje mleka. Lani so poslali na letovanje več kot 33.500 otrok.
Militarizacija Libanona. Associated Press poroča, da je libanonska vlada določila kredit 12 milijonov libanonskih funtov za povečanje orožništva in vojske ter za nakup vojaške opreme. Vlada je hkrati izdala odredbo o uvedbi vojaške vzgoje v libanonskih šolah in objavila, da pospešeno izdelujejo načrte za uvedbo obvezne vo-vojaške službe.
NOVA KRŠITEV MIROVNE POGODBE Z ITALIJO
Vojaška uprava cone A zahteva za potovanje iz cone A v Jugoslavijo italijanski potni list
Trst, 21. jul. »Primorski dnevnik« poroča, da zahtevajo policijski organi cone A, ki je pod upravo angloame-
riške vojaške uprave, reden potni list za vse prebivalce cone A, ki hočejo prekoračiti mejo na vseh prehodih iz cone A v FLRJ. Prošnjo za potni list s potrebnimi dokumenti in s 1300 lirami za stroške je treba vložiti preko tržaške policije na italijansko kvesturo v Vidmu.
Ta najnovejša odredba angloameri-ške vojaške uprave ponovno grobo krši določbe mirovne pogodbe z Italijo, ker cona A po mirovni pogodbi z dne 15. septembra 1947 ni več pod suverenostjo italijanske države. Najnovejša zahteva vojaške uprave glede potnih listov za prebivalce cone iA jasno kaže, da stremi politika anglo-ameriške vojaške uprave k priključitvi cone A Italiji.
Vsa pokrajina čekfang osvobojena
Narodno osvobodilna armada zavzela Siangšan
Hangčou, 21. jul. (Agencija Nova Kitajska) Enota narodno osvobodilne armade so zavzele oblastno mesto in
važno pristanišče Siangšan na polotoku istega imena v vzhodnem Cekiangu. Z zavzetjem Siangčana je osvobojena vsa pokrajina Cekiang. Zadnji ostanki kuomintanških čet so samo še na otočku Cušan, vzhodno in Hangčoua.
Cangkajšek in drugi največji vojni zločinci se pripravljajo na beg iz Kantona pred neustavljivim napredovanjem narodno osvobodilne armade, medtem ko so že odšli iz Kantona mi-
Razprava o Atiantsk narodni
. Pariz, 21. jul. (Tanjug) Francoska narodna skupščina bo začela razpravljati o ratifikaciji Atlantskega pakta. Da bi čim laže prodrla v skupščini s paktom in preprečila nasprotovanje opozicije, je Queuillova vlada določila za razpravo samo 22 ur, češ da je dnevni red skupščine preobremenjen. Razprave se udeležuje 29 govornikov. Iz vseh krajev Francije pošilja prebivalstvo predsedstvu narodne skupščine proteste, ker se Francija podreja strateškim interesom Združenih držav Amerike. Delovni kolektivi so organizirali po vsej državi manjše protestne stavke.
Politbiro Komunistične partije Francije je objavil sporočilo, v katerem ostro obsoja predlog Queuillove vlade za ratifikacijo Atlantskega pakta in ugotavlja, da pomeni Atlantski pakt za Francijo znatno povečanje vojaških izdatkov, politično, gospodarsko in vojaško podrejanje ameriškim imperialistom in obnovitev nacistične nevarnosti.
Protest KP Nizozemske
Haag, 21. jul. (Tass) Centralni komite Komunistične partije Nizozem-
nistrstvo za narodno obrambo in drugi kuomintaški organi.
Cangkajšek, Li Cung Jen, Jen Hsi San in drugi vojni zločinci se poskušajo rešiti s tem, da so ustanovili nekakšen »posebni odbor« pod vodstvom Cangkajšeka, ki so ga nasvetovali ameriški imperialisti. V jalovem poskusu, da rešijo Cangkajšekov režim, nameravajo organizirati tudi tako imenovane »mednarodne prostovoljne brigade« in »posebne letalske sile«.
em paktu v francoski skupščini
ske je izdal sporočilo, v katerem ostro protestira zaradi ratifikacije Atlantskega pakta v nizozemskem parlamentu. Nizozemski vladajoči krogi — pravi sporočilo — so odkrito krenili po poti pripravljanja vojne proti ZSSR. Poročilo poudarja, da je sedaj bolj kakor kdaj koli potrebno, da se združijo vse napredne sile in se ustvari trdna enotnost delovnih ljudi, ker le enotnost delavskega -razreda lahko prepreči vse načrte netilcev vojne.
Ameriški senat ratificiral Atlantski pakt
Washington, 21. jul. (Reuter) Ameriški senat je z 82 proti 13 glasovom ratificiral Atlantski pakt.
Glasovanje v rimskem parlamentu
Rim, 21. jul. Na seji rimskega parlamenta so glasovali za ratifikacijo atlantskega pakta. Od 491 poslancev je glasovalo 483 poslancev, 8 pa se jih je vzdržalo glasovanja. Za ratifikacijo je glasovalo 323 poslancev, proti pa jih je glasovalo 161.
S	ptujskimi
med vojvodinskimi zadružniki
Kmetje in zadružniki ptujskega okraja so na štiridnevnem izletu obiskali vojvodinski zadrugi »Mikim Bora« in »Vrbav Boško«, v vasi Meienci, okraj Zrenja-nin. Izleta se je udeležilo 60 kmetov, od katerih je bilo polovico zadružnikov. To je bil že drugi Izlet, ki ga je organiziral IOOF, Osvobodilna fronta bo v juliju ln avgustu organizirala še več takih izletov.
Po 20 umi napovedani vožnji skozi Slavonijo in Banat smo končno prispeli na cilj. Meienci.
Meienci je kakor povsod v Vojvodini zelo velika vas. Ima skoraj 10.000 prebivalcev, po večini kmetov. Lahko bi Jo imenovali »dolga vas«, kjer jo niti v eni uri nismo mogli prehoditi. Meienci so znani po znameni »Meleniški Banji«, zdravilišču zoper mnoge bolezni. Zdravilišče leži sredi vasi in je obdano z lepim modernim parkom. Izven vasi je polno mlinov na veter, tako da kmetje sami meljejo žito. Okoli vasi pa so širna polja, kamor koli pogleda oko, valovi zlata pšenica.
Zadruga Makim Bora je na koncu vasi. Zadružniki so nas pričakali zvečer in zato je bilo ob našem prihodu
le malo ljudi doma. Ti pa so nas navdušeno sprejeli.
»Zdravo, drugovi Slovenci!«
Vsak nas je hitel pozdravljati, trde kmečke roke naših Ptujčanov so se oklenile žuljavih rok vojvodinskih zadružnikov. Takoj smo sklenili veliko prijateljstvo. Naši kmetje so se v skupinah razvrstili okoli zadružnikov in začel se je živahen razgovor. Vse so hoteli vedeti. Saj v Vojvodini nobeden še ni bil, veliko pa so že o njej čitali in slišali.
»Ste že začeli z žetvijo?«
»Kdaj že. Cez nekaj dni bomo končali.«
»In letina? Je dobra?«
»Zelo. Lanski hektarski donos je znašal 7 centov, letošnji pa 9 centov na oral. Kako pa je pri nas?«
»Pri nas uspeva pšenica slabše kakor tukaj. Bolje pa uspeva krompir.«
Razgovor je postal živahen. Naši kmetje so se zanimali za zadrugo, za norme, delovne dni, spraševali so o strojni obdelavi zemlje, o traktorjih in drugem.
»Počakajte malo, vse boste videli na lastne oči,« so odgovarjali zadružniki in silili v nas z vprašanji, kakšne so
naše zadruge, polja in drugo. Mi pa smo kar naprej spraševali:	»Koliko
vam pride na delovni dan?«
»Sedaj, ko je zadruga močna, 100 din, toda y resnici je vrednost mnogo večja, ker odkupimo živež po zmerni ceni. Nekoč, ko smo zadrugo ustanavljali, je bilo težje. Delovni dan nam je kljub vsem naporom prinesel le 46 dinarjev. Vidite, tako je z vsako zadrugo v začetku. Težave so, pa še kakšne. Ko so pa premagane, potem pa gre.« Zadružnik, ki nam je pripovedoval, se je veselo zasmejal. »Veste, jaz sem brigadir tretje brigade. Ko si boste ogledali polja, boste videti, kako dela naša brigada.«
Čeprav je bil že čas za večerjo, se razgovor kar ni hotel končati.
»Bomo pa še potem nadaljevali,« nas je priganjal statističar zadruge.
»Samo še eno vprašanje. Hm, kako bi se izrazil«, je dejal neki naš, že starejši kmet in končno vprašal: »Kako pa ste šli v zadrugo? Prostovoljno ati so vas silili?«
»Vsi smo šli prostovoljno. V začetku nas je bilo le malo, ostati so še dvomiti v uspeh. Ko pa so vaščani videti, kako se zadruga razvija in raste, ko so videti naše stroje in se prepričati o naših uspehih, i < pristopiti tudi oni.«
S težavo smo se ločili od zadružnikov in odšli na večerjo. Pri vratih nas je ustavil brigadir 5 brigade in dejal:
»Počakajte tovariši, da vam poročam o delu naše brigade. Nič slabša ni od drugih.«
»Pozneje, tovariš brigadir!«
■»
Večerjali smo v veliki in lepo okrašeni dvorani. Z nami je bilo tudi mnogo zadružnikov, med njimi predstavnika obeh zadrug. Najprvo je vaški orkester zaigral nekaj srbskih narodnih pesmi, nato pa nas je pozdravil predsednik zadruge »Mikim Bora«:
»Veliko se je pri nas spremenilo v zadnjih 30 letih. Stare Jugoslavije z veleposestniki in izkoriščevalci, ki so med nas sejati nacionalno mržnjo, ni več. Narodi Jugoslavije, katerim je bilo prepovedano se ljubiti med seboj, si danes podajajo roke.. Prav danes smo si segli v roke Banačani in Slovenci. Nekoč kaj takega ni bilo mogoče. Nobeden nas ni prišel pogledat, nihče ni vedel za nas. Ce pa je kdo le slučajno prišel sem, je prišel kot delavec na posestvo vrteposestnikov. Veleposestniki so nas dolgo tlačiti. Imeti so tako velika zemljišča, kakršna si mi niti v sanjah nismo zaželeti. Po sto, tristo in tudi petsto hektarov je imel en sam človek. Vsa ta bogastva zemlje pa so danes naša skupna last, last zadruge. Zato smo vas sprejeti ne samo kot kmete, ki so nas prišli obiskat od nekod iz Slovenije, temveč kot svoje brate, saj se na istem pod ročju borimo za skupni cilj.g
Veliko je bilo naše navdušenje po govoru predsednika zadruge. Takoj za njim nas je pozdravil drug govornik, predsednik okrajnega odbora Ljudske fronte:
Tovariši Slovenci! Bratjel Graditelji socializmal
Veseli smo, da ste med nami. Veseli smo, da gremo po isti poti za skupnimi cilji, po poti naše slavne Komunistične partije, po poti, ki nam jo je nakazal tovariš Tito. Ta pot pelje v socializem. Na tej poti nas hočejo ovirati kulaki. Toda mi jih vsak dan razkrinkujemo in uničujemo.
Jutri si boste ogledati naša nepregledna polja, ki pa so le majhen del Vojvodine. Videti boste našo zemljo, naše stroje in ljudi. Naše brigade, ki bodo dale na tisoče ton žita.
Povejte v Sloveniji svojim bratom in sestram, kako delamo pri nas. Povejte jim tudi, da smo vsi eno: Slovenci, Srbi, Hvati, Crnogorci.«
Nov aplavz je sledil govoru tovariša predsednika Ljudske fronte, nato pa je vstal predsednik okrajne zadružne zve-zez iz Ptuja. V našem imenu se je zadružnikom v Melencih zahvalil za sprejem in je izrazil naše zadovoljstvo in občudovanje do njihovih uspehov.
V živahnem pogovoru je minil večer. Vojvodinci so nam pripovedovali o zadružnem življenju, o njihovih ljudeh in navadah, o žitni fronti in o starem, nekdanjem življenju. Mi pa smo jim pripovedovali, kako je pri nas v Slo-
veniji, kako raste industrija, kakšne so naše zadruge, o naših planinah, o Štajercih in Kranjcih.
Na žitni fronti*
Drugi dan smo si ogledali polja, polja.
Bogata je zemlja v vojvodini. Saj jo ni treba niti posebno gnojiti, že od pamtiveka ima v sebi zadosti rudnin in žitna zrna so debela kot nikjer drugje. Vojvodina je najboljša žitna dežela v Jugoslaviji. Vojvodinci to dobro vedo, Zato imajo tudi zadružništvo že po vsej deželi razvito. Zadruge imajo mnogo traktorjev in drugih poljedelskih strojev. Na tako velikih površinah se ročna obdelava zemlje namreč ne izplača. Da o žitni fronti sploh ne govorimo. Žitna fronta pride v poštev le na velikih ozemljih.
Žitna fronta! Prvikrat smo jo gledali na lastne oči!
Zadonelo je povelje. Traktorji so zabrneti in se postaviti v ravno črto tik ob žitu. Prvi, drugi, tretji, četrti. Pravi bojni red. Vsak je imel za seboj po dva žetvena stroja. Za njimi so bili stroji za grabljenje in nato ie stroji za ravnanje strnišča.
Zopet je zadonelo povelje, tokrat za udar, za juriši
Vsa fronta je zabrnela in stroji so kreniti v napad. Kolona se je začela
premikati naprej Pred našimi očmi so se začele nepregledne žitne poljane vidno manjšati. Traktorji so vlekli za
ODPRAVIMO GLAVNE POMANJKLJIVOSTI V ZATIRANJU KOLORADSKEGA HROŠČA
V nedaljo 24. L m. bo po vsej Sloveniji množični pregled krompirišč
bili še najbolj iniciativni okrajni inštruktorji za zaščito rastlin, je, da se sodelovanje množičnih organizacij ne
Letošnje zatiranje koloradskega hrošča se je začelo nagibati h koncu. Plan letošnjih množičnih pregledov krompirišč, ki ga je ministrstvo za kmetijstvo objavilo v maju, določa še tri preglede: v nedeljo 24. t. m. ter nato v nedeljo
14.	avgusta in v nedeljo 4. septembra. Nedeljski pregled bo zelo važen. Ličinke prvega letošnjega zaroda koloradskega hrošča so namreč med tem ušle v zemljo in bomo v nedeljo iskali že drugi zarod hrošča. Zato bo tudi nedeljski pregled neprimerno težavnejši. Ko so bile na delu ličinke, jih je bilo mogoče zaradi njihove velikosti in rdeče barve hitro opaziti. Tudi močno obžrta krompirjevka je opozarjala, da se nekje v bližini nahaja sovražnik. V nedeljo vsega tega ne bo. Iskati bo treba hrošča, ki se laže skrije in teže odkrije. Zato bo treba nedeljski pregled organizirati bolj skrbno, da bo sodelovalo dovolj pregledovalcev. Razen tega pa bedo morali pregledovalci krorepiriščem posvetiti več pozornosti, če hočemo, da bo pregled dosegel svoj smoter. Treba bo pregledati natančno vsako rastlino.
Čeprav se zatiranje nagiba h koncu, pa vendar naša pozornost ne sme popustiti. Nasprotno, potruditi se moramo, da bomo preostale tri preglede čim bolje in množičneje organizirali in izvedli, saj se vsi zavedamo, da dosedanje zatiraino delo, zlasti pregledi, ni bilo na višku in da danes še vedno nismo popolnoma gotovi, ali smo že odkrili vse okužbe koloradskega hrošča. V zadevi zatiranja koloradskega hrošča je bilo med tem več posvetov. Sestal se je republiški štab za zatiranje koloradskega hrošča, posebni po-sveti pa so bili tudi po oblasteh. Udeležili so se jih zastopniki fitosanitarne službe v okrajih. Vsi ti posveti so razpravljali o pomanjkljivostih letošnjega zatiranja in o možnostih njegovega izboljšanja.
Glavna pomanjkljivost dosedanjega dela se kaže v tem, da se oblastni in okrajni štabi za zatiranje koloradskega hrošča ne sestajajo. Ker so bili sestavljeni administrativno, so ostali bolj na papirju in tako se vse priprave za organizacijo pregledov kakor tudi za zatiraino delo vodijo skoraj izključno z okrožnicami in z oblastvenim ukazovanjem. Povsod se čuti, da zaradi nedelavnosti štabov ni pravega vodstva, ki bi dalo iniciativo, pripravljalo natančne pregledovalne načrte in dajalo pobudo aktivistom za pridobivanje ljudi, ki naj sodelujejo pri pregledih. Čeprav so okrajni aktivisti zaposleni s številnimi drugimi nič manj važnimi nalogami, pa bi delaven štab le lahko našel možnost, da bi se vodila propaganda za zatiranje koloradskega hrošča brez prestanka in sistematično. Po naših vaseh je vsak teden nešteto sestankov in čeprav razpravljajo o drugih stvareh, bi jih bilo mogoče izkoristiti tudi za pridobivanje ljudi, da bi redno pregledovali svoje krompirjeve nasade in se udeleževali množičnih pregledov. Vse to bi iniciativni okrajni štab gotovo lahko dosegel, če bi bil »a mestu in se redno sestajal, če bi se trudil, da bi bil dejansko vodja zatiralnega dela na svojem področju.
Druga občutna pomanjkljivost, ki jo odkrivamo v dosedanjem zatiralnem delu, je veliko prešibko sodelovanje med posameznimi aktivisti. Skoro redno se dogaja, da organi okrajnega ljudskega odbora delajo zase, organi kontrole zase, Fronta in njene množične organizacije pa zopet zase. Tako zastavljeno nepovezano delo seveda mnogo izgubi na svoji udarnosti, elan ni tak, kakršen bi bil, če bi vsi ti, ki so vsaj formalno zastopani po svojih zastopnikih v okrajnih štabih, tesno sodelovali, če bi na skupnih sestankih izmenjavali svoje misli, si izdelali skupne delovne načrte itd. Posledica takega razbitega dela, v katerem so
čuti tako, kakor bi se moralo. Prav sodelovanje množičnih organizacij pa bi moralo biti tisti motor, ki bi kakor tank gnalo vso pešadijo naprej.
Popuščajoči odnos do zatiranja koloradskega hrošča se kaže tudi v nastopanju proti kršilcem uredbe. Okraji so že v začetku zavzeli pogosto neko neodločno stališče, namesto da bi vsakega kršilca takoj kaznovali. Kaznovanje saboterjev pregledov se je zavlačevalo, kar prav gotovo stvari ni bilo v korist.
Živo delo okrajnih štabov, v katerih bi se redno sestajali vsi, ki so dolžni sodelovati, zlasti pa zastopniki množičnih organizacij, bi koristilo gotovo tudi boljšemu prepričevanju ljudi. Danes se dogaja, da pošiljajo posamezni okraji pred pregledom v vsak krajevni ljudski odbor po enega svojega aktivista, ki pa nudi krajevnim činiteljem zelo šibko pomoč. Namesto, da bi še pred pregledom organiziral sestanek, na katerem bi se razpravljalo o koloradskem hrošču in o potrebi pregledovanja ter tako mobiliziral ljudi, pa sc tak aktivist največkrat zadrži zelo pasivno, ker ugotavlja le, kako ljudje sodelujejo. Jasno pa je, da bi bila udeležba ob drugačnem njegovem zadržanju še večja in pregled bolje opravljen.
Naj že nedeljski pregled pokaže, da smo te pomanjkljivosti odpravili in zatiranje koloradskega hrošča izboljšali. Nedeljski pregled nam mora dati pravo sliko stanja okužb tudi zato, da bodo mogle naše oblasti pravočasno ukreniti vse potrebno v zvezi z odkupom in prevzemom krompirja. Preprečiti je namreč treba, da bi s prevozom krompirja iz močno okuženih okrajev zanesli hrošča v neokužene kraje in okraje.
Pospešimo odkup sena
Ze dolgo nismo imeli tako obilne košnje kakor letos. Naši živinorejci se bodo mogli dobro založiti s krmo iri že jim bo sena ostalo za prodajo državi, zlasti naši vojski, ki ga prav tako veliko potrebuje. Treba pa bo poskrbeti, da bomo prav vse seno pravočasno pospravili, ker ga kljub obilici vendarle ne bo odveč in ga bo mogoče prav vsega koristno uporabiti. Potrebne so nam vse razpoložljive količine in zato se moramo z vsemi silami potruditi, da bomo povsod pokosili vse travnike in senožeti. Tudi na Cerkniškem jezeru nas čakajo še velike količine sena in bo moral okrajni odbor v Postojni ukreniti vse, da bodo pospravljene pravočasno.
žled tem se je po posameznih okrajih že začel odkup sena. Odkupujejo ga okrajna podjetja za odkup poljskih pridelkov v količinah, kakor so bile plansko določene in porazdeljene. Presenetljivo pa je, da poteka odkup zelo neenakomerno, in kar je najvažnejše, da mnogo kje zaostaja za določenim tempom. V ljubljanski oblasti je okraj Celje — okolica odkupil že 40.3 % po planu določene količine, Grosuplje Ž.6 %, Kamnik 15.4%, Kranj 20.3 o/„, Krško 20.2 %, Kočevje 7.8 %, Ljubljana okolica 26.50/0, Novo mesto 15.1 %, okraji Črnomelj, Jesenice, Trebnje in Trbovlje pa še niso odkupili niti odstotka njim določenih količin. V mariborski oblasti je okraj Maribor okolica odkupil 45.3 %, Poljčane 20.8 %• Dravograd 13.2 o/0, Ptuj 311.1 % in Radgona 131.9 %. V goriški oblasti je okraj Ilirska Bistrica odkupil 51 % in okraj Postojna 16 0/0 po planu določenih količin, dočim niso okraji Idrija, Sežana in Tolmin odkupili še ničesar.
Po oblasteh je odkupni plan za julij dosežen z naslednjimi odstotki: mariborska oblast 51.5 %, goriška ohlast
25.3	% in ljubljanska oblast 21.5 u/0. Okrajna odkupna podjetja so še mlada, komaj letos ustanovljena. Nekatera, ki imajo boljši in izvežbanejši kader, so se bol je znašla, druga pa slabše. Prva beležijo več uspehov, druga manj. Potrebno je, da jim vsi okrajni činitelji nudijo več pomoči, da jim pomagajo okrajne zadružne zveze in tudi kmetijske zadruge. Vedno se moramo za-
vedati, da je dober in pravočasen odkup pridelkov zadeva, na katere uspehu je zainteresirano vse delovno ljudstvo. Zato je po vseh okrajih treba začetek odkupov pripraviti tudi politično, s političnim prepričevanjem na vasi in ne voditi odkup zgolj trgovsko, brezbrižno. Skrbeti je treba, da se bo odkupna organizacija povsod izboljšala in da bodo plani pravočasno razdeljeni. Seveda pa mora tudi odkupno podjetje po drugi strani pokazati samo primerno iniciativa in ne čakati, da bodo morda prišli kmetje ponujat svoje pridelke, v tem primeru konkretno seno, v njegove pisarne.
Odkup sena moramo nujno pospešiti in ga pravočasno zaključiti. Ponekod so priprevzemanju težave, ker ni na razpolago primernih skladišč. Ce ne gre drugače, naj se odkupljeno seno v takem primeru naloži v velikih kopah na nekoliko zvišenih prostorih. Stiskanje sena se lahko opravi v pozni jeseni ali pozimi. Ker bo prihodnji mesec prišel na vrsto odkup žita, nato tudi odkup krompirja in drugih pridelkov in bo dela obilo, zato je treba na vsak način odkup sena čim prej končati.
Odkupne cene za žito
Zvezna vlada je izdala na predlog predsednika gospodarskega sveta odredbo o odkupnih cenah za belo žito v gospodarskem letu 1949-50. Za žito, kj ga pridelovalci obvezno prodajo po predpisih uredbe o odkupu žita, so določene naslednje odkupne cene: za pšenico in piro s hektolitrsko težo 76 kg 412 din; za rž in soržico pri teži 70 kg 366 din: za ječmen pri teži 64 kg 353 dinarjev; za oves pri teži 44 kg 369 din.
Gornje cene veljajo za 100 kg franko skladišče odkupne postaje ali franko vagon po izbiri kupca. Ce ima oddano žito manjšo ali večjo hektolitrsko težo, se cena poveča oziroma zmanjša za en odstotek za vsak polni odstotek večje ali manjše hektolitrske teže. Gornje cene veljajo za žito, ki ima največ 2 % primesi. Za vsako nadaljnjo polovico odstotka primesi pa se odbije polovica odstotka od določene cene. Za vsakega pol odstotka smeti pa se odbije en odstotek od določene cene.
Naša pol v socializem, naš razvoj in delovni tempo raste tako hitro, da z vseh strani zahteva delovno silo!
Tekmovanje v proizvodnji lesnega oglja
Sindikat gozdnega gospodarstva v Kočevju je napovedal vsem gozdnim gospodarstvom v Sloveniji tekmovanje v proizvodnji lesnega oglja. Tekmovanje, ki se začne 25. t. m. in traja do 25. avgusta, obsega naslednje točke:
1.	Katero gozdno gospodarstvo bo med tekmovanjem pripravilo največ:
a)	drv za oglje, b) zloženih kop, c) gorečih kop in d) skuhanih kop. —
2.	Katero gozdno gospodarstvo bo doseglo najboljši odstotek kakovostnega oglja. 3. Katero gozdno gospodarstvo bo imelo največ oglarskih brigad in hkrati največje število oglarjev brigadirjev. 4. Katero gozdno gospodarstvo bo najboljše uredilo notranjo organizacijo in življenje v brigadah (stanovanje, preskrba, prehrana, voda, orodje, kulturno prosvetno življenje itd.).
5.	Katero gozdno gospodarstvo bo med tekmovanjem postavilo vsa potrebna skladišča za oglje. 6. Katero gozdno gospodarstvo bo najboljše izvršilo spravilo oglja z razpoložljivimi sredstvi z ozirom na pomanjkanje vreč in konj za iznos drv in oglja. 7. Katero gozdno gospodarstvo bo najbolj točno in hitro odpremljalo oglje določenim planskim koristnikom. 8. Katero gozdno gospodarstvo bo točno in pravočasno (petdnevno) poročalo glavni direkciji za gozdarsko proizvodnjo. 9. Katero gozdno gospodarstvo bo doseglo najvišji odstotek proizvodnje oglja vsega letnega plana.
Pri glavni direkciji za gozdno proizvodnjo se bo skupno z republiškim odborom zveze lesnih delavcev osnovala komisija, ki bo desetdnevno ocenjevala uspehe po posameznih gozdnih gospodarstvih in objavljala ocene že med tekmovanjem.
Novo učiteljišče
Z novim šolskim letom bodo odprli novo učiteljišče v Postojni in v St. Petru pri Gorici. Učiteljišče v Tolminu, ki je bilo odprto po osvoboditvi, samo ne more vzgojiti dovolj učiteljskega naraščaja. Po dosedanjih podatkih manjka v goriški oblasti nad 120 učiteljev. Novi učiteljišči bosta omogočili mladini Slovenskega Primorja, da se bo lahko posvetila učiteljskemu poklicu. Tudi v Novi Gorici, ki bo središče gospodarskega in kulturnega življenja Slovenskega Primorja, bodo zgradili veliko moderno poslopje za učiteljišče in za dijaški dom.
Zadruge oskrbujejo otroške restavracije
Pred Tednom matere in otroka so organizacije AFZ sprejele v svoj tekmovalni načrt tudi važno nalogo, da bi se zavzele kmečke obdelovalne zadruge za razne otroške ustanove. Na ta način bi prišla do velikega izraza vzajemnost mesta in vasi, delavca in kmeta. Namen propagande je bil v prvi vrsti ta, da bi zadruge prevzele patronate nad otroškimi restavracijami in drugimi ustanovami za deco.
Štiri otroške restavracije v Ljubljani so zdaj že pod patronatom zadrug. To so otroške restavracije v St. Vidu ter na Vodnikovi, Celovški in Tyrševi cesti. Patronati' teh restavracij za otroke so prevzele kmečke obdelovalne zadruge Veliki Gaber, Velika Loka, Mirna in Mokronog. Te zadruge pa so hkrati tudi oskrbovalke otroških restavracij z mlekom, maslom, moko in po možnosti še z drugim živežem.
Lepo napreduje tudi nabiralna akcija za počitniške kolonije. Teh kolonij je čedalje več in nepopisno je veselje naših pionirjev, ko jim je omogočeno, da prebijejo mesec dni v le-
pih krajih, ob dobri hrani in na svežem zraku. V kolonijah se otroci tudi učijo in vadijo v fizkuKuri, da jih bo našlo novo šolsko leto dobro pripravljene. Pri pridobivanju gmotnih sredstev za počitniške kolonije so se nekatere organizacije že dobro izkazale. Med najboljšimi so organizacija AFZ v Cerknem, idrijski rudniški sindikat, čipkarska zadruga in odbor Rdečega križa v Idriji. Nabranih je bilo skupno 86.000 din, nc raznih prireditvah pa še nadaljnjih 88.000 din.
Zgledna je tudi skrb članic AFZ za pionirsko kolonijo v Tacnu. Organizacija AFZ zalaga kolonijo s sadjem in zelenjavo in so žene II. rajona že dvakrat organizirale obiske v koloniji, potem so prinesle zelenjavo in sadje v kolonijo žene IV. rajona, prihodnji teden pa bodo kolonijo obiskale žene III. rajona. Veliko pomoč so koloniji nudile tudi žene s terena Vižmarje. S prostovoljnim dedom so očistile vso stavbo, pripravile ležišča in lepo opremile prostore. Vsa taka dela opravijo tudi pri vsaki izmenjavi otroških skupin.
ŽETEV V MARIBORSKEM OKOLIŠKEM OKRAJU JE V VELIKEM RAZMAHU
Žetev v okraju Maribor - okolica je v največjem razmahu. Ječmen je že požet in povsod pravočasno pospravljen. V splošnem je dal nepričakovano lep pridelek, saj je bil hektarski donos v najboljšem primeru (drž. posestvo Rače) celo 31 q na ha. Mlada kmečka obdelovalna zadruga Zamar-kovo je zabeležila 25 q na ha, vendar pa so tu ozimino posejali še kmetje privatniki, ki še niso upoštevali najsodobnejših agrotehničnih ukrepov, selekcije, razkuževanje semen itd. Žetev, ki je povsod potekala brez kakih večjih ovir, je dala povprečen hektarski donos 25 q na ha.
Sedaj splošno žanjejo rž. V nekaterih krajih je močno poležena in jo bodo večinoma ročno poželi, ponekod jo kosijo. Kljub temu bo donos razmeroma še dokaj lep. Prazna' je trditev nekaterih špekulantskih elementov, da zaradi močne poležanosti, rži ne bo, kajti rž je polegla, ko je bila že
oplojena in zadostno razraščena.
Lepo kažejo posevki pšenice. Pole-žanost v večji meri ne bo ovirala žetve in so poležane le sorte z mehko slamo (»beltinka«). Snetljivosti letos ni mnogo opaziti, kar je zasluga kmetijskih zadrug in razkuževalnih centrov, ki so podvzeli resne ukrepe za razkuženje' semen. Zaradi deževja je zadnje čase pšenico zajela rja, zlasti vrsto »bavarska kraljica«, dobro pa se upira rji pšenica »Ul« in »beltinka« pa tudi vrsta »austrobankut« je ostala nenapadena.
Po poročilih in ugotovitvah na terenu bo letošnji hektarski donos pšenice prav zadovoljiv zlasti v nižinskih predelih. V ravninskih področjih pšenico že žanjejo in žetev v redu poteka. Na delu so tudi žetveni stroji. Žetveni stroji so razdeljeni po krajevnih potrebah, po kmečkih obdelovalnih zadrugah in glavnih žitorodnih središčih.
—ap.
PO SLOVENIJI
STARA. LOKA. Dna II. t. m. smo UiU slepi v Stari Loki prav priletno presenečeni. Zopet so nas obissau elani sindikata Državnega zavoda za zavarovanje v Ljubljani. PrlSli po niso praznih rok, temveč so prinesil s seboj lepa turila. Obogatili so našo knjižnico z i knjigami poučne in zabavn« vsebine, Najiep« dokaz njihove solidarnosti in socialnega čuta do nas, ka je bil lep radijski aparat. Kadio je slepim vSe: knjiga, kino, večerna zabava, izlet v planine, Življenje na našem Jadranu, polet širom domovine in njenih meja. Oskrbovanci doma slopih se sindikatu Državnega zavoda za zavarovanje v Ljubljani za darila najiskreneje zahvaljujemo.
BREZJE. V krajevnem ljudskem odboru Brezje se resno prizadevajo, da bi čim prej zgradili zadružni dom na Črnivcu. Sestavili so frontno delovno brigado, ki šteje 44 brigadirjev in ki bo delala na gradišču zadružnega doma. Vsak dan bo delala ena desetina, tako da bo vsak brigadir napravil g ur na teden. Tako bodo pospešUi gradnjo Svojega doma. Zadružni dom na Črnivcu bo služil tudi prebivalcem Mošenj. Zato naj tudi Mošenjčani sledijo zgledu frontov-cev z Brezij in naj ustanovijo svojo brigado. Tako bi se na gradišču zadružnega doma na Črnivcu razvilo tekmovanje.
ČRMOŠNJICE, Državno posestvo v Cr-mošnjicah ima po Kočevskem mnogo travnikov, ki so bili last Kočevarjev. Do letošnjega leta so tod kosili po ve-čini posamezni gospodarji, več živinske krme pa je ostalo tudi nepokešene ali pa je niso mogli pravočasno spraviti zaradi pomanjkanja koscev. Letos pa je brigada koscev iz Novega mesta in okolice oskrbela, da bo vsa košnja pravočasno opravljena. Preteklo soboto so se odpeljali s kamioni kosci. Proti večern so pričeli s košnjo ter so kosili tudi ▼ nedeljo dopoldne in so pokosili 33 ha travnikov.	D. G.
CERKNO. Tudi pionirji kamniškega okraja so odšli 1. julija na letovanje v Cerkno na Primorskem. Nastanili so se v Dijaškem domu, ki Jim je nudil vse udobje. Da bi življenje v koloniji potekalo čim živabneje, so se pionirji povezali z domačo pionirsko organizacijo. Celotni pionirski kolektiv si ja ogledal vse zanimivosti Cerfcna In okolice, ki je v tesni zvezi z našo narodnoosvobodilno vojno. Obiskali go tudi bolnišnico »Franja«, ki Jo poznajo mnogi naši borci. Pionirji so dosegli najvišjo točko cerkljanskega hribovja Potezan (1432 m), kjer so s svojim delom prispevali k postavitvi spominske plošče padlim borcem na Poreznu. Tudi gospodarska podjetja so si pionirji ogledali, tako n pr. opekarno in nekdanji rudnik bakra. Spoznali so se z delom v podjetjih. govorili so z delavci in ndarniki ter so poslušali njihova pripovedovanja o načinu in zboljšanju izdelave. Ves čas so se pionirji pridno 'pripravljali na akademijo, ki je bila 17. t. m. in Je pokazala, da je kultnrnnprosvetno delo v koloniji na višini. Prva izmena kolonije se zaključi 22. t. m., nakar prida v Cerkno druge izmena.	P. S.
NOVI GRAD (Istra). V bogate dolino reke Mirne je odšla delovna brigada 17 učiteljev in učiteljic, ki bo pomagala pri velikih melioracijskih delih, pri izkopih kanalov, pri vodovodnih napravah itd. Za istrsko okrožje je že sestava brigade iz strokovnega kadra učiteljev in učiteljic velik dogodek. Požrtvovalno delo, ki so ga opravljaSi v šoli med vsem šolskim letom, učiteljev ni zadržalo, da ne hi vsaj del svojih počitnic izkoristili za dela, ki bodo pripomogla k še večfcmu gospodarskemu napredku istrskega okrožja.
ANKAnAN (Istra). Vojaki JA t Jugoslovanskem delu Svobodnega tržaškega ozemlja so že ponovno pokazali svojo pripravljenost, d» pomagajo istrskemu ljudstvu kjer koli in kadar koli. Udeležujejo se prostovoljnega dela. pomagajo pri gradnji zadružnih domov, pri obnovi itd. Nedavno so pri Ankaranu, kjer so bile nekdaj soline in so mostovi, ki so bili v vojni porušeni, vezali posamezna področja, zgradili velik most. Že lani so zgradili en most in s tem omogočili domačinom dovoz do posameznih gospodarskih poslopij, njiv in travnikov. Z dograditvijo novega mostu pa so napravili domačinom veliko uslugo in jim še bolj skrajšali dovozno pot,	st
Gradbeni delavci bodo tekmovali tudi za zboljšanje preskrbe
Da bi se prehrana delavcev in uslužbencev v gradbeni stroki v čim večji meri zboljšala, je kuhinjska brigada delavsko-uslužbenske restavracije »Gradis« Moste—Žirovnica, ki je že dosegla v tem pogledu vidne uspehe, sklenila na svojem delovnem sestanku, napovedati tekmovanje vsem delavsko-uslužbenskim restavracijam in menzam gradbene stroke v LRS.
Tekmovali bodo predvsem: Katera restavracija ali menza bo imela najboljšo hrano po kakovosti, količini, raznovrstnosti, kalorični vrednosti in katera bo nudila večkrat močnata jedila, kompote in sočivje. Katera restavracija ali menza bo imela najkul-turnejšo in najhitrejšo postrežbo in najboljši odnos do gostov. V kateri restavraciji ali menzi bo najboljša delovna disciplina. Katera restavracija
ali menza bo dosegla najnižji odstotek loma steklenine, porcelana in posode in najmanj škode na jedilnem priboru in inventarju. Katera restavracija ali menza bo največ prištedila pri premogu drvah, vodi in električni energiji, katera bo znižala odstotek odpadkov in na ta način znižala režijske stroške. Katera restavracija ali menza bo imela najažumejšo administracijo. Katera restavracija ali menza bo na svoji ekonomiji zredila največ svinj, perutnine in živine za svoje potrebe. Katera restavracija ali menza bo dosegla najboljše rezultate v šolanju strokovnega kadra, posebno ženske delovne sile ln katera restavracija ali menza bo dosegla najboljše uspehe v sindikalnem kulturno prosvetnem in ideološko-po-litičnem delu ln katera bo najbolje organizirala delovna posvetovanja.
B. A.
Kakšno bo -
VREME
prihodnji
teden
(n» podlagi proučitve pojava singu-larltet in analogij)
Dne 27. (ali 28.) in 30. (ali 81.) nevihte, pri čemer bodo le v enem primeru (domnevno 30.) močnejšega značaja. V ostalih dneh bo lepo vreme, zlasti pa od 24. do 26. julija, ko se bo obenem tudi temperatura visoko dvignila.
Monsunska cirkulacija se Je v preteklem tednu razširila še bolj na zahod in je s tem prekinila colo t zahodni Evropi suho periodo, ki je tamkaj letos dosegla rekordno dolžino (33 dni brez padavin). Konec tedna se je pod vplivom dotoka hladnega zraka od severozahoda (tako imenovani Hcrgesello-vi vetrovi) ustvarilo šibkejše področje visokega zračnega tlaka, ki je prineslo tudi nam lepo vreme. Singulantete pa napovedujejo oslabitev tega središča, ki bo dosegla višek dne 23. julija (padec zračnega pritiska, zahodni vetrovi, povečanje oblačnosti). Vendar je že 24. pričakovati ponovni precej močan dvig zračnega pritiska, tako da bo lepo vrsv me trajalo dalje. Sredi tedna jc pričakovati nov vpliv (domnevno le šibkejši) monsunsko cirkulacije, a konec tedna že prehod močnejše hladne fronte. Kljub temu bo splošni značaj vremena mnogo boljši, kakor je bil doslej.
Ljubljana, dne 21. julija IMS.
Dr. Manohin Vital
seboj stroje, ki 50 vsako tretjo sekundo vrgli iz svojega žrela že povezan snop. Med stroji pa se je borila pešadija — zadružnice, ki so neprestano tekale sem in tja in postavljale snope ter preostalo slamo.
Tako nekako izgleda žitna fronta. Na ta način požanjejo stroji vsak dan naravnost ogromne količine. V tem primeru 84 oralov. Kjer pa imajo še več strojev, pa gre žetev še hitreje.
Zadružniki so bili veseli, mi pa smo bili začudeni in veseli. Kako ne bi bili! Veseli smo bili, ko smo videli take uspehe in začudeni, ker vsega tega nismo pričakovali.
Cez dva dni, so nam pravili zadružniki, 'do žetev končana. To bo za zadrugo nov uspeh, ker bodo ostali kmetje morali žeti še več kakor teden cini. Tako se bodo lahko zopet prepričali, da dela zadruga hitreje in bolje.
Bil je že čas, da se vrnemo v vas. Vso pot smo se pogovarjali o vsem, kar smo videli in se mnogokrat ozrli nazaj, tja čez sončne poljane, kjer je brnela in šumela žitna fronta.
»Se dva dni, še dva dni...« nam je govorila.
Zadruga — velikan
Naprosili smo predsednika zadruge »Mikim Bora«, naj nam pove nekaj podatkov o zadrugi. Predsednik nam Je lakoj u3tregel:
»Naša zadruga ni sicer med največ-
jimi v Vojvodini, pa tudi ne med najmanjšimi. Sedaj imamo skoraj 2000 članov in članic. Od teh jih je čez 400 sposobnih za delo in vsi so člani brigad. Brigad imamo 12. Poljedelskih 9 ter vrtnarsko, živinorejsko in obrtniško brigado. V zadrugi imamo obrt zelo razvito, saj imamo lastne kolarje, kovače, strojnike in frizerje.
Orne zemlje imamo 3376 oralov ter 4200 oralov pašnikov. Zadružniki pa Imajo še 436 oralov ohišnic. Letos smo posejali 680 oralov pšenice, 740 oralov koruze, 91 ovsa, 51 ječmena, 109 sladkorne pese, 20 konoplje, 98 detelje, 17 fižola, 9.5 tobaka in 5 oralov lubenic. Poleg tega pa še mnogo zelenjave, sočivja in krmilnih rastlin.
Tudi strojev imamo že precej: 3 velike mlatilnice, 3 traktorje, 2 lokomotivi, 14 žetvenih strojev, 18 sejalnih, 3 stroje za grabljenje, 2 motorja za luščenje koruze, 2 motorni žagi, 2 kosilnici, veterni mlin, motorni okopač, 56 vozov ter večje število ročnega orodja.
2ivine imajo 130 konj, 24 žrebet, 85 krav, 1900 kokoši, 1000 ovac in 530 svinj. Vsa živina se nahaja na dveh velikih farmah. Gospodarskih poslopij imamo za sedaj pet.
To še ni vse. Da omogočimo tudi ženam z majhnimi otroki delo na polju, imamo dečji dom, v katerem je sedaj že 30 otrok. Dečji dom pa je tako velik, da jih lahko sprejme 70.
Tako smo že v naprej mislili na nove zadružnike.
Tudi za stare in bolne ljudi, ki ne morejo več delati, je vse poskrbljeno. V zadrugi imamo socialni fond, ki oskrbuje te člane.
Zadruga »Vrbov Boško« je mnogo manjša od naše. Pa tudi mlajša je. Ustanovili so jo šele letos. Medtem ko ima naša »stara« zadruga že lepe uspehe, ima zadruga »Vrbov Boško« še začetne težave. Manjka jim še mnogo strojev in delovnih izkušenj. Pomaga pa jim naša zadruga in tako bodo njihove začetne težave mnogo lažje, kakor so bile pri nas.
Zadruga ima 346 članov ali 84 družin. Od teh je 178 sposobnih za delo. Orne zemlje imajo 756 oralov in 50 oralov pašnikov. 2ita imajo 270 oralov, 42 oralov sladkorne pese, 9 krompirja, 18 detelje, 5 tobaka in še mnogo drugih poljskih kultur. Konj Imajo 84, svinj 35 in 53 ovac. Od strojev imajo samo 10 sejalnic in 7 žetvenih strojev. Sedaj pričakujejo pošiljko novih strojev. Vsak dan dela 5 brigad, ki bodo v teh dneh končale žetev.«
Vse je dobro urejeno, vse je skupno. Kajti zadruga Mikim Bora je zadruga najvišjega tipa. Delajo po enotnem načrtu. Pri načrtu so sodelovali vsi zadružniki, kakor da so vsi en sam socialističen človek, s tisoči rokami in velikim razumom, ki vodi zadrugo načrtno in premišljeno,
Velika in težavna je bila pot vojvodinskih zadrug do današnjega stanja. Veliko truda je bilo treba, veliko naporov, veliko tega, kar imenujemo delovno zavest.
Trnjeva pot zadruge
Brigadir Stevo nam je pripovedoval o preteklosti zadruge.
Zadrugo »Mikim Bora« so ustanovili že februarja 1946. leta. 32 siromašnih družin je sklenilo, da ne bodo več delale za vaške bogataše in da bodo v vasi naredili prelomnico za vselej.
Ustanovile so obdelovalno zadrugo. 2e takoj ob začetku so se znašli zadružniki pred velikimi težavami. Vse je bilo primitivno. Niso imeli strojev, nobenega traktorja, nobene mlatilnice. Vsega skupaj so zbrali 12 konj, 2 pluga in 2 brani.
Vaški bogataši so na 'zadrugo — ne-bogljenko takoj udarili z vso silo. Hoteli so jo zatreti. Toda vaška revščina je kakor panonski hrast. V burji in ognju, sredi mogočnih viharjev kljubuje vsemu. Cim bolj ga rujejo vetrovi lz rodne zemlje, tem bolj se opira ob njo, tišči ki poganja korenine vse globlje in globlje.
Tako je bilo z zadrugo Mikim Bora do jeseni leta 1947. Takrat pa so vaški bogataši, razkrinkani in razgaljeni v svojem onemoglem besu spoznali, da jo ne morejo uničiti, da jo sploh ne paorejo ovirati o« njeni jasno začrtani
poti. Kljub njihovemu besnenju se veča in raste, oni pa so manjši in slabotnejši. Zadruga je dobila več živine, zemlje, traktorjev in drugih strojev. Začeli so vstopati novi člani. V nekaj mesecih je število družin naraslo od 92 na 293.
Zadružniki so prešli iz obrambe v napad in zaživeli lepše, sijajnejše življenje. Jeseni leta 1946 so vaščani ustanovili še drugo zadrugo »Vujana Vujiča«, ki se je februarja 1948, združila z našo. Takrat je imela naša zadruga skoraj 2000 članov.«
Tako nam je pripovedoval brigadir Stevo in mi smo poslušali njegovo povest kakor nekoč pripovedke, v katerih zmaga pravica.
Po dolge mmolku, ki je sledil, je nekdo prekinil tišino z vprašanjem: »Kdo pa sta bila Mikim Bora in Vujan Vujič?«
»To sta bila dva naša junaka, heroja, ki sta žrtvovala svoje življenje v osvobodilni borbi. Prva sta začela to, kar mi danes nadaljujemo. Mikim Bora ni bil nikak posestnik, nobenega posebnega naslova ni imel, bil je čisto navaden siromašen kmet. Leta 1931 je postal komunist in takrat se je začela njegova težka pot v službi ljudstva. Leta 1936 je postal sekretar komunistov v Melenclh in čeprav preganjan kakor divja zver, je že takrat postavil temelje današnji zadrugi. Bil je ne-utrdljiv borec za ljudske pravice, naš učitelj, rgvqlyjißftar. Vedno »e ga spo-
minjam kot majhnega, slabotnega človeka s prezgodaj osivelimi lasmi. Zapori so pač naredili svoje. Toda sredi izčrpanega obraza so žarele oči, žarele kakor žerjavica. Te oči so nam govorile, kako sovražijo takratni gnili red, kako sovražijo veleposestnike, ki so nam pili kri. In ravno teh oči so se sovražniki najbolj bali. Tega njegovega pogleda, ki je govoril o revoluciji in uporu mu niso mogli vzeti. Ko je razpadla stara Jugoslavija, je bil Mikim naš prvi partizan. Leta 1941 je odšel čez Savo v bosanske gozdove in leta 1943 padel v borbi za svobodo.«
Vojvodinci pozdravljajo vse Slovence in jim želijo veliko uspebov Marsikaj smo še videli v Vojvodini. Ugledali smo si hleve, konje, stroje. Videli smo tamkajšnjo kulturno življenje in spoznali delovni polet, s katerim gradijo zadružniki socializem.
Bili smo zadovoljni. Hvaležni smo bili za tako lep sprejem in za izkušnje, ki smo jih v tem kratkem času pridobili.
Slovo je bilo težko in prisrčno. Marsikdo bi hotel ostati še en teden, toda delo nas je klicalo nazaj v Slovenijo. Saj dobro vemo, kaj je sedaj naša dolžnost: krepiti socializem na vasi.
Se nekaj sem dolžan sporočiti vsem našim kmetom in zadružnikom: Vojvodinci vas pozdravljajo Iz vsega srca In vam želijo na skupni poti y socializem veliko uspehov, P. V,

Z NASTOPA ŠVEDSKIH ATLETOV V LJUBLJANI
Tekmovalci na 400 m pred ciljem. Od leve na desno: Šved Toll, Wilhelm (Železničar, Lj.), Lukač (Crvena zvezda), Kopitar (KI.) in Rožman (Enotnost)
k zmagam Partizana
Švedski časopisi prinašajo podrobna poročila o igri Partizana in veliko število fotografij naših igralcev.
»Sidsvenska Dagbladet« je objavila med drugim članek z naslovom: Partizan — najboljša nogometna ekipa, ki je letos gostovala v Malmoju, v podnaslovu pa: Malmö se je dobro upiral, vendar je izgubil z 2:8. — Rezultat je realen in zmaga gostov zaslužena, je rečeno v članku. Igra Partizana je bila zelo hitra. Igralci imajo dober refleks, in njihova igra je polna raznovrstnih variacij.
»Swenska Dagbladetc piše v članku z naslovom »Jugoslovani so ostali na švedskem neporaženi«, da je jugoslovansko moštvo Partizan neporaženo na
Švedskem in da bo gotovo tudi preostali dve tekmi odločilo v svoj prid. Občfcistvo je bilo zadovoljno z igro, zlasti mu je ugajal notranji trio.
rHelsingborg Dagbladet« ima članek z naslovom »Partizan je igral samo s polovično silo, vendar je premagal švedskega prvaka MalmBja z 2:0. — Nadalje piše:	»Kako smo mogli izgubiti proti
Švedom na olimpijadi, so se lahko vprašali igralci Partizana glede na to, da so brez velikih težav premagali Malmö z 2:0, in kako smo mogli premagati Jugoslavijo, bi fes lahko tudi vprašali igralci Malmüja glede na to, da nam ni uspelo nuditi resnega odpora navzlic vsem naporom.«
Zsttaga Mtafeti nad Postverelnom
T Zagrebu je bil v sredo končan plavalni dvoboj med Mladostjo in danajskim Sportpostvereinom. Tekmovalci ftiladosti so premagali goste v razmerju 47:31 točkam. Podrobni rezultati tekmovanja so bili naslednji:
2£8 m prsno: 1. Korpes (M) 2:5B,8 min., 2. Avguštin 2:59,5. 3. Laszio (M) 3:03,4, 4. Praschinger 3:16,7.
188 m prosto:	1. Škanata (M) 1:09,8.
2. Marijan Stipetie (M) 1:01,4, 3. Zwazl 1:05. 4. Schmidt 1:09,5.
4 X108 m prosto: 1. Mladost (Škanata, Mislav Stipe tič, Vidovič, Marijan Stipe-tič) 4:14,9, 2. Spogtpestvea-ein (Stockinger, Schmidt, Zwazl, Schober) 4:41,8.
DANES OB 29.33 PLAVALNI DVOBOJ
SröRTPöSTVEREIN : ENOTNOST
CENTRALNO LJUDSKO KOPALIŠČE
V	sredo fe bilo tudi tekmovanje v skokih v vodo s trimetrske deske. Tekmovalci so izvedli po tri poljubne skoke. Na prvo mesto se je plasiral Dunajčan Lippa, na drugo Pribošek, na tretje Gärtner, na četrto pa Manestar (M).
V	povratnih «vaterpolo tekmah so mladinci Mladosti premagali mladince Sportpostverešna z rezultatom 3:2 (2:8), tekmo prvih moštev pa so odločili v svojo korist plavalci Mladosti z rezul-
tatom 4:1 (2:8). Gole so dali: Strmac 2 ter Kvine in Škarpa po cneg» za Mladost, za goste pa jo bil nspei-Vin Kunz.
TEKMOVANJE ZA PL A VALIM POKAL
V četrtek so so pričele v Splitu plavalne in «vaterpolo tekme za jugoslovanski pokal med Primorjem z Reke in Hajdukom iz Splita.
Na progi 1580 m za moške je prvi prispel na cilj Janko Puhar v času 21:38,2 min. Na 400 m prosto za ženske je bila prva Grkluieeva (Primorje) v času 6:83,1 min. Na 108 m hrbtno za moške je zmagal Stefanko (Hajduk) v času 1:07,2 min. Nato je na 288 m prsno za moške prispel v estri borbi prvi na cilj Kučar Milan (Hajduk) v času 2:53,7 min. V tekmi na 186 m hrbtno za ženske je zmagala Cipcijeva (Hajduk) v času 1:23,8 min. Na 160 m prosto za moške je prispel prvi Hatze (Hajduk) v času 1:82,8. Na 160 m prsno za ženske je bila prva Loparieeva (Primorje), s časom 1:33,8 min. V štafeti 3 X 168 m mešano je prva prispela na cilj štafeta Primorja v času 3:36,6 min., Hajdukovi plavalci pa so dosegli čas 3:46,3. V štafeti 4 X 168 metrov prosto je prispela prva štafeta Primorja v času 5:18,6 min., druga pa Hajdukova v času 5:3G,6.
Stanje točk po prvem dnevu: Primorje 122, Hajduk 114.
Waterpolb tekma med Hajdukom in Primorjem se je končala z zmago Hajduka z rezultatom 6:3 (2:1).
iMaikskl prvak v nogometa
Hildas* is Trbovelj je zasedel druge mesto
se je končala v regularnem času neod-'	U ŠT
V	navzočnosti velikega števila gledalcev so bile v četrtek v Skopiju odigrane finalne tekme za državno nogometno prvenstvo mladincev.
V	odločilni borbi za prvo mesto med Vardarjem in Rudarjem iz Trbovelj je zmagal Vardar z rezultatom 2:1 (1:1) in s tem osvojil naslov mladinskega državnega prvaka v nogometu za leto 1949.
Za tretje mesto sta se borila Sloga iz Novega Sada in Radnički iz Beograda. Ker je ostal rezultat v podaljšku dvakrat po 15 minut neodločen 2:2, je bila Sloga a žrebom proglašena za zmagovalca.
Za peto mesto sta tekmovala Hajduk (Split) in Celih (Zenica). Tudi ta tekma
ločeno 0:0 in je bil šele v drugem na daljevanju dosežen končni rezultat 1:6 za Hajduka.
Končni vrstni red moštev v tekmovanju za mladinsko prvenstvo Jugoslavije je naslednji: 1. Vardar (Skoplje), 2. Rudar (Trbo«’lje), 3. Sloga (Novi Sad). 4. Radnički (Beograd), 5. Hajduk (Split), 6. Čelik (Zenica), 7. Dinamo (Zagreb).
Po končanih tekmah je udeležence pozdravil generalni sekretar Nogometno zveze Jugoslavije Vrhovac in ob tej priložnosti izročil moštvu Vardarja prehodni pokal, ostala moštva pa so dobila zastavice v spomin na letošnjo prvenstvo v Skopiju.
Jutri kegljaški turnir
V	nedeljo 24. julija 1943 bo na kegljišču 3ŠĐ Krima (vhod iz prehoda med Šelenbuirgpvo in Woifovo ul.) pokalno prvenstvo kegljaških sekcij športnih društev
Papirnicar (Vevče) : Železničar ob 8.30, Grafičar : I\rim ob 10.39.
Zmagovalca igrata zvečer ob 19. uri na istem kegljišču. Zmagovalec prejme pokal. — Ljubitelji kegljaštva vabljeni!
Teniško prvenstvo Slovenije
Slovenska teniška zveza razpisrnjo v due’ll od 28. do 31. julija tekmovanje po-B£imszaikov za prvenstvo LRS v tenisu za leto 1SM9. Tekmovanje bo na prostorih Poleta v Mariboru. Moški in ženske bodo tekmovali posamezno in v dvoje, prav tako mladinci in mladinke, posebej pa. bodo tekmovali tekmovalci III. razreda in novinci.
Potne stroško tekmovalcev nosijo njihova društva oz. sekcije, stroške oskrbe pa Slovenska teniška zveza.
Prijavo je treba poslati najkasneje do 28. julija zvečer na naslov:	Slovenska
teniška zveza, Ljubljana, Gosposvetska, cesta 2-11. Žrebanje bo 27. julija ob 20. uri v prostorih Poleta v Mariboru.
V	Novem Sadu se je končalo tekmovanj s teniških reprezentanc Zagreba in Xcvcga Sada. Zagrebški teniški i
so zasluženo zmajrali s 13:4.
Prvi dan tekmovanja za Davisov pokal
v ameriški coni sta dobili Avstralija in Kanada po eno igro. Sedgman (Avstralija) je premagal Rockona (Kanada) s 8:4, 6:2. 6:2, Bendan Mac An (Kanada) pa Sidwella (Avstralija) s 3:6, 7:5, 6:3, 5:7, 8:6.
Nogometni brzoturnir v Šempetru pri Gorici
V nedeljo 24. t. m. bo v Šempetru pri Gorici nogometni brzoturnir. ki ga organizira Si D Železničar iz Nove Gorice v spomin narodnega heroja Janka Pre-mrla-Vojka. Na turnirju bo^ sodelovalo 12 društev. Zmagovalno moštvo prejme poikal v trajno last.
Tekmovanj© so prične ob 7 zjutraj.
Motodirke v Škofji Loki
Avtomoto društvo »1. maj« v Škofji Loki .priredi v ne-deijo 24. t. m._ i>o mesta prve krožne motodirke. Po prijavah sodeč bo zanimiva borba med tekmovalci. Start ob 9.30 na Mestnem trgu. Naknadne prijave sprejema vodstvo dirke do nedeljo do 8. ure zjutraj.
Pt-poldne ob 15 bo zabava pri »Frtn-noveu« v Stari Loki.
KOLEDAR
Sobota, 23. julija: Apolin&r. Brsaa. Nedelja, 24. julija: Ratimir, Kristina.
SPOMINSKI DNEVI 23. VII. 1019. — Ustanovitev slovenske univerze v Ljubljani.
DEŽURNA LEKARNA Centralna lekarna. Tromost je. Trg Franceta Prešerna 5.
NEDELJSKA DEŽURNA ZDRAVNIŠKA SLUŽBA
Ljubljana:	Dr. Mis Franta, Poljanska
cesta 15, telefon 32-84, od sobote opoldne do ponedeljka do 8. zjutraj.
Celje: Dr. Čerin Josip, Cankarjeva 9, telefon 219. od soboto opoldne- do ponedeljka do 8. zjutraj.
Povratek otrok iz Dragomlja pri Domžalah v ponedeljek 25. julija ob 18115. Starši naj počakajo otroke na postaji.
Odhod deklic v okrajno počitniško kolonijo Dragomelj v četrtek 28. julija. Zbirališče na poverjeništvu za prosveto. Grudnovo nabrežje 11, do 13. ure. 1913-n RETROSPEKTIVNA RAZSTAVA BOŽIDAR JAKAC-a v Moderni galeriji jo odprta dnevno od 9. do 19. ure. 1917-n Pozivamo vse stranke, ki so prejele obvestilo (dopisnico), da je radio aparat ijoipnavljetn, da_ ga takoj dvignejo.
Dr. Perko Milan in Mila do 15. avgusta ne ordinirata.	1916-n
Prof. dr. Ješe ne ordinira do 5. septembra.	1915-n
OPERA
Sobota, 23. julija ob 20.30: Bizet: Carmen.
Izven. Predstava na Pogačarjevem trgu. Nedelja, 24. julija ob 20.30: Bizet: Carmen. Izven. Predstava na Pogačarjevem trgu. Gostovanje Josipa Gostiča. Torek, 23. julija ob 20.30: Puccini: Tosca. Izven. Gostovanje Valerije iHeybalo-ve. Predstava na Pogačarjevem trgu. Sreda, 26. julija ob 20.30: Verdi: Travi-ata. Izveu. Gostovanje Ksenije Vidali-jeve. Predstava na Pogačarjevem trgu.
Zaključek operne 6ezone 1948-49.
Ker precejšnjo število sindikalnih skupin za »Traviato« v četrtek ni več dobilo vstopnic, bo »Traviada« ponavljana na Pogačarjevem trgu še prihodnji teden v sredo 27. t. m. Glavni partiji bosta pela Ksenija Vidalijeva kot gost in Miroslav Brajnik. Naročila za rezerviranje vstopnic, kolikor jih Uprave SNG ni mogla upoštevati za četrtsovo »Tra-viato«, jim bo ustregla za prihodnjo predstavo »Traviate«. V torek, 20. t. m. pa bo izvajana še enkrat »Tosca« z Valerijo lleybaloto v naslovni vlogi in s Francliom v vlogi Cavaxadossija. S tema dvoma predstavama zaključi Opera letošnjo sezono. Naročila za rezerviranje vstopnic sprejema Uprava SNG, Gradišče 4-1, telefon 45-26.
LJUBLJANA UNION:	ameriški film
»Gospa Curie« (brez tednika. — MOSKVA: sovjetski film »Rdeča ruta«, tednik. Predstave ob 18.30 in 20.30. — TIVOLI:	italijanski film »Tragičen,
lov«, tednik. Predstava ob 20.30. — TRIGLAV: ameriški film »Mr. Smith v senatu« (brez tednika). Predstava ob 20. uri.
MARIBOR PARTIZAN:	ameriški film
»Tarzanov zaklad«, tednik. — UDARNIK: ameriški film »Noč v Casablanci«, tednik. Predstave ob 18.30 iu 20.30. — LETNI MARIBOR:	ameriški film
»Tarzanov zaklad«, tednik. Predstava ob 20.30. — POBREŽJE: sovjet, barvni film »Pravljica o zemlji sibirski«, tednik.
CELJE DOM: avstrijski film »Dunajske melodije«, tednik.
KAMNIK: poljski film »Jeklena srca«, tednik.	-■« '
KRANJ STORŽIČ: sovjetski barvni film »Mičurin«, tednik. — SVOBODA: češki film »Gosli in sanje«, tednik.
JESENICE MESTNI: sovjet, film »Srečanje na Labi, tednik. Predstavi ob 18.30 in 20.30.
NOVO MESTO: francoski film »Morska
roža«. Predstavi ob 18.30 in 20.30.
Ministrstvo za trgovino in preskrbo LRS obvešča potrošnike
«■se potrošnike zajamčene preskrbe, vsa podjetja, ustanove in ven (ljudske odbore, da se bo delitev živilskih nakaznic za september vršila točno po navodilu o izdajanju potrošniških nakaznie in obračunavanja prodanega blaga zagotovljene preskrbe (Uradni list FLRJ št. 46 z dne 16. julija 1949). Opozarjamo zlasti na to, da bodo podjetja iu ustanove delila živilske nakaznice za vse uslužbence in člane njihovih družin, če ti stanujejo v območju istega okrajnega ljudskega odbora. Ce rodbinski člani zaposlene osebe žive v območju drugega okrajnega ljudskega odbora, prejmejo potrošniške nakaznice pri ljudskem odboru svojega bivališča in sicer na podlagi potrdila o zaposlitvi rodbinskega poglavarja.
Potrošniki morajo oddati potrošniška potrdila za september podjetjem, ustanovam, krajevnim ljudskim odborom oziroma uličnim poverjenikom do 5. avgusta. Podjetja, ustanove, krajevni ulični poverjeniki oddajo spiske potrošnikov in rekapitulacije okrajnim oziroma rajonskim ljudskim odborom do 8. avgusta.	Iz pisarne MTP
Preskrba
DELITEV MESA ZA LJUBLJANO-OKOLICO
Poverjeništvo za trgovino in preskrbo pri OLO Ljubljana-okoliea obvešča vse okrajna klavnice in krajevne razdejjeval-niee mesa, da se v soboto dne 23. julija 1949 deli meso na naslednje odrezke in nakaznice:
Tda Jamski 1758 gramov. Rži 666 gr., RŽ2 680 gr., Ria 1560 gr., Rib 1200 gr., R2a 1100 gr., R1 608 gr., R2 588 gr., R3 480 gr. G (Nav) 320 gr., D2 200 gr., D3 250 gr., Dl 128 gr., Nos 300 gr., Bol. 300 gr., Udr. 300 gr.
Meso se deli na odrezke od III. tedna in sicer na oba odrezka. Meso si potrošniki lahko nabavijo v soboto, nedeljo in ponedeljek.
DELITEV JAJC ZA LJUBLJANO-OKOLICO
Dele se na odrezke republiške dopolnilne preskrbe št. 5 po naslednjih
obrokih:
Tda jamski, Tdb, Tda, Sda 3 jajca, TD, SD, LD	2 jajci.
Industrijski magazini, Ljud. magazini, PZ in KZ, kolikor . imajo garantirano preskrbo, si jajca nabavijo’-v najbližnji Kmetijski zadrugi, kolikor jih pa ono uiinujo na zalogi, pa v skladiščih Ljudskega magazina Ljubljana okolica, Vrh-uika in Litija.
Delitev jajc se mora brezpogojno zaključiti 31. julija 1949 in do 2. avgusta 1849 predložiti obračun.
k O N e
Velik simfonični koncert bo v ponedeljek 25. julija ob 21. uri na Pogačarjevem trgu. Spored Čajkovski, Dvorak, Kozina, bodeta izvajala združena orkestra ljubljanske opero in Slovenske filharmonije, skupno nad 100 članov, pod vodstvom dirigenta Jakova Cipcija. Na koncert še prav posebno opozarjamo. Vstopnice v Knjigami mnzikalij na Kongresnem trgu.	1919-n
SPORED ZA SOBOTO
Poročila ob: 5.15, 6.20. 12.30. 14.30, 19.30 in ob 22.00' uri. 5.00 Pozdrav delovnim ljudem. 6.00 Jutranji koncert. 12.00 Iz koncertov in simfonij. 12.45 Zabavna glasba. 13.00 Veder opoldanski spored. 14.00 Igra Veseli trio. 14.45 Samospeve poje Sonja Ivančič, pri klavirju M. Lipovšek. 15.00 Tedenski fizkuitnmi pregled. 15.15 Slovenske narodno pesmi.
18.30	Igra Zabavni orkester Radia Zagreb p. t. Kalmana Kočija. (Prenos iz Zagreba). 19.00 Literarna oddaja. — Gojko Banovie: Prvi dogovor. 19.15 Drobne skladbo velikih mojstrov. 19.45 Zabavna glasba. 20.00 Tedenski politični pregled. 20.20 Slovenska narodna glasba. (Prenos v Zagreb). 20.50 Pester večerni spored.
21.30	Igra Zabavni orkester Radia Ljubljana p. v. Bojana Adamiča, pojeta Jelka in Miško. (Prenos v, Zagreb). 22.30 Plesna glasba do konca'oddaje.
VREMENSKO POROČILO
Stanje dne 22. julija: Od Azorov do Skandinavije in Alp se je ostvarilo področje visokega zračnega tlaka z več jedri, od katerih je najmočnejše središče nad južno Nemčijo. Vzhodna Evropa pa jo pod vplivom nizkega zračnega tlaka z deževnimi območji, ki je posebno mečna južno od Moskve. Srednja Evropa je na meji mpd tema dvema vremenskima sistemoma, ki povzročala, da priteka v tg predele še vedno morski polarni zrak, ki ustvarja izredno močne ohladitve ponoči. Tako je padla temperatura danes ponoči v Planici na + 3®, a v Slovenjem Gradcu in Postojni na + 20 C.
Vremenska napoved za soboto 23. julija:
Pretežno sončno z delno oblačnostjo. Ponoči močan padec temperature do + 40, podnevi porast do + 27’ C. Možnost krajevnih ploh.
Šolstvo
NATEČAJ
za vpis v I. razred Delavskega tehni-kuma pri podjetju »3. maj«, Rijeka.
Zaradi dviga strokovnega srednje, ga kadra iz vrst delavske mladine razpisuje podjetje »3. maja, šolski odsek-Rijeka, natečaj za vpis dijakov v I. razred Delavskega tehnikama, na Rijekl za šolsko leto 1949-50.
Pravico do vpisa imajo vsi kvalifi. clrani delavci, ki so dopolnili 17. leto starosti in. se čutijo sposobne ter bi radi dovršili Delavski tehnikum.
Šolanje v Delavskem tehnikumu je brezplačno.
Fred vpisom v I. razred je treba opraviti sprejemni izpit iz hrvatskega jezika, zgodovine, zemljepisa, materna, tike, fizike in kemije v obsegu pro. grama za II. razred industrijskih in njim podobnih šol. Dijaki, ki so uspešno dovršili III. razred industrijske ali njej podobne šole in poleg tega že eno leto delajo v produkciji, so opro. ščeni tega izpita ter se vpišejo na. ravnost v I. razred. A tisti učenci, ki nQ bodo opravili sprejemnega izpi. at, se bodo vpisali v pripravni razred Delavskega tehnikuma, v katerem si bodo pridobili potrebno znanje in se potem lahko vpisali v I. razred De. lavskega tehnikuma.
Sola ima stopnjo srednje strokovne šole In Imajo absolventi te šole pra. vico do nadaljnjega študija, t. j. pra. vico do vpisa na ustrezajočo fakulteto.
Šolanje traja tri leta, pripravni raz. red pa 6 do 8 meseev. Za časa šola. nja delajo učenci dnevno 4 ure v pro. izvodnji, 4 ure pa imajo pouka v šoli. Plačo prejemajo za polnih S ur dnevnega dela, kar pomeni, da prejemajo plačo za učenje v šoli kot štipendijo.
Kot štipendisti se dijaki Delavskega tehnikuma morajo obvezati, da bodo po končanem šolanju ostali na delu v podjetju »3. maj«, Rijeka, najmanj tri leta. — Dijaki, ki bodo samovoljno in neopravičljivo zapustili šolo ali pre. trgali šolanje, bodo morali povrniti vse stroške, nastale za časa šolanja.
Stanovanje in hrana sta vsem za. gotovljena.
Redni pouk se prične 15. septembra
1.	1949., a deli se na: 1. ladjedelniški,
2.	elektrotehniški. 3. strojni.
Za vpis v I. razred so potrebni naslednji dokumenti: 1. Izpričevalo o opravljenem pomočniškem Izpitu (kvalifikacija). 2. Zadnje šolsko izpriče. valo. 3. Zdravniško izpričevalo. 4. Ka. rakteristika mladinske organizacije ali uprave sindikalne podružnice zadev, nega podjetja.
Lastnoročno pisane prošnje z vsemi dokumenti je poslati na naslov: Podjetje »3. maj«, šolski odsek, natečaj Delavskega tehnikuma. Rijeka, najpo. zneje do 15. avgusta 1949.
Kandidati, ki bodo ustrezali gornjim pogojem, bodo pismeno poklicani na šolanje.	SP 47*1
TEČAJI ZA IDEOLOŠKO IN STROKOVNO POGLABLJANJE SREDNJEŠOLSKEGA UČNEGA KADRA
Profesorje in predmetne učitelje, ki •so se prijavili za tečaje, obveščamo, da se prično predavanja na tečajih po naslednjem vrstnem redu:
za predavatelje matematike od 12. sept. do 29. sept. 1949,
za predavatelje slovenščine od 8. okt. do 15. okt. 1949,
za predavatelje zgodovine ln zemljepisa od 17. okt. do 29. okt. 1949, za predavatelje biologije od 3. nov. do 12. nov. 1949,
za predavatelje ruščine od 15. nov. do 24. nov. 1949.
Kraj in program predavanj za po. samezne tečaje bo objavljen v »Objavah« ministrstva za prosveto LRS v avgustu 1949.
Udeleženci tečajev naj sl po mož. nostl preskrbe stanovanje pri svojcih ali znancih. Tisti, ki v Ljubljani nimajo te možnosti naj Javijo do 15. avgusta 1949 na personalnem oddelku ministrstva za prosveto LRS. Skupno prenočišče bomo preskrbeli le udele. žencem, ki se bodo do navedenega roka prijavili, da nimajo stanovanja. Vsakdo naj prinese s seboj ob pričet, ku tečaja živilsko nakaznico.
Razpored ln program teh tečajev velja tudi za vse predavatelje na strokovnih šolah, ki so se prijavili za tečaje pri Komiteju za srednje strokovno šolstvo, z Izjemo, da jim bodo stanovanje ln prehrano preskrbela resorna ministrstva. Na tečaje niso sprejeti Izredni slušatelji VPš.
RAZNAŠALKE'
vestne in zanesljive za Center Šiško in Bežigrad sprejme UPRAVA »SLOV. POROČEVALCA«
Obvestilo
vsem OLO-jem, KLO-jem, penzion-skim gostiščem, gostiščem za službene
potnike, podjetjem in ustanovam.
V zvezi z navodili o izdajanju potrošniških nakaznic in o obračunava, nju prodanega blaga zagotovljene pre. skrbe, objavljenimi v Uradnem listu FLRJ št. 60 z dne 16. julija 1949, da. jemo glede postopka pri izdajanju turističnih potrošniških nakaznic in potrošniških nakaznic za osebe, ki so na službenem potovanju (čl. 15. in 16. ter čl. 23. in 24. toč. b) cit. Navodil) naslednja pojasnila:
1.	Do zaključno 3L julija 1949 pre. jemajo penzionska gostišča turistične nakaznice kot dosedaj ln na ista dvig. nejo živila še v mesecu juliju. Vse na dan 31. julija 1949 preostale turi. stične nakaznice so KLO-ji in OLO.ji dolžni vrniti potom oblastnih ljudskih odborov ministrstvu za trgovino in preskrbo LRS skupno z ostalim obra. čunom za mesec julij.
2.	Od 1. avgusta 1949 dalje bodo prejemala penzionska gostišča turistične nakaznice pri pristojnih podruž. nicah Narodne banke FLRJ ln sicer na način, predpisan v čl. 15 navodil (Ur. listu FLRJ št. 60/49, str. SS0).
3.	Gostišča za službene potnike prenehajo s dosedanjim načinom izdajanja hrane službenim potnikom (t. j. na podlagi potnih nalogov) z zaklju. čno 31. julijem. S tem dnem so predmetna gostišča dolžna obračunati s pristojnim Poverjeništvom (Upravo) za gostinstvo in turizem, v juliju izdane obroke. Rok obračuna je 6. av. gust 1949.
4.	Od 1. avgusta 1949 so dolžna sro. stišča za službene potnike Izdajati obroke hrane izključno samo na pod. lagi potrošniških nakaznic za osebe na službenem potovanju.
5.	Podjetja ln ustanove, ki pošiljajo svoje uslužbence na službena potovanja so dolžna do 26. Julija' 1949 v smislu čl. 16 zgoraj omenjenih navo. dil izročiti pristojnim OLO-jem potreba ne zahtevnice za potrošniške nakaznice za osebe, ki bodo hä službenem potovanju v mesecu avgustu.
OLO.ji so dolžni potrjene zahtevni, ce izročiti podružnicam Narodne banke FLRJ na dan 27. julija 1949.
Podružnice Narodne banke FLRJ so dolžne izdajati podjetjem In ustano. vam potrošniške nakaznice za osebe, ki bodo v avgustu na službenem po. tovanju od 28. julija 1949 dalje.
6.	Službene osebe, ki se na dan 1. avgusta 1949 zatečejo na službenem potovanju brez nakaznic, Imajo pravico prejeti te nakaiznice pri podjetju, ustanovi, kjer so po službenem poslu.
7.	Opozarjamo vsa penzionska gostišča in gostišča za službene potnike na način obračunavanja izdanih obro. kov z Narodno banko FLRJ čl. 23 in
24.	toč. b) Navodil — Uradni list FLRJ št. 60/49, str. 882 ln 883.
Podrobnejša navodila glede obračunavanja dobe zainteresirani pri po. družnieah Narodne banke FLRJ.
MTP-LRS — Komite za gostinstvo
in turizem LRS — NB-FLRJ, centrala za LRS, Direkcija potrošniških nakaznic.
UPNIKOM IN DOLŽNIKOM
Invalidsko prodajno ln gostinsko podjetje »Kantina« v Ljubljani naznanja, da jo v likvidaciji. Zato poziva upnike, da priglasijo do 20. avgusta 1949 svoje terjatve. Prav tako poziva vse dolžnike, da do tega dne poravna, jo svoje obveznosti. Po 20. avgustu 1949 se ne bo priznalo nobenih terjatev dolžnike pa se bo sodno izterjalo,
—	’invalidsko prodajno in gostinsko
podjetje »Kantina« v Ljubljani v likvidaciji — Likvidatorja.	3109.1
POZIV UPNIKOM IN DOLŽNIKOM
Ker se likvidirajo gospodarski od. delki RZKZ:	trgovska poslovalnica,
gozdarski oddelek (bivša Zveza lesnih zadrug v Ljubljani), oddelek za tiskovine in list »Naša zadruga« in Se dokončujejo likvidacije IZOS.a, Blagovne centrale NPZ v Ljubljani, Glavne kmetijske zadruge v Ljubljani in Trgovskega posredništva med cono B ln Slovenijo, se pozivajo upniki, da prijavijo svoje terjatve, dolžniki pa da poravnajo svoje obveznosti do
25.	avgusta 1949. Po tem roku se ne bodo priznale terjatve, proti dolžnikom pa se bo uvedel pravni postopek.
—	Likvidacijska komisija RZKZ.
PROSTA PRODAJA! — Prehrambeno blago, tekstil in druge artikle široka potrošnje ponudite oddelku prosta prodaje Rudarskega magazina Ka. kanj.	1680L«
KNJIGE, znanstvene, poljudno znanstvene to druge, domače ln tuje, kupuje Knjigarna ln antikvariat Mladinske knjige, Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 3.	S. P. 3-11
KNJIGE: Izdaje Modre ptice, Hrama ln Nove založbe kupuje v vsaki količini Knjigarna in antikvariat Mladinske knjige, Ljubljana. Frančiškan, ska ulica št. 3.	S. P. 4-M
CANKARJEVE ZBRANE SPISE, celotne alt posamezne dele. kupi v vsaki količini Mladinska knjiga. Frančiškanska ulica 3. S. P. 34-8 ZAMENJAM STANOVANJE na Javorniku za stanovanje v Ljubljani ali bližnji okolici. — Danica Smo. lei Slovenski Javornik, Stalingraj. skä 24.	16736.10
POZOR UPOKOJENCI! Enodružinsko stanovanje na Bledu zamenjam z enakim v Ljubljani. Točen naslov pod Lepa prilika na ogl. odd.
16807-10
SOBO za prihodnje šolsko leto išče študent v Ljubljani, najraje v cen. tru. Naslov v podružnici SP Kranj.
16804-10
DNE 16. t. m. je bila Izgubljena od Petrovč do Grmovja — »Doma onemoglih« vreča leče 63 kg. Najditelja, oziroma tistega, kateremu je o tem kaj znano, prosimo, naj javi upravi Doma onemoglih na Grmovju, pošta Žalec.	16800-14
AKTOVKA, temnorjava, s perilom in z dokumenti, je bila v vlaku Celje— Maribor zamenjana. Prosim, da Jo zadevni vrne na postajo Maribor, kjer dobi svojo.	16S02-14
NAJDENA JE BILA zapestna URA. Dobi se v Stražišču številka 277, Kranj.	16803.14
IZGUBIDA SEM zlato verižico dne 21. julija ob 11.45 od Frančiškanske do Prešernove ulice. Pošten najditelj naj. jo vrne proti nagradi na ogla oddelek.	^580,8!»«
V CEfc-ŽtTEK zvečer ob 11. je bi.a izgubljena denarnica z dokumenti ln s točkami v tramvaju od pošte do Viča. Poštenega najditelja pro. sim naj vrne proti nagradi ■— Cesta v mestni log 11.	16805-14
OSEBO, ki mi je po pomoti vzela 18. t m. zvečer v tramvajskem vozu na progi Vič iz torbe listnico, prosim naj mi vrne dokumente in denar na naslov: Pavlič Angela, Ljubljana, Hacquetova ulica 3-II — št. 20.
16806-14
Una3*li ECS
Sindikalna podružnica štev. 12 pri
Mestnem ljudskem odboru Ljubljana sporoča, da je 22. t. m. umrl po kratki in težki bolezni njen član Stane Majcen, personalni referent Po. verjeništva za industrijo in obrt. Zve. stega tovariša bomo ohranili v trajnem spominu. — Sindikalna pedružni. ca MLO št. 12.
Sporočamo žalostno vest, da nas J« za vedno zapustila nadvse ljubljena žena, mama. stara mama Marija Kar-pe rojena Bajda. Pokopali jo bomo 23. julija ob 14.30 uri iz hiše žalosti, Zaloška 133, na pokopališče k Sv. Kri. žu. žalujoče družine: Karpe, Kogoj in Polenšek,	S108-I
Umrl je moj ljubljeni mož Franc Kuralt, gostilničar. Pogreb bo 23. julija ob 9. uri dopoldne na pokopališče Predoslje. Predoslje, Šenčur, 22. Julija 1949. žalujoča žena ln ostalo se. rodstvo.	3111-1
Naznanjamo vsem prijateljem In znancem, da nas je za vedno zapustil nag. predobri mož in brat Rudo).* Sl» elektrotehnik pri Lipu v LTCTTjan’. Pokojnik leži na Zalah v kapelici sv. Nikolaja, od koder bo pogreb v soboto dne 23. t. m. ob 17. url. Ljubljana, 22. julija 1949. žalujoči: žena Karla, sestra Lojzka In ostalo sorodstvo.	3113-1
Sporočamo žalostno vest, da nas Je za vedno zapustil naj nad vse ljub. ljenl mož ln oče Janez Grilj, železniški upokojenec. Pogreb pokojnega bo v soboto 23. julija ob 16 na okoliško pokopališče v Celju. Globoko žalujoča družina Grilj, ln ostalo sorodstvo.
3104-1
Zapustil nas je nas dobri mož. cče, stari oče, tast ln brat Janko Dermot?. Pogreb bo v nedeljo 24. julija 3949 ob 16. uri na Litijsko pokopališče. Globoko žalujoči: žena Anica, sinovi Janko. Boris. Marjan, snaha Danica, vnukinja Zorana In ostalo sorodstvo.
Zahvale
Prisrčno zahvalo izrekamo vsem. ki ste spremili na zadnji poti našo dobro mamo Alojzijo Trpin, rojeno Torkar. Posebno zahvalo smo dolžr.i darovalcem cvetja in Gasilski godbi iz Hra. šlee za spremne žalostinke. žalujoči otroci in ostalo sorodstvo. Hrušica^ 18. julija 1949.	3094-1
Toplo se zahvaljujemo vsem, ki ste spremili našega dragega moža, očeta Janeza Rozmana na njegovi zadnji poti ter mu poklonili vence in cvetje. Zahvaljujemo se tudi sindikalni podružnici za denarno pomoč, žalujoča «ena z otroki — in ostalo sorod, stvo.	3103-1
Ob težki izgubi našega ljubljenega nenadomestljivega moža. očka, sina, brata, strica in svaka Avgusta Okršlar. se Iskreno zahvaljujemo vsem. ki ste nam izrekli sožalje, nas bodrili s tolažilnimi besedami, vsem darovalcem številnih vencev, vsem. ki ste ga tako številno spremili na zadnji poti lc počitku v ljubljeno slovensko zemljo. Posebno zahvalo Izreka, mo vodstvu, organizaciji KP in sindikalni podružnici ter vsemu delavstvu tovarne celuloze Goričane za vso izka. zano veliko materialno in moralno pomoč družini, kakor tudi za organi, zacijo pogreba, poslovilne govore; zahvala tudi godbi in pevskemu zboru, žalujoče družine Okršlarjeve In osta. lo sorodstvo.	3106-1
Il-ESNIČNA POVEST
O A &VEJU
L U H S U N
8
Od tega trenutka dalje je Izgubil sleherno upanje, da bi ga bojevniki v belih oklepih in v belili čeladah sprejeli medse. Vsa njegova prizadevanja, cilji, življenjske nađe — vse se je v trenutku razblinilo.
Na koncu poti
Neke noči je bila hiša gospoda Cao izropana. A Kvej je bil nehote priča tega ropa, ki ga je izvršil oddelek vojske pod poveljstvom neznanega kapitana.
Po ropu pri družini Cao so Vej-čuangovci — če govorimo na splošno — spoznali občutek prijetnega strahu; občutek prijetnega strahu je spoznal tudi A Kvej.
Toda štiri dni pozneje opolnoči so A Kveja nenadoma s silo odvedli na mestni urad. Okoriščajoč se s temo so oddelek vojakov, oddelek milice, oddelek policije, obenem s petimi obveščevalci na tihem prišli v Vej-čuang in pod okriljem mraku obkolili svetišče T’uku. Pred vrata so postavili strojnico, obrnjeno proti notranjščini. Ko pa A Kveja dalje časa ni bilo na spregled, v notranjščini pa se tudi ni nič zganilo, je kapitan, ki je bil že ves nestrpen, določil nagrado v višini dvajset dolarjev in šele tedaj sta se dva člana mestne milice opogumila ter splezala preko zidu v notranjščino. Tako je nazadnje — po skupnem na-
poru od znotraj in od zunaj — vsa truma vdrla v svetišče in od tam privlekla A Kveja, ki se je docela zdramil šele v trenutku, ko so ga postavili pred strojnico.
Ko so dospeli do mesta, je bilo že poldne. Odpeljali so ga v na pol podrto poslopje okrajnega urada in ga potem, ko so prehodili nekaj zavitih hodnikov, pahnili v majhno izbo. Komaj se je opotekel noter, že so se za njim zaloputnile duri, narejene iz kolov, ki so bili zloženi v obliki rešetke. Ostale tri stene izbe so bile ravne in gole.
Ko se je ozrl okoli sebe, je v kotu zagledal dvoje ljudi. Kljub temu, da mu je srce silno močno bilo, se A Kvej ni čutil posebno potrtega: njegova spalnica v svetišču T’uku je bila še brez primere ubožnejša. Njegova dya soseda sta biia kmeta. Kmalu Je navezal z njima razgovor. Eden izmed njiju mu je povedal, da ga Je Ciu-žen Lao-jeh dal zapreti zavoljo davčnih zaostankov njegovega deda. Drugi pa še sam ni natančno vedel, zakaj so ga vtaknili v luknjo.
Ko sta ga odnadva drug za drugim vprašala, zakaj so ga prijeli, je A Kvej pri priči odvrnil: »Zato, ker sem se hotel pridružiti revolucionarjem.«
Na večer so ga potegnili izza zamreženih vrat in ga odvedli v veliko dvorano. Tam je na vzvišenem prostoru sedel starec z gladko obrito glavo. A Kvej ga je imel v prvem trenutku za meniha. Sele, ko je zagledal vrsto vojakov, ki so stali niže doli, In obenem drugo vrsto ljudi v dolgih haljah, ki so neprijazno zrli nanj, je razumel, da ima pred seboj zelo dostojanstveno osebo. Čuteč — kakor vedno v podobnih primerih — da se mU šibijo noge, se je zgrudil na kolena.
»Vstani in govori! Nimaš za kaj klečati!« so zavpili ljudje v haljah.
Čeprav je A Kvej razumel, kaj mu govore, je vendarle čutil, da ne more vstati in da se njegovo telo samo-gibno nagiblje k tlom. Izkoriščajoč tedaj svoj dotedanji položaj, je ostal na kolenih.
»Podli suženj!« so rekli ljudje v haljah, a niso mu več ukazovali, naj vstane.
Starec z obrito lobanjo Je zapičil „	„	.	_ _ ,	.... „
pogled v A Kveja CanS Hao-ho: Deček s ptičkom
in rekel z mirnim, jasnim glasom:
»Bolje Je takoj priznati resnico, da se Izogneš kazni. 2e oddavnaj poznam vse podrobnosti tega primera. Priznaj in izpustili te bomo na svobodo.«
»Priznaj!« so v zboru zavpili ljudje v haljah.
»Hotel sem se... pridružiti...« Je nerazločno zašepetal A Kvej, sklanjajoč se pod težo misli. Od tega tre-
nutka dalje je govoril le še v pretrganih besedah.
»Cernu se tedaj nisi zglasil?« je prijazno vprašal starec.
■Gospod Cin... mi ni hotel... dovoliti...«
»Prazne mrnje! Sedaj je prepozno govoriti 6 tem. Kje so tvoji tovariši?«
»Kaj?«
»Tisti, ki so ono noč oropali družino Cao.«
»Niso me prišli poklicat in so vse sami pobrali,« Je bleknil A Kvej, poln ogorčenja.
»Kam so jo popihali? Povej In izpustili te bomo na svobodo,« ga je prijazno nagovarjal starec.
»Ne vem — niso prišli pome.«
Na starčev migljaj so A Kveja odvedli nazaj za rešetke.
V drugo so ga privedu Iz Ječe ob svitu prihodnjega dne. Dvorana je bila ista kakor včeraj. Na vzvišenem prostoru Je sedel starec z obrito glavo. A Kvej je znova klecnil na kolena.
»Ali imaš še kaj povedati?« je prijazno vprašal starec.
A Kvej se je za trenutek globoko zamislil In, ker ni našel nič takega, kar naj bi povedal, je odkrito dejal:
»Nič.«
Tedaj Je človek v halji prinesel polo papirja In čopič, Ju postavil pred A Kveja ter mu po vsej sili hotel poriniti čopič v roko. Sedaj je bil A Kvej v resnici prestrašen. To Je bilo nekaj nezaslišanega: saj se je njegova roka sedaj prvikrat dotaknila čopiča. Niti tega ni vedel, kako ga je treba držati. Človek v halji mu je pokazal mesto, kjer je bilo treba narisati znak.
Urejajo uredniški odbor, Ljubljana, Knafljeva ulica štev, 5/H, b Telefon uredništva in uprava Štev, 35-22 do 55.25, telefon uprave za ljubljanske naročnika štev, 38-23,
■rednik Cone Kranjc
Tiskarna »Slovenskega poročevalca«. — Odgovorni