183. številka. Ljubljana, v četrtek 13. avgnsta. XVIII. leto, 1885. Iihr.ja vsak dan zvečer, izimsi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeinan za avstrij sko-ogersko deielo za vse leto 15 gld., M pni leta 8 irld., za četrt leta 4 gld., za !6den ment;c 1 gld. 40 ki. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld. za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. tU kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za meneč, po 0 kr. za četrt leta. — Za tuje deželo toliko več, kolikor poštuina znaša. Za oznanila plačuje se od Četiristopno petit-vrste po 6 kr., če 30 oznanilo jotlenkrat tiska, po 5 kr., če ho dvakrat, in no 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj He izvole fraukovati. - Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništvo je v Rudolfa Kirbiša hiši, „Gleđalilka stolba". Upravni št v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Nemščina na ljudski šoli v Rojanu. Pred par dnevi poročali smo, da je Tržaško namestništvo zaukazalo Tržaški občini, da se mora s početkom šolskega leta 1885/8G na ljudski šoli v Rojanu v tretjem razredu 'začeti pouk v nemščini kot obligatnom predmetu. Dasi nam je znana vroča, rekli bi izključna ljubezen sedanje vlade nasproti nemščini, nas je Vender ta vest neljubo presenetila. Skoro še bolj pa nas je osupnila zgodovina tega ukaza, kakor jo čitamo v »Edinosti* poslednji številki. Ta list piše namreč mej drugim: „Kdor ne pozna natančno vseh okoliščin, tudi si ne more stvari tako lahko raztolmačiti, ali stvar je prišla čisto naravno in krivo je te stvari v prvej vrsti magistratovo postopanje v okolici in Boninov manever, zaukazan mu najbrže po magistratu, da namreč vse otroke odpravi iz slovenskega oddelka, ter jih nekako primora, da se upišejo v italijanski oddelek. Vse te samovoljnosti magistrata in njega agentov so prebivalce v Rojanu tako razkačile, da so večkrat protestirali, v imenu Rojančanov protestiralo je tudi društvo „Edinost" in poslale so so tudi mnoge pritožbe vladi. Znano je, da je g. šolski nadzornik dr. Lozer večkrat zaporedoma pregledoval šolo v Rojanu, znano je, da je tudi deželni šolski nadzornik g. vitez Klodič zadeve Rujanske šole natančno preiskaval, in oba ta dva gospoda sta neki našla, da v Rojanu ni vse tako, kakor bi moralo biti. Rojančani pa siti večnih sitnostij in večnega draženja od strani magistrata, napravili so žo pred 8 meseci prošnjo na namestnišvo, da se uvede v Rojansko ljudsko šolo nemški jezik, kateri naj se začne učiti na podlagi slovenskega materinega jezika že v II. ali III. razredu kot obligaten predmet, in naj so opusti rajši italijanščina. Podpisana je bila ta prošnja blizu od 100 očetov za šolo godnih otrok in motivirana jo bila tako, da je otrokom, ki hočejo kaj več postati nego kmetje, ter prestopiti v kako srednjo šolo, potreben pač nemški, pa ne italijanski jezik, katerega se za silo, kolikor mu ga potreba, vsak otrok lahko na- LISTEK Za dragocenim korenom. (Iz ži-vljeaaja, Icltetislsili po^ozdnlkov.) (Povest A. Ja. Maksimova, posl. I. P,) (Dalje.) XIII. Zasledovanje Seo-kvi-j a. Več kakor jedno uro šli so pustolovci po strmem klanci bobna, pralno so prišli do kupi j i podobnega vrba, pokritega s košatim jelovim drevjem. Veličastne cedre, bujne smreke in košate jelke delale so razkošen mešan gozd divje lepote. Tovsod so se videle velikanske Fkale, obvite z vzgledno, prekrasno preprogo raznih lazečih rastlin, in mahov. Na vrhu hriba se je polumrak, ki jo vladal v soteski, zamenil s slabo svetlobo. Solnčni žarki so svobodno prodirali skozi mrežasti svod bujnih vrhov, prečudno zlatih robove svetlo-rujavega rogovca in blesteče, modrosive goljave bisernika, prepletenega z mnogimi fantastično zvitimi belimi nitmi in žilami kremenca ... Ko je prišel na hrib, ustavil se je Lonhou, da se je oddahnil in določil, kam je nadalje bežal Seo-kvi, Ta naloga ni bila lehka. Z uči tudi zunaj šole. Materin in nemški jezik naj se uči v šoli in naj se ne kvari časa z nepotrebnim in nekoristnim poitalijančevanjem. Mnogi okoličani namreč žele, da bi njihovi otroci šli v srednje šole, v italijanske srednje šole jih ne marajo dajati, ker svojih otrok nečejo od-gojevati za Italijo, ampak za Avstrijo, v nemške I srednje šole pa jih ne morejo dajati, ker v okoliških šolah se pač poučuje laščina, pa čisto nič nemščine, in ako otrok ne zna že nekoliko nemški, ne vzamejo ga v Trstu v nobeno c. kr. srednjo šolo. Nekoliko torej mrzenje na mestni magistrat in na mestni zastoj), nekoliko pa tudi praktična stran i sta kriva, da so se okoličani sami potegnili za nemščino. Namen ljudske šole ni sicer, da bi se v njej jeziki učili; tudi je težko ta korak popolnem odobravati iz narodnega in pedagogičnega stališča; ali pri neznosnih razmerah v okolici ni zameriti okoličanom, ako iščejo po vseh le mogočih sredstvih, da se le ubranijo poitalijančevanju." Obračajmo to vrste, kakor nam drago, vender se ne znebimo nevolje in osupnelosti, katero nam je vzbudila napominana zgodovina namestniškega ukaza. Da je namestništvo zaukazalo pouk nemščine na ljudski šoli v Rojanu, kjer nemškega življa ni, to bi še ne motilo toliko naše hladnokrvnosti, da pa so Ro-janci za pouk v nemščini sami prosili, tega bi se pa ne bili nikdar nadejali. O vladi je namreč naša sodba že davno gotova in dobro znamo, kako jej je pri srci nemščina, o Rojancih pa smo doslej mislili, tla so odločni in zavedni narodnjaki, katerih vse spletke Tržaških mestnih očetov ne bodo tako hitro spravilo iz duševnega ravnotežja. Naj se ne ugovarja, da so mestni očetje tega v prvi vrsti krivi, kajti ta ugovor je le tigovo pero in taktika, da se hudič z Relcebubom izganja, še nikjer ni rodila dobrega sadu. Priznavamo, da se mora okoličanu v očigled postopanju mestnega zbora ucepiti grenkoba in mržnja do vsega, kar je italijanskega, a iz tega še ne sledi, da se mora potegovati za nemški jezik. Nemščine je povsod že preveč, nemška lulika itak že zarašča narodno pšenico, in ko bi je ne, skrbijo žc nemški šulferajn in mnogoštevilni njegovi podporniki za to. Ćemu torej bi m Rojanci „mavto" nosili za nemški most do Adrije? vrha hriba vilo se je v razne soteske na kakih deset steza, katere so se zopet delile na deset novih stezic, obrazuje celi labirint. Več kakor jedno uro hodil je Lonhou po kup!jastem hribu, zdaj šel malo po jednej, zdaj po drugej stezi, pa nikjer ni našel sledii Seo-kvi-jevega. Kakor bi se bil poslednji udri v zemljo. Neutrudljivi stareišina vrnil se je k svojima tovarišema, ki sta počivala pod košato cedro. Zgubil je že bil upanje, da bi našel Seo-kvijev sled, kar zagleda nek blesteč predmet, ki so je komaj videl iz goste trave. To bil je Seo-kvijev nož, kateri je bil zgubil na hitrem begu. Nož jo ležal pri stezi, ki je zvijajoč se peljala z vrha holma v ozko temno sotesko, ki je bila obdana z vseh stranij s temnimi gorami. —- Ilajda semkaj! zaklical je Lonhou svojima tovarišema. — Mandžurski pes bežal jo v to sotesko, za-mrmral je čmrno in hitro stopal po kamnitnej stezi. — Pod holmom naleteli so na pogasio grmado. Lonhou je hitro stopal h grmadi in z roko potipal pepel. — Se gorek je! rekel je vesel. Ni še dve uri tega, ko je bil tukaj! Xu. zdaj pa le previdni bodite! . . . Treba je planiti nanj, kadar ne bodo nič Preverjeni smo, da ta čin ni vzrastel na Ro-jancev lastnih tleh, marveč da jim je kdo tako svetoval. Kdo je pri tem svetu uplival, nečemo danes pretresovati, prav verjetno je, da so odločevali isti razlogi, po katerih se je pred par leti tako radodarno podeljevalo častno občanstvo. Ako se ne motimo in so nagibi isti, bodo tudi posledice jednake, kajti „slabo delo se maščuje." Visoka vlada prav nič ne bode „zamerila" vprašanja: „Ali ne misli po tistej poti, po katerej je zdaj ukazala mestu, da uvede v ljudsko šolo v Rojanu nemški jezik, ukazati mesfnemu zboru, da preskrbi potrebno, da se osnujejo one slovensko ljudske šole v mestu, za katere je prosilo društvo Edinost in M2!) očetov za šolo godnih otrok?" — temveč dela bode to vprašanje jednostavno „ad aeta", nemški pouk v Rojanu bodo „fait accompli", slovenske šole v Trstu pa smemo pričakovati o ,,sv. Nikoli", saj smo se že tolikrat prepričali, kako hlastno hiti vlada za nemščino v ogenj, dočim za slovenščino nema niti najmanjše brige. Zares čudna je dan danes v Slovencih prikazen da se nam porajajo taki rodoljubi (?), ki so bolj navdušujejo za nemščino, nego li za jezik slovenski, ki v tujem jeziku iščejo naše rešitve in narodne ravnopravnosti In ki — možno da nevedoma — pospešujejo pogubno taktiko, katero je nedavno odkril korošk Nemec nekemu domoljubu. Rekel je blizu tako: Mi Nemci Vas sedanjih Slovencev nikakor nečemo ponemčiti. Vse naše delovanje teži le na to, da se slovenska mladina nobenega jezika do dobrega ne nauči, ne nemškega ne slovenskega, da postane mlačna, da jej ugasne ljubezen do materinščine. Iz takih otrok vzraste rod, ki bodo v narodnem oziru apatičen in bodoči zarod ponemčil so bode brez vsacega napora. Jugoslovanski klub. Iz Ptuja 15. avgusta. Do sedaj se je mnogo 0 jugoslovanskem klubu pisalo in govorilo, vse to premišljevanje bilo je vender jednostransko. Vprašalo se je, ali bi ta klub večini državnega zbora ugajal, ali ta klub ne bi to večine rušil, slabil, ali ta klub ne bi bil poeetek razpada Ilohenvvartovoga kluba, začetek snovanj no- pričakoval. Vedita, da smodnika in krogelj ima dovolj in nas pobije kakor srno, ako zagleda, da so mu bližamo . . . Iskatelji žen-šena tekli so dalje, če tudi s prejšnjo hitrostjo, pa vender z vso mogočo previdnostjo. Vsak trenutek so pričakovali, da zagledajo kak znak, da je begun blizu, a tacega znaka ni bilo. Ali je po tej stezi šel žo kak človek? Vsa poteptana z zverinskimi sledovi vila se jo v globoko, mračno sotesko. Iskatelji so morali vedno lesti čez velikanska podrta drevesa, katerih debla so bila pokrita s fantastično preprogo iz mahu iz lišajev. Po sredi sotesko tekel je majhen gorski potok, valeč bistro čisto vodo po kamnitej strugi. Šli so Bez potok in prišli v skoro ncprodrljivo goščavo iz le-ščevja, ki je bilo vso prepleteno z raznimi ovijajo* čimi se rastlinami. Cim dalje so šli iskatelji, tem gostejši bilo je grmovje. S težavo šli so, spodtikaje se ob veje vijajočih se rastlin. Pot so si morali delati s sekirami in noži. Ko so prešli kakih sto korakov, se jo Lonhou ustavil in rekel cmerim: — Mandžur nas je zapeljal . . • Todi ni šel. Po tej stezi Se srna no more dalje. — Po vsaj ni Seo-kvi vrnil se po istej stezi, po katerej je šel v sotesko V opazil je Ki-so. vib parlamentarnih strank. — Vsa ta vprašanja so | resna) preudarka vredna, ali vsa ta vprašanja za nas Slovence neso odločilna. — Za nas preostaje drugo vprašanje, kako pa pri sedanji organizaciji parlamentskih strank naš narod shaja V — To vprašanje je za nas važniše, kar bomo s kratkimi be- j sedami dokazali. Vsaka stranka, posebno pa stranka, katera predstavlja narod, — kakor naša slovenska ; stranka, — sme pri zdravem parlamentarizmu in naravnih konstitucijonalnih odnošajih pričakovati, da j se njen program, če državni osnovi ni nevaren, in & je od naroda tako jednoglasno vsprejet, kakor i je našemu programu naš narod na mnogobrojnih taborih z navdušenjem pritrdil, — mi rečemo, da ; smemo pričakovati, da se tak program v pet in dvajsetih letih konstitucijonalnega živ- i ljenja v vseh glavnih točkah popolnem izvrši, j In koliko se je do sedaj od našega programa, o : katerem je, mimogrede rečeno, pri neki ministerski ' seji poslanec pl.Grocliolski ministrom rekel: „ministri, [ dovolite Slovencem, kar zahtevajo, ti nikdar ne bodo j več tako malo zahtevali, kakor sedaj," —mi vprašamo, j koliko B6 je od tega programa do sedaj uresničilo? Pri \ nas Štajerskih Slovencih niti za pičico. Pri nas se v | narodnih šolah germanizuje, kakor poprej nikdar, okrajni šolski nadzorniki, prostaki glede* vede, ali v ; germanizaciji besni, kakor janičarji, zapovedujejo uči-teljem po tajnih ukazih, da je svrha narodne šole, < deco v nemškem jeziku toliko poučiti, da zna nem- ! ški jezik po dovršeni šoli v govoru in pisavi točno rabiti, zaradi česar mora biti v zadnjih treh letih . narodne šole nemški jezik učni jezik, slo\enski pa i že samo učni predmet. V srednjih šolah se malo | kdaj učitelj, ki je iz slovenščine izpitan, nastavi, j Pred porotno sodnijo v Celji izgubljen je Slovenec, j bodisi tožittlj :ili pa zatoženec, Kot tožitelj izgubi pravdo, kot zatoženec pa je obsoje i. Porotniki so večinoma fanatični Nemci, akoravno je Spodnje Štajersko razen mest popolnem slovensko. To pa izvira iz tega, ker dvomi svetnik lleinrielier pošilja že gotov seznani porotnikov svojim prijateljem po spod-nještajerskib mestih po privatnem potu, da se še na zadnje popravi itd. — Tako vsaj pravijo ljudje, j ki so seznam že v rokah imeli, Uoiiiiicher, predsednik Celjske okrožne sodni je, bodi s dr. Glantsclmig- j gom, najljutišim protivnikom Slovencev po mestu ,Hand in Hand;B — Celjski okrajni glavar Haas pri volitvah vsekdar z fakcijozno stranko voli, itd., vseh grehov naštevati, bila bi knjiga polna. Mi tedaj nismo dosegli nič, mi smo mnogo na Blabejem, kakor smo bili pod absolutno ali nam neprijazno parlamentsko vlado. Kaj pa ljudstvo k temu pravi ? Doleta 1879. so se naši poslanci s tem izgovarjali, da smo v državnem zboru v manjšini, da je vlada nam protivna na krmilu in da tedaj ni mogoče bilo, kaj doseči. Ljudstvo je to na znanje vzelo, svojim poslancem pa zanaprej zvesto ostalo. Z letom 1879 je napočila za nas nova doba. Naša stranka je del parla-mentske večine, in vlada j«1, kakor se reče „naša". Preteklo je zopet šest let, in s čim so sedaj naši poslanci pred ljudsvo stopili V Kaj so povedali, da jim j« „naša vlada" dala? Nič druzega, kakor pre „kavalirsko besedo"! Ljudstvo je zopet potrpežljivo to na znanje vzelo, in se s tem tolažilo, kaj bode „kavalirska beseda" prinesla. Kaj pa če bode še ta kavalirska bese 1 a le prazna obliuba, kar v politiki ni nič nenavadnega? Nas strah obhaja pri tem vprašanji. Črne megle vidimo pred seboj, in ne vemo, kaj nosijo v sebi. — Če mi zopet ničesar ne dosežemo, ali ne bo naše ljudstvo nezadovoljno, ne bode li naša stranka desorganizo-vana, ne bode li naše ljudstvo izpolnitev svojih želj po drugih potih, in drugih poslancih zahtevalo ? Ker se, kakor vidimo, naš program po dosedanjem potu ni dosegel, skrbeti bode treba, da bode bodočnost boljša, in da se, če ni drugače poprimemo drugih sredstev, ki nas dovedejo do cilja. Klub je samo sredstvo, ne pa svrha in če Hohenvvartov klub ne more ali neče pripomoči glede naših teženj in želj, potem bode naravno, da bodo naši poslanci morali iskati drugej [»omoči, ako nočejo, da bode zveza mej njimi in narodom pretrgana. Politični razgled AUriiraiijc dežeSe. V L j u b 1 j a n i 13. avgusta. V ministerstvih sestavlja se že pridno budget za prihodnje leto, kateri se bode že kmalu z za četka zborovanja predložil dr/aviinuu /l»oi*n. Posamični ministerstva so že neki doposlala svoje proračune finančnemu ininisterstvu. Sedaj jih to pre-tresuje. Ko bode finančno ministerstvo končalo pre-tresovanja, bode finančni minister predložil budget ministerskemu Bovetu. Budget bode sestavljen po večjem po rezultatih minulega leta. — Lienbacher Se vedno ne miruje. Na vse pi'elege si prizadeva, da bi osnoval od desnico nezavisno katoliško .stranko. Ce tudi celo Liehtonsteinovci ne marajo za njegova načela, vendar ne jenja s svojim rovanjem. Sedaj priobčil je neko pismo v časopisu „Politische Kragni nte"' na Dunaji. V tem pismu trdi, da bi bila samostojna katoliška stranka najboljše poroštvo za notranji mir, zlasti mej narodnostmi in za blagostanje in moč naše drŽave. Nadalje skuša grofa Taaffeja pridobiti za svoja načela. Pravi namreč, ko bi grof Tnaffe, katerega lojalni avstrijski patrijotizem je brez vsake dvojbe, prav spoznal položaj, moral bi baš v osnovi take stranke videti rešitev svojo. Da bi vlada tega ne spoznala, pa ne smo nobenega motiti, kajti pravi prijatelj vlade mora se prizadevati rešiti jo, tudi proti njenej volji. Lienbacher hoče biti tedaj bolj vladen, kakor je vlada sama. Nam se dozdeva, da v tem rovan ji in laskanji ministerskemu predsedniku tiči mnogo sebičnosti in častililepnosti. Lienbacher bi že davno bil rad minister. Ker mu pa desnica ni pomogla na ministerski stol, skuša osnovati posebno katoliško stranko, katera naj bi mu pomogla v kakem odločilnem trenotku v ministerstvo. Ker pa Lienbacher ve, da Taaffe še ne bode tako hitro pal, skuša se mu prikupiti, da bi se nanj ozrl, kadar mu bode kakega tovariša manjkalo Včeraj bil je na Vek^radu glavni shod slovanskih učiteljev. K temu shodu bilo je vabljenih več slovanskih učiteljev iz vseh slovanskih dežel naše države. Pred shodom bila je slovesna sveta maša, katero je opravljal lirnski škof dr. Bauer, kateri je tudi pred zborovanjem imel slavnostni govor. Na tem shodu se je pred vsem razgovarjalo o kulturnem pomenu delovanja slovanskih prosvetiteljev sv. Cirila in Metodija. Če tudi že ni misliti, da bi se sklenila carinska zveza z Nemčijo, vendar jo nekateri Nemci še vedno zagovarjajo in se potegujejo zanjo. Ko so v Pešti popustili to misel, ker so se prepričali, da ni lehko izvedljiva, poprijel! so se jo Nemci na €c» Nkciu. Občni zbor zveze severnočeskili tovarnarjev za steklo in steklene izdelke sklenil je resolucijo, da bi se sklenila taka zvezo mej Avstro-Ogersko in Nemčijo. Poudarjalo se je, da sedanje carine mnogo škodujejo baš tovarnam za steklo. Zbor izvolil je odbor sedmih udov, kateri naj izdela dotične peticije na kompetentne zbore in oblastva. Ta odbor misli dr. Knotzu preskrbeti potrebno gradivo, da se v državnem zboru potegne za te zahteve. Tovarnarjev pri njih sklepu pač neso vodili samo gospodarski, ampak tudi politični interesi. — Trgovska zbornica v JJudejovicah izrekla se je, da se po večjem strinja z zahtevami Praške trgovske zbornice v zadevi avstro- ogerske banko. Hrvatsku vlada in narodna stranka bi radi, da bi se sedaj sabor takoj ne sklical, ampak le kakor po navadi. Govori se, da ga vlada misli celo razpustiti, ako se takoj skliče. Vladni krogi računajo na to, da se bode razdraženost zaradi listin v Pešto odposlanih že nekoliko polegla, predno se začne redno zasedanje saborovo, zato bi pa izredno zasedanje radi zabranili. „Narodne Novine" trdijo, da sedaj, ko so listine v Pešti, je vse ravno, ali se sabor skliče takoj ali pa še le čez jeden mesec. Dokler so bile listine v Zagrebu, bi bilo Izredno zasedanje sabora imelo kaj pomena, ker bi bilo morda zabranilo, da se ne bi bile odposlale listine. V <>£t'rskeiu pravosodnem ininisterstvu pričakuje se več sprememb. Že več let je mesto državnega tajnika izprazneno. Pravosodni minister Pauler vodil je sam ministerstvo po svoji volji. To bode sedaj drugače. Predno se snide državni zbor, imenovan bode sodeč pri najvišjem sodišči, Emcrih Szentgvogv!, tajnikom v pravosodnem ininisterstvu. Szentgvogvi je energičen politik in dober jurist. Prevzel bode vodstvo pravosodnega ministerstva mesto bolehnega pravosodnega ministra in začel uvajat potrebne spremembe. Vitanje države. Kakor se iz Berolina javlja, izvršilo se bode kmalu več sprememb v nemškem diplomatiškem osobji. Grof llalzfeld, ki je bil dozdaj državni tajnik v unanjem uradu pojde za veleposlanika v Pariz. Na njegovo mesto pride Bismarckov najstarši sin grof iierbert Bismarck, ki je sedaj državni podtajnik. Državnim podtajnikom bode pa imenovan grof Bereherri ki je sedaj ravnatelj druzega oddelka v unanjem uradu, poprej jo pa bil generalni konzul v Pešti. Komisiji SMrzojaviac kosažVroneo v Bero- linu sta se že konstituirali. Komisija za tarife sestoji iz zastopnikov Nemčije, Avstro-Ogerske, Belgije, Danjske kpanjske, Francije, Anglije, Italije, Japana, Luksenburga, Švedske in Turčije. Predsednikom voljen je zastopnik Avstrije Brunner pl. \Vat-temvvhl, podpredsednikom zastopnik Italije d' Amico, poročevalcem pa zastopnik Francije Fribourg. V komisijo za tehniko in obrat so bili izvoljeni zastopniki Nemčije, Belgije, Brazilije, Francije, Angleške, Rumunije. Švedske, Portugalije, Rusije in Indije. Predsednikom brazilijski zastopnik Capanema, poročevalcem pa belgijski zastopnik Delarge. Navada je poslednja leta postala, da se govori, kadar se shajajo vladarji, da je evropski mir zagotovljen. Tako tudi letos. V tem pa vendar ni vse tako mirno. Afl'^uiiNko vprašanje še ni rešeno, in se še tudi za gotovo ne ve, kako se bode rešilo. Poslednji čas so iz Azije prihajala poročila, da Angleži, Afgani in Rusi hitro utrjujejo svoje meje in pozicije. Ta kaže, da mirna rešitev še ui-kakor ni zagotovljena. 1) l/.pod liriiua 11. avgusta. [Izv. dop.] Kakor so g. župnik želeli, izvolili smo jih častnim ob- Lonbou seje stresel, ko je pomislil, da je to mogoče. Dušila ga je jeza. Vedel je, da Mandžur j a ni več moči dohiteti, če se je res vrnil na hrib in šel po drugej stezi v nasprotno sotesko. Ali je moči človeka poiskati v tem gozdnem labirintu sredi ue-prodrljivega grmovja V Samo srečen slučaj bi jih mogel pripeljati na zgubljeni begunov sled. V tem je bilo pa neobhodno potreba poiskati Seo-kvi-ja in vzeti mu krajno potreben smodnik, kajti od tega je bi bila zavisna njih bodoča sreča. — Vrniti se moramo h grmadi, rekel je hri-pavo Lonhou. Mandžurski pes je nas zvodil za uos!. .i. Prepozno ga je zasledovati, kajti soluce se je že približalo zapadu . . . — ITtitri bomo videli, kaj je storiti, pristavil je, hitro korakajoč po obratnem potu. Hiteti moramo, sicer ne dobimo razbojnika. Do Ussuri-ja je pol meseca hoda, a divjačine nemarno s čim pobijati . . . Slabo je, jako slabo! ... S koreni se bomo morali živeti in braniti se z noži in sekirami . . . Faganski pes! . . . zakričal je Lonhou s hripavim glasom in pretil s pestjo neprisotnemu Seo-kvi-ju. XIV. Za rudečim volkom. Minula sta že dva dneva. Solnce se je že bilo skrilo za hribi in zlatilo njih košate vrhove. V gošči je bilo vedno temneje. Po stezici iz globoke soteske, kakih dvajset vrst od tega mesta, kjer smo pustili pustolovce, korakal je onemogel in strašno sestradan Seo-kvi. Oči so mu bile globoko udrte in so se nekako mrzlično svetile, kakor bi nesrečo ozuanjevale. Mandžur bil jo podoben blaznemu. Lasje so bili vsi zmršeni, stali so po konci zaradi mnogih stranskih predmetov, ki so se vanje zapleli: tu je bil lopuh, nekako posušeno listje, koički vejic itd. Kakor se je videlo, Seo-kvi pretečena dva dni ni izbiral, kam se vleže spat, zvalil se je, kamor je bilo, ne da bi bil dal kaj pod glavo. Razpraskano, silno shujšano telo osupnilo je na prvi pogled. Na njem visele so nekake cunje iz modre dabi. Na iz-bitih, ožuljenih nogah viseli so lo kosci polustrojene kože, iz katere so bilo narejene opanke. Seo-kvi lezel je počasi skozi grmovje, kakor z nekako neodločnostjo. V tem mu je pa pot bil dobro znan. Oba dni ni hodil po drugej stezi, kakor po tej, katera je bila poteptana od raznih zverij. Mandžur je nizko povešal glavo. Skrbno je iskal majhnih vol- čjih stopinj, ki so se semtrtja videle mej mnogimi druzimi zverinskimi stopinjami. Včasih so prišle iz Seo-kvi-jevih ust nezvezne fraze in klici. Vidno je bilo, da ga je tlačila kaka nadležna misel. Tlačile so ga usiljajoče domišljije. — Zopet volčji sledi godrnjal je Seo-kvi, počasi stopajoč po stezici. Tu zopet! .. . lludeči volkovi hodijo tod . . . Jaz vem, da hodijo . .. Dve jami sem že izkopal na stezi, pa volk vender noter ne pade ... Že tretji dan čakam! .. . Vse zastonjl . . . Prokleti vrag .. . Vselej se ogne .,. Danes zopet ni vspeha!... V jedno jamo je pala vidra, v drugo lisica , . . Ubil sem ja in ven vrgel . . . Samo pokritje sta spridili. .. Moral sem jami z nova zakriti z vejevjem . . . Počakati hočem do jutri, potem pa pojdem v drugo sotesko. .. Tako sam seboj govoieč, prišel je Seo-kvi na majhno tratino in žalosten usel se k davno ugaše-nej grmadi. Ta kraj mu je bil dobro znan. Tu je že prenočil dvakrat in pripravljal se je tretji in po-slednjikrat. — Jedel bi rad! zamemral je Mandžur po kratkem premišljevanji in pogledal okrog, kakor bi iskal jed. — Zopet sem pozabil kaj ustreliti. .. Srna čanom, kar se je tako godilo: Župan pokliče trojico sosednih odbornikov, ter jim pokaže tablo z napisanim listom, rekoč, da bo stvar g. župniku veselje naredila. Ne zmeneč se za ugovore previdnejših sosedov, stopi tihotapno v družbi nekega naprošenega svetovalca pred g. župnika izročivši mu tablo, katera je bila posebno radi tega zanimiva, ker je bil na listu občinski svetovalec od tuje roke podpisan. Odlično pohvaljeni župan zapusti vesel, da mu je to (liploinatično delo tako gladko steklo, župnijsko hišo. Ta čin, s katerim je župan obstoječi občinski zakon iz 186G. leta in kazenska določila o goljufiji na široko prekoračil, prišel je na dan. Občinski odborniki ulože ugovor proti nezakonitemu ukrepu županovemu pri c. kr. politiškem oblastvu, od tuje roke podpisani svetovalec ovadil je pa župana c. kr. državnemu pravdništvu kot ponarejalca njegovega podpisa. V nekem dopisu „Slovenca" z dne 8. avgusta je čitati, da je bil g. župnik jednoglasno častnim občanom izvoljen. Tu se opomni, da je to vest Ižanski Pavlina poročal. Ali tabla še slavi župnikove zasluge poleg jednake iz Iške Vasi viseča, se ne ve, a možno je, da bode na željo sodnijske gospodske romala v belo Ljubljano. Po vsi občini Loški se je pa začelo ugibati, kakšne so te zasluge župnikove, katere so našega Župana k takemu postopanju navduševale. Večina sod' tako, da je ta zasluga našega gospoda največja, da je anarhiste tako pogumno zgrabil, da ni že leto dni skoro niti duha niti sluha od teb rogovi-ležev, tudi kaže nova hiša pred farno cerkvijo ne malo skrb župnikove za blagor tukajšnjih ovčic, če je prav tako potrebna, da stoji že jedno leto prazna. Pa kdo zna pota naše potrebe, kmet jo vesel, da se še babilonski turen ne začne graditi. S koroški' meje 0. avgusta. [Izv. dopis.j (Nemška oholost) Po svojih kupčijskih opravilih prišel sem na Trebiž, da bi odposlal po železnici neko blago na Hrvatsko. Naslov bil je pisan slovenski: — „Gospod itd. v daski/1 A zadere se poštar, češ: „Wir kennen nichts vvindiseh hier, hier ist eme deutsche Station!" .laz mu prigovarjam, da je njegova dolžnost vender le vsprejeti blago tudi z našim napisom. On se pa le brani, in hoče imeti nemški napis. Jaz na to: naj gre pogledat v knjige, če dobi drugačno besedo, kakor Jaška za dotični kraj. On gleda, a ne more najti ničesar druzega. Nu, naposled se je vender udal, in vsprejel blago, dasi je bilo na njem zapisano „gospod" mesto Heir! Ta zgodbica nam kaže zopet nekaj nemške oholosti! Želeti bi bilo, naj bi se okrožnica 33 vladik zbranih na Dunaji od 19. febr. do 2. marcija prav glasno čitala z nemških in ogerskih lec, in to posebno 5 odstavek o „nar odno s tnein hujskanji!" F. Ig Požege (j. avgusta. [Izv. dop.] Meseca septembra t. 1. bodo vojaški manevri na Požeškem polji, katerih se bode udeležil presvetli cesar in nadvojvodi Albrecht in Viljem. Za dostojen vsprejem cesarjev delajo se obsežne priprave ne samo v mestu Požegi, ampak po vsej okolici se popravljajo ceste in snažijo se poslopja. V samej Požegi, ki ima nekaj čez 3000 prebivalcev, nastanjenih bode 7000 vojakov in 7 vojaških godeb. Cesar z nadvojvodi pride v Požego dne 13. septembra na večer in ostane tri dni; stanovanje mu je prirejeno v žu-panijskej hiši. Tudi srbski kralj Milan misli priti pozdravit našega cesarja, a razen tega pridejo deputacije iz Bosne, srbski patrijarh, ban hrvatski itd. Požeško polje je 3 milje široko in G milj dolgo in je vrlo plodno. Ker je tukaj dosti dežja bilo, vse lepo kaže, pa dočim je od Zagreba do Siska suša pokončala vso koruzo, je tukaj koruza še mlečna, a posebno dobro kažejo vinogradi in slive. Domačo stvari. — (Zabavni vlak v Prago.) Vsem onim, ki se žele udeležiti vožnje v Prago s tem vlakom, naznanjamo, da se vozni listki dobivajo jutri 14.avg. pri blagajnicah naslednjih železniških postaj: v Trstu, Gorici, Zagrebu, Ljubljani, na Pragarskem (Pragerhof) in v Mariboru. — Na razstavi v Antwcrpenu) bili so odlikovani iz slovenskih pokrajin trije razstavljalci. Henrik Kiefier, izdelovatelj srpov v Št. Lovrenci pri Mariboru dobil jo sreberno svetinjo. Fran Szantuer, čevljar v Ljubljani in Fran Hajek izdelovatelj sna-žilnega prahu v Kamniku dobila sta bronasti svetinji. — (Vabilo k veliki besedi,) katero priredi slovensko delavsko pevsko društvo „Slavecu v soboto dne 15, avgusta t. I, v restavraciji Ljubljanske čitalnice. — Pri tej veselici sodeluje i/, posebne prijaznosti gospod Ivan Meden — Program: 1. J. Jedlička: „Slavjanska slavnostna potnica", svira vojaška godba. — 2. Meverbeer: Ouver-tura k operi „Der Nordstern", svira vojaška godba. — 3. Tovačovsky: „Straža na Višehrad", zbor. — 4. Czibulka: Angela-valček iz opere „Pfingsten in Florenz", svira vojaška godba. — 5. Stegnar: „Slavec in pevec", zbor s tenor in bariton samospevom. — G. Verdi: II konec iz opere „La Traviata", svira vojaška godba. — 7. Nedvedi »Popotnik", zbor s tenor-solo, solo poje gosp. Iv. Meden. — 8. Vilhar: „Živijo-polka", svira vojaška godba. — 9. Gerbic: „Mila si mi", čveterospev.— 10. Pavlis: Zmes iz Smetanove „Ilubička", svira vojaška godba. — II. Volarič: „Oj z Bogom ti planinski svet", zbor s tenor-solo, solo poje g. I. Meden. — 12. Kaulich: Kadrilja po motivih iz Suppejeve operete „Die Frau Meisterin", svira vojaška godba. — 13. dr. Gust. Ipavec: „Na ples", zbor. — 14. Bellini: Introdukcija iz opere „Norma", svira vojaška godba. — 15. Strauss: „V brzem koraku", polka lrtra, svira vojaška godba. — Pri tej veselici svira slavna vojaška godba baron Kuhn št. 17. — Kegljanje na dobitke. Kegljanje se prične v petek 14. t. m. zvečer ob G. uri in traje do nedelje IG. t. m. do 10. ure zvečer. Dobitki: 1. dobitek jeden napoleondor, 2. dobitek 4 gld., 3. dobitek 3 gld., 4. dobitek za največ serij 2 gld., 5. dobitek 1 gld., G. šaljivi dobitek za največkrat 9 kegljev. Dobitki razdele se ob 10. uri zvečer. — Serija 3 lučaje 10 kr. — Ustop za člane prost, za nečlane 30 kr. za osobo. — Za- četek ob 7. uri zvečer. — K tej veselici vabi naj-uljudneje odbor. — (Glasbeni klub v Kranji) ali pravilneje povedano: „Der Musik-Club" poslal nam je povabilo k slavnostnemu koncertu, ki bode povodom rojstvenega dne presvetlega cesarja v 18. dan t. m. ob 8. uri zvečer na vrtu g. P. Maverja ml. Cisti donesek namenjen je ubogim gimnazijcem na korist in spored obsega 10 prav lepih točk. Ko bi bilo vreme neugodno, bode koncert prihodnji dan. Kakor videti skrbljeno je za vse. Namen je lojalen in dobrodelen, spored lep, prostor ugoden, a vabilo je le nemško, kakor da je mesto Kranj blizu Franko-broda, ne pa na Gorenjskem. — (Na Bledu) bode v 16. dan t. m. velika slavnost na jezeru v proslavo rojstnega dne presvetlega cesarja. Zjutraj ob 9. uri maša na otoku. Popoludne od 3. do 4x/a ure godba v Lujizi-nej kopelji. Ob 4l/a uri tombola v hotelu Malluer-jevem. Ob 8. uri zvečer razsvetljava jezera. Vožnja na Mline z godbo v razsvetljenih čolnih. Serenada pred Petranom. Cisti donesek tombole namenjen je fondu za olepšanje Bleda. — (C. kr. kmetijska družba kranjska) bode iz letošnje državne subvencije za zboljšanje ovčarstva nakupila nekoliko ovnov iu ovac ukvi-škega plemena ter jih brezplačno dala takim gospodarjem, ki dokažejo v svoji prošnji, potrjeni od županstva in od cerkvenega urada, da a) že več let precejšnje število ovac redijo; b) daje njih kraj za ovčarstvo posebno ugoden, in c) da jih je volja dobljenega ovna najmanj 8 leta za pleme držati, in kolikor umno ovčarstvo dopušča tudi svojim sosedom za pleme prepuštati. Prošnje, potrjene po predsedniku dotične kmetijske poddružnice imajo se najpozneje do 15. septembra t. 1. pri c. kr. kmetijski družbi kranjski uložiti. — (Vabilo k veselici,) katero priredi Podmelška čitalnica v nedeljo dne IG. avgusta t. I. v spomin tisočletnice sv. Cirila in Metoda s j sledečim programom : 1. Petje: „Sv. Ciril in Metod", j — Hr. Volarič. — 2. Nagovor. — 3, Petje: „Do-I inovini", brenčeči zbor s samospevom. — dr. Ben. ' lpavic. — 4. Deklamacija. — 5. Petje: „Zvezna". ! — A. Nedved. — G. Igra: „Neinški ne znajo". — ; 7. Petje: „Luni". — 8. Šaljivi dvogovor: „Klobuček ; in cilinder". — 9. Petje: „Naša zastava", kor od Henske. — Začetek točno ob 8. uri zvečer. — Po-I sobna vabila se ne bodo razpošiljala. je stala skoraj zraven mene, pa sem jo pustil, godrnjal je Seo-kvi, in upiral svoje mrzlične oči v ugaslo oglje grmade. Prekleto sem lačen!... Ali hočem zopet poiskati kak korenček. Mandžur je nehote ustal, šel v grmovje, kopal v gostej travi in vrnil se na tratino z dvema korenčkoma Marijinega cvetu. — Da le imam vsaj kaj ugrizniti, zašepal je Seo-kvi, grizeč sladki koren. — Zakuri sedaj grmado, Seo-kvi, in uleži se, govoril je sam seboj Mandžur. Samotarstvo ga je naučilo govoriti s sam seboj na glas izraževati svoje misl}. Čez nekaj trenutkov je na tratini zaplamtel svetli ogenj. Minulo je nekaj minut in Seo-kvi je zaspal, položivši poleg sebe nabasano puško. Posled nji čas po njegovem begu se je v Seo-kvi-ji izvršila znamenita premena. Ko je srečno ubežal presledo-vanju okradenih tovarišev, udal se popolnem misli, da mora najti znamenito dolino Ula-Džana. Besede Lonhou-a so se pregloboko zasadile v njegovo srce in ložjane, da bi je bil mogel izruvati. Dolgo se je klatil od soteske do soteske, vedno iščeč priložnosti, da bi ujel živega rudečega volka. Vraže so paralizovale njegov razum. Mandžur je mislil, ako se mi posreči ujeti rudečega volka, se mu takoj izpolni vse, kar je pri- povedoval Lonhou in čudna soteska Ula-Džana bode najdena. Ta misel je pregnala vse druge misli in tlačila ga je kakor mora. Pozabil je na jed. Spal je slabo. Vznemirjevale so ga strašne sanje. Strašno se je shujšal in posušil. V onemoglej postavi z globoko udrtimi očmi, s spičastim nosom, upalim! lici bilo je težke spoznati prejšnjega zdravega žilastega vojaškega beguna. Požiral ga je notranji ogenj, — neizrekljivo hrepenenje po basnovitem bogastvu. Po cele ure je sanjal samo o tem, kako bi poiskal sotesko Ula-Džana in prisvojil si njene zaklade čudodejnega korena. Kakor bi prejšnjega strahu ne bilo v njem'. Nehal se je bati biti sam v divji gošči napolneni ž zvermi. Nič se ni dosti zmenil zato, da bi ga utegnile raztrgati. Vsak večer je pokojno zaspal zraven goreče grmade. Navadno je že ogenj ugasnil proti polunoči, pa Seo-kvi je še dalje spal, ne da bi se bal kakega napada. Sreča mu je varovala življenje. Od kar se je odločil od svojih tovarišev, še ni prišel v nobeno nevarnost. Zdelo se mu je celo, kakor da ni mogoče, da bi ga napala kaka zver, kajti sam božestveni Fo varuje svojega izvoljenca Maud-žurja iz mesta Girina. (Dalje piih.) Telegrami „Siovenskemu Narodu": London 13. avgusta. Uradni list objavlja odlikovanja, ki so se podelila razstav-ljalcem, ki so se udeležili izumiteljiie razstave. Avstro-ogcrski razstavljalci dobili so dve zlati, štiri Breberne in osem bronastih svetinj. Peterburg 13. avgusta. „Graždanim" piše, da se carski dvor, sedaj bivajoč v Krasnoj em Selu, v 19. dan t. m. povrne v Petrov dvorec (Peterhof.) Zagreb 12' avgusta. Uradni list javlja, da se sklicuje deželni zbor v 30. dan septembra. Dunaj 12. avgusta. „Politische Correspon-denz" javlja: Bolgarski knez bil za svojega zadnjega bivanja na Dunaji osobno povabljen k manevrom na Češkem, katerih se bode tudi udeležil. Vest, da bode1'pri teh manevrih prisoten tudi kralj belgijski, ni resnična. Pariz 12. avgusta. Telegram v „Teinpsw poroča: V nekem predmestji v Odesi deset osob za kolero zbolelo. Na angleškem parobrodu, ki je v Mers-el-Kebiru v karanteni 4 osobe zbolele, jedna osoba umrla. — Na Španjakem včeraj 4500 ljudij za kolero zbolelo, 1700 umrlo. Marsoille 12. avgusta. Včeraj GG ljudij za kolero zbolelo, 17 umrlo. Sinila 12. avgusta. Pri mestu Lahore napravil se bode koncem tega leta ostrog za 56.000 mož. Vlada posvetuje so o organizaciji domaČe vojske. _ Rabile vesti. * (Iz t i ravan je ruskih podanikov iz Rusije) ni ostalo brez nasledkov. Iz Varšave se v tej zadevi poroča: Odgon ruskih podanikov iz pruskih pokrajin razvnel je tukajšnje nenemške delavce. Tako so preteklo soboto v bližnjem Zirardovu poljski tovarniški delavci na tihem sklenili, da bodo pregnali nemške delavce, katerih je v PoUskej, kakor sploh v Rusiji, jako veliko. Ko je pričel delo-pust, začeli so se poljski delavci v gostih tolpah zbirati, da bi nagnali nemške delavce. Redarstvo* misleč, tla se namerava „štrajk" je s j omoćjo vojakov Napravila red in kolovodje zaprla, be le pri za8lišavaoji slednih, /vedelo je oblastvo, kaj so nameravali. *(Povtipen inserat.) V nekem angleškem listu bil je nedavno naslednji inserat: Mlad čvrst mož, 5 čevljev in 0 palcev visok, išče mesta kot zet pri kaki pošteni obitelji. Poslano. ^TelzogriToljI-vo ! S to besedo začenja se anonsa v današnje) itllVlUđ, katera priporoča novo, po slavnem zdravniku dr. Pinkas-u izumljeno sredstvo, Koboraiitium (lase ustvarjajoča tekočina), katero je pri izpadanji las, plešcih, golohradcih (n osivelih že neverjetno m DO BO koristilo in doslej v svojih uspehih ni bilo še doseženo. Nečeino na dolgo in široko razkladati ter hvalisati to iznajdbo, kakor hi zaslužila temveč opozarjamo p. n. čitatelje na dotično MOMO in priporočamo poskusiti s teui sredstvom. Ako ne bi imelo uspeha, pripravljen je izumitelj denar brez ugovora povrniti. Tujci: 12. avgusta. Pri Nlonn: Friediuan i Dunaja. — Lndvig iz Celovca. — Gandolfo iz Reke. — 1'olak z Dunaja. — Tha-inirniia iz Banjaluke. Pri o v.-,: i: Hanusch z Dunaja. — Pojatzi, Gviln-hut iz Gradca. OJmirli so \ lij u bij nnI: 7. avgusta: Anton Kot, mizarski pomočnik, 37 let, Karlovska cesta št. 5, za jetiko. 8. avgusta: Adolf Milavec, c. kr. davkarski pristav, 27 let, Salendrove ulice št. (5, za plućno tuberkulozo. 9 avgusta: Josip Broikvar, hišnega posestnika sin, 4 mesece, Krakovske ulice št. 2fi, za božjastjo. 10. avgusta: Fran Hengthaler, mestni blagajnik, ! kr. Srebrna renta.......... 83 „ 45 „ Zlata renta........... 109 „ 16 „ :")°/0 marčna renta......... 99 „ 70 „ \kcije narodne banke....... 875 „ — , Kreditne akcije......... 284 „ 10 , London........ . 135 „ 15 „ Srebro............ — „ — „ Napol. ....... 9 n 91 V, n G kr. cekini.......... 5 „ 94 , Nemške uurke......... 81 „ 86 , i°/o držav ti« srečke iz i. 1854 960 gld 127 „ — „ Državne srečko iz 1 1864 100 gld, 168 „ — 4°/0 avstr zlata renta, davka prosta. . 109 „ 20 „ Ogrska zlata renta 4u/0 . , . t»8 „ 80 , B papirna renta 5% • ... 92 „ 35 „ ")e/w štajerske zemljišč odvez oblig . . 104 „ — „ Dunava reg srečke 5u/n . . 100 gld. liti , 50 , /.emlj. obč avstr. 4'/lu/„ '/-lati zast listi . 194 „ 75 „ Prior, oblig Elizabetine zapad železnice 116 „ 10 „ Prior, oblig Ferdinandove sev. železnico 108 „ 25 „ Kreditne srečke.....100 gld l'?9 n — „ iiudolfove srečke..... 10 , IS p 50 „ Akcije aii^lo-avatr. banko . 120 „ 98 „ 5C „ Trammway-društ velj. 170 gld a. v. . . 192 , 75 „ Podpisani si usojam uljudno naznanjati, da sem P otvor i 1 i sladičarski obrt ? na Turjaškem trgu št. 1. -j Ko sem I« \cč let delal pri najboljših obrtih take J v vrste, morem svojim čestitim p. n. naročevalccin za- J g gotavljati, da se bodem prizadeval opravičiti z dobrim, £ j; lepim In cenim blagimi zaupanje, ki se bode v roe ^, stavilo. — Ćastitim trgimem priporočam so za izde- \ '■- lovanje melisnih Jagod, redkinih in penastih ^ bonbonov in vseh družili sladic arij. — Kavno af ■r tako se priporočam za naročitve tort in tortnih % a naklad, kakor rudi vseh sladičarskih pekarstev ? . In vsakovrstnih bonbonov. ^ £ Proseč za mnoge uaročbe, se znamenujem rsj jij z velespoštovanjem x I (472-2» JOSIP TRAMPUŠ. I |" V L j u b 1 j a n i v avgustu 1885. J A Salicilna ustna voda, aromatična, upliva oživljajoče, zapreci pokončanje zob in odpravi slab duh iz ust. 1 velika steklenica fiO kr. Salicilni zobni prašek, splošno priljubljen, upliva zelo oživljajoče in napravi zobe blesteče bele, a 80 kr. ,404—B) P'odaja in vsak dan razpošilja zdravila s pošto na deželo: „LEKARNA TRNK0CZY" „ zraven rotovža v Ljubljani. j - Takoj delujoče Uspeh zajamčen. Weizof/iMjivo ! Denar dobi vsaki takoj povrnen, pri katerem osti!no moj sigurno delujoči ROBORANTITJM i \ (brado nslv;irjajoce sredstvo) i V,';.; „'i brez uspeha. Ravno tako sigurno pri . pleHtili. izpulili in osi\eIili liiseh. Uspeh pit ve.knitnem niočiem utreti ji zajamčen. Pošilja v steklenicah po 1 gld. 50 kr, iu v steklenicah za poskus po 1 gld. •T. Cjri'olieli v Hrnu. ¥~ IJishljtini se dobiva pri g. IMvuvdu .Ifahr-u t v Trstu Peter Slocovich, via Sjinita 13; v Gorici leknr C. Cris-toffolefti; v Reki lekar C. Šilhavtf, v Celji Fd. PelU; v Mariboru J. Martin:; v liorinji lekar G, Tromba. Tam se tudi dobi | E«lll t\i* fTiShiSi orijetitnlsko lepotilno sređitVO, ki «11 HvlfUf uar"ja nežnost, belino Iti obiluost telesa, odstranuje pego in hise cena 85 kr. :n&>~ Ni sleparija! (40-15) pride najceneje, kdor so obrne na ARNOLOA REIFA, D1AJ, I., PE8TAL0ZZ10ASSR 1, najstarejša tvrdka te vrste. (698—46) Natančneje izpovedbe in prospekti zastonj. Ptujska vina. 1884. leta malo rezno....... gld. 8 do 12 1883. „ milo in lino....... ., 13 „ 18 1884. „ i^ar-vino svitlorudeče ... „ 11 „ 14 pravi vinski Jesih........ „ 11 „ — prodaja na hektolitre C313—12) J oh. Kravagna v P tuj i. __________in priporočba. xx S sledečim naznanjam uljudno slavnemu p. n. ^ S}( občinstvu, da sem kupil od mojega očeta gospoda /\ W Krnesta Sirce x trgovino I z raznovrstnim blagom, a \t/ Dolgoletna zvedenost in pa za to podvzetje AV potrebni kapital dajeta mi poroštvo, da mi bode W mogočo v vsakem obziru ustreči zahtevanju ča- w stitega občinstva. 5r V Žavci, dno 20. julija 1*85, (,74-i) JOSIP SIRCA. ^ Marijinceljske | kapljice za želodec, nepreseŽBO izvrstno zdravilo zopei vse bolezni v želode!, ; .....Ch^^i in nepresežno zoper neslast do Jedi, slabi želodec, smrdečo sapo, napihne-nje, kislo podiranje, ščipanje, katar v želodci, zgago, da se ne nareja pesek in pšeno in slez, zoper zlatenioo, gnjus in bljuvanje, da glava ne boli, (če izvira bolečina iz želodca), zoper krč v že-lodci, preobloienje že-lodoa z Jedjo ali pijačo, črve, z"pcr bolezni na vranici, Jetrah in zoper zlato Hi žll°- oitiA'-iiii ssalograi Lekar f. Ilr»ily> Kremsier, Moravsko. .Jodna sklenica z navodilom, kako se rabi, stano .li kr. Prave ima samo: V Ljubljani: lekarna Gabriel Piccoli, na Dunajske j cesti; lekarna Josip Svoboda, na Preširnovom trgii. V Novem mestu: lekarna Dom. Kizzoli, lekarna Josip Rergmann. V Postojni: Anton Le ban. V Gorici: lekarna A. de G i ronco li. V Ajdovščini: lekarna Michael Guglielnio. V Celji: le!;ar J. Kupferschmied. V K ra n j I lekar D r a g. Ša vui k. V Kamniku: lekar Josip Močnik. V Kad ovij ici: lekar A. R oble k. V Sež.ini: lekar Ph. Kitschel. V Črnonilji: lekar Ivan Plažek. V Školjej Loki: lekar Karol Fabiani. V Reki: lekar A nt. Mizzan. Ker se v zadnjem času nnš Izdelek posnemlje in ponareja, zato prosimo, naj se kupuje samo v zgoraj navedenih salogah in pazi naj se osobito na ta znamenja: Pravo Marijinceljske kapljice za želodec morajo imeti v sklenico vtisnene besede: Echte Mariazeller Magentropfeo — Kradjr A Dostal — Apotheker, sklenica mora biti zapečatena Z našim origiinlnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba Marijinceljske matere božje, mora biti poleg te podobe utisneno sod-nijsko spravljeno viirs!v /.iiameMje in zavoj mora biti zapečaten z našim vitrslvenim /. >>mh«'-njciii. Izdt;lki podobnega ali istega imena, ki nč-majo teh znakov istinitosti, naj se zavržejo kot ponarejeni in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo sodnijski kaznovani izdelovalci in Prodajalci. (i»0—27; er?/% r vo avsti. tovarniško društvo za izdelovanje lurij, oken in tal. Dunaj, IV., Heumuhlgasse 13, ustanovljeno 1.1817. pod vodstvom II. JI A It K E HT-a. priporoča bogato zalogo narejenih durij in oken z oboji vred. mehkih ladjinih tal in hrastovih ameriških friznih in parketnih tal. Ta tovarna je v stanu vsled svoje velike zaloge suhega lesa in že narejenega blaga v kratkem času preskrbeti tega blaga, kolikor se naj ga tudi potrebufe. Vsprejema izdelovanje velikih hišnih vrat, oprave za vojašnice, bolnišnice, šole, pisarne itd. itd., poleg tega vsakeršna lesena dela (162-12) katera se izdeluieio s stroji po predloženih načrtih ali modelih, izvzemši sobnega pohišja. lzdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne". LR6