DECEMBER
16	Č Ev^ebij
17	P Kv.-Flčrijan+.©
18	S Kv.-Gracijan +
19	N 4. Adrentna
20	P Julij
21	T Toraai
22	S Sjervul
23	č Viktorija
24	P Adam in Era + 21 S Božič
28 X Ned. po Božiča
27	P Janez Evan p.
28	T Nedolžni otroci
29	S Tomaž Kant.
30	C Libcrij
31	P Silvester +
Amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
o: Za nero to narod — ta pravico in resnico — od boja do imagei
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; & P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V D ENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian Organizations)
ŠTEV. (NO.) 242.
CHICAGO, ILL., PETEK, 17. DECEMBRA — FRIDAY, DECEMBER 17, 1937
LETNIK (VOL.) XLVI.
Japonce neprijetno osupnila resnost, s katero zre Amerika na nedeljski incident. — Najbolj jih spravil v zadrego Rooseveltov apel na cesarja samega in ta utegne povzročiti padec japonske vlade. — Japonci si prizadevajo, da potolažijo Ameriko.
Tokio, Japonska. — Do
skrajnosti je presunilo in vznemirilo Japonce, ko so videli, kako veliko resnost posveča Amerika usodnemu nedeljskemu dogodku, ko se je potopila njena ladja Panay. Kaj takega niso pričakovali. Domnevali so, da bo njih izraz "globokega obžalovanja" zadostoval in bodo Zed. države ta incident pozabile, kakor so pozabile že par drugih ža-lilnih incidentov tekom sedanje vojne na Kitajskem; ako jim povrhu Japonska še obljubi, da bo plačala popolno odškodnino za izgubljeno ladjo, se bodo Zed. države pomirile, so mislili. Vse to je Japonska vlada tudi storila, vendar Amerika še vedno nt pomirjena, marveč ravno nasprotno, njeno ogorčenje raste od dne do dne bolj, in to je Japonce neprijetno osupnilo in zmedlo.
Najbolj jih je zadelo to, ker se je predsednik Roosevelt, kakor včeraj omenjeno, obrnil naravnost na japonskega cesarja in na to najvišje mesto apeliral, da se da Ame^ riki popolnoma zanesljiva garancija, da se taki incidenti v bodoče gotovo ne boclo več ponovili. Ta poteza Roosevel-ta utegne povzročiti padec japonske vlade. Vlada je namreč odgovorna za čin, ki se je izvršil proti Ameriki, in posledice tega čina bodo, da se bo nekako oskrunila za Japonce sveta in božanska osebnost cesarjeva, ako bo ta prisiljen, zagovarjati se in prositi odpuščanja; kdor privede cesarja v tak nizkoten položaj, je vreden kazni, in kasen za vlado bo ta, da bo morala odstopiti.
Splošno se domneva, da Rooseveltov apel na cesarja temu sploh predložen ni bil, marveč so ga zadržali visoki vladni uradniki. Zato zdaj tako hite z opravičili in ponižnimi izrazi obžalovanja, da bi 8Pravili Ameriko v dobro vo-j Ijo, predno bi res prišla zade- • va do cesarja samega. Obljub- i Ijeno je Ameriki že, da se bo med Japonci zbral sklad, s katerim se bo zgradila enaka tedja, kakor je bila Panay, ter »e bo poklonila Ameriki. Poteg uradnih vladnih opravičil, se te izražajo Ameriki tudi od civilnega prebivalsta. Tako je v sredo obiskala ameriškega Poslanika delegacija sedem Šolskih deklfc, pri čeme,t je ijih voditeljica izjavila, da "japonske ženske ne najdejo dovolj besedi, s katerimi bi mogle izraziti zadostno opravičilo." Pripravlja se celo jav-m> ljudsko zborovanje, pri katerem se bo narod poklonil ameriški zastavi in se bodo istočasno izkazale vojaške ča-8ti tistim, ki so bili ubiti pn nedeljskem incidentu.
Težko je verjetno, da bi ti i?razi čustev toliko vplivali na ameriško vlado, .da bi odsto-
ZAHTEVE
JEKLARJEV
Obrnili se na kongres, da se ta zavzame za delavstvo.
Pittsburgh, Pa. — Konvencija odbora CIO unije jeklarskih delavcev je v sredo. o-dobrila sklep, da se poveri ek-sekutivnemu odboru moč, da zahteva od jeklarske industrije zvišanje plač. Druga resolucija, ki je bila sprejeta, zahteva od kongresa, naj še tekom tega zasedanja odobri znesek miljarde dolarjev, da se bodo lahko nadaljevala re-lifna dela za brezposelne do konca junija. Tretja resolucija pa se glasi, da kongres sprejme zakon, s katerim se naj u-vede splošni šesturni delavnik in 30 urni teden za vse industrije v meddržavnem prometu, ne, da bi se zato kaj znižale plače.
-—o-
BURNE VOLITVE NA FILIPINIH Manila, Filipini. — Zadnji torek so se vršile na Filipinih prve splošne volitve po novi filipinski ustavi in ob tej priliki so imele tudi ženske prvikrat volilno pravico. Volitve pa so bile na nekaterih kra-1 jih prav burne in so bile v nemirih ubite tri osebe, ranjenih pa sedem. Eden incidentov se je pripetil v mestu Ca-j piz, kjer je neka ženska zabodla nekega moškega. Pri volitvah se je za razna vladna mesta poganjalo skupno 144 kandidatov.
-o-
JUDOVSKA IMENA MORAJO IZGINITI Berlin, Nemčija. — Podje^ tja, ki nosijo v svojih imenih še kako sled po Judih, morajo ta premeniti, in sicer do 1. marca. Tako se glasi ukaz, izdan pretekli torek od ministra za gospodarstvo, Goerin-ga. Istočasno je iz izdan ukaz, da se morajo vsi javni uradniki, ki stanujejo v kaki hiši, katera je v judovskih rokah, izseliti; stroške za selitev jim bo plačala država.
-o-
PREVEČ ČISTO POMITA OKNA
McCook, Nebr. — Mrs. Peter Karthauser mora biti izredno izurjena v pomivanju oken. Zadnji torek je v svoji hiši tako temeljito očistila okno ob cesti, da je šipa postala nevidna, in tako je neki pes skočil naravnost skozi njo ter obsedel v sobi.
OGRSKA - PLA-ČALA0BR0K
Prva država, izvzemši Finske,
ki se je spomnila na svoj
do1*-
Washington, D. C. — Končno se je še ena evropska država toliko vzbudila, da se je zavedla svoje častne dolžnosti in je plačala svoj obrok na vojni dolg Ameriki. Ta drža va je Ogrska. Precej presenečenja je vzbudil ogrski poslanik, ko se je v sredo oglasil pri državnem tajništvu ter objavil, da je njegova država poslala ček za $9,800, kar je polletni obrok na dolg. Znesek sicer ni velik in si Amerika ne bo dosti opomogla z njim, vendar pa kaže vsaj dobro voljo. Tako je Ogrska prva država, ki je poleg Finske kaj plačala od leta 1932 na svoj dolg.
OBNOVITEV DELAVSKE KONFERENCE
Pittsburgh, Pa. — Prihodnji torek se ima obnoviti konferenca med zastopniki CIO in del. federacije. Kakor pa se more sklepati iz razpoloženja, ki je vladalo med konvencijo odbora jeklarske CIO unije, ki se je te dni vršila tukaj, ni dosti upanja na spravo. Govorniki so namreč ostro kritizirali in obsojali Greena in njegov odbor.
POTOPITEV PANAYA NE VZNEMIRJA ITALIJE
Rim, Italija. — Fašistično časopisje ne kaže nikakega razburjenja nad nesrečnim dogodkom na Kitajskem, ko je bila potopljena ameriška ladj a Panay. Med ubitimi na ladji je bil tudi neki italijanski časnikar, kar pa ne smatrajo Italijani za vzrok vznemirjenja. Splošno se opisuje dogodek kot "nezgoda," ki jo je povzročila vcjna in katere je kriva "tema," dasi se je incident pripetil nekoliko po poldnevu. Nekatere poročila celo vedo povedati, da je Panay prvi streljal na japonske aeroplane.
-o-
AMERIŠKE LADJE OSTALE NA KITAJSKEM
Washington, D. C. — Poleg potopljenega topovskega par-nika Panay so imefle jZed. države na Jangce reki na Kitajskem še pet drugih podobnih parnikov. Kljub nesrečnemu incidentu je teh pet ostalo še tamkaj in nadalje izvršujejo svojo službo.
KRIŽEMJVETA
—	Gibraltar. — Vodstvo španskih nacijonalistov je od-redilo zatvoritev meje proti Gibraltarju in prestop ni dovoljen nikomur, izvzemši par delavcem, ki so zaposleni na Gibraltarju. Sodi se, da je to znamenje bližajoče se ofenzive.
—	Berlin, Nemčija. — Glasilo Hitlerjeve garde je zadnji torek objavilo dolg članek, v katerem je svarilo nemške fanatike, naj ne skušajo ovirati praznovanja božiča in postavljanja božičnega drevesca, češ, da to ni krščanski, marveč stari germanski praznik.
—	Bruselj, Belgija. — Glasom poročila nekega tukajšnjega lista bo bivši belgijski min. predsednik, van Zeeland, v par dneh odpotoval v Washington, da se tamkaj posvetuje o načrtu za odpravo mednarodnih trgovinskih ovir.
-o-
VLADNA POMOČ CHICAGI
Chicago, 111. — Kakor govori poročilo iz Washirigtona, je predsednik Roosevelt o-dobril nadaljnji znesek 2l/a milijona dolarjev za pomoč Chicagi pri izboljšanje njenega letališča. Z enim zneskom, ki je bil že prej odobren, dobi Chicago v ta namen 41/a milijone.
-o-
Tiste družine, ki imajo katoliško časopisje v svojih hi šah so trdnjave katoliške miselnosti.
UPANJE NA
AMERIKO
Japonsko-ameriška napetost za Anglijo dobrošla. — Utrditi namerava svojo posest Hong Kong.
London, Anglija, -r- Dočim kaže Anglija na videz ogorčenje nad počenjanjem Japonske na Kitajskem, ki je izzvalo sedanje napetost med Japonsko in Ameriko, ji je pa v resnici položaj, ki je nastal, precej dobrodošel. Poraja se ji namreč upanje, da se bo Amerika toliko razburila, da bo pomagala Angliji pri o-strejših nastopih v Orientu, kjer so njeni interesi skrajno ogroženi.
Anglija vidi, da ne more več čakati z odločilnimi koraki, ako si hoče ohraniti svoj prestiž. To mnenje se javno izraža tudi že v parlamentu, kjer se zahteva, da Anglija ojači svojo obrambno silo na Kitajskem. Tako se pričakuje, da bo poslanih več angleških bojnih ladij v nemirno ozemlje, in istočasno nameravajo utrditi svojo kolonijo Hong Kong na jugu Kitajske. Zanesljiva znamenja namreč kažejo, da imajo Japonci v načrtu napad na Kitajsko tudi od južne strani, pri Kantonu, s čimer bi prišla omenjena angleška posest v veliko nevarnost.
-—o-
PLAČE SE JIM NE BODO VRNILE
Chicago, 111. — Sredi najbolj temne depresije, v letu 1932, so tukajšnji aldermani glasovali, da se vsled stiske, v kateri je bilo mesto tedaj, znižajo plače njim in enako tudi drugim mestnim uslužbencem. Ko so se časi nekoliko izboljšali, pa so se gospodje začeli kesati svoje velike požrtvovalnosti in so v letu 1935 vložili tožbo za povrnitev odtegljajev. Sodišče pa je njih zahtevo zavrnilo in zadnji torek je izdalo enak odklonilni izrek tudi za druge mestne u-službence.
iz Jugoslavije
Veliki vlomi v okolici Moravč, radi katerih so bili razni posestniki prizadeti za najmanj 20.000 Din. Vlomilska družba se je skrivala pri neki posestnici. — Koroški Slovenci za svoje pravice. — Druge vesti.
nih garancijah. Kakor se slišijo glasovi iz Washingtona, namerava naročiti predsednik Roosevelt ameriškemu poslaniku v Tokio, naj zaprosi za avdijenco pri cesarju in mu ob tej priliki osebno še enkrat predloži predsednikov apel. Po mednarodnem pravu je poslanik do avdijence upravičen,
KRALJ KAŽE ZANIMANJE ZA ZNANSTVO
Belgijski kralj Leopold se je nedavno udeležil proslave stoletnice rudarske fakultete univerze v mestu Liege, Belgija. Gornja slika ga kaie, ko je ob tej priliki gledal skozi neki aparat v laboratoriju univerze.
Pestra družba
Ljubljana, 23. nov. — Od maja tja do srede julija letos so bili dnevno večji in manjši vlomi prijavljeni moravškim orožnikom in tudi drugim bližnjim orožniškim postajam. Zaznamovanih je bilo do 25 vlomov pri raznih posestnikih v moravški okolici. Nekaterim so vlomilci pobrali mnogo suhega mesa, masti, slanine in drugih živil. Vlomilci so ljudem napravili najmanj do 20.000 din škode. Danes pa je prišla pred mali kazenski senat prav pestra in mlada družba s staro posestnico, ki je dajala svojim sinovom in dvema drugima vlomilcema potuho in je bila sama deležna raznih dobrot. Najagilnejši je bil Ferdinand L., rojen na Westfall-skem, pristojen v Št. Jernej na Dolenjskem. Pomanjkljiva vzgoja ga je napravila zločinca. Nan-de je vlamljal povsod okoli Moravč, zatekal pa se je k posestnici Franci v Hrastniku pod Lim-barsko goro. V hlevu je imel kar veliko zalogo blaga. Prinašal je na dom kilograme mesa, masti in svinjine. Njegov kompanjon je bil Polde P. iz Velikih Lašč. Z nasveti mu je pomagal Dolfe P., sin posestnice France, ki je tudi sodeloval pri tatvinah. Manj udeležen je bil Dolfetov brat France. Franca P., posestnica je vse tičke lepo gojila na svojem domu. Posestnici je mož umrl v Ameriki. Nande pa je v zgodnji mladosti izgubil očeta-rudarja in mater.
Mnogih tatvin so bili osumljeni. Glede 10 vlomov je bila kazenska preiskava ustavljena proti obtožencem. Na zatožno klop pa so prišli zaradi 15 večjih in manjših vlomov po morav-ških in drugih naseljih. Škodo cenijo na 10.900 din. Nande je vse vlome in tatvine priznal, tudi Polde je priznal. Ostali so vsa inkriminirana dejanja zanikali. -o-
Apel Koroških Slovencev
Ljubljana. — Oktobra je celovški "Koroški Slovenec" začel izdajati prilogo v nemškem jeziku, kjer priobčuje daljše delo anonimnega pisatelja o manjšin ski načelnosti. Za pisateljem se skriva znan slovenski kulturni delavec v Avstriji, ki že več desetletij stoji na odgovornem mestu. Koroški Slovenci so se odločili za ta korak, ki morda predstavlja zadnji apel na nemško vest Avstrijcev, da bi dunajsko vlado moralno prisilili do izpolnitve že tolikokrat danih obljub. V uvodu k prvi prilogi uredništvo poziva vlado, naj nauk, ki ga je Dunaj doživel ob zlomu velike Avstrije, koristno izrabi tam, kjer se ji nudi prva prilika, namreč na Koroškem.
Delo razodeva veliko življen-sko izkustvo in evropsko kulturo. Očividno hoče zbrati predvsem vse človečanske in kulturne dokaze za upravičenost narodnih šol. Največja rana Koroških Slovencev so namreč neslovenske ljudske šole, ki naj bi bi-
le temeljno izživljanje našega naroda, pa so njegova potujče-valnica.	(TORD)
-o-
Nesreča Z Javornika na Gorenjskem so pripeljali v ljubljansko bolnico 27 letnega delavca Otona Gerdelja, ki je bil zaposlen v tovarni pri proizvodnji žice. Med ! delom mu je močna žica zai-ezala globoko rano v levo nogo in mu ! prerezala vse kite. Tako je Ger-delj v nevarnosti, da mu bodo morali odrezati nogo.
Tatvine in drugo
Iz Št. Jerneja na Dolenjskem poročajo: Tatvine so letos spri-šo slabe letine zelo pogoste. Mnogim posestnikom so uzmovi-či odnesli pridelke kar s polja. V župnišču so pokradli koruzo in celo iz spovednice je neznan dolgoprstnež odnesel zaveso. — Krka je letos že 18 krat poplavila roj sko in dramsko polje in uničila ondotnim posestnikom skoraj ves pridelek in jesensko setev.
Smrtna kosa
V Ljubljani je umrl Albin Prepeluh, ravnatelj in solastnik Blasnikove tiskarne, ugleden delavec ter priznan časnikar in 1 publicist, star 57 let. — V Trbovljah je umrla Kristina Ku-kenberg, posestnica in gostilni-čarka. — V Ljubljani je umrl 1 Vlado Kneisel, učitelj in rezervni podporočnik.
-o-
Žrtev avtomobila
Z opeko naložen tovorni avto je vozil iz črnuške opekarne po banovinski cesti proti Sv. Jakobu. V kabini avtomobila je sedel šofer, pomagač in še en delavec, drugi delavec je pa sedel zadaj na opeki. Pri Grčarju na Ježah se je šofer hotel ogniti neki kmetici, ki je na zapravljičku peljala mleko v Ljubljano, a je zavil preveč vstran, da se je avto prevrnil. V kabini sedeči potniki so se rešili, delavca ki je sedel zadaj na opeki je pa zasulo in je dobil tako hude poškodbe, zlasti je bil poškodovan prsni koš, da je na mestu izdihnil. Bil je to 22 letni Ferdinan Kozlar, doma iz Crešnjevcev okraj Murska Sobota.
V prepiru
V Brniku na Gorenjskem so neki fantje v prepiru ustrelili 29 letnega Franceta Zorma-na v hrbet. Njegovo stanje je bilo po strelu tako nevarno, da so ga morali nemudoma odpeljati v ljubljansko bolnico.
Bolezen se širi
V peškem kotičku morav-ške doline se je nedavno pojavila škrlatinka. Oblastva so izdala stroga navodila, da se ta nevarna bolezen med mladino čimprej ustavi. Bolezen se namreč z neverjetno naglico širi in so oblastva morala zapreti nekaj hiš.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Petek, 17. decembru 19^.7
Amerikanski Slovenec
Prvi in najstarejši slovenski lis.t v Ameriki. Ustanovljen leta 1891,
Izhaja vsak dan razun nedelj, pone-dcljkav in drttrvov po praznikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
NasTav ufMnišm in uprave: 1849 W. Cermak R'd.,Chicago Telfefbti: CANAL 5544
Za čelo leto Za pol leta J5* četrt leta
NarCSnina <
________________$5.00
_____________2.S0
_________________________________ 1.50
Zi'cU(&gtt, Kanado in Evropo:
Za celo leto -----------------------46.00
Za plol letft »t,.........................- 3.00
Za «etrt leta .......—--------------1-75
Posamezna Števila ------.--------— 3c
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year --------------------
For half a year -------------
For three months
..$5.00 _ 2.50 _ 1.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year -----------------------$6.00
For half a year-----------------3.00
For three months_____________L75
Single copy -.........—----------------- 3c
Dopfe! VSSttega pomena za hitro objavo morajo biti d*poslarJ na uredništvo vsaj fian fn pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do Čett&a ffopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo Vrača.	_
fcfltereflt 9s second class flitter Noretnber 10, 1925, at the post office at ChlKfga, IllinOTs, under the Act of March 3, 1879. __
NAŠ NAROČNIK. IZ PENNE PIŠE
J. M. Trunk:
In še Emile Zola
i ■*»..
"Nihče ne bo zahteval, niti ne more zahtevati, da bi kak film podal kritičen životopis kakega junaka, katerega film prikazuje. To je zadeva kritičnih životopiscev, ampak še pri teh se slika razločuje od slike, ker je pač pri ži-votopiscu odločilno za predsodbo bolj stališče in nazira-nje, ne toliko objektivna resnica. Vsak film stane težke denarje. Kdor film producira, mora pred vsem gledati, da se pokrijejo stroški in se še kaj zasluži. Prevladuje to-raj ozir na efekt, na privlačnost, ker tako le se pride do stroškov. Film "Knight without armor" prinaša prizore iz zadnje ruske revolucije. Ozira se na obe strani: beli streljajo in rdeči streljajo, le vrlo kritičen opazovalec utegne priti do pravilne presodbe. Film je prinesel Pa-steurja in kardinala Richlieua. Ampak to ni resnični Pasteur, ni pravi Richelieu, film dodaja ali jemlje. Ampak koliko je kritičnih opazovalcev, ki bi zamogli, znali in tudi hoteli ločiti, razbrati, presoditi ? Seve bi film ne smel po-tvarjati. Ampak to je kočljiva zadeva, ko gre za efekt in za denar. Junak postane pri gledalcih junak, če se poka-zuje kot junak, dasi ni bil ravno tak junak, ako gre za zgodovinsko osebnost.
Jasno se vidi to prav pri nas v malem krogu in na "junaku" Emile Zola. Ivan Molek je zelo vzhičen in je sunil v rebra katoliško cerkev radi indeksa, in še bolj vzhičena je Mary Jugg in opominja: "If it is playing in your neigh- ^ borhood and you have not seen it, place it on your "must" ■ list". Upajmo, da bodo mnogi prišli, gledali in odšli. Pri vseh ne bo tako. Ako je v filmu Zola "junak", postanejo "junaški" tudi njegovi spisi. Res vidim notico, da celo nekje na deželi vse zahteva spise Zola. Zola ni bil "an apostol of Truth", kakor hoče Mary Jugg dopovedati či-tateljem "Prosvete", pač pa je bil, kakor sam pravi,^ apostol materializma, in ni nobeno čudo, da so tudi naši materialist vzhičeni, ko jim film pokazuje tega apostola kot — junaka.	. • .1
Že prvi spis je Zolu prinesel ime. Ampak Browning imenuje to prvo novelo a "scrofulous French novel". Pri drugi kritiki vidim: "It was, after all, by no typographical error but by a shrewdly elaborated advertising campaign that the immoral Nana became the "immortal "Nana."
Baje je Zola pisal o človeku, kakršnega je videl, in opisal življenje, kakršno je. Jean Carrere Zolu to pripusti, pa le sodi in sodi pravilno:
Unbalanced men, scoundrels, thieves, prostitutes, drunkards, stupid dreamers, unhealthy peasants, degraded workers, unclean bourgeois, cowardly soldiers, avaricious ministers, feeble artists, hysterical priests — all this is offered to us as a mirror of human nature. Not a single great man, not an elect soul, not a noble and strong individuality, not a hero—that is supposed to be the measure of our time. No joy, no triumphant effort, not a single healthy development—this is a picture of our life. We are promised a world and we get a hospital. Surely this is incredible ignorance or incredible perversity.
Ampak roka roko umiva, in materialist hvali materia-lista Zola, dasi gazi ta po gnoju. Tudi v Lourdes je šel ta Zola, "whence" kakor pravi Mary Jugg, "had come stories of the miracles that were performed by the Catholic Church." Pravi šment mora biti ta katoliška cerkev, da zna celo čudeže delati, kakor bi kdo s prsti počil, in kakor trdi ta Mary Jugg. In Zola je šel v Lourdes, pa ni mogel sfiksati te katoliške cerkve, in v Lourdesti "dela" ta katoliška cerkev še danes čudeže, in Mary Jugg gre lahko tja, da jih vidi, in bi morda ona sfiksala to šmentano cerkev, in zagotovim jo, njena slava bi daleč prekosila slavo tistega umazanega in v filmu junaškega Zola.
O kakovosti filma "The Life of Emile Zola" sem že nekaj zapisal, filmski Zola ima lahko dobre poteze, ko se potegne za nedolžno preganjenega, ampak kak filmski Zola »i noben zgodovinski Zola, le velik junak je, ker je bil tudi -i* materialist, in to je prijetno mazilo za včasih zelo suha materialistična grla.
Pittsburgh, Pa.
Prvič se po več letih zopet oglašam v našem priljubljenem listu Amerikanskem Slovencu. Sedaj, ko je naš Father Rev. Kebe na slovenski župniji v Pittsburghu, sem se tudi jaz vzbudil ter se vsaj vsako tretjo nedeljo peljem tja k slovenski cerkvi, kjer sem se že z več našimi rojaki pobližje spoznal. Tako sem med drugimi prišel v dotik tudi z mojim prijateljem in sošolcem iz mladih let z Geor-gem Weselichem, ki me je kaj kmalu obrnil, da sem postal naročnik tega lista. Sedaj sem se pa že popolnoma privadil ob nedeljah tja hoditi," da že težko čakam sobote večer in mislim, koga od znancem bom drugi dan zagledal pred cerkvijo.
Med drugim mi včasih prihaja na misel tudi to, ko sem bil pred 18 leti naročnik Ameri-kanskega Slovenca in sem takrat v Pittsburghu in okolici kolektal za nove zvonove v Adle-šičih, dočim so bili drugi kolek-torji raztreseni po drugih mestih v Ameriki. Takrat sem se s par dopisi oglasil v Amer. Slovenca. — Toda dragi prijatelji in čitatelji, kaj mislite, kdo je tedaj dal povod za kolektanje novih zvonov. Nihče drugi, kot nam Adlešičanom in starejšim izseljencem Slovencem še dobro poznani in še vedni naš prijatelj g. župnik Ivan Šašelj, sedaj župnik v pokoju. — Da res, gospoda Šašeljna, ki nas je pred leti vedno seznanjal s svojimi dopisi v Amer. Slovencu z našo staro domovino, bi kmalu izgubili iz spomina. Pa je name nil slučaj, da sem se spoznal : Ignacom Podvasnikom, kateri je bil kot natakar v gostilni pri Tomšiču in pozneje začasno pri danes dobro znanemu gostilničarju Jožetu Šproharju. — Kakor mi je Podvasnik pripovedoval, je bil on ministrant pri novi maši č. g. Šašeljna, katero je daroval v Mokronogu. Neka ko pred enim letom sva jaz in Podvasnik pri pogovoru sklenila in pisala g. Šašeljnu. (G. Ša šelj je mene krstil in sem k nje mu hodil v šolo h krščanskemu nauku; on me je tudi poročil in krstil moja otroka). Ko sem prejel od njega odgovor, sem bil ginjen do solz, zlasti ko sem bral, da je bral častitljivi in priljubljen starček sv. mašo za me in mojo družino in sicer ravno na božični dan, kakor tudi za Mr. Podvasnika in njegovo družino. — Pa, g. Šašelj ni priljubljen samo slovenskemu narodu, ampak ima tudi zasluge za slovensko literaturo. Da je temu res tako, naj tukaj sledi izrezek iz mesečnika "Živalica":
"Delo ki zasluži vse priznanje. — Znani zbiralec naših pregovorov, g. Ivan Šašelj, župnik
Ti reki doslej še niso bili nikjer zbrani in ne objavljeni skupaj, čeprav to nedvomno zaslužijo. Delo požrtvovalnega župnika, ki preživlja večer svojega življenja pozabljen na deželi ob skromni pokojnini, zasluži vse priznanje Ob tej priliki se mu iskreno zahvaljujemo za lep prispevek, ki ima literarno vrednost in ki ga bodo naši čitatelji, ljubitelji živali, tudi znali ceniti. Pisec se je odrekel nagrade in prepričan naj bo, da bomo znali pravilno ceniti njegovo požrtvovalnost."
To je torej dokaz, kako se ceni požrtvovalnega človeka. Ako bi pa kateri želel razveseliti našega g. I. Šašeljna z malim dopisom, naj mu piše na naslov: G. Ivan Šašelj, pošta Velika Loka, Slovenija, Jugoslavija, Eu-rop.a
Vsem naročnikom in bralcem Amer. Slovenca vesele božične praznike in srečno zdravo Novo leto!
Nikolaj Skube -o-
DRUŽBA SV. RAFAELA POTRJUJE PREJEM ZBIRKE ZA REVEŽE PRI-ZADETE OD TOČE IN POPLAV
Ljubljana 29, nov. 1937.
Družba sv. Rafael^ je hva-ežno prejela ček za $322.68, katera svota je bila nabrana za prizadete kraje na Dolenjskem ob priliki vremenskih nezgod. Omenjeni znesek bomo nakazali tozadevnim žup-nim uradom, da se pravično med prizadete razdeli.
Odboru pomožne akcije, kakor tudi nabiralcem iskrena hvala. Družba sv. Rafaela pa se bo vsem še javno zahvalila v ljubljanskem "Slovencu". Z domovinskimi pozdravi za Družbo sv. Rafaela nam. predsednika:
P. Kazimir Zakrajšek
NOVICE IZ DETROITA
Detroit, Mich.
gih dobrih strani še tudi to, da sprejemajo vanj tudi mož« ;n sicer kot častne člane. Eiden tak večer je bil tudi poročevalec navzoč. Pa sva se jaz in Charlie Perushek bolj spodnjega štuka" držala, ker bi naju, če bi čepela poleg žensk, preveč ušesa bolela, kajti te ga bijejo brez mare^ le. Več o tem klubu bom poročal enkrat prihodnjič, za sedaj samo zakličem: Živel šivalni in paralni klub!
Moram tudi poročati žalostno novico, da je namreč za vedno zatisnil -svoje oči naš dobri faran Joseph Miketich v starosti 67 let. Bolehal je nekako eno leto in pol. Bil je dober katoličan, kakor tudi naročnik Amerikanskega Slovenca. Protiverski listi niso zahajali v njegovo hišo. Kakor-šno življenje, taka smrt. Zapušča žalujočo soprogo,dva sina, pet hčera, trinajst vnukov in vnučic, katerim izrekam moje sožalje.
Nadalje poročam, da sem prejel stenske koledarje Ame-rlkanskega Slovenca, katere sem razdelil pri cerkvi. Kdor ga pa še nima, naj se za njim pokimra na mojem domu na 354 Geneva. — Vesele božične praznike in srečno novo leto vam želi
Poročevalec
OD DRUŠTVA MARIJA POMAGAJ ŠT. 78. KSKJ.
Chicago, 111.
Uljudno so vabljene vse članice omenjenega društva, da se udeležijo prihodnje mesečne seje v nedeljo 19. decembra. Zapomnite si, da je to letna društvena seja in volitev odbora za prihodnje leto. Na tej seji se marsikaj novega preuredi. Slišale bote kako je naše društvo napredovalo to leto. Zato cenjene članice, brez izgoyor'a vse na sejo v nedeljo. Sedaj je qas, da vsaka pove svoje mnenje, ne pa potem godrnjati, da to pa to ni prav, tako pa tako bi moralo biti. Vsaka ima besedo za v korist društva. Torej na-svidenje v nedeljo.
Karoline Pichman, preds.
SMRTNA KOSA V LORAINU Lorain, O. Dne 30. novembra je smrt pretrgala nit življenja mojemu dobremu prijatelju g. Jožefu Podpechriiku, ki je umrl v starosti 60 let. Pokopan je bil po katoliških obredih dne 3. decembra s sv. mašo za-dušnico, kakor je bilo že na kratko poročano. — Pokojni je bil rojen na Jesenicah na Gorenjskem leta 1877 iz dobre katoliške družine; po domače so mu rekli Dindelnov Pepe. — Pokojni Jože je bil naprednjak v vseh ozirih. Kar se pa tiče katoliške vere pa neprekosljiv. Trdno vero je imel, zato je tudi v svoji dol gi bolezni prenašal hude bolečine z voljnim srcem in v zaupanju na Boga, da mu bo on dal po tem zemskem trpljenju bogato plačilo v nebeški j domovini, kar vsi njegovi prijatelji upamo, da si je to zaslužil in tudi dosegel. Po človeško rečeno, ga je gotovo, ko potrkal na nebeška vrata in ga je ugledala njegova mati, prisrčno pozdravila in ga pohvalila, da je spolnjeval njene nauke katere mu je dala na zemlji ter ga predstavile nebeški materi Mariji. — Naj mu bo lahka ameriška zemlja, žalujočim ostalim pa izrekamo naše iskreno sožalje in ga vsem priporočamo v po-aožen spomin in molitev.
Andrej Pogachar
VRAŽJA VDOVA PRIDE V STRABANE
Dogodki
■od Slovenci p®
Zopet se je nabralo nekaj novic, da jih obesim na ta veliki zvon. — Zidanje dvoran« sv. Janeza Vianeja se bliža svojemu koncu. Saj bomo že imeli v tej novi dvorani tako-zvani "feather" party in sicer v nedeljo 19. decembra, katerega prirejajp članice Oltarnega društva. Na ta party se vabite vsi farani, da se ga v obilnem številu udeležite. Ves čisti dobiček pojde za korist cerkve.
Naj tudi poročam, da so članice Oltarnega društva u-stanovile takozvani šivalni klub. Klub namreč še nima uradnega imena, a če mi dobro plačajo, jim jaz najdem pripravno ime. Vsaki četrtek namreč se zberejo članice pri eni članici, kjer šivajo in čebljajo, režejo in parajo, nakar jih gospodinja še lepo pogosti Ta klub ima poleg raznih dru
Strabane, Pa.
Članice podružnice št, 71, SŽZ. v Strabane, prav prijazno vabijo vse cenjene rojake in rojakinje iz naselbine in iz vseh okoliških naselbin, da se udeležite lepe igre Vražja vdova," katero bodo predstavljali	pittsburgški
igralci za našo podružnico v nedeljo 19. decembra ob 7:30 zvečer v dvorani Postojnska jama št. 138, SNPJ. v Strabane. — Za odbor
Mrs. Frances Mohorich, tajnica
-o-
Oglasi v "Amer. Slovencu" imajo vsikdar uspeh!
Žalostna vest iz domovine
Cleveland, O. — Rojak Frank Gregorič, ki stanuje na Cherokee Ave. je pred kratkim dobil iz stare domovine žalostno vest, da mu je v vasi Nadles pri Ložu umrl njegov oče Josip Gregorič, v lepi starosti 75 let. V stari domovini zapušča dve hčeri, sina ki je orožnik in v Franciji tudi sina. Tukaj v Ameriki že omenjenega Franka in sestro Mary Cigoj ki živi tudi v Cle-velandu.
Na delu je umrl
Sheboygan, Wis. — Tukaj je naglo preminul rojak Valentin Mesec. Dne 15. novembra je šel zdrav na delo, ob pol dveh je pa že umrl v tovarni pri Kohler Co. — Doma je bil z Rovt pri Sv. Leonardu. Star je bil 56 let. Tukaj zapušča ženo, v starem kraju pa brata. V Sheboyganti je živel 24 let. — Naj mu da Gospod večni mir.
Vesti iz Clevelanda
Cleveland, O. — V Euclide bolnišnico je bila odpeljana Mrs. Frances Skebe, soproga znanega trgovca na Waterloo Rd. — Družini Mr. in Mrs. Louis Koželj na Holmec Ave. je umrlo dete kmalu po rojstvu. — V St. Alexis bolnišnico je bila odpeljana Vera Somrak. — Rojenice so se o-glasile pri družini Mr. in Mrs. Frank Šuštaršič, ml., in jima prinesle zalo hčerkico. — V Glenville bolnišnico je bila odpeljana Mrs. Frank Sodni-kar. — Mrtvoud je zadel 50 letnega Josipa Slugo v starosti 50 let. Pokojni je bil doma iz Novega grada. V Ameriki jtf živel 33 let in zapušča ženo in pet hčera.
1 I
B
g
n a i s s
13
s s
BOŽIČNA DARILA
vašim domačim v starem kraju bodo dostavljena hitro in točno brez kakega odbitka na najbliž-nji poštni urad njihovega bivališča. Odpravite vaše pošiljke pravočasno. Včeraj so bile našt cene:
V JUGOSLAVIJO:
Za	$ 2.S5.................... 100	Din
Za	$ 5.00................... 200	Din
Za	$ 7.20.................... 300	Din
Za	$10.00.................... 420	Din
Za	$11.65................... 500	Din
Za	$23.00...................1000	Din
V ITALIJO:
Za $ 6.50.................... 100 Lir
Za $ 12.25................... 200 Lir
Za $ 30.00.................... 500 Lir
Za $ 57.00...............„..1000 Lir
Za $112.50....................2000 Lir
Za $167.50....................3000 Lir
Pri večjih svotah poseben popust.
ZA IZPLAČILA V DOLARJIH:
Za $5.00 pošljite............$5.75 - Za $10.00 posijte............$10.85
Za $25.00 pošljite............$26.00
Vsa pisma pošijlte na:
JOHN JERICH
1849 W. Cermak Road,	Chicago, Illinois
Nerodna vožnja
Barberton, O. — Preteklo soboto 11. decembra je neki avto zavozil v bi'lvnico na 15-cesti, ki je sredi slovenske naselbine in jo lastuje Poljski rojak. Močno so poškodovana vrata in stena.
Smrt pobira
— V Aspen, Colo., je umrl rojak Frank Hočevar v starosti 80 let. Bil je samec.
V	Pittsburghu, Pa., je umrla Mary Lokar, v starosti 69 let, ki zapušča moža, dva sinova, tri hčere in dve sestri-
V	Sheboyganu, je umrla Ana Babošek, v starosti 43 let. Rojena je bila v Prečni pri Novem mestu in je živela v Ameriki 26 let. Zapušča moža in hčer ter očeta v stari domovini.
-o-
Roka roko umiva, pravi pregovor. Katoliški Slovenci naj pa podpirajo tiste, ki podpira' jo njihov katoliški list "An* Slovenec!"
'TARZAN NA RAZISKOVANJU"
Napisal: Edgar Rice Burroughs
Ko so se močni črni vojaki strnili okrog Tarzana in naperili Vanj ostre sulice, je Tarzan prekrižal roke ter jilt brezbrižno in brez strahu opazoval, zaničevaje vso nevarnost ki mu je pretila. Dobro je vedel, da če poskuša u-teči, ali se z njimi spoprijeti, jza pri priči zadenejo sulice razdraženih crncev.
. . . Nekako istočasno je Jane Grey-stoke šla v oddelek za prtljago, odk<&\ der je vzela svoj kovčeg in odšla v. njim za letttlo, da se je tam v samoti prcoblekla. Slekla je svojo mestno obleko in jo zamenjala s tdko, ki bo primerna za d<:ungcliko življenje, kajti mestna obleka bi jo tukaj samo ovirala.
Komaj sc je tako preoblečena vrnila nazaj v letalo, je že slišala prepir, ki sč je vnel med pilotom Brownom in princem Sborov. "Moja čast mi dajo pravico biti za vodnika," kriči princ. "Hal" zaničljivo odvrne Brown'; "vaša čast!" — Nato rece Jane: "Na v*ak način moramo untti vodnika, ki mu bomo pokorni."
« "Vi, gospa," začne nato postrežnik Tibs, "veste več o džungli kot vsi mi skupaj." — "Dobro," reče pilot Brown. "Lady Greystoke je naša voditeljica in zapovednicn in če kateri ni s tem zadovoljen, mu že jaz pokažem." Jane se je branila, kajti dobro je vedela, kolika odgovornost ji je s tem dana.
POSTATI UTEGNE VODJA RSKE
23 LET IZKUŠNJE
Pregleduje oči in predpisuje očala ^
OPTOMETRIST
1801 So. Ashland Avenue ^ &	Tel. Canal 0523
ji;
r; Uradne ure vsak dan od 9. $ zjutraj do 8:30 zvečer.	&
Jaslice, kakoršne prikazuje gornja slika so narejene iz močnega debelega papirja (Cardboards). Papir trpežen in so narejene tako, da so zložljive. 16 komadov obstoječih iz pastircev, angeljev, ovčič in jaslic se zloži skupaj kar napravi impozantno sliko božičnih jaslic. Jaslice zavzemajo skoro 4 čevljev in pol v dolžini in so 1 čevelj in pol visoke. Dolžina se lahko poljubno zmanjša. Vsak komad je narejen natančno za svoje mesto. Slike so tiskane v najslikovitej ših barvah, kar olepša vso hišo, v kateri se te jaslice postavi. Narejene so tako trpežljivo, da trpijo ob primerni pažnji najmanj do 10 let. ^^^^ Zložene in pakirane so v lepi trpežni baksi, v kateri se hranijo od leta do leta. Te jas-lice stanejo s poštnino vred.......................
Naročila se sprejema do 17. DECEMBRA 1937, katera pošljite z potrebnim zneskom na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 West Cermak Road,
Chicago, lllinos
Petek, 17. decembra 1937
•AMERIKANSKr SLOVENEC
Stran 3

Družba
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914.
rZedinjenih Državah CpJpi. fn]jef 111 Inkorp. v drž Illinois Severne Amerike.	JOilCl, III. 14. maja 1915.
Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse." GLAVNI ODBOR:
Predsednik: George Stonich, 815 N. Chicago St., JolietI1L
1.	podpredsednik: Joseph Klepec 90 Woodruf Rd Johet 111.
2.	podpredsednik: Kathrine Bayuk 528 Lafayette St Ottawa, 111. Glavni tajnik: Frank J. Wedic, 301 Lime Street, Joliet 111. Blagajnik: John Petrič, 1202 N. Broadway St., Joliet, 111.
Duhovni vodja: Rev. Anzelm Mum, So. Chicago, 111. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin J. Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNI ODBOR: Andrew Glavach, 1748 W. 21st St., Chicago, 111. Jakob Strukel, Rout No. 1, Plainfield, 111. Joseph L. Drasler Jr., 925 Wads worth ave., Waukegan, 111.
POROTNI ODBOR:
Anton Strukel, 1101 — 5th St., La Salle, Illinois. Joseph Pavlakovich, 39 Winchell St., Sharpsburg, Penna. Mary Kremesec, 2323 So. Winchester Ave., Chicago, 111/
URADNO GLASILO:
"Amerikanski Slovenec", 1849 W. Cermak Rd„ Chicago, 111.
Do dne 1. januarja je D. S. D., izplačala svojim članom in članicam, ter njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtmn, ter bolniških podpor v znesku $155,757.00.
Zavaruje se lahko za $250.00, 5500.00 in $1000.00. V mladinski oddelek se otroci sprejemajo od rojstva pa do 16. leta in so lahko v tem oddelku do 18. leta.
Rojaki (inje)! Pristopite k Družbi sv. Družini!
CENTRALIZACIJA SIGURNA PODPORA. — D. S. D. 100%
SOLVENTNA.	&
kateri imate svoje otroke v mladinskem oddelku in so že izpolnili 16. leto starosti, da jih daste v aktivni oddelek. Starši pa, kateri nimate svojih otrok pri našem društvu, bi vam svetoval, da jih daste vpisat v naše društvo. S tem boste napravili največji napredek in najbolj ,ukre-nili za njihovo bodočnost.
Dopisi lokalnih društev
DiuiiiniiuuiiiiiuuinuiiiiiiuiuiaimHiiiiiiMmuutmiaiuiiuiuiiiLO
12 URADA DR. SV. CECILIJE ŠT. 12, DSD.
Joliet, 111.
Cenjene mi sosestre. Tem potom se naznanja, da smo imele svojo redno mesečno in obenem zadnjo letno sejo dne 12. dec. Na tej seji se je izvolil odbor društva za prihodnje leto, v katerega so bile izvoljene sledeče članice: Anna Jerish predsednica, Antoinette Wedic podpredsednica, Rose Bahor tajnica, Jennie Konopeck zapisnikarica, Jennie Krall blagajničarka, Julia Camp, Jennie Bambich in Uršula Ambrože nadzornice, Katherine Suhadolc rediteljica in Prances Krai za športni odbor.
Obenem naznanjam članicam, da smo na seji sklenile, da bo naše društvo priredilo kard party v mesecu januarju. Dan prireditve se bo že pozneje pravo
Zlasti ste pa pozvani vsi mlajši društveni člani, da se u-deležite prihodnje društvene seje. Pomnite, da je naša DSD tudi sedaj po svoji deseti redni konvenciji ohranila tako zvani "Sport" ali "Athletic". Zato je potrebno, da izvolimo delegata, kateri bo lahko deloval na tem, kar bo nekaj zelo lepega za vas mlade člane, ko boste imeli priliko da se seznanite z drugimi sobrati iz drugih društev, koder posluje naša DSD. Torej povejte še drugim, kateri niso člani našega društva in jih pripeljite s seboj, da se vpišejo v društvo. Ce želite glede tega več pojasnila, se obrnite na Athletic Chair-, . man John Rolich, 528 Bluff luJmo ?kf street, Joliet, 111. On vam bo to
časno objavil. Ta kard party bo najbolje razložil v angleščini. Pri naši predsednici. Prosim Upam, da se bote vsi odzvali in vas, da vsaka Članica pomaga k začeli vneto delovati. - Vesele dobremu uspehu. Zato naj v ta namen vsaka kaj daruje za nagrade, če ji je le mogoče. — Še nekaj. Kadarkoli kaj prirejamo društvo, moramo vedno le ene in iste delati, dasi je tukaj korist za vse. Zato bi bilo želeti, bi se vse, vsaka po svojih niočeh potrudile. — Obenem vas 2e sedaj prav prijazno vabim na našo prihodnjo društveno sejo se bo vršila 9. januarja 1938. tej seji bo umeščen tudi no-vi odbor. Kakor vsako leto, ta-ko bomo tudi letos imele neko-ko prigrizka po seji. Upam, da boste seje udeležile vse. —
^sem članicam našega društva, kakor tudi celokupnemu članku Družbe Svete Družine ve-8ele božične praznike in srečno ^Iravo Novo leto.
Rose Bahor, tajnica
■-o-
12 URADA DR. SV. DRUŽINE ŠT. 11, DSD.
Pittsburgh, Pa.
Tem potom uljudno vabim vse (,'anatvo našega društva, da se v l)0lnem številu udeležite glavne društvene seje katera se bo vr-sila v nedeljo 19. dec,, po osmi Sv- maši v Slovenskem domu na f7- in Buttler street. Pridite vsi 111 Pridite bolj zgodaj kot po na-vudi, vsaj pred deseto uro, kajti seja je ena najbolj važnih sej v celem letu in bomo imeli nekaj važnih točk za rešiti. Obenem bo tudi volitev odbora za prihodnje leto in jc tore,j dolžnost vsakega cUna in članice, dal pride na to Se-io in kaj pomaga k napredku ^uštva. Tudi prosim vse starše,
božične praznike in srečno Novo leto vsem glavnim uradnikom in uradnicam in vsemu članstvu Družbe Sv. Družine in pa veliko napredka v prihodnjem letu, zlasti pri društvu št. 11. — Bratski pozdrav.
Joseph Widina, tajnik
-o-
PATERNALISM
Joliet, 111.
Because fraternal insurance has proven to be an aid and protection to me, I like thousands of other members of fratlernal insurance organizations belong to two or more of this type of insurance societies. The worth and stability of fraternal insurance has proven itself in times of panic. Our individual societies have proven themselves to us policy holders as good sound means of protection for our loved ones and an investment for ourselves.
One sometimes gets to
thinking about the future of people of our nationality. Fra-ternalism as you all know means brotherly love and affection. The vary caustic articles appearing in some of our Slovenic Fraternal Insurance publications seem to have been inspired by an entirely different .'idea than that which first inspired fraternal brotherhood and family protection. Why these individuals should gamble with the future security and happiness of our people means much to us younger policy holders. The future holds much for us if we cooperate as organizations for the progress of fr^terna-lism. A plan for closer contact between the membership of these separate Slovenian fraternal insurance societies would do much to promote true fraternalism. Let us see more cooperation between all branches of our various Slovenian societies, from the officers, publications and branch lodges in order that the true fraternal spirit will reign supreme, and in its glory all personal differences will be forgotten.
John Rolih Sec'y. Lodge No. 21.
-o-
IZ URADA DR. SV. DRUŽINE ŠT. 1, DSD.
Joliet, 111.
Naša prihodnja redna in ob enem glavna letna seja se bo vršila v nedeljo 26. dec. točno ob eni uri popoldne v navadnih prostorih. — Mesec december je tukaj v katerem se vrše letne društvene seje na katerih si društva volijo svoje uradnike Za nastopno leto in tako bo tudi naše društvo na zgoraj omenjeni seji volilo svoje uradnike, ki bodo v letu 1938 uradovali in vodili društvo. Na vas cenjeno članstvo je torej odvisno, da si izvolite dobre iri zanesljive uradnike, ki bodo delovali v korist in napredek članstva, društva in DSD. Ta glavna seja je torej velikega pomena. Poleg že omenjenih volitev uradnikov je še več. drugih važnih točk na programu, zato ste prošeni, da se vsi ude-i ležite seje. Vsi imate ene in j iste pravice in dolžnosti. De-v roki v prihod-njosti, da bomo krepko napredovali in dosegli kar želimo. — Preteklo leto se je precej govorilo o napredku, toda sedaj boste videli, kdo je kaj dobrega storil za društvo, za članstvo ali za društveno blagajno. To boste slišali na prihodnji seji. Jaz za svojo osebo, kot društveni tajnik, sem deloval v duhu celokupnega članstva nepristransko z ostalimi uradniki v sporazumu. Zato se vam na tem mestu naj-topleje zahvalim vsem, ki ste mi šli lepo na roke, kakor tudi glavnim uradnikom, zlasti gl. tajniku, ki mi je bil vselej v veliko pomoč. Kadar sem dobil od članstva navodilo ali nalog kaj izvršiti, sem z njiho, vo pomočjo izvrševal po svojih najboljših močeh. Da, dostikrat sem napravil še več kot mi je bilo poverjeno od članstva. To vse bote videli in slišali na letni seji, tako da bote lahko vsi zadovoljni. Za marsikatero stvar sen,! se trudil in članstvu na sejah predlagal, vse v korist društva in DSD. Tako se morda spominjate na sejo v mesecu juli-
Grof Edvard Taaffe, ki utegne biti imenovan načelnikom irske vladne administracije. Grof sam je "avstrijski plemenitaš, toda njegova žena, ki stoji na sliki poleg njega, je Irka.
ju, pa tudi na konvenciji, ki se je vršila meseca avgusta je bilo predloženo. Toda ne bom vam tukaj vsega razkladal, saj boste več izvedeli na seji.
Zadnja mesečna seja je bila prav dobro obiskana in to utegne biti prvi korak k splošni razbistritvi situacije, dasi se to ne bo napravilo v par dnevih. Važne stvari bodo pač morale biti pritegnjene k razpravam. V glavnem, kakor mi boste vsi pritrdili je to, da se bomo morali vživeti v nove razmere in metode,, kar nam bo lahko, ko bomo popolnoma spoznali vso situacijo, kar bo seveda vzelo nekaj časa. Glavno pri vsem je, da ne izgubimo zaupanja. Pregovor pravi, da kdor izgubi denar, mnogo izgubi; kdor izgubi prijatelja izgubi še veliko več, a kdor izgubi upanje, izgubi vse. Zato nikar ne izgubljajmo zaupanja.
Še nekaj. Iz glavnega urada DSD se nas opozarja, da bomo začetkom januarja 1938 morali redno plačevati svoj mesečni asesment in ga točno odrajtovati tajniku, kateri bo primoran vsaki mesec poslati na glavni urad vsa imena tistih, ki niso asesmenta plačali in tisti, ki niso plačali, bodo dobili naravnost iz glavnega urada obvestilo, da so suspendirani. Zato ste naproše-ni, da za leto 1938 točno plačujete svoje mesečne asesmen-te vsaj do 26. dne vsakega meseca. S tem bote prihranili mnogo sitnosti sebi glavnemu in tajniku. Pravočasno plačan asesment je sigurna protekci-ja v vseh ozirih in vaša največja korist. Ne bom vam ponavljal, kajti sami veste, da vam vaša organizacija DSD daje vse dobrote v slučaju bolezni, poškodbe ali v slučaju smrti. To vse vam je pridobila zadnja konvencija in še pričakovali niste vsega kar ste dobili.
Omenim naj tudi to, da je zadnje čase opažati nekako bolezen, bi lahko rekel. To je, da se jih nekaj med seboj ne razume in drug drugega črtijo. To je treba na vsak način odpraviti, kajti to škoduje prav tako posameznikom, kot škoduje društvu in organizaciji. Vsako tako delo in jeza naj izgine in sovraštvo naj se neha. Zato bi svetoval, da se naj na letošnji letni seji sklene, da kadar pride na dnevni red kaka taka neprijetna stvar, naj se od vsake stranke izbere dva nepristranska dru-
RAZNOTEROSTI
MONARCH PIVO......
na vaših partijah, društvenih veselicah in piknikih, katerega vam pripelje
VAŠ ROJAK
JOHN KOCHEVAR
West Side Distributor of MONARCH BEER
2215 West 23rd St. Tel. CANal 6177 Chicago, 111.
štvena člana ali članici ter en predsednik, ki pa ne sme biti društveni predsednik. Ti naj potem z mirnim potom dosežejo mir, ker če hočemo skupno delovati, moramo na take malenkosti pozabiti. Dostikrat se zgodi, da hoče so-brat ali sosestra škoditi svojemu sobratu ali sosestri, pri tem pa ne opazi, da s takim ravnanjem škoduje ravno tako tudi sebi in povrhu še drugim, ki nimajo s islučajem prav nič opraviti, Ce smo društveni sobratje in sosestre, bodimo zares kot bratje in sestre. Bodimo zavedni in naj vlada med nami bratska ljubezen,potem bomo imeli uspehe pri društvu in organizaciji.
—	Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem glavnim uradnikom starim in novim ter celokupnemu članstvu DSD.
—	Sobratski pozdrav.
John Barbich, tajnik
-o-—
Katoličan brez katoliškega časopisja je kakor puške.
ZAHVALA
Podpisana' se tem potom iskreno zahvalim slovenskemu zdravniku Dr. Johnu Zavert-niku, ki je izvršil zelo težko operacijo, ki je pa povoljno izpadla in sem popolnoma o^ zdravela. Posebno se mu pa zahvaljujem za njegovo tako pazljivo zdravniško oskrbo tekom moje bolezni. Dolžna se čutim vsled tega, da ga še drugim priporočim v enakih slučajih.	(Ogl.)
Miss Mary Narobe, Chicago, 111,
MALENKOSTI O VELIKEM MOŽU
Masarykov pisec Kari Capek pripoveduje v svojih anekdotah o pokojnem Masaryku te-le zanimivosti :
Njegova obleka. Najrajši je nosil škornje. "Zato, da mi jih ni treba šele zavezavati in zapenjati," je dejal. "Enega na levo, drugega na desno nogo, smuk, pa sem že napravljen. Kakor kmetje pri nas doma na. Slovaškem : Mati, dajte mi kučmo, da se oblečem!"
Njegova jed. Znano je, da je ta mož silno skromno živel in zmerno jedel. Le močno črno kavo je imel rad, čeprav so njegovi zdravniki zaradi tega bili hudi. On pa jih je tolažil: "Kako strast mora pa človek vendarle imeti!" — Nekoč je s svojo družino doma sedel pri kosilu in si vzel porcijo riža na krožnik, kai se je zasmejal: "Kadar jem riž, se sam sebi zdim slonu podoben." Družina ga je začudeno vprašala: "Očka, ali ne ješ rad riža?" In on je priznal: "Prav za prav res ne!" Pa ga je vsak dan potrpežljivo jedel do svojega 82. leta, da ne bi bil kdaj za-godrnjal. •
Razvade in muhe. Nekoč je gostu dejal: "Gledam vas, ki kadite. Mislim pa, da ljudje ne kade le zaradi dima, ampak zaradi cele ceremonije, ki je pri tem: vzamejo cigareto iz tobačnice, jo posvaljkajo med prsti, potolčejo in prižgo — to je že razvada." Gost ga je vprašal: "Ali vi nimate nobene razvade?" Masaryk je malo pomislil: "Pač, pač! Strašno rad silim svinčnike. Ce pa sedaj pridem v urad, dobim že vse ošiljene. Torej sedaj niti te razvade ne smem imeti," je obžalovaje dodal.
savske univerze o svojih poskusih z insullincm, ki ga je v majhnih dozah dajal bolnikom, kateri niso mogli spati. Učenjak je že pred več časa dognal, da ima mali pretres, ki ga povzroči doza insulina v človeku, to lastnost, da ublaži krče ter močno olajša bolečine pri napadih žolčnih in ledvičnih kamnov kakor tudi pri migreni. Kakor je profesor dr. Wegierko dognal, se dajo z malim'i dozami insulina u-spešno zdraviti tudi razne ne-vralgije in ishias.
Dosedanji poskusi so dognali, da insulin zdaleč prekaša druga uspavalna sredstva. Ko bolnik dobi majhno injekcijo insulina, takoj zaspi mirno in okrepčujoče spanje. Ko se zbudi, nikakor ne čuti v glavi tiste omotičnosti, katero čuti bolnik, kadar je poprej vzel kako drugo uspavalno sredstvo. Nima ne težke glave, ne vrti se mu v glavi in je čisto svež. To zdravilo zoper nespečnost je docela zdravo, zdravju neškodljivo ter nikdar ne odreče.
Kolika pa bo doza, katero dobi bolnik v injekciji, to pa je odvisno od tega, kdaj jt bolnik zadnjikrat jedel in koliko ogljikovih hidratov jt bilo takrat v tisti jedi.
NOVO USPAVALNO SREDSTVO
V eni zadnjih številk dunajske revije "Weinei- kli-nisehe Wochenschrift" poroča profesor dr. Wegierko z var-
NAZNANILO IN PRIPOROČILO
Slovencem v Milwaukee, West Allisu in v Sheboygani sporočamo, da jih bo te dn obiskal naš zastopnik Mr. John Kramarich, kateri je pooblaščen sprejemati naročnine za list "Amer. Slovenec" in z; novi mesečnik "Novi Svet.' Mr. Kramarich bo pojasni' vsem, s katerimi bo prišel v dotiko pomen in namen nove ga mesečnika. Vsem ga prav toplo priporočamo, da mu gre do na roko in pomagajo širit ^ dober tisk med nami.
Uprava "Amer. Slovenca"
Lepo božično darilo..
za očeta, mater, sestro in brata, kakor druge je lep mo-litvenik, rožnivenec, ali lepa povestna knjiga. Vse to si lahko nabavite v naši knjigarni.
Nekaj posebnega smo dobili v zalogo za praznike in to so lepi mali MARIJINI in JEZUSOVI ALTAR-ČKI. Vliti iz železa in krasno barvani. Narejeni, da se ne vbijejo, če padejo iz rok. Barva trpežna za več let. Ti altarčki stanejo z kipom vred $2.00 in so prekrasen dar za božične praznike. Komurkoli bi ga dali, ga bodo zelo veseli.
V zalogi imamo tudi vse vrste jaslice od 15c. na-, prej pa do $2.00. Pridite in oglejte si.
Prihodnji teden bo naš urad in prodajalna odprta V TOREK IN ČETRTEK DO POL 9. URE ZVEČER, da na ta način damo priliko tudi bolj oddaljenim in onim, ki po dnevu delajo.
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois
Stran. 3
AMERIKANSKI SLOVENEC
Petek", 17. 'decembra 1937
ROMAN •—i
Spkala B. Orczy Prevedel Pavlu«
Tudi to je bilo že vnaprej tako določeno. Tudi princ waleski je bil lesena podo-a, ki je govoril, delal in se obnašal kakor 3 hotel Chauvelin.
Mehanično in kakor naučeno je Marga-sta predstavila Renato Candeille Njego-emu kraljevskemu Visočanstvu, mehanično in kakor v sanjah je dejala:
"Ce Vaše Visočanstvo dovoli, bo gospodična zapela par francoskih pesmi jutri ,ia našem pozdravnem večeru."
"Seveda seveda!" je dejal princ živahno. "Sam sem znal nekatere francoske pesmice v svoji mladosti. Lepe so —, 'jubke —. Veselilo nas bo! — Kaj, Blake-:iey?" se je obrnil k svojemu spremljevalcu. "In vi, ali ne bodete kot hišni gospodar jovabili na pozdravni večer tudi tegale gospoda Chauvelina —•?"
"To se samo po sebi razume, Vaše kraljevsko Visočanstvo!" je gostoljubno odgovoril Percy in se z izbrano vljudnostjo poklonil svojemu zakletemu sovražniku. Seveda pričakujem gospoda Chauvelina! Že dolgo se nisva videla, dobrodošel je v Richmondu!"
XIX.
IZZIVANJE.
Pripoveduje se, da razsežni prostori richmondskega gradu še niso videli |ake-ga sijajnega večera kot je bil tistikrat,— pa tudi ne tako usodnega.
Njegovo kraljevsko Veličanstvo princ waleski sam je počastil večer s svojo navzočnostjo. Tudi princesinje so prišle in ž njimi številno spremstvo in vsa visoka londonska družba.
Bogate toalete so šuštele, diamanti in biseri so se bliskali, pogledi so žareli, ples je šumel, čebljajoč in smejoč se so pohajkovali gostje po razkošnih prostorih ali pa si iskali hladne prostorčke na verandah in v vrtu.
Margareta je sprejemala goste v dvorani vrhu glavnih stopnic.
Za vsakega je imela smehljaj in prijazno besedo. Lakaji v bogatih oblekah so klicali imena prišlecev pri vhodu v dvorano, imena, ki so slovela v politiki, v športu, v vedi, v umetnosti, velika slavna zgodovinska imena, skromna nepoznana imena "novih ljudi", plemenite dolge naslove, preprosta rodbinska imena.
Obsežni prostori so se polnili, smejanje in govoričenje je donelo od vseh strani, vmes pa so vabili veseli zvoki neumorne godbe. —
"Gospodična Renata Candeile, gospod Chauvelin!" so javili lakaji.
Margareti je zatrepetalo srce, nekaj jo je tiščalo za vrat.
Pa premagala se je, tudi s tema svojima gostoma je hotela biti prijazna. Saj jih, je sama povabila.
Gospodična Candeille je vstopila prva. Globoko in dovršno se je poklonila gospe Margareti.
Obraz ji je žarel, izbrano je bila oblečena, pa nikako/ ne vsiljivo. Rdečo rožo je imela zataknjeno v črne lase, krog vratu pa je nosila nakit zares kraljevske, neprecenljive vrednosti. -
Tesno za njo je stopal Chauvelin v siv-kasti obleki, s sklonjeno glavo in z rokami na hrbtu. Muzajoč se in radovedno so ogledovali gostje nekdanjega, dobro znanega "pooblaščenega predstavnika francoske republike".
On pa se ni zmenil za nikogar. Ponižno in globoko se je priklonil Margareti, izmenjal z njo par vljudnih besed ter se podal s svojo varovanko v dvorano.
Končno so bili gostje vsi zbrani in Margareta si je smela za hip oddahniti. Srce jo je vleklo k Percyju.
Samega ga je našla v njegovi sobi.
Taki trenutki so bili najsrečnejši za njo. Tedaj in le tedaj ga je videla, kakršen je bil v resnici.
V njegovih globokih, sinjih očeh je zasijala brezkončna nežnost, izza zaspanih trepalnic je žarela dolgo zadržana strastna njegova ljubezen, v tistih trenutkih se je potajil njegov nemirni, drzne načrte snujoči duh in zavladalo je mehko, nežno srce ljubečega moža in soproga.
Tedaj jo je vzel v naročje in jo privil k sebi in čudno hrepeneče so zrle njegove globoke, sinje oči kot bi želel iztrgati iz srca ven druge misli in čuvstva in strasti, ki so ga gnale med nevarnosti ter mu jemale in krajšale srečne ure —.
"Percy!" mu je šepetala tisti večer in mu gledala v ljubeče oči, "Percy, obljubi, da se ne prenagliš nocoj, da ne storiš ničesar nepremišljeno —! Tisti — človek kuje zlobne načrte! Prizor v šatoru je njegovo delo —! Sovraži te smrtno in —."
"Seveda, dragica!" je dejal Percy s svojim običajnim nosljajočim glasom. "Seveda kuje načrte —! Ampak — ko pa je stvar tako preklicano zanimiva! Sam ne ve, kaj pravzaprav ve ali kaj jaz vem. Pravzaprav nobeden izmed nas — e-hm — ne ve —."
Prisrčno in veselo se je nasmejal ter si popravil ovratnico.
"Percy —!" je šepnila obotavljaje se.
"Da, dragica —!"
"Te dni, ko si šel po Derouleda in Ju-lietto, — oh koliko groze in strahu sem pretrpela in —."
Vzdihnil je kratko, rahla nezadovoljnost je donefe iz njegovega vzdiha, pa nežno je odgovoril:
"Vem, ljuba, da si trpela in to je prav tisto kar mi dela težave. Vedel sem, da me težko pričakuješ in- zato sem moral tako preklicano hiteti s svojim poslom, da te nisem pustil predolgo čakati —. Četudi bi se bil še kaj rad pozabaval —.
In kdo pa naj tudi gre mesto mene? Foulkesa ne morem ločiti od njegove žene, lord Anton in drugi pa so tako strašno počasni!"
"Percy —!" je spet šepnila z nežno res-nobo.
"Vem, vem ljuba! — Pa nisem vreden, da se toliko skrbiš zame! Bog vedi, kak hudobnež in nehvaležnež sem bil prete-čeno leto! Zanemarjal sem te, nisem vedel, da imaš tako plemenito, požrtvovalno srce. Nisem ga vreden, niti danes ne!"
Gotovo bi mu bila še več povedala, pa Julietta Marny je vstopila.
(Dalje prih.)
Columbia plošče
25066—Kranjski spomini, valček Luna valček, orkester -•
T T T r~
-75c
I
zdeluje vse vrste tiskovine, za društva, organizacije in posameznike, lično in poceni.
Poskusite in prepričajte se!
1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILLINOIS
25070—Al' me boš kaj rada imela
Odpri mi dekle kamrico, trio s petjem................75c
25072—Štajerska	•
Moj prijatelj, polka, moški kvartet......................75c
25073—Zveličar	se rodi
Zakaj svetlobe. Poje moški kvartet Jadran......75c
25074—Sokolska	koračnica
Kje je moja, harmonika in kitare........................75c
25075—Slovenske	pesmi
V slovo, ženski duet in klavir................................75c
25079—Danici
Domače pesmi, ženski duet in klavir..................75c
25082—Bod'	moja, bod' moja
Nebeška ženitev, Anton Šubelj, bariton............75c
25083—Čez	Savco v vas hodiš Sladki spomini, ženski duet in klavir..................75c
25084—Nočni	čuvaj Pevec na note............................................................?5c
25085—Cingel	congel So ptičice zbrane, ženski duet in klavir..............75c
25087-F—Tiha	luna, moški kvartet, petje Rojakom, moški kvartet, petje........................75c
25088-F—Takrat	v starih časih, moški kvart., petje \ Pozdrav, moški kvartet ....................................75c
25089-F—Kje	je moj mili dom, narodna Moja ljubca je ..., narodna, Ant. Subelj—--75c
25090-F—Megla	v jezeru, narodna Zaspanček, narodna, Ant. Subelj....................75c
25091-F—Oj	pastirčeki, božji ljubljenci, Vsi verni kristjani, božična, poje A. Šubelj-75c
25093-F—Moja Francka,
Potepuh, valček, harmonika ............................75c
25095-F—Sladke	vijolice, valček
Double Eagle, koračnica, harmonike ............75c
25096-F—Treba	ni moje ljubce plavšati,
Ko ptičica ta mala, poj. M.Udovič in J.Lavše 75c
25097-FDekle	to mi povej,
v Pastir, bariton, A. Šubelj..................................75c
25099-F—Zvedel sem nekaj novega,
Micka, ženski duet, Udovič in Lavše -........---75c
25102—Morje	adrijansko, pevsko društvo Zora, Ciciban, bariton Ant. Subelj ................................75c
25103—Moj	očka ima konjička dva,
: Umo stopaj; Špehek in sin, harmonike................75c
25104—F—Gozdič	je že zelen,
Po gorah je ivje, petje Udovič in Lavše........75c
25107—Dobro	jutro, ljubca moja,
Ko dan se zaznava, žensko petje, duet................75c
25108—Od	kje si dekle ti doma, valček,
Zgaga polka, Lovšn, harmonika..........................75c
25109—Je	pa davi slanca padla,
Pojmo na Štajersko, A. Šubelj in A. Madic........75c
25110—Ljubca,	kod si hodila,
Čez tri gore, petje, A. Šubelj in A. Madic..... -75c
25112—Oh, uraže bije, duet,
Narodne pesmi, M. Udovč in J. Lauše................-75c
25114-F—Dekleta	v kmečki brivnici,
Pridi sveti Martin, Adrija in Dajčman..........75c
25115-F—Jest	pa eno ljubco imam,
Imam dekle v Tirolah, Udovich in Lauše........75c
25116—Dobro	srečo za kravo rdečo, Živela je ena deklica, Adrija-Dajčman................75c
25117—Selško	veselje, Ljubca je videla, ženski duet--..............................75c
25126—Vetrček	po zraku gre, Kaj sem prislužil, Udovich in Lauše....................75c
25127—Brez	cvenka in brez soli, » Predpustna, kom. scene, Adrija, Hojer trio........75c
25130—Velikonočna,
1. in 2. del, duet, moški in ženski gl.......................75c
Manj, kakor TRI plošče ne razpošiljamo.
Naročilom priložite potrebn znesek. Pri naročilih manj kakor 5 plošč, računamo od vsake plošče po 5c poštnino. Ako naročite 5 ali več plošč, plačamo poštnino mi. — Pošiljamo tudi po C. O. D. (poštnem povzetju), za kar računamo za stroške 20c od pošiljatve. — Naročila blagovolite poslati naravnost na
Knjigarna Amerikanski Slovenec
#
1849 West Cermak Road	Chicago, Illinois
Puščice
Lahko tu, težavno tam. Da se kakemu listu dobi nekaj naročnikov, ali ti svojo naročnino ponovijo, je v največ slučajih treba osebne agitacije, osebnega obiska. Tako je tu in tako je tam, v tem ni no bene razlike, naj je potem list katoliški ali brezverski ali ne piš ne miš. In vendar je velika razlika pri ti agitaciji, ena je vrlo lahka, druga pa silno težavna.
Anton Zidanšek pobira in nabira za "Prosveto" in "Pro-letarca." Skoroda v vsaki številki je opisano, kam je šel, kdo ga je sprejel, kako je dobil naročnino in še obiral piščance in rezal klobate, kako fest je ta in ta, kako napreden oni in ona. Zdi se, da je agitacija podobna pravemu in veselemu ženitovanjskemu potovanju. Ravno pa sem dobil neko poročilo, kjer mi agitator za katoliški list potoži, kako težko gre pri agitaciji, kako se ljudje izgovarjajo, da ni denarja, dasi imajo po tri nasprotne liste na mizi, kako jim je treba cele ure prigovarjati in razlagati, preden iztisnejo kak dolar za naš tisk. Znani so mi tudi slučaji agitatoi'jev, ki so bili n. pr. sicer sprejeti, ko so povedali, da za list agitirajo, in bi bil lahko kak komišen.ako bi kdo hotel prevzeti v naselbini za stopstvo, ampak so zleteli skoroda skozi vrata, ko se je pokazalo, da je list —- katoliški. "Hud...to je farški list.." in začelo je pokati in grmeti Zgodilo se je tudi agitatorju, da mu je ženska skočila v obraz in mu strgala ovratnik, ko je pri sosedi našla agitatorja za katoliški list, dasi ta agitator te ženske ni nadlegoval za naročbo. Zbesnela je, ko je le izvedela in videla, da gre za katoliški list...itd. itd.
Odkod taka razlika? Odkod, da je ena agitacija posuta s pišičanci in klobasami in rožicami in se še dobro zaliva, druga pa je pravi križev pot? Odkod ta razlika? Lahko tu, težavno tam, odkod tako?
Na dlani je razlika. Ko Anton Zidanšek opisuje svojo a-gitacijo, zabeli vsaj opis v najhujšim smešenjem vere, s pravim izzivanjem Boga, kakor je to razvidno iz štev. 223. "Prosvete", z zabavljanjem na farje...in stavim, da mora tako biti tudi pri osebnem občevanju, ko sedijo za mizo in pri klobasicah in pri rujni kapljici, in taka beseda, da je vera goli bunk, da ni ne boga niti ne kakega boga, je kakor mazilo raznim mamicam in puncam in možakar-
jem, ko so bili nekoč katoličani, pa so zdaj brez vere in se vest le malo oglaša...in bo list prinašal še vse več o bun-ku vsake vere in, o vsszveli-čavni moči naprednega mišljenja. Silno prijetna je taka beseda. Marsikje bo pri taki brezverski in ko med sladki besedi padla pest na mizo. .'Mica, še eno galono, da dobro zalijemo tako besedo takega nabiratelja za tak list." Veselo in regimentno in napredno na vse strani, še za špansko demokracijo nekaj damo, ko pri takem stanju robe ni treba dati niti ficka za kakega farja.
Pri nabiratelju naročnin za katoliški list pa je hudo čmer-no. Roba je neprijeten opomin, da morda že, leta ni bilo ne duha ne sluha o kaki veri, molitvi, cerkvi, duhovniku...saj se je denar vsipal brez verskega življenja kar pri strehi v hišo. In>zdaj naj zahajal v hišo tak list, ki bi opominjal, da je poleg denarja še Bog, da je poleg ust še duša v človeku in odgovornost in smrt in nebesa in pekel. Nak. Ako nabiratelj tudi ne zleti ravno skozi vrata, neprijeten je» nadležen..in odpravijo ga v najboljšem slučaju, češ, ni zaslužka, ni denarja, so hudi časi...prihodnjikrat naj pride, če se za njim zaprejo vrata, bo, kakor bi bila odšla s njh11 prava truta — mora, ko Je nadležnež opominjal molče na neke verske dolžnosti.
Lahko je tam in veselo in je denar in so klobase in je £a' lonca, težavno pa je tu čmei"' ni obrazi in niti stola ni in le vrata, in se oddahnejo, so se nabiralca za naročeva-nje na katoliški list odkrižah Ali ni tako?
-o-
Tisti, ki imajo pod svojo streho druge liste, katoliških pa ne, niso zanesljivi katoli'
v •	«
cam.
POSESTVO NA PRODAJ
V Gribljah, fara Podze' melj, okraj Črnomelj, Belo-krajna, je na prodaj posestv0 z dvema hišama, prvo in zad' njo. Pod zadnjo hišo je vel' ban hlev za živino. Nad dv<>' riščem je "ganek." Kogar Za' nima, naj piše na Miko Kriie' 337 — 3rd Ave.,Rankin, P. Braddock, Pa.
DR.J.E.
ZDRAVNIK IN KIRURG 1901 W. Cermak Road CHICAGO, ILL.
Uradne ure: 1—3 popoldne in 7 —8 zvečer izvzemši ob sredah. RezidenSni telefon: La Grange 3966
Uradni telefon: Canal 4918
PO DNEVI NA RAZPOLAGO CELI DAN V URADU.
ROJAKI SLOVENCI!
Kadar želite o-krasiti grobove »vo* jih dragih, ne po«' bite, da imate o* razpolago Iastn««* rojaka.
Postavljam in izdelujem vae nagrobne spomenike v vseh n*9"' oinah države Illinois. Cene zm«*«' delo jamčeno, postrežba solidna. iriporočam I
Kadarkoli nameravate kupiti grobni spominski kamen. piSite podpisanega za vsa pojasnila ta * cene. V Vašo korist bo.
Joseph Slapničar
SLOVENSKI KAMNOSEK 527 North Chicago Street, JOLIET, ILL.
Telefon 2-4787	^
Frank Foltyn_
domača pekarna
-Naročila za ženitovanja in za "partije" naša posebnost. SE VAM PRIPOROČA.
1854 W. 21st Place,	Chicago, Illinois
Tel. CANal 5481