MAJ
1	N 2. po Velik.
2	T Atanazij
3	T Aleksander I.
4	S Monika
5	č Pij
C P Janez L. G.®*
7 S Stanislav_
'8 N 3. po Velik. 9 P Gregor N.
10	T Antonin
11	S Mamert, škor
12	<5 Pankraeij, muč.
13	P Robert	+
14	S Bonifac__©
15	N 4. po Velik.
16	P Janez Nepomuk
amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST R AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od, boja do zmage I
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian Organizations),
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH , AMERIŠKIH,
ŠTEV. (NO.) 91.
CHICAGO, ILL., TOREK, 10. MAJA — TUESDAY, MAY 10, 1938
LETNIK (VOL). XLVII.
V • 9
Hitler obljubil Mussoliniju, da ostane meja med obema državama "za vse čase" nedotakljiva; s tem se Hitler odpovedal četrt milijonu Nemcev na južnem Tirolskem. — Oba diktatorja si razdelila vpliv v srednji in vzhodni Evropi.
DEL. PREDLOG
ZMAGAL
218 podpisov poslancev se je kar na hitro zbralo.
Rim, Italija. — Povsem zadovoljen z uspehom, ki ga je dosegel s svojim obiskom v Italiji, se nazijski Fiihrer Hitler odpravi ta torek nazaj proti domu v Nemčijo. Med potjo se namerava ustaviti še v Florenci,. kjer bo prebil deset ur, da si ogleda mesto in njega znamenitosti, na kar se vsede k povratku na vlak, ki ga bo odpeljal skozi trident-sko dolino, kjer prebiva četrt milijona Nemcev, in nato skozi Brenner prelaz na avstrijska,. zdaj nemška tla.
Da se je med obema diktatorjema, Hitlerjem in Musso-iinijem dosegel sporazum, ne glede na to, kaj ta obsega,kajr ti javnost ne ve nič o tem, kaj sta ta dva moža med seboj govorila, se je razvidelo iz govorov, ki sta jih imela preteklo soboto zvečer na banketu, prirejenem Hitlerju v čast. Oba sta namreč povdarjala neločljivo prijateljstvo, ki veže obe državi, in neomajenost osi Rim-Berlin. Posebno pozornost je vzbudil Hitler z izjavo in obljubo, da se Nemčija ne namerava dotakniti italijanskih meja, rekoč: "Moja neomajna volja in tudi moja politična oporoka nemškemu ljudstvu je ta, da se smatrajo meje v Alpah, ki jih je narava postavila med nami, nedotakljive za vse čase."
Pomembna je ta izjava zato, ker se je z njo Hitler odpovedal "za vse čase" ozemlju južnih Tirol, na katerem živi četrt milijona Nemcev, katere si je pridobila Italija od Avstrije ob koncu svetovne vojne. Dočim torej na eni strani Hitler kriči, da ne bo miroval prej, dokler ne bo zadnji Nemec vključen v nemški rajh, se na drugi strani za vselej odpoveduje ttej veiliki nemški skupini, ker mu pač tako kaže. Brez dvoma si je Mussolini izsilil iz njega to pomembno javno izjavo, da pokliče s tem nekako celi svet za pričo, ako bo Nemčija po-zeje kdaj skušala iztegnfiti roko po tej zemlji.
Razumljivo pa je tudi, da je moral Mussolini Hitlerju nekaj izrednega obljubiti in mu dati dalekosežne koncesije, predno je ta dal tako pomembno javno obljubo. Kakor že poročimo, vedo govorice povedati, da je v odškodnino za to dovolil Hitlerju popolnoma Proste roke na Cehoslovaškem ln dalje tudi, da sme svoj gospodarski in politični vpliv raz-•'irjati naprej proti jugovzhodu, na Ogrsko in v Rumunijo. •^asprotno pa, je Hitler priznal Mussoliniju pravico do enakega vpliva v Jugoslaviji in Bolgariji. Tako sta si ta dva gospoda razdelila med seboj vso srednjo Evropo, da bosta lah-
ko njo
neovirano gospodarila nad
Tisti,
ki imajo pod svojo
»treho druge, liste, katoliških
Pa ne, niso zanesljivi katoličani.
<v1
Washington, D. C. — Predlog za uravnavanje delovnih ur in mezd ima končno vendarle dobre izglede, da bo prodrl v kongresu še tekom tega zasedanja. Ne samo, da so zadnji petek poslanci s podpisi prisilili odbor za pravila, ki ga ni hotel izpustiti iz svojih rok, da ga bo moral predložiti v razpravo celokupni zbornici, marveč so to napravili s tako vnemo, da se lahko sklepa iz tega, da bo predlog odobren. Kakor znano, je bilo potrebnih 218 podpisov, in poslanci so kar tekmovali med seboj, kdo bo prvi, ki se bo podpisal. Predlog pride v razpravo 23. maja.
—.—o-
SMRTNA KOSA Chicago, 111. — Ta ponedeljek zjutraj je preminula v Garfičld Park bolnici po enomesečni bolezni rojakinja Mrs.
Lagen, 3138 W. 47th St. Pokojna je dosegla starost r.4 let in »je prišla iz stare domovine, iz Prekmurja, pred 28 leti, katera je vsa preživela v Chicagi. Tukaj zapušča 2 sinova, 2 hčeri in enega brata.
-o-
OTROKA UGRABILA SMRT Chicago,, 111. — Družini Joe in Frances Grant (roj. Gornik) je v četrtek smrt ugrabila njih malega, pet tednov starega sinčka Ronalda. Družina živi na 4835 Winthrop ave. Pogreb se je vršil zadnji petek iz kapele pogrebnega zavoda Louis Zefran, kjer je otrokovo truplo ležalo.
-o-
NEVTRALNOST NAPRAM ŠPANIJI NAJBRŽ OSTANE Washington, D. C. — Propaganda, ki se vodi od nekaterih oseb in organizacij zadnje dni,, da se prekliče prepoved izvoza orožja v Španijo, bržkone ne bo uspešna. Razvidi se to iz izjave, ki jo je podal zadnji petek državni tajnik Hull, rekoč, da se je ta prepoved uveljavila 'po temeljitem premisleku od strani njega in drugih oseb in jo je tudi predsednik odobri}. Nje namen "je bil, je dejal, da prepreči, da se ta dežela ne zaplete v konflikt.
-o-
NEVERJETNA "HITROST" ŽELVE Pana, 111." — Pred 35. leti je neki Fred Conlee vrezal svoje ime na oklep neke želve, katero je nato izpustil. Mislimo si lahko, kako ga je osupnilo, ko je po teh dolgih letih dobil pred oči to želvo, ki je še vedno nosila njegovo ime na hrbtu. Očividno pa se živali tekom teh let ni nikamor mudilo,, kajti ujeta je bila samo četrt milje daleč od kraja, kjer jo je Conlee izpustil.
ITALIJANI UŽALJENI
Izjavo vojnega tajnika žigosajo kot izzivalno.
Rim, Italija. — Fašistični tisk se je s silovito kritiko vrgel na besede,, ki jih je zadnji četrtek izrekel ameriški vojni tajnik Woodring v svojem govoru pred ameriško trgovsko zbornico, ko je dejal, da agresivnost diktatorskih držav se ne bo mogla več dolgo nadaljevati, ne da bi končno prisilila demokratičnih držav k vojni, in povdaril, da. mora ■ jo biti Zed. države pripravljene za ta slučaj. Italijanski tisk žigosa to izjavo kot "neverjetno" ter sovražno in izzivalno za Italijo ter pravi, da so postale oborožene sile diktatorskih držav zdaj najbolj varno sredstvo za vzdrževanje miru in pravice.
-o-
BANDITSKI UBOJ V SA-LUNU
Chicago, 111. — V salun na 943 Van Buren st. so v noči od petka na soboto,, kmalu po polnoči, vdrli trije banditi in z orožjem v roki ustrahovali skupino 17 gostov, ki so bili tamkaj. En del njih so spravili v sobo v ozadju in eden banditov jih je šel stražit. Drugi bandit je stražil osebe, ki so bile pri bari,, dočim se je tretji spravil nad blagajno. V tem pa je eden gostov, 26 letni James Roach, hitro zgrabil stol, se sklonil preko bare ln roparja z njim udaril po glavi. Plačal pa je to junaštvo z življenjem, kajti drugi bandit mu je v tem trenotku pognal kroglo v hrbet. Vsi trije roparji so urno pobegnili v avtomobilu, ki jih je čakal zunaj, dočim je Roach kmalu nato izdihnil.
—-o-
KRALJ PROSLAVLJA DRUGO OBLETNICO
Kairo, Egipt. — Tukajšnji kralj Farouk, ki je star šele 18 let, je zadnji petek obhajal drugo obletnico svojega vladanja. V proslavo tega dogodka se je ta dan razdelil med mestne uboge brezplačen obed. Med številnimi darovi, ki jih je prejel kralj, je bila tudi slika predsednika Roose-velta s predsednikovim podpisom, ki mu jo je izročil ameriški poslanik v Rooseveltovem imenu .
-o-
ANGLIJA BO MOBILIZIRALA ŽENSKE
London, Anglija. — Razne odlične ženske osebnosti so v sporazumu z vlado na delu, da se mobilizira armada žensk, ki bi služile v vojnem času. Uporabljale pa bi se seveda za razna opravila v zaledju in ne na fronti.
-o-
75 FUNTOV SREBRA ZA AVTO
Bisbee,. Ariz. — Trgovec z avtomobili Ed Plumb je zadnji petek napravil svojevrstno kupčijo. Ko je namreč prodal neki avto, je dobil zanj 75 funtov srebra; toliko je tehtalo 1200 srebrnih dolarjev, ki mu jih je kupec plačal za avto.
ZAHTEVA DOSTOJNO OBLEKO V CERKVI
Quebec, Ont. — Tukajšnji kardinal Villeneuve je zadnji teden ostro obsodil nedostojno moderno žensko nošo in je izdal svarilo, da ženske, ki bodo oblečene "predeč posvetno," ne bodo smele v cerkev. Opisal je nato v podrobnosti, kaka mora biti ženska obleka, da bo "okras in varstvo čednosti," namreč, imeti mora rokave do zapestja, pri vratu mora biti zadostno visoka in segati preko kolen.
ABESINIJA
IZDANA
PO KALSVETU
—	Montreal, Que. — Hipno ozdravljenje se je izvršilo nad 11 letno Rose A. Koiun v cerkvi sv. Jožefa. Deklica je bila pohabljena vsled otroške paralize, toda, kakor hitro se je je duhovnik dotaknil z relikvijo, je hipoma začutilai,da je zdrava, in od veselja je kar v cerkvi zaplesala.
—	Pariz,, Francija. — Vitezom sv. Gregorijai je papež Pij imenoval nekega kovača iz francoskega mesta Brest, Mich. Flocha. Ta visoki red, ki se navadno podeli le raznim učenjakom, si je zaslužil, ko je ustanovil krščansko delavsko unije, ki jo tudi vodi že 13 let.
—	Hankow, Kitajska. — Društvo kitajskega katol. vojnega relifa je nedavno razdelilo med vojne begunce podpore za $21,213. Skupno je to društvo razdalo med vojne reveže že skoraj $65,000.
—	Pariz, Francija, — 5000 katoliških inženirjev je skupno prejelo svoje velikonočno obhajilo v tukajšnji Notre Dame katedrali. Tega običaja se drže že celih 25 let.
'ŠIRITE AMER. SLOVENCA"
Anglija in Francija se odločili, da dosežete v Ligi izključitev Abesinije.
—o—
Ženeva, Švica. — Ta ponedeljek se je tukaj otvorilo zasedanje sveta Lige narodov, katero se bo moralo baviti s številnim perečimi problemi. Kakor pa se iz prednaznanil razvidi, bo prišel na dnevni red med drugim tudi neki posel, ki se lahko smatra najbolj umazanim, kar jih je še Liga v svoji zgodovini obravnavala.
Napoveduje se namreč, da ste Anglija in Francija, ki ste dve najbolj vplivni državi v Ligi, izdelali načrt in zaroto, da vr-žeta iz Lige Abesinijo in zastopnika cesarja Selassie, ki ima doslej še vedno sedež v njej. Izvršiti se namerava ta korak z vso diplomatsko zahrbtnostjo. Ob otvoritvi zasedanja se sicer ne bo zanikala pravica abesinske-mu zastopniku do sedeža v Ligi, toda nato bodo Ligini advokati našli kako vrzel v Liginih pravilih, skozi katero bodo lahko dosegli, da se Abesinija "zakonitim potom" izključi.
Vse to delate Anglija in Francija z namenom, da se prikupite Italiji. Obe ste se namreč že odločili, da priznate Abesinijo kot italijansko last, in bilo bi jima nerodno, ako bi istočasno sedel v Ligi zastopnik neodvisne Abesinije; ta mora biti torej vržen ven. Tako bo Liga, katere namen je, ščititi pravice malih narodov, vrgla v koš vsa načela pravičnosti in priznala pravico surove sile.
-o-
Katoliški Slovenci, v vaše hiše spada edino le katoliško časopisje!
Iz Jugoslavije
Brezmiselno dejanje ubogega prekmurskega delavca, ki se je v obupu, ker ni mogel najti zaposlitve in zaslužka, zastrupil. — Prijeti cerkveni tatovi. — Smrtna kosa. — Razne nezgode in nesreče.
STARODAVNI SIJAJ V INDIJI
Bogati indijski magnati se še vedno odevajo v barbarski blišč hoteč s svojo zunanjostjo imponirati. Na sliki je maharadža iz mesta Patiala, po imenu Jadavinder Singh, na katerem so naravnost sijali številni dragulji, ko je bil nedavno instaliran od Angležev vladajočim princem.
Zaradi brezposelnosti
Ptuj, 18. aprila. — Na železniški progi blizu Hajdine so v petek zvečer našli nezavestnega nekega moškega, zraven njega pa prazno steklenico dišečo po lizolu. Ker je neznanec še kazal življenjske znake, so ga takoj naložili na neki tovorni avto, ki je prav tedaj privozi] mimo, ter ga takoj zapeljali v bolnišnico.
Zdravniška pomoč pa mu ni mogla več rešiti življenja. Dognalo se je, da je neznanec 30 letni delavec Gaberšek Franc doma iz Gorice, občina Pucon-',ci v Prekmurju. Nesrečnež se je zastrupil iz obupa, ker ni mogel dobiti dela. Truplo so pokopali na pokopališču na Rogoznici.
-o-
Tatinska tolpa na varnem
Svetinje, 15. aprila. — V nedeljo zvečer je mariborska policija prejela telefonično obvestilo, da so neznani storilci v noči od sobote na nedeljo vlomili v cerkev na PolenšakU ter iz tabernaklja odnesli mon štranco, pozlačen kelih, pozlačen ciborij in svečnike, realik-vari.j in oltarne prte. Na kraj vloma sta se odpravila mariborski daktiloskop Grobin in Medvešček ter ugotovila,da so vlomilci najprej skušali vdreti skozi vrata v zakristijo, kar ie jim pa ni posrečilo. V notranjost cerkve so nato prispeli na ta način, da so dvignili iz tečajev stranska cerkvena vrata. Škode so vlomilci povzročili za 12,000 din.
Orožništvu v Ivanjkovcih se je te dni posrečilo da so razkrinkali široko razpredeno vlomilsko in tatinsko tolpo, ki je vlomila: v zgoraj omenjeno cerkev v Polenšaku. Družba je tudi pred nedavnim izropala v cerkvi sv. Miklavža v Ormožu monštranco in ciborij. Ta nepoštena druščina ima pa na vesti še vse polno drugih tatinskih grehov, kateri bodo pred sodiščem razkriti.
-o--v
Huda nesreča
Neki avtomobilist je na Tržaški cesti na Viču v Ljubljani podrl na tla 27 letno Alojzijo Drobunovo, ženo delavca iz Rožne doline c. IV. 15. Ženska je hudo poškodovana na glavi in po vsem telesu, zlasti nevarne so notranje poškodbe. Prepeljali so jo v bolnico.
-o-
Smrtna kosa V Ljubljani je I'mrfa Alojzija Gorjup, vdova po učitelju in lastnica gostilne. — Na Ja-renini je umrl Ignacij Zupa-Jiič bivši prvi slovenski župan jareninski, cerkveni ključar, slovit vinogradnik in posestnik star 85 let. Umrl je ko je pri mizi molil križev pot na veliki petek.
. -o-
Žrtve streljanja Pri streljanju za velikonočne praznike se je v Dolu pri
Vojniku razletel topič, pri čemer je naboj odtrgal 16 letnemu posestnikovemu sinu Antonu Jakobu vse prste na levi roki, razun palca. — V Tekačevem pri Rogaški Slatini je 19 letni čevljarski vajenec Jože Skorič, dobil pri streljanju hude poškodbe. Oba so odpeljali v celjsko bolnico.
-o-
Javno priznanje velikemu iz-najditelju Iz Beograda poročajo da so dosedanji naslov beogradske radio postaje "Voie radio Beograd" spremenili v "Voie radio Tesla". Na ta način so želeli izraziti javno spoštovanje in priznanje velikemu jugoslovanskemu učenjaku svetovnega slovesa Nikoli Tesli, izumitelju brezžične telegrafi] e.
-o-
Nesreča pri smučanju
Na velikonočno nedeljo se je na Korošici težko ponesrečil pri smučanju smuški tekmovalec Pavel Križmanič, gozdarski pristav pri upravi veleposestva grofa Attemsa v Slovenski Bistrici. Odpeljali so ga v celjsko bolnico.
-o-
Huda nesreča Iz Mirne poročajo: Služkinja v graščini pri g. Dolarju v Kotu je nekega dne vozila smreke. Med vožnjo je skočila z voza tako nesrečno, da je padla pod kolesa, ki so ji zlomila obe nogi. Prepeljana je bila v novomeško bolnico.
Prijatelja je šel kropit in se prehladil
Iz Save poročajo,da je umrl za pljučnico 75 letni ugleden gospodar Ivan Južnik. Komaj teden poprej se je bil prehladil, ko je lezel iz Save v klance na Lese pod Sv. goro, kjer mu je na parah ležal prijatelj Franc Planka, po domače Lov-šetov France. Stari Južnik ?e je nekoliko zadržal v Lešah pri prijateljih in ko se je vračal v dolino ga je oster piš prezebel do kosti, kar ga je pokopalo.	; A ^
-o-
V pomoč sadjerejcem
Sadjarsko in vrtnarsko društvo v Celju bo zgradilo v Medlogu pri Celju sadno sušilnico, kjer bodo lahko vsi kmetje v okolici sušili svoje sadje, kar bo velikega pomena, kajti sedaj mnogi puščajo sedaj dobro sadje gniti, ali ga pa sprešajo. Z novo sušilnico bo dana možnost, da bo marsikdo lahko dobro posušil svoje sadje, ki ga bo potem tudi prav lahko prodal.
-o-
Vlom
V stanovanje učiteljice Kra-kai-jeve v Ljubljani so v njeni odsotnosti vdrli neznani vlomilci ter ji odnesli popolnoma vse nj^ne prihranke v vrednosti 50,000 dinarjev.
Zveza nje z Italijo se utrdila • Barantanje v Ligi
cran 2
'AMERIKANSKI SLOVENEC'
Torek, 10. maja 1938
Amerikanski Slovenec
Prvi in najstarejši sloventki list v Ameriki, Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedslj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Telefon: CANAL 5544
Naročnina «
_$5.00 _ 2.50 _ 1.50
Za celo leto Za pol leta _ Za četrt leta Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto___$6.00
Za pol leta_____3.00
Za četrt leta________1.75
Posamezna številka_____3c
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891«
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holiday«.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Phone: CANAL 5544
Subscription;
For one year ______
For half a year___
For three months__
_$5.G0 . 2.50 _ 1.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year____. ,$6.00
For half a year___3.00
For three months___1.75
Single copy__j____3c
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo Vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
cvetejo vse križem in stroji se vrte noč in dan. Kjer so pa šerifi bolj strogi, tam znajo pa take stroje skriti v razne kote in igrajo na nje na skrivaj. Tako gre ta reč. Bolj ko zakoni te vrste obrt prepovedujejo, bolj cvete in bolj je mikavna. Dokler bodo ljudje nori za take reči, bo te vrste igranje težko ustaviti.
Diktatorji ljubijo parade, dasi je vse v naprej naročeno in pripravljeno. Ko je Mussolini pred Božičem obiskal Hitlerja, je vse sodelovalo. Naudušenje je bilo velikansko, ie pisal hitlerjanski tisk. Da velikansko — ampak vse prisiljeno! — Zdaj Hitler vraču je Mussoliniju obisk. Poročila pravijo, da je ob železnici in potih koder hodi Hitler vse v fašističnih in nazijskih zastavah in znakih. Seveda. Pa vmes le povedo tudi, da je fašistična oblast dala začasno pozapreti več tisoč raznih tipov, ki so sumljivi, da bi kaj povzročili ali pa vsaj žalili Hitlerja. Mussolini in Hitler paradirata, ampak ne med prostim ljudstvom, marveč le v senici bajonetov, zastražena pred prostimi ljudi, katerih se oba bojita. Zakaj ne gresta prosto na ulico, če sta tako priljubljena? Tja ne bosta šla ne eden ne drugi, ker ljudi se bojita!
J. M. Trunk:
Pojavi med Slovani
Kritični dnevi so nastopili v prvi vrsti za Slovane. Za vse Slovane. Kaj pomaga Rusom komunizem, če gre Rusija ? Prvi pojavi pri nastali nevarnosti so naravnost za-dušljivi. Edino Cehi so rekli, da se hočejo boriti do zadnjega moža. To bi bilo nekaj. Vse drugo je klaverno. Govori se o prodaji. Srbi da so prodali Slovence in Hrvate. Tudi neki fašisti da se udinjajo. Profesor dr. Milan Vidmar je nekaj napisal o fašizmu in demokraciji. Vidim: "Ker dr. Vidmar dela v svoji knjigi globoke potone Hitleru, kdo ve, če ne računa, da mu "Fuehrer" kdaj ne nakloni poddiktatorstva fašistične Slovenije?" "Tako v "Prosveti". Hrvaški komunisti očitajo Krešiču v New Yorku, da spletkari z nemškimi fašisti itd. Tam v starem kraju utegne biti še več take robe.
Čehi do zadnjega moža. Kaj pa Slovaki? Govorijo nekaj o neki borbi, ampak vidijo le sebe in svojo — avtonomijo. In v tako kritičnem času! Z nožem v hrbet, in to Slovak Čeha. Poljaki. Kakih 30,000 jih je v Čehoslo-vakiji. Borili se bodo tudi za — avtonomijo. Poljak Čeha z nožem. Kaj pa drugi Poljaki? Nad 30 miljonov jih je skupaj. Skoroda polovica Nemcev. To bi bil utež. Kako je? Pravijo, da Poljak niti sebi in nikomur ne zaupa, ampak očividno zaupajo zdaj v teh kritičnih časih — Nemcem. Zoper komunizem gre, pravijo. Če ste, se lahko ubranite komunizma, ako vas pa Hitler požre, je vse eno, komunizem ali paganizem.
Rusija. Čehi močno upajo na Rusijo. Hitler zahteva, da morajo zvezo razdreti. Vsaj poizkusili bodo Čehi z Rusijo, ampak izgledi so pri krvavi Moskvi klaverni. In če bi ta komunistična Rusija, ali kakršna baje je, nekaj učinila, bo, se bojim, klala vse, kar ni za komunizem. Slovan je močan v rušenju, v obrambi ali zidanju je b,olj šle-va. Nemec bo poskrbel, da se bodo klali Rusi in Poljaki, zoper skupno smrt ne bosta nastopila, ko pride smrt za oba, bo pač večna smrt. Ali je pomoči pri takem stanju ? Le o Bolgarih ni ničesar čuti. Zgodovina je taka, taka. Morda držijo skledo, da dobijo žlico leče? Če jo, in jim da Nemec to lečo, bodo jedli — smrt.
Svet se je temeljito izpremenil. Dandanes ne gre več za kak prestiž, kako politično ali diplomatično ali gospodarsko pridobitev; pri mentaliteti, kakršna vlada zdaj med nazijskimi Nemci pod Hitlerem, gre za biti ali ne biti, za življenje ali smrt.
Vidi se to že po par dneh na koroških Slovencih. Tako bi bilo za vse Slovence in prav za vse Slovane. Borba se je izpremenila v borbo za biti ali ne biti.
Slovani naj bi pustili Francijo in Anglijo in morda Ameriko. Ako se bodo Slovani borili za obstanek, in Francozi in Angleži spoznajo, da gre za biti ali ne biti tudi —— - -za nie, bo morda kai pomoči, če se pa ne zmenijo za smrt
Čikaška borza objavlja vest, da so cene živežu zopet na nižji stopnji in sicer na najnižji tekom zadnjih štirih let. To bi bila za delavske družine lil delavce sploh vesela vest, ko bi ne bil obenem tudi zaslužek na še veliko bolj nizki stopnji, kakor pa so cene živilom. * Kaj pomaga če poceni tedaj, ko nimam novcev, da bi kupil?
KAKO JE MED ROJAKI V MINNESOTI
Eveleth, Minn.
Že precej časa je minilo, odkar se nisem oglasila. Prepustila sem pač poročanje drugim poročevalcem, ki so bolj vešči in novice so jim bolj znane. Da pa ne bom popolnoma opustila poročevalskega športa sem se pripravila nekaj zapisati. — Delavske razmere tukaj na severu Minnesote, so pač take, kot povsod drugod. Kar se tiče zabav m veselic, so pa pogosto na dnevnem redu in so precej živahne in dobro obiskane. — Kakor mi je znano, bo v nedeljo 8. maja na Materin dan Zveza št. 1, blagoslovila svojo novo zastavo in menda priredijo bogat program in veselico z večerjo. Ker sem podpisana tudi članica tega društva, želim mnogo uspeha na dan veselice.— Nadalje izrekam tem potom srčno zahvalo Vsem mojim prija-tel jem, sosedom in znancem, ki so na dan 26. marca prišli, da smo se skupaj zabavali in užili nekaj veselih ur na dan mojega godu ali 50 letnice. Hvala Pete in Mary Malesh, ki sta prepustila prostor 7,& zabavo in hvala vsem skupaj ter vsakemu posebej. Ta dan mi bo ostal v vednem spominu. Dragi prijatelji, vedno se vas bom spominjala, pa naj živim kjerkoli. — Iskrena hvala moji hčerki, ki mi je brzojavno poslala krasen šopek svežih cvetic. Da, draga hčerka, za-rosilo mi je oko ginjenja, kjtf-ti cvetke so lep spomin nedolžnosti. Vesela sem bila, ker si se spomnila na svojo mater iz daljne Chicage. Bodi uver-jena draga hčerka, da srce
Slovanov, pridejo jutri sami na vrsto pri isti smrti.
V Jolietu in okolici so imeli za tedne mnogo prerekanja radi strojev, na katerih se igra za denar. Pravijo jim "Slot Machines". So to stroji, v katerega spustiš petico, dajačo, ali kvoder, za kar je že napravljena in če si srečen se ti. vsuje, kakor pokaže kolo, po 2, 4, 6, 8, 10 in 12 clo 16 novcev. Ampak ti stroji so narejeni tako, da vedno več not vzamejo, nego ven vržejo. Mnogi zapravijo vse na teh strojih. Mečejo v nie toliko časa, dokler imajo kaj okroglega v žepu. Krivda seveda ni stroja, ampak tistih, d so tako omejeni, da ne znajo kontrolirati svoje strasti do igranja. Lahko bi rekli kakor o visoki nedostopni gori in plezalcu: Gora ni nora, ampak tisti, ki gor pleza. Tu pa: stroji niso nori, ampak tisti, ki vanje mečejo denar in igrajo. Mestne oblasti so nastavilp davke na te stroje, misleč, če že ni moč ustaviti igranja, pa vsaj nekaj potom davkov iz tega dobimo. Zvezne oblasti in okrajne so uvedle zdaj zasledovanje te vrste igranja in istega prepovedujejo. Na podlagi zakona, je te vrste igranje strogo prepovedano, ampak ta prepoved je upoštevana bolj tako, kakor prohibieija. Spadajo pod delokrog okrajnega šerifa. Šerifi v gotovih okrajih pa znajo gledati čez očala, pa tudi čez prste, ih kjer gledajo čez prste taka igranja
lep list, podučljiv in sem z njim prav zadovoljna. — Hvala še enkrat vsem prijateljem in znancem na Evelethu. — Pozdrav vsem naročnikom in čitateljem tega lista.
M. O.
-o-
EARBERTONSKE NOVICE Barberton, O.
V n^ši slovenski župniji v Barbertonu živimo, kakor da smo v rojstni domovini. Da bi le bilo kaj več dela. 'Toda kapitalizem dviga glavo in tlači nas delavce z brezdeljem. Če bi človek ne imel žive'vere, bi prav težko živel. — V postnem času, ob križevem potu, je bila naša cerkev vedno polna vernega ljudstva. — Velikonočne praznike smo prav slovesno obhajali. Vstajenje smo imeli v soboto zvečer s procesijo z Najsvetejšim. Cerkveni pevski zbor je prav lepo prepeval vesele velikonočne pesmi ob procesiji pri vstajenju, kakor tudi drugi dan latinsko mašo, pod vodstvom organistinje Mrs. Angele Beg, katera vodi cerkveni pevski zbor že deset let, za kar smo ji vsi hvaležni. — Prvo nedeljo v majniku so dekleta Marijine družbe slovesno kronale kip Brezmadežne. Zato se bomo šmarniške pobožnosti še bolj z veseljem udeleževali.
Pcročsvalec
-0-
MONROEŠKA SLOVENKA PIŠE
Mcnroe, Mich.
Pred kratkim sem se podala v Detroit, tja v Highland Park. Tam blizu je tudi cerkev Male Cvetke, in sicer \ Royal Oak, Mich., kjer je mnogim znani Father Cough-lin, sloveči radio govornik. Takrat sem se podala v cerkev, da si jo ogledam. Presenečena sem bila' ko sem vstopila in sedaj sem y veliki zadregi, kako bi vam to cerkev popisala. Prav zares, ne vem kako bi začela. Po moji misli, ni na celem svetu take cerkve, kot je ta, vsaj tukaj v Ameriki pa I prav gotovo ne. Od vseh krajev, od blizu in daleč prihajajo številni obiskovalci v to cerkev in jo občudujejo, ki je tako moderno zgrajena. Stavba je res veličastna in že zunanji pogled te očara in prevzame, še bolj pa od znotraj. Klopi v cerkvi so tako rdz-vršcene, kot še v nobeni drugi in pravijo, da je notri prostora za celih 15000 ljudi. Pa je tudi njena notranjščina dragocena, da te prevzame v dno duše. Koliko je tam raznih spominkov, katere so prinesli ljudje v dar Mali cvetki sv. Tereziji za številne uslišane prošnje. — Ne bom več opisovala čudes, ki sem jih tam videla in ki jih lahko vidi vsak, kdor obišče to cerkev. Zapišem pa to,da so Father Cough-lin moder mož in razumen, ki so se upali začeti s to stavbo in jo tako lepo dovršili v večjo čast božjo. — S tem bom tudi končala današnje moje pisanje, ,le še to naj dostavim: Kdor moliti ne zna, naj se na morje poda, pravi že stari pregovor. K temu bi jaz še tega pripisala: Kdor moliti ne
tvoje matere bije z ljubeznijo tudi za te. Ostani pridna in poštena, kakor si bila dosedaj in srečno bo tvoje življenje.
Za ' Velikonoč sem bila na Ely, Miniaj;, kjer sem slišala lepo cerkveno petje. Vesele so donele lepe velikonočne pesmi na praznik vstajenja in enako lepo tudi na belo nedeljo. Pozna se,, da so pevci izurjeni zato vsa čast jim za požrtvovalnost. — Ko pišem te vrstice, se bo na Ely igrala igra "Miciki je treba moža." Tgro sem videla že na Evelethu in se mi je dopadla. Hočem jo pa videti tudi danes, kajti pravijo da bo baje še bolj popolna kot je bila na Evelethu. Kako bo izpadla, morda poročam kaj o priliki.
Vreme imamo nekam bolj zmedeno. Dežja je že kar malo preveč. Je pač april in je še ves zvit. Znaki pa se kažejo in ni več daleč, ko pride maj tudi k nam v mrzlo Minnesota, ki bo okrasil livade in gozdove in vso okolico. Krasen bo potem pogled po tem božjem svetu, lep posebno po ljubkih jezerih,, katerih valčki že šumljajo ribicam in jih privabljajo iz globine. Pa bo tudi za ribice kmalu nastopila trda, kajti sezona ribjega lova se bliža, katera bo odprta s 15. majem in tedaj bo marsikatera izgubila življenje. Ljudje namreč že nestrpno pričakujejo dneva, ko jim bo dovoljeno ribariti.
Ker mi tukaj še ni posebno mnogo znanega, ne vem več novic, pač pa vam cenjeni čita-telji obljubim, da se še kedaj oglasim v listu Amerikanski Slovenec. Ob enem naj orne-
zna, naj se poda v Royal Oak in si ogleda to cerkev od zunaj in od znotraj. — Pozdrav čitateljem.
Monroeška Slovenka
-o-
ROJAK HVALI DOPISNIKA IZ STAREGA KRAJA
Standard, III.
, Naj mi bo dovoljeno se zahvaliti č. g. I. Šašlju v starem kraju, ki je tako lepo opisal zgodovino Zaplaške gore, kateri tudi jaz moje spomine pridružujem.
Bilo je leta 1878, ko sem bil krščen v Kriški cerkvi fara Čatež pod Zaplazom. Tam sem tudi preživel mojih 26 let in videl in gledal čudeže ki so se godili pri Mariji Zaplaški. Zato vam tukaj o-menjam čudež na priprošnjo Marije Zaplaške, katerega mi je pripovedovala moja sedaj že pokojna mati. — Bilo .je pred 50 leti, ko je razsajala tista strašna bolezen koze, katera se je naglo širila od hiše do hiše. Ta bolezen tudi meni spodaj podpisanemu ni prizanesla. In kot so mi mati pripovedovali, je mene še najhujše napadla, da celo moje telo ni bilo drugega, kot ena sama strašna rana. Niti vid mi ni več služil, zaradi strašnih krast, s katerimi je bilo pokrito celo moje telo. Vsi in tudi zdravnik iz Trebelnega, so nad mojim zdravljenjem že obupali. Mati in oče sta jokala poleg moje bolniške postelje. Pa so se mati obrnili do očeta in rekli: Veš kaj Marko, obljubimo ga Mariji Zaplaški in kakor hitro bo ozdravel, bomo ;il trikrat po kolenih okolu njenega oltarja. — Res. V par dneh se je začela moja bolezen na bolje obračati. Gnojne rane so se začele sušiti in ni dolgo vzelo, da sem ozdravel. Ko sem bil zdrav, smo šli k 10. maši v Čatež, katero je daroval g. Karol Hofer, takratni župnik v Čatežu in moj učenik. Po maši smo se odpravili na Zaplaz moj oče, mati, jaz in brat Anton, kateri je umrl pri Lužarju v Stehanji vasi, fara St. Lorenc pri Temenici v starosti kamoj 14 let, kjer je služil in njegovi ostanki počivajo poleg velikega križa na pokopališču Šent-lovrencu ob Temenici. Ko smo prišli na Zaplaz, smo šli trikrat okolu oltarja. Kot otrok sem takrat mater povprašal to in ono, nazadnje tudi to, zakaj so tiste palice obešene po steni in pa kite ženskih las. Odgovorili so mi, da ko bom od-rastel, bom že vedel. Nazadnje so mi pa povedali, da so bolniki, bolni od rojstva, katerim ni mogla zdravniška moč pomagati, ozdraveli na Marijino priprošnjo. V zahvalo za to, so potem tam pustili bergle, ki naj pričajo o čudežu v Marijinem svetišču. Zakaj pa kite, sem hotel še vedeti. Pa so mi povedali mati, da je bila ženska, ki je- imela hud glavobol ter ji vsi zdravniki niso mogli polajšati bolečin ali jih odpraviti. Pa se je zaobljubila Mariji na Zaplaz in ozdravela je. V zahvalo in v pričevanje čudeža, si je odrezala kite, najlepši kras žen-
ske glave ter jih obesila v svetišču.
Še en čudež, ki se je zgodil na priprošnjo Marije Zaplaške, potrjuje moja žena, katera je hči Petra Imperl iz vasi Ledine, fara Sevnica na Štajerskem, nad katerim se je zgodil čudež. On je imel strašne bolečine in krče in vsa zdravniške veda mu ni mogla pomagati. Bolečine in krči so prihajali vedno hujši. — Kolikor moja žena sedaj sprevidi, je morala biti bolezen vnetje slepega črevesa. Takrat pa zdravniki še niso mogli dognati tega. — Pa se je bolnik, ker ni mogel dobiti zdravja od zdravnikov, zatekel k Mariji Zaplaška in obljubil, da če ozdravi, pojde vsako leto peš na to božjo pot. In res, bolečine in krči so popustili in se niso več povrni-li. V zahvalo je potem Peter Imperl, vsako leto čez hribe in doline romal k Mariji na Zaplaz, da se ji je zahvalil za o-zdravljenje.
Zato pa predragi bralci lista Amer. Slovenec, Novega Sveta in Ave Maria, sva jaz in moja žena poroka o hitrih in velikih čudežih, katere sem tukaj popisal in so se dogodili na priprošnjo Marije Zaplaške.
Še sedaj se spominjam prelepe pesmi ki so jo prepevali romarji ko so šli po zaplaškem hribu proti Marijinemu svetišču : Prelepa si čatežka fara, pa še lepša je zaplaška gora. Marija, Marija pa v tronu sedi, na okolu se ozira, na vse strani...
Pirhodnjič ko se oglasim bom pa kaj drugega opisal iz starega kraja in pa kako sem odhajal v Ameriko.
Joseph Bregar, zast.
NENAVADNA PRAVDA
Iz Budimpešte poročajo tole zanimivost: Tamkaj je gostovala artistovska druž;ba iz Debrecina. Eden izmed te družbe je stanoval pri neki gospe, ki je bila na glasu nenavadno snažne ženske in gospodinje. Gospodinja je vsako jutro čistila stanovanje in trebila mrčeš, da je bilo stanovanje vedno čisto. Za pobijanje bolh je porabljala poseben prašek, s katerim je uničila vse bolhe. Ko je nekega jutra iskala bolhe v stanovanju, jih je nekaj odkrila ter jih takoj s praškom pokončala. Žal pa so bile tiste bolhe dresirane, saj jo artist z njimi nastopal v varie-teju. Čez dvajset bolh je nesrečna ženska tako pokončala in vse so bile dresirane. Ko je prišel artist domov in ni več našel svojih bolh, se je razjezil ter je v togoti razbil'pohištvo svoje gospodinje.
Oba sta šla pred sodišče. On zaradi svojih bolh,, ona pa zaradi razbitega pohištva. -—o-
Neljub obisk. — Služkinja: "Gospa, prišla je stara žena, odložila obleko, stopila v salon, ne da bi povedala ime' Edino s prstom je potegnila preko pohištva, kakor da išče prah!"
Gospa: "Križ božji! To je mati mojega moža!"
"TARZAN NA RAZISKOVANJU"
(116)
(Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice BlllTOllghs
Lady Grevstoke jo obstala na mestu kot pribita in komaj si je šc upala dihati, tako jo ie prevzelo, ko je začutila, da ni sama v tej temni globini. Vedela je, da slabotna svetloba ki jc prihajala skozi majhno odprtino zadostuje, da jo more bitje, ki je z njo v tej ječi, opaziti. A kaj naj bi to bilo?
Takoj nato se ji je zdelo, da se ji neznana živa stvar približuje. Ze je bila mi njej, skoro se je je dotaknila. In tedaj se je Jaiie obrnila jn zavpita "Annette!" Torej je (udi tebe beli divjak odnesel ill mi snio te tako iskali." "Da," odgovori deklica. "Neka nevidna 'moč je dobikt oblast'nad. me'noj...
... in tej- moči se nisem molila u-stavljati. Kakor začarana sem bila." —■ ".Ti divjaki imajo pač'hiprtotieno nun," pripomni Jane. — Ko so se njene oči1 koliko privadile teme, je vprašala. "Ali so ti kaj prizadeli hudega K" "Ne," odvrne Annette; ".toda jaz se tako bojim, ker ne vem kaj nie še čaka,"
"Ob! da bi bil vsaj Brown tukaj, vzdilme Annette obupno in čez. nekaj časa pristavi: "O, gospa, vi ne veste, kako ga ljubim! Kako srečno bi lahko bilo za oba, če bi ne prišla "nail me ta strašna usoda. Kes, gospa, kako«.srečno bi bilo. Toda, gospa, nikoli več ne bom videla llrowna, nikoli, nikoli več!"

•Strmi 3
AMERIKANSKi SLOVENEC
Torek, 10. maja 1938
CEHI PRIPRAVLJENI NA NEVARNOST
TRIDESETLETNICA
OBSTANKA ŽUPNIJE SV. DRUŽINE V KANSAS CITY, KANSAS
Nedelj!®ki kotie&k
wBBWsmn^ajraKanras'
J. M. Trunk.
v svoje srce — "Hvala večnemu Bogu, vse stvari ga zdaj molite" je bil pač najbolj primeren vzklik v teh presrečnih trenot-kih. In gospod župnik, ali ni lahko z veselim ponosom gledal to noč nazaj v preteklost? Bila so leta napornega dela, a tudi doba najlepših vspehov. Smelo se reče, ko je na sveti večer videl, da njegovo delo ni samo bujno vzcvetelo, ampak tudi bogati sad rodilo in zorilo, je pozabil na vse težave, potopil vse prestano gorje v svetonočni kelih in vzdih-nil: "Tebi novorojeno Detice bodi vse darovano, kar je bilo in kar bi še prišlo."
4. julija 1928. je bila cerkev slovesno blagoslovljena. Med sviranjem godbe Kolumbovih vitezov je šolska mladina, društva z zastavami- in banderi, čč. duhovščina spremljala nadpa-stirja škofa Ward-a iz novega župnišča v cerkev. Blagoslovu cerkve je sledila slovesna sveta maša. Izmed slovenskih duhovnikov sta se te slovesnosti udeležila č. g. Jakob Cerne in bivši administrator p. Anzelm Murn, ki je imel tudi slovensko pridigo.
Dober mesec pozneje je iz neznatnega malega oblačka treščilo v skoro sto čevljev visoki zvonik. Cela stavba se je močne stresla, a razun zvonika, ni bila nič poškodovana. Razdrobljeni so bili stebrički na zahodnji strani zvonika na vrhu. Koščki opeke in kamna so frčali na vse strani daleč na okoli. A križ vrh zvonika je ostal, kakor tedaj, ko je bil postavljen. Škoda je znašala $1600, ki je bila krita z zavarovalnino.
Cerkev svete Družine je res kras mesta. Zidana je v roman-1 sko-španskem slogu. Tako tudi župnišče. Okna so bila importi-; rana iz Nemčije, iz Monakovega 1 (Munich). V ladiji je sedežev za " 400 do 500 ljudi. Cerkev in žup-' nišče veže umetni portiko. Okoli obeh pa je obsežen vrt nasajen z javorji, ki bodo v malo letih dajali prijetno senco v poletni vročini. Obedve stavbi z vsemi , potrebščinami sta stali $82,000.
(Dalje prih.)
TRETJA NEDELJA V MAJU
Premog pri Ilirski Bistrici
Pri vasi Koseze pri Ilirski Bistrici so že več let iskali premog, vendar niso imeli nobenega uspeha. Z iskanjem so nadaljevali v presledkih in zadnje čase je neka italijanska družba med Kosezami in Malo Bukovico imela več sreče. Podjetje je po daljšem iskanju naletelo na plast, iz katere bi z izkopavanjem lahko pridobivali premog. Po natančnih ugotovitvah pa so prišli do zaključka, da izkopani premog ne bi bil za nikakršno uporabo. Sedaj proučujejo možnosti, da bi v posebni tovarni, ki bi jo zgradili na licu mesta, izkopanemu premogu dodali neke primesi, da bi postal premog uporaben za gorivo. Ta takorekoč na umetni
čin izdelani premog bi pri-ŽeJ v promet v obliki opeke. Podjetje je zadevo o najdišču že prijavilo oblastem in vložilo prošnjo za potrebno dovoljenje. Pričakuje pa izdatne pomoči od strani države, da bi iahko svoje načrte tudi uresničilo. Vendar ni doslej še nobenega upanja za kakšne posebne uspehe. V neposredni bližini stoji stara tovarna za opeko in so tu že od nekdaj mno-J-o kopali, vendar ni doslej še nihče naletel na premogove Plasti. Svoj čas so iskali premog tudi v bližini Vrem, kjer le neko italijansko podjetje vložilo težke tisočake v razne naprave. Končno so pa morali izkopavanje opustiti.
(Dalje)
Stroški za cerkev in župnišče 50 bili preračunani na $70.000, ki pa so narastli na nekaj tisočakov več. To je bila res ogromna svota za tako malo faro, ki tedaj ni štela niti 700 duš. Z božjim blagoslovom se dosežejo nemogoče stvari. 11. oktobra 1925. je bil slovesni blagoslov ogelnega kamna. Farani so se za to pripravili s 40 urno pobož-nostjo, katero je vodil Benediktinec č. p. Vencel Šolar iz Peru, Illinois. Res lepa priprava, a še lepši sklep. Ta slavnost je bila najlepša v zgodovini te župnije. Okrog 5000 ljudi se jo je udeležilo. Nad 1000 mož z dvema ban-dama na čelu je spremljalo škofa iz starega župnišča na prostor blagoslovitve. Parada, v kateri so poleg slovenskih korakale tudi hrvatska in poljska društva, je bila nad miljo dolga. Ne drugorodce je ta bratska vzajemnost naredila > nepozabljn vtis. Škof J. Ward, ki je blago si ovil kamen, je bil presenečen ko je videl to ogromno množico sicer tako ponižnega slovanske ga naroda. V oduševljenih ir vznešenih besedah je pri slav nostnem govoru častital fara nom na tako lepem vspehu. N prezrl voditelja g. župnika. P Vencel Šolar pa je imel sloven ski govor. Tudi pri stavbi novi cerkve so možje v večernih ura! veliko pomagali z prostovoljnin delom. Bog nikomur nič dolžai ne ostane.
Delo je pod neprestanim nad zorstvom župnikovim hitro na predovalo. Vedno je bil moj strom in delavcem za petam: Zato se je vse vršilo v najlepšen redu. Delo je šlo h. koncu. Hitr je prišel advent in za njim pre lepi božični prazniki. Vsak pc samezni župljan ali vsi skup.a bi lahko na sveti večer 1927. z£ peli s pesnico m. Elizabet« O.S.U.:
"O noč najlepša vseh noči, prelest nebeška te zlati.
Pozdravljena iz dna srca, i prinesla si ti nam—Boga.
JEKLARNA SE NE PODA
Chicago, 111. — Jeklarska družba Inland Steel je zadnje sredo vložila pri prizivnem so dišču zahtevo, da se razveljavi odredba vladnega odbora za delavske odnošaje, izdanega pred mesecem dni, po katerem bi morala družba skleniti kolektivno pogodbo s CIO unijo. Družba v svoji pritožbi trdi, da je Odredba odbora protiustavna.
Požrtvovalnost faranov je bila kronana. Dosegli so kar so želeli. Sveta noč, božična noč, prinesla jim je Boga-Jezusa v' presveti Evharistiji v njih zgo-tovljeno svetišče. Prva daritev — slovesna sveta maša — pol-nočnica ... O kdo bi te mogel pozabiti? Srca že itak polna sve-tonočnega veselja, prikipevala so polna hvaležnosti do Boga, da so to dočakali. Kdo naj opiše čustva dobrih faranov, ko je prvič slovesna "Gloria in excelsis Deo" zadonela po prostornem' svetišču? In kak prizor za nebesa in zemljo, ko se je pri zadnjem delu svete maše zgrnila cela župnija k obhajilni mizi, da prejme novorojeno betlehemsko Detice Jezusa pod podobo kruha
Oglasi v Amerikanskem Slovencu Imajo vedrm usmili.
ZA RAZNA
električna dela
se rojakom v Chicagi vljudno priporoča
MILAN MEDEN
Sinte in: priporočajte list Amerikanski Slovenec"!
DENARNE POŠILJAM
odpravljamo po dnevnem kurzu in so dostavljene prejemnikom brez vsakega odbitka na dom potom pošte. Včeraj so bile naše cene:
V..Jugoslavijo: || V Italijo:
Za: Din: | Za:	Lir:
$ 2.55........ 100 | $ 6.50........ 100
$ 5.00........ 200.1 $ 12.25........ 200
$ 7.20........ 300 I $ 30.00........ 500
$10.00........ 420 i $ 57.00........1000
$11.65........ 500 I $112.50........2000
$23.00........1000 | $167.50........3000
Pri večjih svotah poseben popust
Za izplačila v dolarjih:
Za $ 5.00 pošljite ................$ 5.75
Za $10.00 pošljite ................$10.85
Za $25.00 pošljite ................$26.00
Vsa pisma pošljite na:
JOHN JERICH
1849 VVe-c Cermak Road CHICAGO, ILL.
Pokličite: LAWndale 7404
Nesreča na solkanskem mostu
Neke noči se je pripetila na železniškem mostu pri Solkanu huda nesreča, ki jo je odkril neki nadzornik proge šele dobri dve uri pozneje. Ponoč-ni vlak, ki odhaja okrog 2:30 iz Gorice proti 1'odbrdu, je povozil tam neko neznanko, ki se je zaradi krajše poti napotila po mostu na drugo stran Soče. Kolesje stroja ji je odrezalo obe nogi in jo nato odbilo, tako da si je ob ograji mostu prebila še lobanjo. Nadzornik proge jo je našel še pri življenju. Ko pa so jo prepeljali v goriško bolnico, je pol ure pozneje umrla. Njene identitete doslej še niso dognali.
m. Marica m sin
GENERAL CONTRACTORS and BUILDERS
NASILNI NAZIJI
Velika suša
Po vsej Julijski Krajini vlada suša kakršne že ne pomni-in sicer ob tem času. Ves marec je bil izredno mil in via-dalo je večji del krasno vre-me. Padavin je bilo to zimo sP|oh zelo malo. Včasih pa je Pritisnila burja, ki izredno izsuši, zemljo. Z njo v zvezi je nastopil sem pa tja1 občuten mraz, kakršnega tod še pozimi nismo vajeni. Cesto so bili nižji hribi po Goriškem Jn v okolici Trsta pokriti s snegom, kar je tod često celo Pozimi izredno čudno. Vendar j'a padavin ni bilo toliko, da n dovol j nam »čile žejno zetn-Težko je bilo zato že oranje, a ko le noče biti dežja, se l ^i ž.e, na vrtovih in sadovnja • Ponekod je pričelo' že pri-
(Pooblaščeni in zavarovani pogodbeniki in stavbeniki) r;--------/v - 1 3121 S. Parnell Ave.
cije na- zahtevo,
23 LET IZKUŠNJE
Pregleduje oči in predpisuje očala

Dve novi maši na Vipavskem
Na velikonočni ponedeljek je valovilo po Vipavski dolini radostno in svečano razpoloženje. — V cerkvi svoje rojstne vasi v Vrtovinu, ki spada pod
I	OPTOMETRIST
1801 So. Ashland Avenue S	Tel. Canal 0523
i	M
j Uradne ure vsak dan od 9. $ j zjutraj do 8:30 zvečer.	g
Nctea banda nazijskih pristašev j s napadla in resno ranila urednika revije "Uncle Sam", Chas. Weissa iz Brooklyna, N: Y., ko je ta odklonil, da bi poljubil malo nazijsko zastavo. Slika ga kaže, ko leži v bolnici z ranjeno lobanjo.
"Ob pravem času izvršite delo svoje, in Bog vas bo plačal ob času (Sirah, 51,. 38)". Kako srečen bi pač bil, ko bi bil opravil toliko dobrih del, kolikor si preživel trenutkov, ki so za te pretekli. Pa morda nisi izgubil le enega dneva, več si jih. Preteklo je morda več izgubljenih let. Dnevi, ki jih nisi posvetil Bogu in porabil, da se izveličaš, so za vedno in vso večnost izbrisani iz bukev božjih in iz knjige srečne večnosti. Prešli so, kakor bi tebi nikoli ne bili daniv Ali nisi utrpel neizmerne izgube ? Pa si pri tem izgubil nekaj, kar se nikoli in nikakor ne more nadomestiti. Izgubiš časne reči, pa jih mnogokrat moreš zopet dobiti nazaj. Izgubiš čas, in izgubljen je za vso večnost, niti trenutka ne dobiš več nazaj. Ampak tako izgubljeni čas ti je bil dan za Boga in za večnost. Marljivi trgovec pozna besedo: čas je denar. Vneti kristjan ima drugo: čas pomeni milost, čas velja večnost; ker za čas si lahko zamenjam srečno večnost; čas zna-či v nekem pomenu Boga samega, kajte če. jaz dam svoj
cas riogu, gai poraumi njemu v čast, si s tem zagotovim, cla bom gledal svojega Boga na vekov veke.
Kaj ti pomagajo sivi lasje, ako ostaneš otrok, ker nimaš več zaslug od malega deteta? Doživel si morda visoko starost, a zaslug si nisi nobenih pridobil. Kaj je to? Živel si, kakor živijo nespametne živali. Prav nič se ne razlikuješ od njih. En sam trenutek, ki ga dobro porabiš, prekaša vsa ta dolga leta. Najvišja starost človeška je v primeri z večnostjo manj ko hip. "Kakšno je življenje naše? Hlap je, ki se malo časa prikaže, potem pa izgine (Jak. 4, 14)". Ali že predolgo živiš? Ali moreš imeti preveč časa, da si zaslužiš večnost? O vsakem, ki pride med izvoljene, veljajo v 1 nekem oziru besede sv. pisma: ''Zgodaj je končal, pa je izpolnil veliko let (Modr. 4, 18)", ker si namreč po času pridobil srečno večnost. Na poslednji dan te ne bodo vprašali, kako dolgo si živel, temveč kako si čas življenja svojega porabil.
IZ GORIŠKE, PRIMORJA IN ISTRE
manj kovati vode za ljudi in jo morajo dovažati često iz najoddaljeneših krajev, kakor včasih avgusta ob največji suši. Sicer pa sadje zelo lepo kaže, kolikor mu ne bo škodoval mraz, ki je par,-krat zaporedoma nastopil ta mesec. Poznalo se bo to zlasti po krajih, kjer je razsajala burja.
-o-
Nizke cene krompirju
Iz Trnovega na Krasu nam poročajo: Lansko jesen je bil pridelek krompirja izdaten in marsikak kmet je računal, da bo dobil za svoj pridelek precejšen izkupiček. Ker so jeseni prodajali krompir po krog 50 lir za, 100 kg, je naš kmet z gotovostjo računal, da mu bo pomlad, ko jesenskih pridelkov povsod primanjkuje, dala večji izkupiček. Toda letos sc je ušitel. Cena kompirju je izredno padla, celo na 18 lir za 100 kg. Tudi povpraševanja po njem ni. Zato je marsikak. kmet obupan. Vso zimo je skrbno čuval krompir z namenom, da ga bo spomladi lahko in dobro prodal. Danes na nima nobenega t: panja. Nekateri kmetje so se odločili, da bodo sami peljali krompir v bližnja mesta na prodaj, drugi ga bodo pa porabiii za prašičjo krmo.
-o-
Z ozirom na nevarnost, ki preti državi od strani Nemčije, se češko prebivalstvo z vso resnostjo pripravlja na slučaj, ako bi res izbruhnila vojna. Gornja slika kaže neko šolo v mestu Olomouc, kjer se ženske vežbajo v uporabi plinskih mask in v nudenju prve pomoči ranjenim.
župnijo Kamnje, je daroval j< svojo prvo svečano daritev ti Najvišjemu g. Tone Sate j. p Skromni, v lepe spomine po- n greznjeni božji hram je za-zelenel v novomašniškem razkošju, skrita podčavenska va- 1 sica je zaživela. Od vseh stra- o; ni so hiteli ljudje v srečno fi vas in njihovi obrazi so žareli r< od radostnega pričakovanja, ko bo stopil pred oltar Gospodov maziljenec iz njihove sre- G de, sin njihove grude. Doma n čini so se kljub naporom, ki so n jih zahtevale izredne pripra- p ve, postavljali kar nekam sa- v mozavestno češ, tudi mi Vrto- t< vinci ne zaostajamo, tudi naša p vas skrbi za rast naših duhov- k nih voditeljev. — Vsa vas je pa bila odeta v cvetje in zelenje in slavoloki so to lepoto še g. povečali.	n
Drugi slavljenec velikonoč-	s
nega ponedeljka je bil novo-	v
mašnik g. Jože Petrič,, iz Du-	ii
pelj, župnija Vrhpolje pri Vi-	d
^avi. On pa svoje prve sloves-	p
ne sv. maše ni zapel v domači	r
župniji, ampak v ponosnem	d
starem Marijinem svetišču v	i: Logu, <Ko je moral novomašni-
kov oče v svetovno vojno, je	g
bil njegov najmlajši še maj-	1<
hen. Skrbni oče je izročil sebe	v
in svojce v varstvo mogočne	J
nebeške Zaščitnice v Logu in	i
obljubil, da bo storil, ko se	\
vrne, vse, kar bo v njegovih	i
močeh, da postane mali Jožek	r
božji služabnik. Oče je držal	\ moško besedo, nebeški Oče je pa uslišal svojo nebeško pri-
prošnjico in dal svoj blago-	r
slov. In v zahvalo je daroval	,
novomašnik svojo prvo veliko	1
daritev pri vipavski Materi v	g
Logu, kamor je ta dan prihi-	(
telo do 5 tisoč oseb, da so	s
prejeli novomašniški blago-	i
slov.	A
-o--j
KRATKE NOVICE	,
Zlata sv. maša. Dne 6. raa- < ja bo praznoval v Marijinem svetišču na Sv. Gori svojo zlato mašo bivši dekan slovenskih i Brd g. Ivan Remec, ki živi se- ] daj v zasluženem pokoju na Marofu pri Idriji, kjer oprav- < ija posle hiralničnega dušnega i pastirja. Ker je 6. maja prvi petek v mesecu in so duhovni < sobratje večinoma zadržani,
je slavljenec obhajal svoj zla~ -ti jubilej v krogu svojih ožjih prijateljev v torek, 19. aprila na Marofu.
*
V	prvih treh mesecih leta 1938 se je v Trstu rodilo 993 oseb, umrlo pa 1099 oseb, torej znaša presežek smrti nad rojstvi 106.
Mctcciklistična nezgoda pri Gorici. V bližini Gorice je na nekem ovinku motociklist Danilo Erzetič, doma iz Petejana pri Gorici, izgubil oblast nad vozilom ter padel tako silovito, da je dobil smrtnonevarn« poškodbe po vsem telesu, od katerih bo težko okreval.
V	Trstu so pri regulaciji mesta odkrili sledove rimskega amfiteatra. Regulacijsko delo se je tako za časa ustavilo in vse je usmerjano sedaj v raziskovanje terena. Ugotovili so, da je bil amfiteater obrnjen proti morju in odprt proti stari ulici Itiborgo, kjer je bil domnevno vhod. Teater je imel zelo velik obseg. Med izkopaninami so našli med drugim kip boginje Atene ter nekaj drugih kipov, za katere ne vedo še, kaj so predstavljali. Med drugim so našli tudi več razmetanih delov (roke, gla-
: ve, noge itd.) kipov, katerim iščejo ostale dele. Dela so v največjem razmahu in se še ne
ve, kaj razvaline' vse skrivajo.
#
V Trstu v bližini Miramarja
I na prvi serpentini ceste se je pripetila huda- avtomobilska 1 nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev. Da bi ne povozil dečka, ki je koračil čez cesto, ' se je neki avto ognil preveč na levo, pri tem pa strmoglavil čez rob ceste in pokopal pod seboj tri osebe, od katerih je bila ena takoj mrtva,
-	dve pa sta hudo ranjeni, i *
2215 družin, ki štejejo skup-l no 17,235 otrok, živi v tržaški
-	pokrajini. Od tega odpade na i Trst 1135 družin z 8681 otro-
-	ci. Vidimo torej, da v soraz-i merju s prebivalstvom odpade i večji del družin s številnimi i otroci na podeželje, ki spada
pod Trst. Sklenjeno je bilo,
da se ustanove po deželi krož- 1 ki, ki bodo nudili "moralno" pomoč družinam s številnimi ■■ otroci.
V	Gorici je umrl Jože For-tunat, hišnik Katoliške tiskarne na vrhu Placute v bližini nekdanjega slovenskega Aloj-zijevišča, ki od 1. 1932 ne obratuje več. Bil je šele v 51 letu in ga je nepričakovano pokosila zastarela bolezen.
Iz tržaške škofije. — Župnija Vreme je bila podeljena g. Alojziju Guliču, tamošnjemu župn. upravitelju. — Msgr. dr. Jakob Ukmar je bil imenovan za hišnega pre lata Nj. Svetosti. — Obolel je od kapi zadet msgr. dr. Anton Vato vac, nekdanji župnik pri Novem sv. Antonu v Trstu.
V	reški škofiji je bil za župnika na Pregarjah vmeščen g. Aleksander Milič, župni upravitelj istotam.
*
Iz Pcdgrada poročajo, da so
začeli delati novo cesto proti Munam. Pri Račicah se odcepi od glavne ceste Reka-Trst na iužno stran skozi gozdove in _se priključi na cesto Mune-Vodice.
-n-
Sfran ?
*AMERIKANSKI SLOVENEC*

"Dušica"
8
ROMAN 1
« "7 Spisa!« B. Orcxy Prevedel Paulug

h k i'm
S hvaležnih' pogledom se ji je zahvalila Margareta. Suzana je imela pravo, pristno žensko srce. Ljubila je svojega moža in razumela je, kaj trpi njena prijateljica.
Gospod Andrej se ni več branil Marga-retinim prošnjam.
Pa si je tudi pirznal, da bi bilo res prehudo za Margareto, če bi morala ostati na Angleškem, medtem ko je njen soprog visel med življenje in smrtjo v Parizu. Moreča negotovost bi jo še ob pamet spravila.
Vedel je pa tudi, da je pogumna žena in da mnogo prenese. Nevarnosti pa za člane lige ni bilo, dokler se niso lotili Per-cyja samega in ga skušali rešiti.
In če je bil Percy rešen, potem pa itak ni bilo nobene nevarnosti več, on bi že vse poskrbel. —.
In končno, če je Margareta hotela v Pariz, — saj je zahtevala le to, kar je edino mogla zahtevati vsaka ljubeča žena in je tudi zahtevala, kar svet stoji, zahtevala je le, da sme deliti usodo, dobro ali hudo, svojega ljubljenega moža.
XV.
MARGARETA V PARIZU.
"Še enkrat bom poskusil," je pravil gospod Andrej in se pripravljal na odhod. "Vem za gostilno, kjer se zbira po večerih klub vrvarjev. Dobro so poučeni ' o vsem, kar se gocli po mestu. Morebiti ulovim kako boljšo novico." Pred uro ali kaj je prišel. Zeblo ga je, mraz je pritisnil in ves dan je postopal po mestu, da bi dobil novic o Percyju. Žalosten je prišel domov in Margareta se ga ni niti vprašati upala, kaj je zvedel, ko je videla njegov utrujeni in otožni obraz.
".Čudno da tako odlagajo obsodbo!" je dejala v svojem mrtvem brezdušnem glasu, ki ji je zadnje čase prišel v navado. "Ko ste mi prvikrat prinesli novico, da je —, tedaj sem mislila, da ga bodo takoj poslali v smrt in bala sem se že, da pridemo prepozno — in da ga ne bom več videla —."
Jok ji je silil v grlo, glas se ji je tresel. Pa premagala je svoj obup, pogum je hotela kazati. Mirneje je nadaljevala: "Ali ste o Armandu kaj zvedeli?" Žalosten je Andrej zmajal z glavo. "O njem še manj ko o gospodu Blake-neyu. V ujetniških seznamih njegovega imena ni. V sodnih ječah ga tudi nimajo. Sploh so vse sodne ječe izpraznili. Ni drugega tam ko gospodav Percyja."
"Ubogi Armand!" je vzdihnila. "Njemu je gotovo še huje ko nam. Se pač zaveda, da nam je s svojo brezmiselno nepokorščino in neprevidnostjo nakopal vso tole nesrečo in žalost —."
Njen glas je bil otožen, pa mirno je govorila. V njenih besedah ni bilo očitka za Armanda. To je Andrej opazil. Ni zamerila bratu —.
Toda prav ta brezupni mir mu je trgal srce, huje nego če bi bila Armandu njegovo nezvestobo glasno očitala.
"Vsekakor, — čeprav ne moremo razumeti, zakaj ga ne obsodijo," je dejal s pri-
siljeno dobro voljo, — "nekaj dobrega je le na tem! Dokler Percy živi, še lahko upamo —!"
"Upamo —?" je vzdihnila in celo morje tuge in brezupa je ležalo v njenem vzdihu, v njenih velikih pekočih očeh, ki so jih obrobljale temne črte, priče brezmejne dušne boli.
Foulkes se je obrnil v stran, in si dal opravka s čašo kave, ki mu jo je nalila da bi se pogrel. Ni mogel gledati njenega brezupa, njenih do smrti žalostnih oči.
Saj je njega samega že grabil obup, saj niti sam zase ni našel skoraj upanja, da bi se dalo kaj storiti za prijatelja —.
In Margareta tega ni smela vedeti —. Ni smela videti njegovega obupa —.
Trije dnevi so minili, kar sta prišla v Pariz, šest dni je minilo, odkar je bil Percy v ječi. Margareta in Andrej Foulkes sta si najela stanovanje v mestu, lord Dewhurst in Hastings pa zunaj tik mestnih vrati
In na vsej poti od Pariza do Calaisa, po vseh vaseh in mestih in samotnih hišah ob cesti, kjerkoli se je dalo za denar dobiti dobre ljudi, povsod so bili na straži zvesti člani lige "Dušice", skriti in vsak trenutek pripravljeni da pomagajo svojemu vodji.
Foulkes je zvedel, da je Percy zaprt v sodni palači, v istih prostorih, kjer je preživela kraljica Marija Antoinetta svoje zadnje ure. Strogo so ga st^ažili, še celo strožje nego svojčas nesrečno kraljico.
Seveda se ni upal Margareti vsega podrobno povedati, le.to ji je povedal, kje da imajo Percyja zaprtega, .
Po cele dneve je posedal po gostilnih in pivnicah; povsod, kjer. so se zbirali najza-grizenejši jakobinci. Zvedel je marsikatero podrobnost o Pereyieyi'usodj,-zv^elel • pa tudi, da ljudstvo ničesar ne ve o begu prestolonaslednikovem, še manj pa da ga je Anglež, imenovan "Dušica", izmaknil iz tempeljske ječe. O Capetu se vobče ni govorilo.
V eni teh pivnic je izsledil Herona, glavnega agenta odbora za javno varnost. Večerjal je in poleg njega je sedel debe-lušast, rejen mož kozavega obraza s prstani na debelih rokah.
Gospod Andrej se je čudil, kdo bi utegnil ta človek biti. Heron se je pogovarjal z njim, zaupno in precej prijazno, o Capetu in o Blakeneyu sta govorila, pa v takih splošnih izrazih, da jih ni mogel razumeti, kdor ni vedel, da je Capet pobegnil in v kaki zvezi da je njegov beg z Angležem.
Andrej, preoblečen v kovača, umazan in sajast, je vlekel na ušesa kar je le mogel, na videz ves zaposlen z uživanjem svojega obilnega kosa govedine. Seveda je vse razumel.
"Ne bo vzdržal več dolgo !" je pravil Heron. "Moji ljudje so neizprosni. Po dva pazita nanj dan in noč. Niti za trenutek ga ne pustita iz oči. Kakor hitro za-dremlje, plane eden izmed njiju z glasnim ropotom v sobo in zakriči nad njim: "No aristo, kje je fant? Povej, pa lahko greš spat!"
(Dalje prih.) Širite amer. slovenca

TO IN ONO IZ DOMOVINE

Torek, 10. maja 1938
^HTšf^^^fU^fT ^^yp^p je poučen, zabaven in zanimiv W W A J ▼ JC# A slovenski mesečnik v Ameriki.
Prinaša zanimive zgodovinske podatke o ameriških Slovencih, poučne članke, zanimive črtice iz življenja slovenskih izseljencev in lepe povesti. Stane na leto samo $2.00; za Kanado in inozemstvo $3.00. — Naročnino je poslati na:
NOVI SVET" 1849 West Cermak Road,
ummhmAmmh Chicago, Illinois
Nov poklic
Iz Ljutomera poročajo, da se je ob Muri in Murici zelo namnožila neka vrsta podgan, imenovana "pižamovka". Nekateri so se poprijeli lova na te podgane in pravijo,, da se obnese. S posebnimi žičnimi mrežami love te živali, katere doma slečejo iz kože, kožo posuše in ko je suha, nepoškodovano prodajo; tudi repe prodajajo, potem ko so jih namočili v špiritu. Za kožo in rep lepe živali dobe po cela dva do tri kovače.
-o--
Obsojen Mali kazenski senat v Ljubljani je obsodil 37 letnega ločenega mlekarja Josipa Guse-Ija na tri leta robije in v izgubo častnih državljanskih pra vic za pet let,, ker je natakarici Rozi Miklavčič ukradel 10,000 in damsko uro. Guselj je bil zaradi tatvine in ropa že večkrat zaprt. ;
--o-
Nepobošljiv Okolica Rake, zlasti vaščani Gmajne in bližnjih naselbin, tako poročajo iz Krškega, so se po več mesecih zopet oddahnili. Njihov rojak,- Janez Tomažin, ki je odsedel že 15 kazni zaradi tatvin In vlomov, je bil ponovno odveden v novomeške zapore za nekaj mesecev.
-o-
' Nesreča otroka
V Zgornjih Negonjih pri Rogaški Slatini je pri Kidričevih padla na vroč štedilnik njihova dveletna hčerka Jožica in ker je bil štedilnik močno razgret, si je hiido opekla hrbet.
Z motiko napaden
V Vir stanju so štirje moški napadli nekega večera~38 letnega dninarja Leopolda/K. iz Gub-nega pri Pilštanju. Eden napadalcev ga je udaril z motiko po .glavi in ga hudo poškodoval, da, so ga morali oddati v celjsko bolnico.
-o-
Najden denar porabil Ptujski stavbenik Anton Treo je nedavno izgubil v mestu 3000 dinarjev, katere je našel neki mladoletni krojaški vajenec, ki jih je izročil svojemu mojstru, kateri je vajencu kupil za to nove hlače, ostali denar porabil za se. Orožniki so mu kupljeno blago zaplenili in bo moral z vajencem pred sodišče.
--o-
Prebivalstvo novomeškega okraja
Okraj Novo mesto je imel ob koncu preteklega leta 54,145 prebivalcev^,' pa jih v
veliki meri tare beda. Mnogi komaj zmorejo za najpotrebnejša živila. Temu so v veliki meri krive katastrofalne vremenske uime s točo in povodni jo. Usoda je hotela, da so bili najbolj prizadeti ravno oni kraji, ki so že itak znani po svoji ubožnosti.
-o-
Nesrečen padec Na Aleksandrovi cesti v neki veži v Mariboru so našli mrtvega 47 letnega avto prevoznika Romana Matza. Komisija je dognala, da je Matz že dalje časa bolehal na srčni hibi in da je ob vrnitvi domov zaradi srčnega napada padel preko stopnjic in obležal v'veži prebito glavo. Menda ga je pri padcu zadela kap.
-o-
Jubilej službe Prokurist tvrdke Schneider & Verovšek v Ljubljani, g. Peter Jenko, je nedavno slavil zlati jubilej, odkar službuje celih 50 let tako rekoč v eni in isti hiši. Rojen je bil v Lienzu na Tirolskem, kjer je bil njegov oče železničar. Ko je bil star šest let, se je s starši vrnil v Ljubljano.
-o-
Obsojena ubijalca Pred sodiščem v Kruševcu v Srbiji se je pred kratkim vršila razprava zaradi umora inženirja Adolf a Peklarja !z Jesenic na Gorenjskem, ki je bil zaposlen pri angleški družbi v Kopaoniku. Kakor je bilo že enkrat poročano, je bil Peklar ubit od delavcev iz maščevanja. Ubila sta ga neki 30 letni Ivan Novakovič in 20 letni Jovan Majkič, Prvi je bil obsojen na 18 let, drugi na 17 let robije. Državljanske pravice pa izgubita oba za celo življenje.	; . .
-—O-T- -".' i
Pisano polje
J. M. Trunk
1	Kap •
V Gradišču v Ljubljani, se je poleg gostilne Lovšin nenadoma zgrudil na tla in obležal neki moški in predno so prišli reševalci, da ga z avtom odpeljejo v bolnišnico, je bil že mrtev. Moža je zadela kap. Pozneje so ugotovili, da je to brezposelni vrtnar Jože Hočevar, rojen leta 1878 v Rodnah, občina Trebnje na Dolenjskem.
-o-
Po tujem denarju
Iz Tuhinjske Mlake je bil pripeljan v sodne zapore v Kamniku Fr. P. Njegovi sosedje so se odpravili k Sv. Primožu na božjo pot, on je pa tacaš vlomil v njihovo hišo in pobral iz nekega kovčega 18000 dinarjev. Denar so našli pri njemu, le en stotak ju zapravil:
Iveri.
Nepotrebna jeza. A. Skapin objavlja pismo svojega brata, ki piše iz Jugoslavije. Pravi: "..imajo radi moje roke, mene nimajo radi, ker mi ne plačajo toliko, da bi imel dovolj za živež in obleko". Hudo in obžalujem,, če je tako, in če ne plačajo toliko. Ali pa tudi imajo, da bi plačali? Vzemimo čevljarja. Za nove podplate plačaš v Ameriki dolar in pol. Če je dosti naročil, čevljar precej zasluži tu' pri nas. Vem, da bi bilo tam v Jugoslaviji nešteto naročil, ker je enako nešteto strganih podplatov. Ampak v žepu je tam le deset centov. Kako naj ti tisočeri plačajo dolar in pol? Ako pa imajo in ne plačajo za delo, naj jih bes plentaj, pravim tudi jaz.
Dalje meni jezasti brat: "..vsa znamenja tukaj kažejo, da ni več prostora na svetu za poštenega človeka. Dvatistoč-letno malikovanje rimski hierarhiji nas je privedlo v pravi pekel". Kdo naj bi ne bil jezen na to rimsko hierahijo in njeno malikovanje, ako je tako? Ehl.er..ta rimska hierarhija. Prav brat Anton pa je svetoval jeznemu bratu, naj gre v Rusijo. Pa zopet piše brat:"Ti mi svetuješ, naj odidem v Rusijo. Ne vem, koliko je Tebi znano o Rusiji, ali tukaj je rojak, ki se je po 20 letih bivanja v Rusiji vrnil domov in vsakemu pripoveduje, da je vesel, ker se je rešil današnje Rusije..." Čujte, čujte! In da-našanja Rusija je temeljito odpravila tisto malikovanje rimski hierarhiji, in tam ni pečenih golobov, in rojak je pribe-žal iz sedanje Rusije in je- vesel in je-; prišel tja, kjer je še precej tistega malikovanja rimski hierarhariji, ki je privedlo baje v pravi pekel. Res čuden pekel mora to biti, da je rojak vesel, da je pribežal v ta pekel. Vse in vsi so krivi, le sami nismo krivi, in najbolj kriva je rimska hiearhija, in Rusija je kriva, dasi so to hie-
rarhijo potlačili. Tlačimo to hiVarhijo, pa je ne moremo potlačiti, in kadar je človek jezen na to hierarhijo, je kakor v peklu, če sedi tudi pri obloženi mizi.
Po prvi persiflaži "Janezi in Janezki" je Ivan Molek skrpucel v "C. Glasniku" drugo persiflažo "Miši". Kdo bi se predrznil kritizirati proizvode "pravega pisatelja" ? Glavni junak je 'Tasil Tronk', ki je star mišjak, je le Trunk, in je dobro na njem, da je tako star. Naj boljše pa je na njem, da se sam obesi, in da "od njega visi njegov repek žalostno". Pri repku je žalostno, vse drugo pa je veselo, ko se žalostni junak sam veselo konča. Ci.
*
Klerikalne laži v Španiji. Tako kričijo. Izgleda, da ima Franco poleg Kabilov same fajmoštre pod vojaško kapo. Kadar kaže, zopet trdijo, da opravljata vse le Musso in Adolf. Na večino pri volitvah 1. 1936 se hudo sklicujejo. S številom oddanih glasov nekaj nočejo na dan. Večina je bila pri poslancih, ne pri glasovih. Sam Franco je večino pri poslancih priznal,- saj ve o tem ves svet. To hudo hladi, ko nekaj peče, in s tem Franco baje sam postavlja "klerikalne laži" na laž. Naj imajo pri "Napreju" in pri "Prosveti" malo veselja, saj tam bržkone ne poznajo "ogrskih volitev", ko je bil med Slovaki za ma-žarona oddan le en sam glas, pa je bil izvoljen, in ne poznajo izraza "Wahlgeometrie", kakršno je Avstrija prakticira-la med Slovenci in predvsem na Koroškem, ko je tretjina Slovencev komaj parkrat priborila enega poslanca, dočim jih je odpadlo na Nemce devet. Kogar je najbolj strah, hudo žvižga v temi.
-o-
Katoliški Slovenci naročajte in podpirajte svoj lastni list "Amerikanski Slovenec"
J4»4» 4« 4f 4- 4» £ «J« 4» 4- 4« 4» 4» 4» * 4* 4jffc4»4"&X. +	NEKAT KRASNIMA	^
NEKAJ KRASNEGA
ZA MESEC MAJNIK
Lep altarček z Marijinim kipom z nezlomljive medenine, ki se ne ubije.
Krasni altarček, ki ga vidite tu na sliki je 9 in pol inčev visok. Vlit je iz medenine, ki se ne ubije, če pade iz rok. Krasno barvan z krasnimi barvami. Je pravi kras za vsako katoliško družino. S tem altarčkom gre skiipaj i krasen Marijin kip, ali pa če želite lkip Srca Jezusovega, ali pa kip cvetke sv. • Terezije. Tudi kipi so vliti iz nezlomljive medenine.	«
cena $2.00
V vašem domu je gotovo prostor za ta lepi altarček. Pišite še danes ponj in z naročilom pošljite potrebni znesek.
Ko naročate ne pozabite natančno omeniti, kak kip želite, Marijin, ali kak drugi.
| Knjigarna Amerikanski Slovenec
*	1849 W. Cermak Road,	Chicago, Illinois
*

Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je:
i Kranjsko-Slovenska^® Katoliška Jednota
Ustanovljena 2. aprila 1894, inkorporlrana 12. januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois.
POSLUJE ŽE 45. LETO.
Glavni urad v lastnem domu: 508 No. Chicago Street, Joliet, Illinois.
SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $4,000,000.00.
SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 116.71%.
• K. S. K. Jednota ima nad 35,000 članov in članic v odraslem in • }	mladinskem oddelku.
SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 186.
Skupnih podpor je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega 43-letnega obstanka $6,500,000.00.
» GESLO K.S.K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM in NAROD!"
Če se hočeš zavarovati pri dobri, pošteni in solventni podporni or-! ganizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti, kjer se | lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacijc, proti bolezni in onemoglosti.
K. S. J. Jednota sprejema v svojo sredo člane in članice od 16. do 5S. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko za $250,00; $500.00; $1000.00; 1500.00 in $2000.00 posmrtnine.
V Mladinskem oddelku K.S.K.J. se otroci lahko zavarujejo v raz-! redu "A" ali "B''. Mesečni prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, samo 15c 2a razred "A" in 30c za razred "B" in ostane stalen, dasi za-| varovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju smrti otroka zavarova- j ► nega v ražredit "A" se plača do $450.00 in zavarovanega v razredu."B J se plača d1© $1000.00 posmrtnine.
BOLNIŠKA PODPORA:
Zavaruješ se lahko za $2.00 j $1.00 in 50c na dan ali $5.00 na teden, i i Asesment primerno nizek.	'
K. S. K. Jednota nudi članstvu štiri najmodernejše vrste zavarovanja.
Člani in članice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadajočo J«11 j rezervo izplačano v gotovini.
Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh nadaljnih asesmentov. Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote", ki izhaja ] » enkrat na teden v slovenskem in angleškem jeziku in katerega dobiva vsak član in članica.
Vsak Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti zavarovan (a) pri K. S. K. Jednoti, kot pravi materi vdov in sirot. Če še nisi član ali članica te mogočne in bogate podporne organizacije, potrudi se in pristop' takoj.
V vsaki slovenski naselbini v Združenih držarvah bi moralo biti ! društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate društva,
[ spadajočega k tej katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba j i je le osem oseb v starosti od 16. do 55. leta. — Za nadaljna pojasnila j | in navodila pišite na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 59 No. Chicago i Street, Joliet, Illinois. ,