Naročnina mesečno 25 Din, ie inozemstvo 4« Din — ne-deljaka izdaja celoletno 120 Din, za inozemstvo 140 Din Uredništvo je » Kopitarjevi ul.h/lli Teletom uredništva: dnevna služba 2090. - nočno 2996. 2994 in 2050 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cek. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992 izhaja vsak dan zjutraj, razen pondeljka in dneva po prazniku Briandova politika Pamits, novembra. Danes se sestame k jesenskemu zasedanju francoski parlament, da najprej obravnava interpelacije o zunanji poliitiilu vlade in nato preide k proračunski razpravi za dobo 1931-32. V zUinaiijepolitii^-ni debati, ki je v prvi vrsti namenjena protii Briandu, so se združili vsi stari njegovi nasprotniki. Med njima je kot prvi vodja Fratiklin-Bouiiil'lon, neizprosen pobijale« Briandoviih idej. Temu se je pridružilo več članov desmce tako Yibernega.ray za skupino Mariuovi'h opozickmalcev, Scapini za de- mokratsko in socialno zajediniico, kateri pripadata finančni minister Reyn.aud lim vojni minister Magimot, Delsol za skupino demokratskih popolarov, kateri pripada pokojninski minister Ohempetier de Riibes lim končno še od levice Framjois-Alibert za radikale. Briandu očitajo, da je s s-vojo neodđoono in popustljivo politiko zavedel Francijo v zaigato in osamljenost. To politOko mora zamenjati druga, ki bo računala s ponosom in prestižem Francije. Nepričakovan iarid nemškiJi volitev je dvignili proti Bniomdu celo desnico parlamenta, ki oma vlado v rokaih in ima talko pravico zalute-vati odstop Brianda, ki ga je doeednj držala le kot potrebno zlo, dočim bi levica, ki Brian-dovo runam jo politiko slejikoprej podpira in si jo lasti kot svojo, rada izrabila ugodno priliko, da po dveletni opoziciji enkrat pride do vlade, zopet dohiti zamujeno in se pripravi za volitve v 1. 1932. Doćinn levica odobrava vladino zunanjo politiko, a odklanja notranjo, desnica neprestano napada vladino zunanjo in odobrava vladino notranjo politiko. Tako se jc Bniend postavili v središče francoskega parla- mentarnega življenja. nov napad prott j: atšanje, kdo bi naj ugotovil in vodil novo zunnn jo politiko francoske Ijenja. Ko se tnko javlja nov naij*nd protii politiki Brianda, nastopa vpralšanje. vlade. Fpanikliin-Bouiililion kljub svojemu odločno framasonsko usmerjenemu notranjepolitičnemu programu v zunanji politiki svfira čisto u ltra fašistično iin bi se takoj po prvih poskusili, če bi biti sploh mogoči, znašel v čudoviti stiski. Da bi pa Franfclin-Boudllom hotel pomagati Herriotu ali pa g. Paul Boncourju dio vodstvu francoske zunanje polivke, o tem ni govora, ker bi biti lahko to storil že meseca marca ob padcu prve Tardieujeve vlade, pa je ravno on bo z nastopom svoje skupine pre-ргебМ. Da bi pa hotel Franklin Bouillon po-viratek Poincareja v zunanje ministrstvo, o tem {o v očigled lastnostim itn značaju Poincareja ežko misliti, ker bi pač g. Poincare moral začeti tam, kjer je Briand nehal. Vse ta kriza, ki pa se zdi, da bo čisto mirno potekla, je posledica razpoloženja, kli so ga v fnameoskem narodu ustvarile nemške volitve. Z nastopom Hitlerja se misli, da v Nemčiji vstaja novi Viljem II., ki bo znova vdrl v Francijo. Popuščanju v vprašanju izpraznitve Po-renja in plačevanju reparacij sledi arogantna zaušnica. Vabljivi muiz^ki Ženeve, Lokairna in Thoiiryja, s katero je Briand potegnil za seboj celo evropsko politično filozofijo, sledi ucnink v zatišje v роло nezaupmega opazovanja in pričakovanja. Framcosikii narod je doživel ono najtežji'h razočaranj po zaključku vojne. Tisti, ki so odločno sledili;, g. Briandu, so presenečeni, tisti pa, ki so ga napadali, a so mu v srcu vsi želeli uspeha, so razljučem in strupeno zagrenjeni. Vendar sc počasi izoblikujejo obrisi novega položaja. V Nemčiji še ni no stopila diktatura. Vidi se tudi, da zimaga Hitlerjeva ni samo afront proti Framcriji, amipnik aa so zanj bili globlji in težji vzroka. Hitlerjeva zmaga je predvsem plod silnega notranjega nezadk> voljstva. V Nemčiji, kjer že petna jstletno dete misli pokircitaško in filozofsko, vre iin se preriva narod, ki dela bilanco /.admjilh desctiih in petnajstih let iin ki samo protestira neprestano proti nečemu, čemur še sajn mi dal imena. Eden protestira proti VoTsaililesu, drugi proti Youngovemu planu, tretji proti poljskemu koridorju, četrti proti diktaturi etičnih, detnoara fekii.h, socmlnliih, filozofski/h in verskih principov — vse je snimo en veliik in miačen protest proti neki anonimni velesili, kd jo je sami nacionalno-socialističmii voditelj Gobbels tako-le iziraz.il: »Prišel bo dan, ko bomo zrušili eodobni red in ga radikalno iztrebili.« Na drugi strani, dasi Nemci nimajo tiste tradicionalne zavesti skupnosti kot Francozi in njih morala hrzo popusti, daisi mimajo pravega političnega izkustva, imajo vendar neizrekljivo velik čut reda, discipline in zakonitosti, tako da Hitlerjeve diktature nc bi mioirli prenesti. Hitlerjeva zmaga je le izraz nemškega pesimizma, s katerim hoče seibc do kraja izbičatli in še druge okoli sebe. V tej dobi razvoja nemške politike Briand ptič tur mogel delati čudežev. Bdimo, kar si mora očita'ti, je to, da je njegova polWilka bila politika »d'occasiions ma.nquees — neizrabljenih prili'k«. Lokanno sain bi moral biti isto, kar je bili 1. 1818 kongres v Aix-la-Chaippelu, ker je položaj antante napram Nemčiji isti, kakor je bil položaj Svete Alliansc nnpraim Franciji po I. 1815. Toda Evropa v Lokarnu finančno ni bila več samostojna in jc morala računati s tragiično uslužnostjo Amerike. Gospodarski dogovor v Thoiiryju meti Strcsenian-noin in BrianS!ov.<) Katoliški krogi v Avstriji se popolnoma zavedajo važnosti bitke, katero bodo vojevali dne 9. novembra. Po ceii deželi divja najhujši volivni boj, vsaka stranica razvija svoj politični film s spremljevalcem bengaličnega ognja in najbolj zapeljive volivne muzike. Radio je v službi volivne propagande in nad celo Avstrijo krožijo v zraku valovi oddajnih postaj, na katerih razlagajo politični voditelji svoje odrešilne evangelije. Gramofon je v službi politike in v najbolj skritih gorskih vaseh lahko kmeteka družina posluša treniendo vzidi ke političnih prvakov, katere je sprejela ponižna gramofonska plošča. Zrakoplovi švigajo po nebu in trosijo lepake, telegrami prenašajo nove smernice in načrte, iz vlakov in avtomobilov pa se vali v tonah volivna literatura, kot je avstrijski narod do sedaj še ni doživel. Vmes pa se sliši drdranje tamburjev in jekleni odmevi heimvvelirovskih korakov. Krščansko socialna stranka, katero je ustvaril dr. Lueger in katero sta po vojni reformirala in reorganizirala dr. Seipel in Kimschak, stoji sama proti 13 drugim političnim skupinam. Krščansko socialna stranka je na krmilu skoroda brez pre-stanka žc od leta 1920. Pred dvema letoma si je postavila tudi svojega državnega predsednika Mi-klasa in je dosegla, da je zavladal mir po državi. Polagoma in trudoma se je pod vodstvom krščanskih eocialcev Avstrija dvigala iz gospodarskega močvirja, v katerem bi se bila brez dr. Seipla tudi zadušila, ozdravila si je svojo valuto, popravila evoje železnice, in začela misliti tudi na organizacijo svojega kmetijstva. To so velika dejanja, katera jo izvršila krščanska stranka in katera so po svetu zopet zbudila zaupanje v bodočnost avstrijske republike. V tedanjem volilnem boju so se kriianslcim socijalcem pridružile le Heimioehrovske lete na Dunaju in na Nižjem Avstrijskem, drugod pa so poslovile svoje lastne liste pod imenom Heimatbloka, domovinske skupine. Vse, kar je svobodomiselnega med kmelijei, med nižjo in višjo buržoazijo vse, kar je protikrščanskega na polju veletrgovine in industrije, pa se je zbralo pod zastavo Schoberja. Dr. Schober je danes kandidat velikega židovskega časopisja in ljubljenec svobodomiselnih lož, ki so zastavili vse, osebni vpliv in denar, da mu pripomorejo do zmage. 0 dr. Schoberju torej danes ni mogoče imeti več nobenega dvoma. On se je udinjil onemu ogabnemu antiklerikalizmu iz najžalostnejše dobe avstrijske predvojne politične dobe. Krtianski socijalci so do sedaj bili varuhi kulturnih interesov katoliškega ljudstva proti soctjalni demokraciji in svobodomiselstvu, ki si je nadejalo času primerno različna imena, enkrat veleagrarcev, drugič zopet velenemcev. To ostane tudi njih naloga v bodočnosti. Najhujši boj se v Avstriji bije za šolstvo. Katoličani ne smejo stati ob strani in dopuščati, da jim svobodomisalstvo odvzame vzgojo njih otrok. Krščanski socijalci se bodo borili za lo naravno pravico katoliških staršev do skrajnosti. Socijalistična večina na Dunaju ne razpisuje več katehetskih mest, ki so po smrti katehetov postala prazna. Na Dunaju je danes najmanj 10.000 bre&-verskih otrok. Framasonstvo pridno zbira denar in zida brezverske privatne šole in neprestano agitira za odpad od vere, osobito med malimi otroci. Svo-bodomiselstvo hoče razdejati družinsko enoto, dovoliti razporoko, prevzeti vodstvo rojstnih knjig, da bi moglo vplivati na starše, da svojih otrok ne puste krstiti. Velike svetinje katolicizma so v nevarnosti, in sedanje volitve bodo o njih odločile. Zato je uvidljivo, kakšno velikansko nalogo imajo krščanski socijalci kot politični zastopniki katoliškega ljudstva. Co obdržijo svoja dosedanja mesta, bodo preprečili zlo, če bodo premagani, bodo padli mori opozicijo in bodo morali gledati, kako bo svobodomiselna večina demontirala vse, kar je katoličanom svetega v javnem življenju. Izid avstrijskih volitev je tudi mednarodno važen. Avstrija veže vzhod in zapad, in njena usoda bo vplivala na vse strani Volivni hoj na višku Avstrija v mrzlična m pričakovanju Dunaj, 7. nov. as. Policijska preiskava po orožju na Dunaju in v vsej Avstriji se lahko smatra za končano, dasi vsak dan prihaja mnogo ovadb, ki javljajo oblastem nove zaloge orožja. Policija bo tc ovadbe preiskala in po potrebi svojo akcijo nadaljevala. Cim bliže prihaja termin volitev, tem iuteresantnejši postaja volilni boj. Državni kancler Vaugoin jc najprej osebno v »Reichs-poste demantiral trditve dr. Deutscha, danes pa se tudi uradno zanika, da bi bile resnične navedbe dr. Deutscha o nameravanem sodelovanju socialdemokratskega Schutzbunda in vojske pri obrambi eventualnega italijanskega napada preko Brcnttcrja. Proti temu pa izjavlja danes dr. Deutsch, da sedaj nc bo samo objavil dokumentov, temveč imenoval tudi priče, ki bodo pod prisego potrdile resničnost njegovih navedb. Na nckent shodu Schobrovega bloka je včeraj stranka radi neprestanih napadov s strani krščanskih socialccv in Hcimwehrovcev, češ da jc dr. Schober prostozidar in da kandidira v službi lože, navajala, da nameravajo Schobrovi nasprotniki jutri, v soboto po vsej Avstriji objaviti listo članov avstrijske prostozidarske lože, v kateri je posebno markantno označeno ime Jochann Schober. Za praznovanje 12. novembra, ki se je doslej praznoval v Avstriji kot največji državni praznik, so bile odpovedane vse šolske slavnosti in tudi sprejem pri zveznem predsedniku, zato pa je major Pabst, ki je bil izgnan iz Avstrije, napovedal svojo vrnitev v Avstrijo iz italijanskega eksila. Oddelek heimwchrovskih motornih vozil ga bo slovesno pričakoval na Brennerju ter bo potem v Innsbrucku velik nastop Heirnwehrovcev. V soboto popoldne ob 4 stopi v vsej Avstriji v veljavo prepoved točenja alkoholnih pijač, ki bo veljala do ponedeljka zjutraj. Dunaj, 7. nov. AA. Snoči je šla po ulicah volilna povorka, ki je vodila v sprevodu dve kameli. Na kamelah je bil napis: »Samo jaz bom glasovala za soeijalno demokrate.« To ni bilo po okusu policije, ki je kameli zaplenila, povorko pa razpršila. Dunaj, 7. nov. AA. V Riedu je imel minister pravde Htiber govor, v katerem je naglasil, da po volitvah ne bo več ležišče politike v parlamentu, temveč v Heimvvehru. Pariz, 7. nov. as. V »Petit Parisienu« je objavljen intervju z avstrijskim zveznim kanclerjem Vaugoinom, ki zagotavlja, da je meščanska volivna zmaga nad socialisti nedvomna in da na kak državni udar ni misliti, tako da bo kmalu mogoče razpisati drugo tranšo investicijskega posojila. Groteskni rezultat ameriških volitev Republikanci in demokrati enako močni Ne-vvvork, 7. nov. as. Po zadnjih ofirielnih rezultatih ni izključeno, da bo končni uspeh volitev za poslansko zbornico podal groteskni rezultat 217 republikanskih in 217 demokratskih poslancev, ker je pričakovati, da jc v državi Illinois, od koder še ui oliciclnih rezultatov, zmagal republika- nec. Edini delavski farmerski mandat bo torej v tem razmerju zadobil odločilno važnost. V senatu je razmerje senatorjev 48 republikanskih in 47 demokratskih senatorjev. Med republikanske senatorje pa jo šteti tuili 15 »neodvisnih«:, ki nc bodo i v vsakem primeru glasovali z republikanci. АгеШеЦе se nadaljujejo Nafodlične ši protifašizti morajo v ječe ali prognansivo Pariz, 7. nov. z. Francoski levičarski in italijanski protifašistični tisk prinašata podrobna poročila o borbeni in denuncinntski akciji fašističnega režima na ulicuh. Nemiri v Julijski krajini se sedaj ponavljajo v celi Italiji. FašiRtifni zakoni, ki so itak zelo strogi, so zelo poostrujojo. Mussolini organizira nove borbene skupine fašistične mladine. 3>Quoti(lien« pravi, da jo policija aretirala mnogo študentov na vseučiliščih v Neapolju, Turinu in Bologni. Pred vsem jc aretirala protifašistične dijake. »Libera Stainpac, švicarski socialistični organ v Luganu poroča, (la sta bila aretirana vsoučiliški profesor v Genovi Rensi in njegova soproga in odvedena v Verono. Aretiranih jc bilo še več drugih profesorjev. Med njimi vso- učiliški profesor Veron Gelmetti in prof. Bc-nevento (or dr. Marchi. Fašistična milica jih jo deportirala na Ponzo. Prav tako je bil nre-tiran te dni bivši ministrski predsednik Bo-loni in deportiran na Lipare. >Havas« je nedavno poročala, (la je število bcguncev iz Italije nn švicarski in francoski meji vodno večjo. Dnnes pa poroča, da so jc pri Malem Svetem Bernardu pri prehodu neke skupino čez mejo, dogodil incident in so fašistični miličniki streljali v begunce in dva ranili. Ob tej priliki, poudarja >Mntin«, da bi fašistična Italija si morala zapomniti, (la bo tisti, ki sc z mečem bori, od meča poginil. Rim, 7. nov. as. Italijanski listi objavljajo kratko, v vseh listih enako vest, da je bil odkrit I da bi s t din izsilili in izstrahovali čini več koncesij. Teh koncesij pa tudi Ilerriot ali Bon-cour ne bi hotel dati več ncigo jih jc dal Briand. Ce bi zadostovalo, da en narod lahko od časa do časa uprizarja histerične krize, da s tem kaj doseže, potem m bilo pač vsako mednarodno življenje nemogoče. Velik narod kakor je nemški, se bo k.malu dviiprbi'l iizmad krvev bolnega otroka. Politika Brianda v zadnjih lc-tliih se ni izgubljala v prerivanju ekspertov temveč j'1 naravnost iskala rešitve problemov, od katerih je dnevno odvisna eksistenca človeštva: panevropska unija, razdelitev produkcije in prvin, mcdna.nodni krediti in breizpo-selniofiti. So to problemi, ki ntrso odvisni ne od Versaillesa in ne od poljskega koridorja m v katerih hoče sovjetska Rusija s svojo gospo- darsko politiko zlomiti ži'včevjc in razsodnost Evrope. Vsi ti problemi so evropski iin zato rešljivi, ker ni mogoče, da bi bila Evropa po tisočletni tradiciji krščanstva propadla v tolik mn-terijnlizeni, d« bi mogla te probleme reševati v groliovip.h ob pokanju topov. Trenotno sta si v opreki dve politiki: ena hoče slogo in so vzpo redit ev interesov. Za njo je temelj modernega miru rešitev socialnih, gospodarskih in finančnih vprašanj. Je to iiegemotuj« pojma >mi« nad pojmom »jaz«. Druga je pa nasprotna od prve. Briand je bil eden tistiili evropskih delavcev, ki jc prvi v vsej bohotnofili francoskega (Inhn ka./al te osobitosti človeštva. To jc njegova zasluga v medmerodmii1 politiki. Je samo ta. a jc dosti vel'iik«. im imvljortje vredna. komplot proti fašistični državi, ki bi se imel izvršiti par dni pred proslavo pohoda fašistov v Rim. Listi navajajo, da je bilo v raznih severnih italijanskih mestih aretiranih okoli 20 oseb, ki so v zvezi s protifašističnimi krogi v Parizu pripravljali napad na režim. Preiskava je bila poverjena izjemnemu sodišču za varstvo države v Rimu. Podrobnejši podatki za sedaj niso bili objavljeni. Proces proti Nazarencem Belgrad, 7. nov. in. V Ranskem Novem Selu se je vršil proceso proti 142 Nazarencem, ki so obtoženi po zakonu o zaščiti države. Nazarenstvo se je v Novem Selu, kakor sploh v Vojvodini, zelo razvilo. Njegovi fanatični pristaši so si v Novem Selu iz svojih lastnih sredstev sezidali dom, kjer so se zbirali. Oblasti so jim prepovedale Zbiranje v tem domu, zato so se pričeli zbirati po zasebnih hišah in stanovanjih. Policija jim je tudi to zabra-nila. Toda vse zaman. Radi tega so bili obtoženi in Je sodišče vsakega kaznovalo s 400 Din denarne kazni. Državni tožilec se je proti prenizko odmerjeni kazni pritožil. Naš pomorski promet Belgrad, 7. nov. m. Včeraj se je v Splitu končala konferenca interministerijalnih strokovnjakov, na kateri se je razpravljalo o vprašanju pomorskega prometa v prihodnjem letu. V prihodnjem letu se bo naš pomorski promet zelo razširiL Z našimi ladjami se bodo uvedle po vsej Jadranski obali nove proge in zveze med drugimi Split—Benetke in Dubrovnik—Ulcinj. Poleg tega se bodo upeljale takozvane kombinirane krožne karte, ki imajo namen, da se potnikom omogoči po zelo znižani ceni potovati v več smereh. Za „Dom jugosl. profesorskega društva" Belgrad, 7. nov. m. Jugoslovansko profesorsko društvo je r.a svojem 11 rednem kongresu, ki se je vršil julija v Belgradu, sklenilo, da sezida v Belgradu »Dom jugoslovanskega profesorskega društva«. Z ozirom na to, je upravni odbor sklenil, da bodo profesorji plačevali prispevke za »Dom« takole: Suplenti po 3 Din na mesec, prof. 8 in 7 skupine in učitelji spretnosti po 6 Din, profesorji 6, 5 in 4 skupine po 10 Din mesečno, ravnatelji polnih gimnazij, inšpektorji in načelniki ministrstev in banskih uprav pa po 16 Din mesečno. Plačevanje se bo vršilo od januarja 1931 dalje. Dosedanji fond znaša okrog pol milijona dinarjev. Kongres strojnikov Belgrad, 7. nov. AA. Minister za promet je dovolil polovično vozno ceno vsem strojnikom in mašinistom ter onih, ki so pri parnih kotlih, če se žele udeležiti strokovnega kongresa, ki bo 30. novembra in 1. decembra t. 1. v Belgradu. Nabava železniškega materijata Belgrad, 7. nov. p. Nabava železniškega materijata za naše železnice za potniške in tovorne vagone se bo deloma izvršila na račun reparacij, deloma pa se bo nairočila iz tovarn v Češkoslovaški. Prometno ministrstvo namerava v najkrajšem času zamenjati tračnice, ki so postale nerabne. Nove lokomotive, ki pridejo na račun reparacij, se bodo razdelile na posamezna ravnateljstva za polaganje in vzdrževanje prometa in prevoza potnikov in blaga. Tudi domačim tovarnam se bodo dala naročila za vagone, ostanek naročil pa se bo dal v inozemstvo. Tahse za rumunski vizum Belgrad, 7. nov. AA. Ministrstvo zunanjih zadev se je pogodilo z rumunskim poslaništvom v Belgradu o višini taks za redna viza. Po tem dogovoru bodo poslej naši potniki v Romunijo plačali takse 11 zlatih frankov za potni vizum, 2 zlata franka pa za tranzitni vizum čez Romunijo. Dunajska vremenska napoved. Mirno, lepo vreme. Nn mnogih krajih talna megla. Na prostih legah zjutraj slana. Pomorske počitnice Italija pripravila novo ponudbo Franciji —- Razgovori med Briandom in angleškim poslanikom — Optimizem zopet raste Rim, 7. nov. x. Agenzia Štefani poroča, da fe ameriški poslanik v Bruslju Hugh Gibson odšel iz Rima v Ženevo in da je pri odhodu izrazil upanje, da njegova pot ni bila zastonj. Dopisnik Timesa« dodaja temu, da je italijanska vlada pod pritiskom razmer obljubila Gibsonu, da bo napravila novo ponudbo francoski vladi, ki naj bi omogočila nadaljevanje pogajanj za pomorsko razorožitev. Italija bi po teli informacijah namreč bila pripravljena prenehati z nadaljnim oboroževanjem za loliko časa, dokler da ne bi prišla do sporazuma s svojo sosedo. Francija bi seveda morala storiti isto. Če so te vesti resnične, potein ni dvoma, da Je Italija napravila v resnici veliko koncesij, ker je Mussolini še pred par meseci javno zatrjeval, da hoče žrtvovati samo eni del programa, ki pade na leto 1030., če Francija pokaže isto požrtvovalnost. Popustljivost Italije se mora razlagati z denarnimi težkočaini, ker poleg želje imeti veliko brodovje obstoji tudi še potreba denarja za poravnavo stroškov, katerega pa Italija nima. Nadalje se od angleške strani vedno bolj čuti pritisk na italijanske vladne kroge, da odnehajo od svojih zahtev, ker v nasprotnem slučaju bi bila tudi Anglija prisiljena znatno povečati svoje brodovje na Malti, da ščiti svoje interese. London, 7. nov. os. V krogih adniiralitete se razširja vest, da je angleška vlada na priporočilo prvega lorda admiralitete izjavila italijanski vladi, da si nc sine delati nikakih iluzij glede morebitnega posojila na angleškem denarnem trgu dokler ne bo čisto jasno dokazala, da je pripravljena sodelovati pri pomorskem razoroževanju. Dogovorno med londonsko vlado in vlado Zedinjenih držav je tudi državni tajnik Simpson izjavil odposlaniku italijanske vlade Felloniju, ki se je mudil v Zedinjenih državah, da ameriška vlada ne bo podpirala italijanskih denarnih teženj, dokler se Italija ni izkazala bolj dostopne v vprašanju pomorske razorožitve. Optimizem, s katerim je Gibson zapuščal italijansko preslolico, in o katerem je poročal'rimski dopisnik tukajšnjega »Times« razlagajo po časopisju s tem, da sta angleški in ameriški denarni argument zelo ohladila italijanske politike in jih prisilila do bolj konciljant-nega stališča napram Franciji. Pariz, 7. novembra, fr. Lord 'ГугеМ je obiskal francoskega zunanjega ministra. Oba državnika sta se razgovarjala o raznih važnih vprašanjih mednarodnega pomena, med drugim tudi o načinU, kako bi moglo priti do sporazuma med Italijo in Francijo v pogledu pomorske razorožit- ve. Agenee Havas poroča o istem predmetu iz Rima, da Italija pripravlja odločilni korak, ki bo presenetil evropske državnike. Londonski poslanik se je zanimal, če je francoski vladi znano, v kateri smeri se giblje italijanska odločitev. Angleški diplomat je tudi naglasil, da bi bilo v interesu svetovnega miru, če bi se pogajanja med Italijo in Franoijo nadaljevala v Ženevi, ker ni mogoče misliti na enoten nastop proti gospodarski krizi, dokler visi nad Evropo negotovost. Na francoskem zunanjem ministrstvu vlada velika rezerva. Francoski diplomati so prepričani, da vlada v Italiji morebiti razpoloženje zu razorožitev, toda nikogar ni, ki bi so upal dati tej želji javnega izraza. Francija mora slej ko prej paziti, da jo ne bodo razne obljube prevarale, kot sc je zgodilo v Washing(o-nu, kjer jc v svojem navdušenju za mir sprejela sklep, po katerem hi morala skoroda vse svoje hrodovje uničiti. »Temps« da se bo sedaj vršil pritisk od vseh strani m Francijo, da se bo nanjo pritiskalo na razne načine, da se jo bo vabilo in se ji bo grozilo. Dokler nima zasigurane varnosti svojega ozemlja, se Francija ne sme spuščati v nobene razgovore, razen seveda, če bi Italija stavila konkretne predloge, ki bi upoštevali potrebe Francije in njenega kolonialnega imperija. Kaj se godi v Rusiji S. D m 11 r i j e v s k i, lanski voditelj evropskega oddelka zunanjega komisarijata v Moskvi in letošnji prvi svetnik sovjetskega poslaništva v Stok-holmu, je prestopil kakor poprej Besedovski, Aga-bekov in drugi v emigracijo. Minuli teden se je povrnil iz Prage, kjer je prvič nastopil pred rusko emigracijo, ne zato. da bi se kesal, ampak zato, da bi z njo skupaj iskal novo pot«. Zdaj je ponovil to predavanje v Parizu na povabilo politikov skupine Kerenskega, ki je osebno vodil razburkano debato koncem zborovanja. Govornik je povedal dokaj zanimivih, a nepričakovanih stvari in je v bistvu izvajal sledeče: Ruska revolucija je bila pred vsem globoko nacionalna. Od zaveznikov zapuščen, užaljen in osamljen je hotel ruski narod obvarovati svojo državo propasti in jo na novo utrditi. Zapadne države so preveč očitno kazale skomine po ruskih kolonijah. Tako se je rodila težnja po nacionalni neodvisnosti od lujega kapitala. Rusija ni marala postati kolonija ali tudi »neizčrpen vir srovin za inozemsko industrijo . Ruska revolucija kljub vsemu prizadevanju pravovernih marksistov ni postala vesoljna baš vsled lega, ker so potisnile njene narodne naloge v ozadje vse ostale, internacionalne. Predvojna ruska industrija je bila prešibka, da bi se upirala inozemskim milijardam. Nova sovjetska vlada je postala izraz nacionalnih zahtev: izvedla je ono mobilizacijo vseh sredstev, ki je bila potrebna za osvobojenje. Kakor Peter Veliki ali Napoleon je otvoril Lenin novo dobo. Pustil je sanje na svetovno revolucijo ter pričel v pričakovanju boljše bodočnosti vsaj ograditi socializem na področju ene države«. Socialistična gesla so postala zgolj govorni nakras, ki ie prikrival samo en cilj — vstva-ritev od Zapada neodvisnega poljedelstva in industrije. Tako se je rodila pjatiletka. Užaljena narodna zavest je podžigala ljudstvo, in je Rusija izredno veliko storila tekom zadnjih let. Rusija se je oddahnila od povojnega mraza in lakote ter izkazala veliko tvorno navdušenje. Leninovo geslo »Dohitirno Evropo!« je odmevalo kakor nobeno drugo. Žalibog je postal Leninov naslednik — Stalin, (d je izredno nevpogljiva, trdna, a topa osebnost. Seveda je tudi Stalin pod vplivom splošne ruske želje po osamosvojitvi, toda njegov neizprosni papirnati komunizem pači Leninove načrte. Zrastel je v dolgoletnem ogorčenem boju za ozkosrčne strankine nauke in se ne more vživeti v nove razmere. Vsled tega trpi industrijski preporod, so podivjali kmetje, in je izgubila Rusija vpliv na mednarodno politiko. Splošno navdušenje ugaša. Vlada ne umeva narodne težnje in vlada z orožjem. Pjatiletka, ki bi morala obogatiti deželo, je postala pro-kletslvo. Ljudstvo hoče samo uživati one pravice, ki mu jih je dala revolucija. Nekdanje plemiške in kapitalistične Rusije ni več. Zasebni kapital in osebna podjetnost ne marata umreti. A vlada nasilno tlači ta razvoj radi svojega neizvedljivega abstraktnega komunizma. Delavci, ki so se naveličali stradanja, trumoma bežijo iz tovarn na kmete ali so lotijo prepovedane trgovine, ker imajo kljub vsem prepovedim dosti odjemalcev po mestih. Kmetje so ostali tudi v novih agrarnih kolektivih neizprosni sovražniki Stalinove politike, in so zdaj nevarnejši nego so bili poprej na vaei. Že letos so oddali kolektivi manj žita nego nekdanja brezpo-močna množica. Vlada ne zaupa komunistom Ln se boji rdeče vojske. Vsako leto premesti vojne poveljnike skoro po vseh okrožjih. Ponovno je hotel Stnlin vojno ■a Romunijo ali Poljsko, a vedno se je zbal, da ne bi vstvaril rdečega Napoleona. Čeka budno nadzoruje komuniste. Uspevajo samo oni politiki, ki razumejo, kamor piha veter. To so ljudje brez načel, ki bodo takoj podprli vsakega .Stalinu nevarnega nasprotnika. Ni dvoma, da bo izvrHl prevrat kdorkoli izmed boljieviikih voditeljev. Nova doba bo nadomestila geslo »vse za komunizem« z geslom »vse za javnost in splošni blagor«. Rusijo bo vladala širokognidna skupina izobražencev. Seveda ni ponora o ustavni monarhiji ali demokratični republiki. Doba zahteva mofno osebnost, novega Petra Velikega. Oni, ki bo s pomočjo rdečo vojske vrgel Stalina, bo vladal kot diktator, novi Cezar. Novi izrazito protižidovski nacionalizem ne bo srečal nobenih separatističnih tež-koč. Edino izjemo tvori me,nda Gruzija. Stalinova ožja domovina. Prestani udarci usode so strnili Ru-■iio v eno celoto. Zanimivo je, da niso bili s predavanjem zadovoljni niti emigrantski monarh isti, niti demokratični in socialistični republikanci. Angleški izpreminjevalm predlogi razorožitveni konferenci — Nemški predlog o rezervah London, 7. nov. AA. Med listinami, ki so bile predložene pripravljalni razorožitveni komisiji Društva narodov v Ženevi, sta tudi dva izvoda predlogov angleške vlade. V prvem izvodu so 4 izpreminjevalni predlogi k tekstu, ki se bavi z organizacijo in postopkom. Posebno važen je predlog, naj se ustanovi v sedežu Društva narodov permanentna rezorožitve-na komisija. V tej komisiji bi imela vsaka država, članica Društva narodov, nadalje Zedir.jene države in sovjetska Rusija po enega zastopnika. V tej komisiji nc bi bili samo zastopniki vlad, temveč tudi lahko druge neodvisne osebnosti. Druga angleška listina predlaga, naj sedanja konvencija dovoli visokim pogodbenim strankam, da v primeru organiziranega upora ali splošne revolucije pomnože svoje pomorske, letalske in kopne bojne sile preko dovoljene mere pod pogoji in z dovoljenjem Sveta Društva narodov. Cecil je nadalje dejal, da bo stavil še več iz-preminjevalnih predlogov, med drugimi določbo, naj se vključi v razorožitveno konvencijo vsebina londonske рототзке pogodbe. Ženeva, 7. nov. as. V pripravljalni razorožitveni komisiji se je danes razpravljalo o vojaški službeni dobi, pri čemer se je posebno sprožilo tudi vprašanje izvežbanih rezerv. Nemški delegat, grof Bemsdorff je zopet obnovil stari predlog Nemčije, da se potom točne določitve kontingenta in službene dobe lahko omejijo tudi izvežbane rezerve. Bernsdorff je pri tem dostavil doslovno: »Dana vam je s tem še enkrat možnost, da nedvoumno dokažete svojo voljo, da se glede števila čet doseže resnična razorožitev.« Nemški predlog zahteva tudi, da se mora trajan e aktivne vojaške službene dobe posebno navesti, ker bi bilo sicer vsaki vladi omogočeno, razširiti celokupno dobo vojaške službe na aktivno službovanje in na rezerve, s čimer bi se moglo prikrivati resnično stanje vojaške sile. Končno zahteva nemški predlog, da se tudi one osebe, ki so končale aktivno službeno dobo, ne smejo več poklicati v službo, s čimer hoče predlog preprečiti, da bi bile take osebe v primeru mobilizacije zopet poklicane pod zastave. Razprava in glasovanje o tem predlogu se je odgodilo na jutri. Pri razpravi o členu konvencije, ki govori o vojaško organiziranih formacijah, pri čemer je razumeti policijo, orožništvo, carinske in poštne uradnike, je ponovil Ioni Robert Cecil svoj predlog, da se morejo te formacije vpoštevati samo v toliko, v kolikor so po izvežbanosti in opremi pora bue za vojaške svrhe. Nastopna avdijenca novega fagosh poslanika v Soiip Sofija, 7. nov. AA. O priliki današnje svečane predaje akreditivov s strani novoimenovanega poslanika kraljevine Jugoslavije g. dr, Vukčeviča sta se nahajala med spremstvom kraljevi svetnik Gruer in polkovnik Markov, ki je prideljen kraljevi suiti. Dr. Vukčeviča je spremljalo tudi osobje jugoslovanskega poslaništva. Vojno spremstvo je sestojalo iz prvega eskadrona prvega konjeniškega polka. Avdijenca je trajala tričetrt ure. Sofiia, 7. nov. AA. Po svečani avdijenci novoimenovanega jugoslovanskega poslanika dr, Vukčeviča v dvoru, kjer je novoimenovani opolno-močeni minister kraljevine Jugoslavije predal svoja akreditivna pisma kralju Borisu, je g. Vukčev.ič dal predstavnikom bolgarskega tiska sledečo izjavo: Zelo sem srečen, da je v moji diplomatski karijeri prvo poslaniško mesto Sofija, lepa prestolnica Bolgarije. Najbližja soseda moje domovine. Zelo sem zadovoljen z lepim sprejemom s strani službenih krogov. Nadejam se, da mi bo bivanje v Sofiji prijetno posebno še v pogledu na posle, ki me čakajo pri okrepitvi medsebojnih političnih in gospodarskih interesov obeh držav. Trudil sc bom prav posebno, da se dva tako blizu si stoječa naroda čim boljše spoznata in ne bom obžaloval truda, da se ta rezultat čimprej ustvari. Ceneč veliki pomen bolgarskega tiska, upam, da bom našel pri izvrševanju te moje naloge njegovo dragoceno pomoč. Mussolmiievi legffom Zakaj očita fašizem Franciji militarizem Pragu, 7. nov. d. Današnja Prager Presse« prinaša od svojega rimskega dopisnika zanimive podatke o številčnem razmerju med francosko in italijansko armado. List ugotavlja, da šteje Mussolinijeva armada četrt milijona vojakov več kot pa francoska, kljub temu pa italijanski vodja fašistov ne zamudi nobene prilike, da ne bi Franciji očital njenega militarizma. Z istim vprašanjem se peča tudi pariški .Pe-tit Pnrisien*-, ki dokazuje, da šteje francoska stoječa vojska 520.000 vojakov, h kateri se mora prišteti še 85.000 orožnikov, 18.000 oboroženih cari-narjev. 7000 oboroženih gozdnih čuvajev. V Franciji sami se nahaja pa samo 317.000 vojakov, drugi so stacijonirani po kolonijah. Ako se te številke primerjajo s predvojnimi, se vidi, da ima danes Francija 300.000 mož manj pod orožjem kot pa leta 1913. Zveza angleških paro-plovnih družb London, 7. okt. sus. »Daily Herald- piše, da se je 6 velikih angleških prekomorskih paroplov-nih družb Cunard, White Star, Canadian Pacific, Anker, Red Star in Atlantic Transport domenilo, da sklenejo poseben delovni dogovor in skupne vozne načrte, da se prepreči prazno odhajanje ladij in pobija nemška konkurenca. Posamezne družbe pri tem ohranijo svojo samostojnost. Slab položaj češke industrije Praga, 7. nov. as. Češkoslovaški trgovinski minister dr Matoušek je danes v proračunskem odboru govoril o položaju češkoslovaške zunanje trgovine in se izrazil zelo pesimistično. Znižanje cen in povečanje prodainih področij smatra minister za edini izhod iz sedanje krize. Nemčija ima pravico do 100.000 mož redne vojske. Poleg njih pa ima še 150.000 policistov, ki se takoj lahko izpremenijo v redne regimente. Demonstracija »jeklenih čelad« v Koblencu pa je pokazala, da Nemčija lahko vsak trenutek mobilizira še drugih 140.000 popolnoma opremljenih in za vojaško službo pripravljenih vojakov. Nemčija lahko danes postavi 470.000 oboroženih mož v vojsko. Italija pa ima danes po oficielni statistiki, katera je bila predložena Društvu narodov, stoječo armado 714.000 mož. Redna armada šteje 303 tisoč mož, fašistična milica pa, kateri nikdo ne bo odrekal vojaškega značaja, 353.000 mož. Velikn Britanija vzdržuje na celem svojem imperiju stoječo armado 780.000 mož, od teh jih je 297.000 doma. vsi drugi pa so po kolonijah Sirom sveta. Iz teh številk sledi, da vzdržuje Italija največjo stoječo vojsko v Evropi. Hitler proti spravi s Francijo Berlin. 7. novembra. AA. Vodja nemških nacionalistov Hitler priobčuje članek, ki v njeni odgovarja nn predlog francoskega poslanca Ilerveja o francosko-nemškem sporazumu. Hitler smatra, da je zveza med Francijo in Nemčijo nemogoča in da je popolnoma nepotrebna. Tudi proti boljševizmu ta zveza ne bi veliko pomagala, ki ga je mogoče ugnati le s tem, da se vsi evropski narodi pofašistijo. Karolyi — novi madžarski zun. m:ns ter Budimpešta. 7. nov. as. V političnih krogih se trdovratno vzdržuje vest, da bo dosedanji zunanji minister Valko v kratkem odstopil in prevzel vodstvo budimpeštansko madjarske komercialne banke, katere predsednik je bil do sedaj njegov tast Filip Weiss. Kot njegov naslednik v zunanjem ministrstvu se navaja grof Julij Karolyi. Izmena optantov med Jugoslavijo in Madžarsko Budimpešta, 7. novembra, u. Ob kampanji madjurskih listov smo naproženi od ineiodajne strani, da objavimo tole: »Vest madjarske brzojavne agencije, da je madjarska vlada predlagala, da jugoslovanski optanti dobijo dovoljenje, da lahko ostanejo v Ma-djarski, ne da bi se določil rok pod pogojem reci-procitete, je netočna. Madjarska vlada je odgovorila 18. oktobra, da ne sprejme predloga jugoslovanske vlade o podaljšanju roka zu izselitev, marveč je izjavila, da je pripravljena, da saino optan-tom, ki se nahajajo v posebnih razmerah, dovoli bivanje ludi po 1. novembru pod pogojem recipro-citete. Jugoslovanska vlada ni mogla, ker ni bil njon predlog sprejet, pristati, da se nu ta način izvrši izmenjava optantov, in je odgovorila 21. oktobra, da bo sprejela opiante v odrejenem roku do 1. novembra in da pričakuje, da bo Madjarska slično storila z madžarskimi optanti. Oči-vidno je, da ne more biti nobenego govora o izgonu madjarskih optantov.« Budimpešta, 7. novembra, z. Madjarski listi nadaljujejo z zlonamerno kampanjo proti naši državi in prinašajo popolnoma izmišljene vesti o grdem ravnanju z madžarskimi optanti Ta kampanja madjarskega tiska je šla tako daleč, da se v današnjih listih čita vest, da so organi jugoslovanskih oblasti na meji popolnoma oropali madjarske optaute in jih potem spustili nu Mudjarsko. Kriza avstralejske vlade London, 7. nov. as. V Avstraliji je nastala kabinetna kriza, ker je parlament proti volji vlade sprejel zakonski predlog za prolongacijo konver-taciiskega posojila 27 milj. funtov, ki zapade še to leto. Trenutno v Londonu bivajoči avstralski ministrski predsednik Scullin je danes telefonično sporočil avstralskemu kabinetu, da bo vlada odstopila, če ostane ta zakon v veljavi, ker bi se s tem popolnoma prevrnil tako težko izravnani proračun. Francija bo izgnala nezaželene tujce Pariz, 7. nov. as. S tem, da so odkrili komu. iiistično protifašistično centralo v Sartrouville, ki je pripravljala razne polilične atentate, imela tajno radio oddajno postajo in celo pisarno za ponarejene potne liste, je francoska vlada dobila nov povod za zasledovanje nezuželjenih tujcev v Franciji. Pariš, 7. nov. z. Z odkritjem protifašistične centrale je francosko notranje ministrstvo odredilo, da se razžene velik del tu cev, v glavnem italijanske emigrante. Kol poročajo jutranji listi, se je čiščenje že pričelo. Tudi v Urugvaju revolucija? Buenos Aires, 7. novembra. AA. I*o vosteh iz Motite Vidca pripravljajo tamkaj revolucijo. Upor naj bi izbruhnil po vsem Urugvaju 10. novembra. Revolucijskc čete se zbirajo oh obali. Drobne vesti Moskva, 7. nov. as. Predsednik sveta ljudskih komisarjev Rikov, ki so ga v zadn em času listi ostro napadali radi desničarske opozicije, tako da se je računalo z njegovim odstopom, je bil radi slabega zdravja poslan na enomesečni dopust. Moskva, 7. nov. as. 13. obletnico oktoberske revolucije so v Moskvi proslavili na običajno slovesni način. Bukarešt, 7. nov. as. Ministrski predsednik Mironescu je danes zvečer demantiral vest nekaterih bukareških listov, da se je turška republika ponudila za posredovalko med Romunijo in sovjetsko Rusijo. London, 7. nov. AA. Jutri prispe na vojno letališče Calshot pri Southamptonu nemško vele" letalo »Do X«. London, 7. nov, AA. Danes ie prispel v Sid-ney angleški letulec Oscar Garden Njegov pole* je trajal 20 dni. London, 7. nov. AA. Prihodnjo pomlad bodo poslali v Bučno Aires v Argentiniji motorni čoln »Miss Fngland«, na katerem se je smrtno ponesrečil sir Непгу Segrave, ko ie dosegel svetovni hitrostni rekord na vodi. »Miss England« se bo udeležila tekme motornih čolnov, ki se bo vršila tam o priliki britske trgovinske razstave. Ladjo bo vodil Кауе Don. London, 7. nov. AA. Kakor poročajo, odpotuje vvaleški princ v spremstvu princa Jurija s parnikom »Oropesa« 17. januarja v Argentinijo, kjer bo otvoril 17. marca britsko tri5ovi"tkn razstavo. Belgrajske vesti Belgrad, 7. nov. Za honorarnega profesorja za verouk na III. drž. realni gimnaziji je postavljen Anton K o r d i n , prefekt v Marijanišču. Belgrad, 7. nov. AA. Državna tiskarna je izdala po dva dinarja izvod tekst novega vin;kega zakona. Po določbah zakona o vinu morajo vse prodajalne vina imeti po en izvod tega zakona na vidnem mestu. Belgrad, 7. nov. AA. Železniška direkcija v I Sarajevu razpisuje na dan 3. decembra ofertalno ! licitacijo za 4580 kg žcbljov raznih dimenzij in licitacijo za nabavo pocinkane in črne pločevine za strehe. Razglas banske uprave Ljubljana, 7. nov. AA. Kr. banska uprava ! dravske banovine v Ljubljani razglaša: Nekatera društva vlagajo prošnje, da bi jih kr. banska uprava oprostila plačila banovinske 1 takse na plesne prireditve, kojih čisti dobiček je določen za kulturne, humanitarne in druge obče-korislue namene. Ker uredba o banovinskih davščinah ne predvideva nikakih oproslilev, se vsi prireditelji opozarjajo, naj takih prošenj ne vlagajo, ker jim kr. banska uprava nc bi mogla ugoditi. Vojni invalidi naj se zbero v svrho sprejema gospoda min. predsednika v nedeljo dne 9. nov. ob 9 (lo]ioldno pred Šcntpetersko vojašnico. Dobrodošli tudi zunanji invalidi. Uilružonje invalidov: Obl. odbor za dravsko banovino. Akademski pevski zbor priredi drevi ob J48 podoknico prorektorju prof, dr. M. DoL ncu v Ciril Metodovi ulici in ob %9 rektorju proi. dr. Šerku na Kongresnem trgu.