pl*4*aa r ffrlml. - Die PHl|«kkkr bar be*»hli.
teto XXVII.	Al	|#l#l	B m	64.
rs^no00«:',: |	W vl\l blv I iPHSs:
fca pol leta 50 lir, £a četrt w	''3&C9M	Rokopisov	ne	vračamo.	—
Časopis za trgovino, industriio, obrt in' denarništvo
^ l nici v Ljubljani St. ll.W8.
Izhaja	Ljubljana.	torelr 8. avgusta 1944 ______________Preis	-	Ccaa	1	0*80
£
Vse si7e treba zastaviti!
Začasna ureditev mezd
po narediti z dne 4. XII. 1943.
Združenje indu9trijcev in obrtnikov sporoča:
Šef pokrajinske uprave — Inšpekcija dela — je z odločbo 1. D. št. 167/14 z dne 24. julija 1944 odobril spodaj naštete mezdne sporazume oz. dodatke k kolektivnim pogodbam, ki so se sklenile s Pokrajinsko delavsko zvezo, in j sicer:
mezdni sporazum za grafično stroko z dne 3. lil. 1944 (registriran pod št. 11/44);
dodatke h kolektivni pogodbi:
za kemično tovarno Moste z dne 15. III, 1944 (reg. pod št. 12/44), za Akcijsko dr. za kem. ind. a dne 8. III. 1944 (reg. pod št. 15/44), za d. d. pivovarno Union z dne H lil. 1944 (reg. pod št. 16/44), ^a ind. kavovin, 22. 111. (reg. št. 17/44), za d. d. »Saturnus«, 20. III, (reg. št. 19/44), za industrijo bonbonov, čokolade ! in peciva, 24. III. (reg. št. 21/44), za žagarsko industrijska podjetja, 31. III. (reg. št. 24/44), za opekarniška podjetja, 20. lil. (reg. št. 22/44), za pletiljsko industrijo in obrtno stroko, 16. III. (reg. št. 10/44), za tekstilno, tkalsko in predjlni-ško stroko, 21. III. (reg. št. 14/44), za čevljarsko stroko, 21. 111. (reg. št. 18/44), za mizarsko stroko, 31. 111. (re»». št. 23/44), za podjetja, ki izvršujejo osebni ali tovorni avtomobilski promet, 30. III. (reg. št. 25/44), za knjigoveško stroko, 16. III. (reg. št. 26/44).
Odobritev omenjenih sporazumov s« je izvršila na osnovi odločbe Vrhovnega komisarja, ki med drugim navaja doslovno sle-j deče:
Opozorilo Pokojninskega zavoda službodajalcem
Pokojninski zavod za nameščen-j ce v Ljubljani opozarja vse službo-dajalce, ki zaposlujejo pokojninskemu zavarovanju zavezano na-meščenstvo in ki se jih tiče mezdni j sporazum o 30%-nem povišku na-; meščenskih plač z dne 11. marca j 1944., da te poviške nemudoma | prijavijo. Opozarjamo tudi na novo ! določitev minimalne čiste mesečne plače, ki znaša od marca 1944. dalj«1 za trgovske pomočnike po lir 900.—, za ostalo nameščenstvo pa P® lir 1000.— na mesec. Tudi opa Podjetja, ki so v smislu člena 6. zadevnega mezdnega sporazuma . izvzeta od dolžnosti poviška, naj javijo to s predložitvijo ev. odločbe predsednika Pokrajinske zveze de-j lodajalcev.
 —,
Tudi med alarmom se more delati
Ne padajo vedno, kadar zatuli sirena, tudi bombe*. Vendar pa povzroči vsak alarm med delovno dobo zastanek v delu. Sovražnik I ima s svojimi poleti že ta dobiček, j da za nekaj časa' zaustavi proiz-: vodnjo. Deloma pa se more ta dobiček prav zelo zmanjšati. Tako i Poroča »Deutsche Adriazeitung«, : da &o v nekem srednjenemškem : tti^Btu zgradili že cel sistem, kako ; more tudi med alarmom v zaklo-: niŠ6u delati. Nekateri so v tem pojedli posebno iznajdljivi in dosti-*rat nastajajo kar tekme, kdo bo *udi med alarmom najuspešneje Nadaljeval1 svoje delo. Seveda se delo pri velikih strojih v zakloni-
Pod tem naslovom poudarja >Sudost-Eclux v uvodniku med drugim naslednje:
Te dni je bilo odrejeno totalno izčrpanje vseli delovnih rezerv za vojsko in oboroževanje. To pomeni, da se morajo storitve nemškega naroda še povečati. Do zadnjega treba izkoristiti vse, ker največji napor vseh sil jei vrhovna zapoved.
Na frontah se bijejo tako ostri boji ko še nikoli. Povsod se stopnjuje napad sovražnika, ki hoče doseči definitivno in skorajšnjo odločitev. Temu namenu služi njegova množestvena uporaba ljudi in materiala, k temu pa še prihaja zračna vojna, ki jo označuje skrajna brezobzirnost. Skoraj nič manjši učinek pričakujejo v sovražnem taboru tudi od svoje propagande, ki zlasti naglasa lastno premoč glede človeške delovne sile, bogastva na surovinah in obsega proizvodnje Pri tem operirajo s številkami, ki resna kritike nikakor ne vzdrže. Tako n, pr., če govore o 400 milijonih Indijcev, za katere vendar vsak ve, da so sovražni Angležem in zato prav neprimerna rezervna armada. Res pa je, da imajo sovjeti in Ainerikanci še velike produkcijske možnosti, ki morajo sčasoma učinkovati.
Tega se tudi mi zavedamo in zato se vedno več sil zastavlja za proizvodnjo. Pri tem je število v oborožitvami industriji zaposlenih ljudi prav taiko važno kot tehnični napredek. Zaradi nezaslišane potrošnje materiala je danes vsei urejeno za množestveno proizvodnjo po tekočem traku, a tu še dolgo nismo na koncu razvoja. To zavisi od tega, da vsaka poenostavitev v proizvodnji poveča storitev pri enakem številu zaposlenih, poleg tega pa se od delavca zahteva mnogo manj tehnične spretnosti. To je važno zaradi lega, ker moramo uporabiti milijone inozemskih delavcev, od katerih velik odstotek prej nikdar ni delal v tovarni. Neprestano razširjevanje že obstoječih tvorniških naprav v zvezi s še naprej trajajočim zboljševanjem tehničnega delovnega procesa pa omogoča učinek delovne sile nenehoma zviševati. Ker igrajo poleg tega v vojni proizvajalni stroški le podrejeno vlogo, so se mogli v avtomatizaciji oborožitvene proizvodnje doseči napredki, ki so bili prej skoraj neverjetni.
Toda vojna je ko moloh, ki nima nikdar zadosti. To zlasti zaradi tehničnega aparata naših nasprot-
šču ne more nadaljevati, vse drugo delo'pa, ki se more nadaljevati tudi v zaklonišču, se med alarmom nadaljuje. Tako more obra-tovodja med alarmom, ko ga ne moti telefon, se pogovoriti z obra-tovodji in z nameščenci o vseh potrebnih stvareh. Za konferemce je čas med alarmom zelo pripraven. Med alarmom se more dokončati tudi korespondenca, ker se pisalni stroj z lahkoto vzame s seboj v zaklonišče. Tudi diktati se morejo dovršiti med alarmom, registra-ture morejo dokončati delo, ki se je> moralo zaradi prezaposlenosti odložiti. Skratka, polno možnosti je, da se tudi čas med alarmom dobro izkoristi. Seveda pa se ne smejo zaradi tega zanemarjati predpisi protiletalske zaščite. Kontrolni organi morajo natančno izpolnjevati svoje dolžnosti. Samo ves delovni aparat ni! treba, da bi zaradi alarma počival.
nikov, od katerih so zlasti USA in sovjeti razvili innožestveno proizvodnjo že do neizmernosti.* V tej vojni zato tudi ni ne ena ure časa za samozadovoljstvo. Da dobi nemški vojak potrebno orožje, se morj potencial naše industrije neprestano zviševati. Težave za dosego tega cilja naravno niso majhne. S pravico, je generalni pooblaščenec za zastavitev delovnih sil že ob koncu lanske zime pokazal na program, ki mora veljati za vso Evropo. Delovna sila nemškega ljudstva je seveda v ospredju vseh računov. Kljub zadnjim vpoklicemizobratov so tu še vedno rezerve, ki se morejo izkoristiti. Te rezerve so v raznih gospodarskih panogah, zlasti pa v upravi. Poleg tega pa se more se marsikaj doseči z nadaljnjo racionalizacijo in tipizacijo, čeprav se moramo zavedati, da se od nemškega ljudstva že dolgo zahtevajo nenavadne storitve.
Baš iz tega dejstva pa izvirajo tudi čisto določene pravice. V prostoru, ki ga v prvi vrsti brani in krije s svojim življenjem nemški vojak, se treba zavedati, da ne gre brez totalne zastavitve vseh sil. Kakor sta skupno z nemškim vojakom romunski in madžarski vojak v obrambni bitki, tako se morajo tudi pri njih doma bolj izkoristiti vse delovne silei. Cas, ko se je moglo glede delovne sile zajemati iz polnega, je tudi za Jugovzhod minil. To je deloma posledica vpoklicev pod orožje, deloma pa tudi povečane zaposlitve delovnih moči v kmetijstvu in industriji ter končno odhoda mnogih delavcev v Nemčijo.
Ni se pa ta razvojni proces razvijal na vsem Jugovzhodu v istem obsegu. V tem oziru so v posamez-
nenta z energijami igrajo važno vlogo vodne sile. Od vseh vodnih sil sveta v višini 482 milijonov HP pride na- Evropo sicer samo 57 milijonov IIP, od vseli izkoriščenih vodnih sil v. višini 28.9 milijona HP pa 12.3 milijona in je tako Evropa za Severno Ameriko, ki ima za 13.7 milijona HP izkoriščene vodne sile, na drugem mestu.
Iz pregleda, ki ga objavlja »Sud-ost-Echo<, je razvidno, da so v Evropi pri izkoriščanju vodnih sil na prvem mestu skandinavske dežele, ki imajo tudi velike rezerve vodnih sil. Norveška izkorišča samo 14 odstotkov svojih vodnih sil, namreč samo one, od katerih se da pričakovati najmanj 1000 HP in kjer stroški ne presegajo 500 kron od HP.
Od proizvodnje energijei pride letno na prebivalca na Norveškem 3300, v Kanadi 2500, v Švici 1600, na Švedskem 1300, v USA 1200, na Finskem 850 kWh itd. Ta statistika seveda ne more dati pregleda o preskrbi z energijo, ker je med evropskimi deželami zelo živahna- izmenjava proizvodnje.
Švedska izkorišča le polagoma svoje velike vodne sile, ker noče, da bi se zmanjšala rentabilnost njenih obratov. Vodne silei se izkoriščajo v skladu z domačo potrošnjo električnega toka, ki je I. 1939. dosegla 8000 milijonov kWh ter se lani povečala za približno eno tretjino.
V	večji meri se izkoriščajo razpoložljive vodne sile v južnovzhod-
nih državah prav tako velike razlike ko glede ukrepov za uspešnejšo mobilizacijo razpoložljivega delovnega potenciala. Iz nemških izkušenj se ve, da zadostuje eno-do dvoodstotno stopnjevanje individualne delovne storitve, da je na desettisoče delovnih sil v oborožitveni industriji prostih. Tako se n. pr. more računati s tem, da bo prizadevanje madžarske vlade za stoodstotno izkoriščanje kmetskih delovnih sil povzročilo bistveno razbremenitev na delovnem trgu Madžarske. Deloma se more to tudi že ugotoviti. V mnogih drugih jugovzhodnih deželah pa še niso lako daleč. Toda zahteva ure se bo tudi tu uveljavila.
V	času, ko se ne odloča le usoda nemškega naroda, vse zavisi od tega, da dosežemo v boju s svojimi nasprotniki zopet teihnično ravnovesje. To pomeni, da je treba še več ljudi v oborožitveni industriji! Samo pravično je, da prispevajo pri teni vsi narodi in države, katerih obstoj je ogrožen. Potrebno je do skrajnosti napeti vse sile in sicer zlasti z ozirom na to, na kar je opozoril nedavno drž. tajnik Neumann v Hamburgu. Po njem jc Nemčija trenutno v preureditvi svojega oboroževanja največjega obsega, kar je rezultat neprestanih prizadevanj njenih znanstvenikov in tehnikov. To preureditev čim hitreje končati in zamašiti vse od vojne/ povzročene vrzeli v kadru delavcev, v tem sta smisel in zahteva sedanjega časa. Tudi Jugovzhod bo moral pri tej nalogi krepko sodelovati.
*
Jasno je, da vse gornje velja tudi za našo pokrajino, če ivoče, da doživi lepše čase.
nih deželah zaradi naglega razvoja industrije. To ve lij a predvsem za Madžarsko, kjer je imela v zadnjem predvojnem letu industrija pri navadnem dohodku delež 37u/.p, lani pa že 42»/o.
' V Romuniji si prizadevajo, da bi »beli« premog v vedno večji meri nadomeščal tudi tekoča goriva, ki 60 zelo važno izvozno blago. Di rekcija za elektrifikacijo, ki je bila ustanovljena 1. 1942., ima v načrtu nove vodne centrale s skupno kapaciteto 570.000 HP in letno proizvodnjo nad 1.5 milijarde kWh. V povprečju let 1937.—39. so bili v Romuniji pri preskrbi z energijo deleži razdeljeni takole: les 28.7%, proizvodi iz kamenega olja 26.1°/o; premog 25.9%, zemeljski plini 17.2°/o, vodne sile 2.10/#. Od takrat se je delež vodnih sil že precej zvišal.
V	Švici se vodne sile izdatno izkoriščajo, ker je Švica tudi velik dobavitelj energije. L. 1941./42. je šlo od proizvodnje energiji« okrog 20°/o za izvoz, kar je približno toliko, kolikor je znašala vsa potrošnja električnega toka v obrtu in gospodinjstvih Švice. Ko bodo zgrajene vse projektirane vodne centrale, bo povprečna letna proizvodnja 21 milijard kWh in bo po načrtu že 1. 1946. dosežena od tega skoraj polovica.
Tudi v Španiji se je pri preskrbi energije delež vodnih sil precej povečal. Razpoložljive vodne sile cenijo na 4 milijone H P, izkoriščajo pa od tega 1.4 milijona HP. Lani so začeli graditi vodno cen-
tralo, ki bo producirala 27.500 kWh. Večje izkoriščanje vodnih sil je posebno važno in potrebno pri naglem in uspešnem razvoju industrije aluminija. Nove vodne centrale so projektirane v bližini največjih obratov te industrijske panoge, ki so v centralnih in severnih pokrajinah dežele.
Ti primeri kažejo, da tudi med vojno izkoriščanje evropskih vodnih sil napredujei in da bo Evropa, ko bodo izvedeni načrti v raznih deželah, v kratkem času dohitela in morda tudi prehitela Severno Ameriko.
Madžarska filmska industrija
'La Nemčijo to Italiljo je ipoetala Ma-džairsktt največji producent filmov v Evropi. Morda bo prekosila tudi Italijo ter se dvignila na drugo mesto v evropski filmski industriji, število domačih filmov se sicer v zadnjih letih ni močno dvignilo, za svoj napredek pa ima madžiarslka filmska industrija vse pogoje tehnike. V deželi je okjog 1000 kinematografov, od teh 83 v Bu-dapaštii, iki predvajajo letno okrog 150 filmov. Okrog 100 teh filmov je tujega izvora, domačih novih filmov pa se predvaja na leto ipo 30 do 45. Lani so predvajali 43 domačih, 45 nemških, ‘20 (italijanskih, 13 francoskih in .14 filmov iz drugih dežel, iz Amerike pa prvič nobenega, dočim jdih je Mio leta 1930. na sporedu še 93, naslednje letto pa 6G. Proizvodnja filmov je pod kontrolo vlade, iki je filimetai industriji zagotovili« tudi primerne kredite.
Obvezna oddaja perila v Romuniji
Da bi bilo vojaštvo preskrbljeno s perilom, je bila v Romuniji uvedena obvezna oddaja perila na naslednji način: Vsi odrasli moški prebivalci, ki imajo 50.000 lejev lelnega dohodka ali premoženja, morajo v dvajsetih dneh oddati po eno srajco, ene spodnje hlače in po en par nogavic. Za dohodke od 50.000 do 100.000 lejev je predpisana oddaja dveh garnitur perila, za dohodke nad letnih 100.000 lejev pa oddaja treh garnitur. Judje morajo oddati še enkrat toliko perila. Tekstilna podjetja morajo takoj oddati 1% svoje proizvodnje.
Pri oddaji so izvzeti moški, ki imajo manj ko 50.000 lejev letnega dohodka, vojni invalidi, evakuiranci in begunci ter člani diplomatskega zbora brez ozira na višino dohodkov.
Pogozdovanje Španije
Tudi v Španiji-eo 'bili inekdaj -veliki gozdovi, ki pa so že davno izsekani. Namesto njih so [puste goličave. Po uradnih ipodafckiih obsegajo španski gozdovi zdaij 7.3 milijona ha od skupne deželne površine 50.5 milij'. ha. Okrog 5 milijonov ha gozdov je v zasebna, ostanek pa v državni posesti. 2e leta 1938. je izšla narediba, da je potrebno za vsako sečnjo dovoljenje državnega gozdarskega urada, potem pa so sledile razne naredbe o pogozdovanju. V to svrho je bil leta 1940. določen kredit v višini 28, naslednje leto pa v viši mi 100 milijonov ipezet. Pogozditi nameravajo 6.G milijona ha in ker dosedanji krediti za navedbo tega načrta ne zadostujejo, so 'bili zvišani na 680 milijonov pezet>.
Preveč delavskih nezgod v Angliji
Angleška kr. družba za preprečenje nezgod je ugotovila, da je v Angliji toliko nezgod, kolikor si jih Anglija ne bi smela dovoliti niti v normalnih časih. Po nemškem vzoru naj se zato nastavijo posebni inženirji, ki bi skrbeli, da se ne bi dogajale delavske nezgode.
Beli premog Evrope
Pri preskrbi evropskega konti-
SPOROČAMO SVOJIM CENJ. ODJEMALCEM, DA SO NAŠE NOVE TELEFONSKE ŠTEV.
TOVARNA
TRGOVINA
FUŽINE
SV. PETRA C. 17
20-54
28-06
„ŽIMA“ JAGER
MILAN
TOVARNA ŽIME IN ttETK
ŠE VEDNO NUDIMO; KVALITETNO ČISTO ŽIMO RAZNOVRSTNE ŠČETKE
Na
po
(a
za
le
Pl
Preureditev bolgarske zunanje trgovine
Na neki konferenci z zastopniki gospodarskih slojev je bolgarski trgovinski minister Vasiljev grajal razne napake, ki so se pokazale v bolgarski zunanji trgovini. Tako velik del bolgarskih uvoznikov ni bil informiran o vrstnem redu uvoznih predmetov niti o nujnosti uvoza nekaterih predmetov. Redoma so se uvoznikom tudi predpisovale prenizke ©ene, da se uvoz kontingemtiranih predmetov dostikrat ni izplačal. Tako se ni uvozilo 28.000 ton železa, čeprav je bila potreba po železu izredno nujna. Dosedanje napake se morajo odpraviti in za vse uvoznike morajo veljati popolnoma enaki pogoji. Zastopniki gospodarstva so nato zahtevali od trgovinskega ministra še nekatere druge ukrepe, zlasti pa popolno reorganizacijo bolgarskih trgovinskih zastopstev v inozemstvu. Nadalje so zahtevali ustanovitev posebnega urada, ki naj proučuje razvoj cen v inozemstvu. Končno so zahtevali bolj ozko zvezo med Narodno banko in direkcijo za zunanjo trgovino.
Nemški kmetie v Romuniji
»Donauzeitung« opisuje organizacije nemških kmetov v Romuniji ter naglasa, da je ta živelj važen faktor v romunskem gospodarstvu, pri tem pa s svojimi gospodarskimi organizacijami tudi dober partner in posredovalec v trgovini Srednje Evrope. Predstavniki kakih 65.000 nemških kmetij v Romuniji so se že davno združili v kreditnih in konsumnih zadrugah in 1. 1886. so v Hermann-stadtu ustanovili Zvezo zadrug Raiffeisen. Po prvi svetovni vojni so napočiti za nemško zadružništvo težki časi, 1. 1930. pa je to zadružništvo spet oživelo v Banatu, kar je dalo tudi nemškim kmetom na Sedmograškem pobudo za obnovo gospodarskih organizacij.
Gostilničarski vestnik
Umetna volna postaja nevarna naravni
Na predstavko avstralskih proizvajalcev volne, ki so zelo vznemirjeni zaradi prodiranja sintetičnih tkiv, je pooblastila angleška vlada bivšega generalnega tajnika tajništva za volno v Londonu profesorja Rossa, da izdela načrt, p« katerem bi se zavarovali interesi proizvajalcev volne. Ross je nato priporočil ustanovitev propagandnega zavoda v Sidneyu, ki naj bi propagiral večjo porabo avstralske volne. Zavodu naj bi se dal kredit 1 milijona funtov. Zavod naj bi imel tudi poseben laboratorij, ki naj bi prilagodil predelovalno tehniko za volno najnovejšim iznajdbam.
Ko je v Romuniji v jeseni leta 1940. prevzel vlado general Anto-nescu, so se vse nemške gospodarske organizacije združile ter pristopile kot samostojna nacionalna skupina k reorganiziranemu Romunskemu nacionalnemu zadružnemu institutu (Inoop).
Nova nemška zadružna zveza v Romuniji je imela v začetku leta 1.942. včlanjenih 525 zadrug, ki so imele okrog 80.000 članov, dočiin je bilo 1. 1940. v nemških zadrugah okrog 60.000 članov. V dveh letih se je delniški kapital zadrug zvišal od 05.5 na 109.7 milijona
lejev, denarni promet pa od 2.6 na 7 milijard leijev.
Romunskemu narodnemu gospodarstvu je nemško zadružništvo v veliko pomoč, ker so nemški kmetje v vsej deželi najboljši živinorejci. Pri izvozu svinj in druge živine imajo največji delež nemške zadruge, ki pa zavzemajo prvo mesto tudi |v mlekarništvu. Zadružna skupina »Bauernhilfe« v Kron-stadtu je lani poslala v Nemčijo 162 vagonov govedi in svinj, oddala je 1380 vagonov sočivja, večino za nemško vojsko, ostanek pa za preskrbo Bukarešte, kapaciteto svojih mlekarn pa je zvišala od 8000 na 25.000 litrov mleka. Banatska zadružna skupina »Agra-ria« ji« lani oddala 1000 vagonov svinj, od tega 400 vagonov v Nemci j©. Ves njen izvoz je bil vreden 1.7 milijarde lejev, sam izvoz v Nemčijo pa 1 milijardo. Tretja najmočnejša nemška zadružna skupina je izvozila lani 27 vagonov zdravilnih rastlin ter 10 milijonov jajc, od tega nad 2 tretjini v Nemčijo, njeni mlečni proizvodi pa so bili vredni 260 milijonov.
Nemške zadruge imajo tudi številna strokovna učilišča, vsako leto pa pošljejo na šolanje v Nemčijo najmanj po 100 štipendistov. V 266 nemških občinah šo imeli strokovni tečaji lani okrog 22.000 udeležencev, na tečajih v 99 občinah pa so predvajali tudi filme.
Izplačila strežnemu osebju po kolektivni pogodbi
V sporočilu sindikata gostinskih podjetnikov v zadnjem »Trg. listu« se mora pravilno glasiti, da znaša redni delavski čas za čuvaje, gasilce, bolničarje, pisarniške sluge, kuhinjsko osebje itd. 72 ur, ne pa 82 ur, kakor je bilo pomotoma objavljeno.
«Š8SPB
Ameriški petrolejski program
Denarništvo in zavarovalništvo
Nemške banke tzikazujejo v prvih letošnjih mesecih znova najvisje stanje vlog. Na drugi »tiranii pa je povpraševanje po kreditih nazadovalo. Potreba po kreditih je le za velepodjetja oborožitvene stroke.
Na Danskem so Stopile v veljavo nove določbe glede denarnega prometa in kuipčij z vrednostnimi papirji z inozemstvom. Za ,plačila v danskih kronah je v vsakem primeru potrebno dovoljenje Narodne banke. To velja tudi za' dovolitev kreditov ati preniosov vrednostnih papirjev na inozemske partnerje ter za kapitalne ali plačilne obveznosti v korist iinozemcev.
Lord Kejnes je na valutni konferenci v Bretton Woodsu izjavil, da bodo znašali angleški zunanji dolgovi proti koncu leta približno 3 milijarde funtov. Angleška dobraimetja šobila pred kratkim ocenjena nominalno na 1.8 milijarde funtov. Keynes je izjavil, da bo Vel. Britanija za kritje svojih dolgov izdala dolgoročne državne obligacije, ki se bodo plačevale z dodatnim izvozom.
Šolski primer za metode, s katerimi si hočejo Atnerikanci prilastiti gospodarsko nadvlado na svetu, nudi svetovni petrolejski program, ki ga je objavila Foreign Policy Association. V tem načrtu se pravi, da se morajo nehati trenja, ki so nastala zaradi eksklu-ivne petrolejske) politike Anglije in Nizozemske. To se naj doseže na ta način: 1. Vse petrolejske dežele se naj izjavijo za politiko odprtih vrat, t. j. naj dovolijo inozemskim družbam, da vrtajo po petroleju. 2. Vsi zasebni petrolejski karteli naj se razpuste ali pa naj se kontrolirajo. 3. Četam, ki naj služijo kot instrument za zagotovitev svetovnega miru, naj se da petrolej na razpolago, drugim deželam pa naj se petrolej odkloni, če bi ga zlorabljali za »protisocialne vojaške namene«. Treba priznati, da kaže ta načrt že< groteskno naivnost, kajti preočitno se vidi, da bi ves načrt služil samo ameriškim interesom. Odprta vrata, ki jih zahteva načrt, je natančno to, kar je skušal ameriški petro-
lejski kapital s petrolejskimi cevovodi v Arabiji, a je ta zamisel zaradi angleškega odpora propadla. Zahteva po odpravi petrolejskih kartelov je očitno naperjena proti angleško-nizozemskemu petrole j -skemu trustu ter njegovim monopolnim tendencam v mejah britanskega imperija. Zahteva, da se »svetovnim policijskim četam« zagotove potrebne količine petroleja, pa ima samo ta namen, da dobi ameriška mornarica v Sredozemlju ves potrebni petrolej iz Arabije. Ves ameriški svetovni-petrolejski program torej prav nič no prikriva ameriški gospodarski im, perializem, hkrati pa odkriva, kakšni so v resnici ameriško-an-gleški gospodarski odnošaji.
VOJNOVIČ CIE
LJUBLJANA
Vpisi:
Ljubljanska gradbena in industrijska družba z o. z., Ljubljana, Rožna dolina, Cesta XV štev. 8. Obratni predmet: izvrševanje vsakovrstnih visokih in nizkih zgradb, tehnična pisarna, izdelovanje cementnih izdelkov in umetnega kamna, nakup [n prodaja gradbenega materiala in strojev, uaku in prodaja nepremičnin. Osnovna glavnica v višini 250.000 lir je vplačana. Poslovodje: Battelino Valentin st., gradb. podjetnik, Battelino Val. ml., stavbenik, Battelino Oton, stavbenik, Battelino Vilibald, stavbenik, in Battelino Branislav, absolvent trg. akademijei, vsi stanujoči v Rožni dolini. Družbo zastopata po dva poslovodji ali en poslovodja s prokuristom.
SAD, družba z o. z., Ljubljana, Pogačarjev trg. Obratni predmet: nakup in prodaja sadja, zelenjave, deželnih in gozdnih pridelkov, vseh izdelkov iz tega blaga ter konserv vseh vrst na debelo in tudi uvoz in izvoz navedenega blaga, opravljanje komisijskih poslov z navedenimi predmeti, pridobivanje in ustanavljanje podobnih podjetij. Osnovna glavnica v višini 500.000 lir je vplačana v gotovini. Poslovodje: Pielick Ivan st., Maistrova, predsednik poslovodij, Kompare Milan, Poljska pot, njegov namestnik, Pielick Ivan ml., Cigaletova, Pielick Evgen, trgovec, Gledališka, Stela Davorina, Tabor, Stele Ljubomir, Tabor, Tanko Pavel ml., Kapiteljska, Cerar Emil, Peruškova, Glavnik Marijan, Celovška. Družbo zastopajo najmanj 3 poslovodje, od katerih mora bili vselej eden predsednik ali njegov namestnik.
Angleži imajo premog, ne pa rudarjev
CVETLIČARNA
11
SPLIT
U
Kako zelo primanjkuje rudarjev v Angliji, se vidi Iz poročila angleške poročevalske službe, da je bilo odkrito na Škotskem novo premogovno ležišče, ki se ceni na 70 milijonov ton, ki P& se ne more izkoriščati, ker primanjkuje rudarjev. V Angliji je danes 70 tisoč rudarjev manj ko 1. 1938. Premogovna proizvodnja je zato padla od 235- milijonov ton v letu 1938. na 203 milijone ton v letu 1943. Pomanjkanje premoga pa se bo še bolj poostrilo, ker računajo, da bo letošnja proizvodnja premoga znašala največ 200 milijonov ton.
P r i poroča se:
A. J AN ES
delikatesna trgovina
Ljubljana, Ulica 3. maja
LJUBLJANA
FRANČIŠKANSKA UU.
Da bi se zagotovila prehrana prebivalstva v prihodnji zimi, je izdala hr-vateka vlada zakon, ki predvideva izredne ukrepe, da se prepreči odlok blaga in podražitev v škodo celote. Imenovan bo posebni državni k o mi tiar, ibi bo nadziral izvajanje tega zakona.
Na Hrvatskem se je ustanovilo za izkoriščanje hrvatskih gozdov in predelovanje lesa velepodjetje »Turopo-illje«, ki ima svoj sedež v Zagrebu.
Srbska vlada je posvetila "svojo posebno pozornost izpopolnitvi les predelujoče 'industrije. V ta namen je vlada v zadnjiih itreh letih napravi la ceste v. gozdnatih krajih.
Iz Italije, ki je zasedena od zaveznikov, poročajo o neprestano naraščajoči brezposelnosti.
Madžarska si že teta prizadeva, da
zboljša svojo živinorejo. Posebna pozornost se posveča sedaj ovčjereji. Letos bi se razdelilo 25.000 plemenskih ovc in ovnov. Madžarska ima danes 1.75 milijona ovc, pred prvo svetovno vojno pa jih je imela 15 milijo nov.
Romunsko kmetijsko ministrstvo je
naročilo kmetijskim zbornicam, da sestavijo jesenski obdelovalni načrt za posamezne okraje. Za- pšenico, rž in ječmen določene površine »o bile v splošnem obdelovalnem načrtu znatno zvišane.
Romunski uvozniki so napravili na romunsko gospodarsko in finančno ministrstvo več vlog, v katerih zahtevajo zboljšanje položaja te gospodarske panoge. Med drugim zahtevajo, da se dopustni dobiček zviša uvoznikom za 14 °/o ter da se stroški zri zavarovanja, dodatne transporte in za vskladiščenje vračunajo v cene.
Romunski Rdeči križ je poslal za grško prebivalstvo 3 vagone živil.
Po ustavitvi turške plovbe v Črnem morju namerava turška vlada ustaviti tudi plovbo turških ladij' v Sredozemskem morju.
Bolgarske cene za kmetijske pridelke so se močno zvišale, tako za pšenico in rž za 70 odstotkov. Zato pa se ne bodo več plačevale premije za predčasno oddajo žita. Glede oskrbe z maščobami so se opustile vse določbe glede cen 'in racionalizacije. Pričakujejo, da bodo nove svobodno cene manljše, kakor pa so cene na črni borzi.
Ker se računa letos na Bolgarskem
z dobro letino sladkorne pese, je 'bolgarska vlada zvišala sladkorne obroke pridelovalcem. Namesto 1 kg sladkorja za tono sladkorne ipese bodo dobili letos pridelovalci 3 kg sladkorja polleg predpisanega plačila za oddano peso.
Severna Afrika je pred težko krizo zaradi prehrane. Letošnja žetev bo tako slaba, kakor že dolgo ni bila. Zi.to bodo pridelali v Sev. Afriki letos za približno 1.7 milijona ton manj ko lani. Pa že lanska žetev ni moda kriti domače potrebe ter so se zato morale že letos uporabiti vse stare rezerve.
Števil« prodajaln je v času vojn« v Kodanju 'nazadovalo za 5.7 odstotka. V rokodelstvu se je zlasti znižalo število pekovskih, mesarskih tin čevljarskih obratov.
Aiigleškj zakladni minister Anderson je v spodnji zbornici potrdil, da namerava vlada tudi še nekaj časa po vojni izvrševati velenakupe po vzorcu ministrstev za prehrano in oskrbo, iker se je izkazalo, da ti velemakupi zelo ugodno vplivajo na razvoj cen. _
TAPETN I KI
(Afrik)
Nadomestek za morsko travo dobite pri tvrdki
ANT. KRISPER, C0L0NIALE Dunajska cesta 31
SCHNEIDER t VEROVSEK
Trgovina z železnino
ljubliana
N« DROBNO
NA DEKLO
m a,	«,	.v.	-	z.	■P,r ■“* D'utk"" >M"‘U"A a