KUPUJTE VOJNE BONDE! Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio ★ Oglasi v iem listu so uspešni yiCTORY BUY United MR ONDS SMMPS ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI XXVIII.__LET0 XXVIII. CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), MARCH 29, 1945 KUPUJTE VOJNE BOKDE! The Oldest FC^ICTORY Slovene Daily in Ohio ★ Best Advertising STAMPS Medium mmMmmmrn ŠTEVILKA (NUMBER) 73 Ameriške armade ustvarjajo past za Nemce A . * * , * * * * ★ Sovjetska ofenziva stremi za strnitvijo z oklopnimi silami gen, kationa ^gleži vdrli v Ruhr, kjer ^ Raciji na divjem umiku; ^Ni padajo na debelo Vez^ig,29. marca — Bliskovito napredovanje za-Arm-j' na zapadni fronti se nadaljuje z nevzdržno silo. n, ■made ■•««cr ^^^®^howerja so včeraj prodrle do 27 milj globlje v tank; razpadajoče nemške obrambe, medtem ko so britski hosig vc!i ^7 severni Ruhr, ameriška prva in tretja armada pa se združili nekje v notranjosti Nemčije. lec globiskorjo nemškega obrambnega sistema in sekajo globlje katgpg Riesta in trgi padajo na debelo v roke pehotnih cet, "otHa strle petami prodirajočih oklopnih kolon, ki so popol- Hitlerjevega raj ha. Ker pa obstoja še vedno Se 'odi prepreči informiranje sovražnika, ah,\L. ^°sti o kretanju zavezniških sil še vedno ne more obe- 9iiiti. ^^trt ^ ^klopna divizija tretje ameriške armade, kateri pove- ^arian 2 ^^^^on, je včeraj prodrla najmanj 27 milj severno od se - m je snoči nahajala samo šest milj od Giessena, skozi katerega so preje tekom dneva šle čete prve ameriške armade, kateri poveljuje gen. Hodges. Možnost obstoji, da sta te dve armadi že strnili svoje sile v dotičnem okrožju okoli 225 milj od Berlina, kar pomeni, da omenjeni dve ameriški armadi stvorita past, v kateri bodo zajeti Nemci, ki se še vedno borijo v Frankfurtu ob Main, čigar polovica se nahaja že trdno v rokah ameriških čet. Severno od Ruhra se Nemci glasom poročil s fronte nahajajo na divjem umiku pred britskimi tanki, ki so udarili z mostišča feldmaršala Montgomeryja ter sedaj drvijo na vse strani. Ameriška deveta armada, ki še vedno naletava na najsrditejši odpor od sedmerih zavezniških armad, je mahnila južno proti industrijskemu Ruhru, zdrobila Nemce v predmestjih DuisburgaHer zavzela postojanke ob reki Ruhr. Ameriška sedma armada je očistila vsega sovražnega odpora severni del industrijskega mesta Mannheim do reke Neckar, medtem ko so druge edinice iste armade napredovale do 32 milj globoko vzhodno od Rene in se o breki Main strnile s tretjo armado. LONDON, četrtek, 29. marca — Ruske armade, ki drvijo skozi severozapadno Madžarsko proti Avstriji, so včeraj zavzele štiri trdnjavska mesta in prekoračile reko Rabo, ki predstavlja zadnjo obrambno linijo za Dunaj, do katerega imajo sovjetske sile samo še 47 milj. Moskovske depeše so včeraj prvič govorile o stremljenju so- vjetske ofenzive proti Avstriji kot del strategije za strnitvijo ruskih armad z oklopnimi kolonami tretje ameriške armade gen. Pattona, ki drvi skozi osrčje Bavarske v južni Nemčiji. Vojaški opazovalci polagajo tudi veliko važnost na sovjetski udar skozi nemško Š lezi j o proti Češki, in vtis obstoji, da si je vrhovno poveljstvo Združenih narodov vzelo za svoj cilj, da preseka Nemčijo in od nacijev okupirano Evropo na dva ali celo tri kose. Ruske sile daleč na severu so včeraj z naskokom zavzele poljsko baltiško luko Gdinijo in po ljutem boju okupirale zapadni del bližnjega Gdanska. Spojena ofenziva druge in tretje ukrajinske armade pod maršaloma Malinovski in Tolbuhin prodira skozi severozapadno Madžarsko na 120 milj dolgi fronti in se je snoči nahajala samo še 10 milj od avstrijske meje. Rdeča vojska je tekom dneva poleg zavzetja trdnjav Gyor in Komarom okupirala 200 manjših krajev in zajela 1,500 Nemcev. Ruske operacije na madžarski planjavi predstavlja južno krilo večje operacije, v kateri štiri mogočne sovjetske armade udarjajo pred starodavna vrata Češke in Moravske in ustvarjajo ogromne klešče za Češkoslovaško in Avstrijo. Nemci tudi priznavajo, da je prva beloruska armada maršala .Zukova na berlinski fronti zavzela trdnjavsko mesto Lebus, ki leži na zapadnem bregu reke Odre pet milj severno od obleganem. Frankfurta in 38 mi^j od Berlina. i 'Sflio iz stare ^fnovine Mrs Strauss, rojena PisiT ®6stre lii ° svoje 17-letne Coboi?^^' iz rodne Wske^' ^°^Gnja Branica na skozi'P°- Rdeci križ, se glasi; ''^Ijub- Ameriški časnikar v Sloveniji da •J ti ^oja sestrica. Se- r Sofia ' Helena, koli-'ftladosti prestala. V naj- iiti Lojgg s dni, ko je sem morala pre- k partizanom. Čez % ^''etirai-? Italijani in ^ Traf' odgnali v za- ^ Itai - pa v interna- grenkih P^^bila Italijg '"^secev, prav do ^ dneva, da se svojega Ijube-Jiko je bil noč in dan in ^ ^svarnosti. Mislila koliko i° je gorja, ^ Italije sem se napo- da ic potjo sem zve- tiij j""""« S?' {!' ^Ofec^ padel Lojze kot zve- k'^'^'sli naroda, ti ba" britkost je zade- S Ja"t ko je izve- lo svojega Ijube- ItižaliJ®- da g. ^odi vesela in po- S C;-kot "'^'■ovaia prava slovenska v rešiir edinega ^9. Gap , ^ 10 slavo sloven- ^2 pogumom bo- Sai svobodo, da bomo *%* bi !* feseal tuje,ga zla. Opi- n -jctn roman naše- to ^ ^ sedaj ti za- Slika predstavlja ameriškega vojnega korespon-denla Johna Phillips-a, zastopnika revije "Life," ki je prebil več tednov s četami Osvobodilne vojske v Sloveniji. O svojih vtisih iz Jugoslavije je poročal v radijskem programu "March of Time," čigar posnetek je bil nedavno v celoti priobčen v "Enakopravnosti." LAUSCHE JE ODKLONIL POMILOŠCENJE MORILCEV COLUMBUS, 26. O polk. Kraigherju V poročilo glede polk. Kraigh-marca. — erja se je včeraj vrinila nelju- Gov. Lausche j6 danes zavrnil ba pomota. Knjiga, v kateri je t Prav"^°f žalostno pismo ^ pozdravim, ^ ___"Marica." 2 ®^UŠTEV SDD % ki k zvečer se CL društev Sloven- ^ •^Ve doma na Re- se vse društvene a Se seje udeleže. prošnjo za pomiloščenje troji-j ce morilcev, med katerimi je tudi ena ženska, ki so bili spoznani krivim uniora nekega zlatarja v Cincinnatiju. Dne 6. aprila imajo umreti v električnem stolu 20-letna Johnnie Mae Gardner, James Willie Brown in James Jenkins. Vsi trije so zamorci. VRNITE VSTOPNICE Direktorje Slovenskega društvenega doma na Recher Ave. se prosi, da naj nocoj vrnejo vse neprodane tikete zadnje priredbe, ker tajnik želi urediti račune. polk. Kraigher naveden kot eden od treh ameriških avijatikov, ki so organizirali sistem zračnih baz širom Afrike, se imenuje "The Curtain Rises", in je delo ameriškega pisatelja in vojnega korespondenta Quentina Rey-noldsa. Iz včerajšnjega poročila je bila izpuščena ena vrsta, vsled česar je bil ustvarjen vtis, da je polk. Kraigher spisal dotično knjigo. GEN. EISENHOWER BO NAZNANIL. KADAR BO KONEC SOVRAŽNOSTI PARIZ, ^7. marca. — Gen. Eisenhower je odkril, da kadar bodo nemške sovražnosti prenehale, bo tozadevno podal formalno na^ znanilo. Vtis obstoji, da bo obljubljena- izjava vrh. zavezniškega poverjnika najbližje^ kar bo dano v javnost z ozirom na naznanilo, da so se sovražnosti v Evropi končale. Bela hiša se je zahvalila SANSu za izrečeno zaupanje Zadnji teden smo v tej koloni objavili pismo, ki je bilo odobreno na seji glavnega odbora SANSa 10. marca in v katerem je bilo izraženo naše zadovoljstvo o zaključkih Krimske konference. Dne 16. marca< pa je bil prejet iz Washingtona sledeči odgovor: THE WHITE HOUSE Washington, March 16,19^5. "Mr. Etbin Kristan, President, Slovenian American National Council, Chicago 2S, Illinois. "Dear Mr. Kristan: "The President wishes me to tell you how much he appreciates your letter of March thirteenth. Your word of confidence is most pleasing to him and he is indeed glad to know that you and your associates approve his report to the Congress on the Crimea Conference. "Very sincerely yours, "WILLIAM D. HASSETT, "Secretary to the President." Pošiljka relifnih potrebščin prejeta Canon City, Colo. Družina, Ameriški Rdeči križ je obve-Frank Strubel je bila uradno ob- urad WRFASSD v New Yor-veščena, da je padel v Belgiji ^u, da je dobjl obvestilo od Ju-njen sin John, star 24 let. Pr- goslovanskega Rdečega križa iz votno poročilo se je glasilo, d. Barija, Italija, da je prva pošilj-je pogrešan od 6. januarja. ' (Dalje na 5. strani) Vsak britski vojak sme na mestu ustreliti Hitlerja LONDON, 28. marca. — Zunanji minister Eden je danes izjavil v parlamentu, da je Hitler glavni vojni zločinec, in kot takega ga vsak britski vojak, dah-ko pri priči ustreli ali pa ujame in izroči za prosekucijo, ako bi se zgocjilo, da bi mu nacijski fi-rer padel v roke. Eden je rekel, da ako bi Hitler padel v roke zaveznikom kot ujetnik, bo v smislu moskovske deklaracije sojen od vseh zavezniških sil kot vojni kriminalec. Delavski poslanec Ivor Thomas je vprašal Edena, ako bi bil britski vojak, kateri bi Hitlerja zajel, upravičen ga ustreliti ali bi ga moral izročiti živega. Na to je Eden odgovoril: "Kar se tega tiče, mislim, da se lahko prepusti osebni sodbi vsakega britskega vojaka." ZAMORSKA MATI RODILA PETORČKE; SO VSI UMRLI WASHINGTON, 28. marca— Snoči je Mrs. Ada Turner, 36-letna zamorka, tukaj rodila pe-torčke, vse deklice, ki so umrle že eno uro po rojstvu. Prvo dete je bilo rojeno ob 10:30 zvečer. Peto dete je, bilo rojeno 17 minut kasneje. Oče petorčk je Harold Turner, star 36 let, ki je zaposlen kot klerk v U. S. Bureau of Standard. Dvojica ima šest drugih otrok, med katerimi so dvojčki, stari štiri leta. Zahteva, da šolarji postanejo člani unije Včeraj se je zvedelo, da kon-trakt med unijo komijev (Retail Food Clerks Union), ki spada pod A.F. of L., določa, da morajo šolarji, ki bodo tekom počitnic delali v grocerijskih in jestvinskih prodajalnah, postati člani unije in plačevati unij-ske prispevke. Slučaj je prišel na dan, ko je neki oče, ki ni pustil, da bi njegova 15-letna hči šla delat v prod3.jalno tekom počitnic, ako bi morala pristopiti k uniji, protestiral ter izjavil: "Kadar bo končana vojna,' bo treba nekatere stvari nekoliko spremeniti." John Gorman zbolel Okrajni komisar John Gorman se nahaja v Charity bolnici, kamor je bil pripeljan včeraj, ko ga je zadela možganska kap. Zdravniki pravijo, da je njegovo stanje povoljno. župan mesta Aachen ubit od nemških vojakov Racijski pointi za prašičje meso, mast se zvišajo WASHINGTON, 28. marca. — Senatni odsek si je danes opral roke glede mesne situacije in ni podvzel nobene akcije glede zahteve klavničarjev za višje cene za goveje meso, nakar je urad OPA takoj odredil, da se racijski pointi za prašičje meso, mast, margarin in solatna olja zvišajo od enega do dveh pointov. Zvišanje stopi v veljavo v nedeljo. Administrator za cene, Chester Bowles je izjavil, da bodo zaloge prašičjega mesa v aprilu za 5 odstotkov nižje kot so bile v marcu, in da je bilo zvi- __j šanje racijskih vrednosti po- GL. STAN I. AMERIŠKE trebno, da se zasigura bolj ena-ARMADE, Nemčija, 28. marca. Somerna in pravičnejša distri-— Danes se je zvedelo, da je bil med prebivalstvom deže- preteklo nedeljo ubit župan me-1 sta Aachen, Franz Oppenhof. t - Kot je povedala županova žena, I so prišli pred vrata doma trije' nemški vojaki, ki so rekli, da so zrakoplovci, ki so bili prisiljeni na zemljo. Zahtevali so protek-cijo in civilno obleko. Ko jim je Oppenhof rekel, da jih bo izročil Amerikancem, so ga ustrelili. NACIJSKI GLAVARJI SE NAHAJAJO NA BEGU PRED ZAJETJEM LONDON, 28. marca. — Poročila iz nevtralnih evropskih virov pravijo, da vodilni na-ciji bežijo v Alpe in proti švicarski meji, da utečejo zavezniškim armadam. Med begunci Ameriška patrola se je spustila na lov za nemškimi voja- sta baje zunanji minister von ki, katerim zbežati. pa se je posfečilo Ribbentrop in Hitlerjev osebni zdravnik. Ta poročila sledijo za petami rastoče evidence, da zmaga v Evropi ni več daleč, dasiravno ne more nihče s sigurnostjo reči, kdaj bo prišel zlom Nemčije. Neki londonski list pravi, da so člani britskega kabineta do^ bili naročilo, da ne zapustijo Londona, da bodo na roki, kadar pride do sesula tretjega rajha. niči naravnost strašne razmere, j Bruseljski radio poroča, ki so škandal za državo in celo- ■ sta dospela na obrežje Kou kupno javnost. V poročilu je do- škega jezera na švicarski besedno rečeno: "Za zdrave ljudi zunanji minister von Ribben-bi bil ta zavod ječa, za bolne pa; tropp in Hitlerjev osebni zdravje navadno peklo." nik dr. Friedrich Sauerbach., Ostra obsodba razmer v državni umobolnici Okrajna velika porota je včeraj podala obširno poročilo o svoji preiskavi razmer, ki vladajo v državni umobolnici v Clevelandu, oziroma Newbur-gu. Preiskava je odkrila, pravi predsednik velike porote, dr. D. R. Sharpe, da obstoje v umobol- STRAN 2. ENAKOPRAVNOST 29. marca, UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JCGOSLAV FKINTINO AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-13 Issued Every Day Except Sundays and Holiday# BUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) By Carrier In Cleveland and by MaU Out of Town: (Po raznaSalcu v Cleveland in po pošti Izven mesta): For One Year — (Za celo leto)_____________________.{6.50 Por HrU Year — (Za pol leta)_________________________3.50 Por 3 Months — (Za 8 mesece)___________________________________2.00 By MaU In Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti v Clevelandu, E^anadl in Mehiki): Por One Year — (Za celo leto)______ Por Half Year — (Za pol leta)____ Por 9 Month# — (Za a meeec«)____ _|7.50 _ 1.00 _ aas For Europe. South America and Other Foreign Countriea: (Za Evropo, Juino Ameriko in druge inozemske države): For One Year — (Za celo leto)________________$8.00 For Half Year — (Za pol leta) _____________________________________________4.50 Entered aa Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. «^^^fe>104 PRILAGODEVANJE SOŽITJU V SKUPNEM SVETU Pod gornjim naslovom bo naš list priobčil serijo člankov izpod peresa Dr. Margarete Mead, pomožne •kuratorice antropologije v Ameriškem muzeju pri-rodne zgodovine. V teh člankih, bo avtorica razpravljala o problemih plemen in narodov, ter o potrebi prilagodenja in priučenja novemu načinu gledanja na življenje v modernem svetu, da bo tako omogočeno mirno medsebojno sožitje ljudstev v skupnem svetu. Citatelji, ki bi želeli predložiti Dr. Meadovi kako vprašanje, bodisi, da da nanje odgovor ali o njem razpravlja, naj pišejo na naslov: Dr. Margaret Mead, c/o Common Council for American Unitg, 222 Fourth Ave., New York 3, N. Y. * $ * KADAR GOVORIMO O DRUGIH SKUPINAH . . . Piše dr. Margaret Mead V pretežni večini slučajev so ljudje, ki radi govore zaničljivo ali z zasmehom o drugih skupinah, katere navadno vedno omenjajo z očitnim nespošto van j em in podcenjevanjem, ter širijo ali ponavljajo o njih poniževalne stori je, bili navajeni slišati te vrste govorjenje vse svoje življenje. Ali, če hočemo enkrat doseči to, da bomo živeli složno v istem svetu, je potrebno, da se ta način govorjenja o drugih skupinah neha, ter da se naši vsakdanji pogovori v tem oziru usmerijo na novo pot. Pozabiti namreč ne smemo, da govoričenje in razgo-varjanje po klubih, na uličnih vogalih, ob vrtnih plotovih, na piknikih, zabavah, itd., najčešče prinaša na dan naše naziranje napram drugim skupinam in naši otroci se na ta način na vzame j o tega naziranja — dobrega ali slabega, kakršno pač gojimo v sebi in izražamo v prisotnosti dece. Ako hočemo ustvariti možnost in prilike za mirno sožitje v skupnem svetu, tedaj moramo predvsem gledati na to, da stremo nagib izražanja predsodkov in nestrpnosti napram drugim skupinam v našem vsakdanjem govorjenju. Nastopiti odprto proti osebam, ki se izražajo netolerantno v tem oziru, je včasih koristno, a največkrat pa celo poveča mržnjo in nestrpnost. Enako človek ne more ostro zavračati gostov svojega prijatelja ali gostitelja, ako se ti na zabavi ali domači gostiji izražajo v duhu netolerantnosti. Lahko pa se zasuče pogovor tako, da človek, ki se ne strinja s takim izražanjem,lahko odločno a mirno spregovori o skupini, ki se jo je podcenjevalo, v baš nasprotnem, strpnem tonu ... to gesto bodo drugi kaj hitro razumeli in bodo pazili, da drugič rabijo vljudne j še in dostojne j še izraze, v razgovoru o kaki drugi narodnosti, verski ali plemenski skupini. Prvo važno pravilo, ki ga je treba upoštevati v tem oziru, je to, da se zdržimo omenjanja te ali one skupine v zvezi z gotovimi deli, poklici, mestnimi revnejšimi četrti, ali revnimi naselji. Nič neprimernega ni ako pravimo, da je ta ali ona narodnostna skupina te ali one vere ali prepričanja, a neprimerno pa je, kadar vežemo to dejstvo z družabnim stanjem ljudi take skupine, postavljajoč jih v našem naziranju na stopnjo podcenjevanja ali celo nevred-nosti. Jezik te ali one skupine naj pride z vsem poudarkom v poštev kadar je treba izvesti načrte, ki streme za boljšo izobrazbo pripadnikov raznih skupin, bodisi potom tiska, ali po radiju, izdajanju tiskovin o pravilnem hranjenju in odgajanju dece, o kulturnih vprašanjih in sličnih stvareh — nikakor pa se nad jezikom drugih skupin ne spod-tikajmo z netolerantnim izražanjem. V Ameriki obs)oja še precej mržnje in nestrpnosti v tem pogledu kot tudi pomanjkanje medsebojnega spoštovanja z ozirom na jezik, pripadništvo, narodnost . . . zato pa je dobro rabiti previdnost kadar govorimo o verski, narodnostni ali plemenski pripadnosti te ali one skupine. Dostojnost v tem pogledu vodi k večji strpnosti. Drugo važno pravilo, ki bi se ga morali držati, je to, da bi v vsakem slučaju, kadarkoli govorimo o drugih skupinah, govorili tako kot da imamo v svoji sredi nekoga od skupine, o kateri se razgovarjamo. Ta način prizadevanja je neverjetno učinkovit, kajti kaj kmalu spoznamo, da nam je potrebno precej več znanja o gotovi narodnosti preden si upamo kar tja v en dan delati zaključke o njej vpričo pripadnika take narodnosti. Kadar se naše govorjenje nanaša na gotovo narodnostno ali drugo skupino, je potrebno, da rabimo pravo ime zadevne narodnosti ali skupine in s tem dajemo pripadnikom drugih skupin spoštovanje do katerega so upravičeni. V družbi kot je naša, kjer so ljudje prišli skupaj iz vseh štirih krajev sveta, in kjer se tudi vedno selijo iz enega konca dežele v drugega, je naravno, da je nastalo besedišče, ki je včasih komplicirano ozir. tako zamotano, da se ista stvar v različnih krajih naziva z drugim ime-norfi. Če vzamemo narodnostne in druge skupine, vidimo, da so pogosto označene kar z več imeni — z onim, kije pravo, dalje z imenom pod katerim žele biti poznani v tej deželi, a navadno niso, ker za njihovim hrbtom je bilo skovano še drugo ime, ki ga je pač rodila medsebojna nestrpnost, ter je rabljeno najčešče kot psovka pravzaprav. Značilno pa je, da pripadniki iste skupine pogosto drug drugega zmerjajo z nazivi, ki so jim žaljivi od strani drugih ljudi. Antropologisti pravijo, da je najti ta nagib povsod po svetu; kar lahko reče rojak rojaku, se zdi surovo in netolerantno, če pride od pripadnika drugega naroda ali rase, vere, itd., a to še posebno, ako je tak pripadnik iz rase ali skupine, ki je gojila mržnjo ali celo sovraštvo do naroda ali skupine posameznika, ki mu žaljivka sliši. Skoro slednja skupina je označena z nazivi, ki so žaljivi in teh se moramo ogibati, če hočemo pokazati dostojnost v tem pogledu. Naši ameriški črnci n. pr. nimajo radi ako se piše naziv "Negro" z malo črko ali celo z izpuščeno črko "o." Enako imamo v Ameriki razne priseljence, ki govore španski jezik — prihajajo pa bodisi iz Mehike, Porto Rico in od drugod — dočim so nekateri od teh živeli na Jugozapadu od samega početkd naseljevanja v Ameriki — eni kot drugi pripadajo velikemu človeškemu plemenu in ker govore isti jezik ni nič več kot prav in vljudno, ako jih nazivamo za špansko govoreče ljudi. Tudi v Ameriki rojeni ali živeči Japonci so hvaležni, ako se jih naziva s polnim imenom namesto z znano okrajšavo, ki je prišla v veljavo posebno tekom te vojne. Isto tako Kitajci nimajo radi zasmehljivih nazivov skovanih na njih, račun. Gotovi evropej^i priseljenci v tej deželi nimajo danes radi, ako se preveč podcrtuje njihovo .liarodnost. Nekateri evropski ljudje v Ameriki pa danes s ponosom kažejo na svoj izvor. Kot Američani in priseljenci moramo razumeti oboje. Oni, ki prihajajo iz takozvanih latinskih republik so tudi raje poznani kot pripadniki njihove rodne dežele nego pod posplošeno označbo "južni Američani." Isto velja za Avstralce, New Zelanderje in druge, ki jih Američani tako radi pomešajo med seboj, čeprav je n. pr. v slučaju Avstralije in Nove Zelandije med obema deželama velika razdalja. S tem, da pokažemo do vsake narodnostne in druge skupine potrebno dostojnost doprinesemo k zbližan ju teh skupin, ter k boljšemu medsebojnemu razumevanju sploh. Kolikokrat nestrpneži razgalijo samo svojo nevednost, ko hočejo zmetati različne skupine v isti koš. ozir. jih istovetijo z narodnostjo ali skupino, kateri sploh ne pripadajo. Žaljenje, kazanje mržnje in podcenjevanje ima ponavadi namen opominjati onega, kateremu sliši na njegovo bivšo dozdevno nizko stopnjo v družbi, ali na bivše vezi z narodom ali deželo, ki morda danes ni v čislih. Vsega tega se moramo ogibati, ako hočemo, da se kdaj prUagodimo ideji skupnega sožitja v skupnem svetu. Postave proti diskri-;minaciji ne odpravijo nagibov do nestrpnosti, ki se izraža v vsakdanjem medsebojnem občevanju in govorjenju — sprememba prizvoka v naših vsakdanjih razgovorih v tem pogledu pomeni, da je ta bitka že napol dobljena. Vesti iz življenja ameriških Slovencev Milwaukee. — Viktor Petek in njegova žena sta bila obveščena, da je 10. februarja padel na Marianskih otokih njun edini sin poročnik Victor ml., star 27 let in navigator na vele-bombniku B-29. K vojakom je šel avgusta 1941, takoj po izpitu za učitelja. Poleg staršev zapušča poročeno sestro. — V Nemčiji je od 2. marca pogrešan Pvt. Victor Mikecz, sin Re-gine Mikecz, enako tudi podporočnik John F. Starich, sin družine John Starich. — Na evropskem bojišču sta bila ranjena Pfc. Robert J. Marusich in Pfc. Frank Plesec, slednji iz Sauk-villa, Wis. —- Dne 6. marca je po daljši bolezni umrl Anton i Kermitz, star 39 let, ki zapušča sina v Chicagu in teto v West Allisu. — Isti . dan je v West' Allisu umrl Joseph Kovačič, star 52 let. Zapušča ženo in dva sinova (enega pri vojakih.) Bil je član društva Lilije. — Dne 8. marca je umrl Anton Mušič, star 60 let. Zapušča sestro in brata v Calumetu, Mich. Slickville, Pa. — Iz nemškega ujetništva se je oglasil S, Sgt. Stanley J. Repos, ki je bil prvotno naznanjen kot pogrešan. Svoji materi Mary Repos je poslal dopisnico, datirano 16. januarja. Piše ji, da se nahaja v ujetništvu od 16. decembra 1. 1944, da kraj še ni tako slab, samo zebe ga in tudi hrana je slaba. Piše, da je on še "okej". Par dni pozneje je bila mati tudi uradno obveščena od vojnega departmenta, da je sin v ujetništvu v Nemčiji. PROGRESIVNE SLOVENKE AMERIKI PROGRESSIVE SLOVENE WOMEN OF AMERICA Ustanovljene dne 4. februarja, 193Jf. Inkorporirana dne 27. junija, GLAVNI STAN V CLEVELANDU, OHIO tssi %xx%xxxxisxsstxx^ Žena, izkoristi prid obl j eno svobodo pravilno in korakaj z duhom časa naprej! MtMosaestxssKxxsexscii GLAVNI ODBOR PROGRESIVNIH SLOVENK New Supreme Board Members of Prog. Slovenke 1942—1945 PREDSEDNICA: Paula Kline PODPREDSEDNICA: Agnes Zalokar TAJNICA: Josie Zakrajsek, 7603 Cornelia Ave. BLAGAJNIČARKA: Cecelia Subelj ZAPISNIKARICA: Eva Coff NADZORNICE: Mary Zakrajsek, Augusta Franceskin, Eleanore Kline PROSVETNI ODBOR: Nezika Kalan, Frances Gorshe, Edith Coff UREDNICA: Mary Ivanusch, R.F.D. 1, Chardon, 0. o POMOŽNI AKCIJI Članice se še gotovo spominjate, da smo bile "Progresivne Slovenke Amerike" med prvimi, ki smo pričele misliti in delati na to, da se začne z akcijo za zbiranje obleke, živeža in denarja za zdravniške potrebščine v pomoč našim partizanom v domovini. Idejo za ambulančni sklad je sprožila naša gl. tajnica Josie Zakrajškova in naše članice so jo z navdušenjem sprejele, dasi-ravno so bile takrat nekatere vsled grde propagande malo v strahu, da bi bil uspeh tako sijajen, kot je potem v resnici bil. Menile so, da bi morda marsikdo daroval, če bi se izognile besede "partizani". Toda glavni odbor je bil tozadevno neustrašen ter je menil, da bo uspeh večji in da je pravzaprav naša moralna dolžnost podpreti partizansko gibanje brez oklevanja in cincanja ter je takoj v začetku kampanje podal izjavo, da gre ves denar za partizansko ambulanco in zdravniške potrebščine. In danes govore dejstva, da smo bile v pravem in da je partizansko gibanje v Jugoslaviji pravo ljudsko, pravo demokratično gibanje, kakor smo čutile me takoj od začetka in kakor je čutil sleherni razumen in pošten Slovenec in Slovenka v Združenih državah. Ko smo imele v teku par mesecev v tozadevnem skladu preko $4,000 in ker smo želele, da dobi narod v domovini čimpreje potrebno pomoč, je izročila naša tajnica ček za $3,500 Mr. Louis Adamiču, predsedniku Odbora Jugoslovanskih Amerikan-cev ob priliki SANSovega zborovanja v Clevelandu. Imenovani odbor je namreč imel v kratkem dobiti vladno dovoljenje za odpošiljanje potrebščin v Jugoslavijo. Izza tistega časa je imela naša organizacija "Progresivne Slovenke" direktno zvezo z re-lifno centralo v New Yorku — WRFASSD, kamor pošilja obleko, živež in denar v imenu naše ženske organizacije. Pri vsem našem delu nismo oklevale, po-mišljale in zavlačevale z odloki, kajti kot žene in matere, živo čutimo, kaj je bol, kaj trpljenje, stradanje in pomanjkanje. Živo smo se zavedale, da tudi naše matere in sestre v domovini niso bile bojazljive, strahopetne in neodločne, temveč so dale vso svojo fizično in moralno oporo svojim možem, očetom, sinovom in bratom, ker brez te bi se ne moglf tako herojsko boriti proti domačim in tujim sovražnikom. Ker se vsi prispevki, zbrani za pomoč partizanom, končno stekajo v relifno centralo, se nam zdi pač vseei}o, če gredo naši prispevki v NeW York skozi SANS, čigar vnete podpirate-Ijice in sotrudnice smo bile od j vsega začetka, ali če jih pošlje-1 mo same direktno. Razlika je sdmo v tem, da bo sedaj naša I organizacija "Progresivne Slo-I /enke Amerike", specifično za-^beležena v seznamu newyorške | centrale medtem, ko bi prišlo drugače naše ime med splošne darovalce. In baš to se nam vidi s stališča progresivnega slovenskega ženstva v Ameriki jako važno. Važno namreč s tega stališča, da bodo naše sestre v domovini vedele, da je med ameriškimi Slovenkami organizirana skupina progresivnih žen in deklet, ki iskreno čutijo z njimi in delajo, kar je v njih skromni moči, da jim pomagajo. Sicer so pa vsi naši prispevki kreditirani slovenski skupini, le da ima naša organizacija še izredno priznanje. Zgornje se nam je zdelo potrebno pojasniti, ker nekatere članice morda ne vedo, kako in zakaj je prišlo, da imamo direktne zveze z, našo relifno centralo v New Yorku. Do danes sino odposlale, glasom tajničinega poročila, skupno vsoto $7,500, poleg velike količine oblačil, obutve in živeža. Sedaj je pa razglasila relifna organizacije WRFASSD v New Yorku posebno kampanjo za zbiranje kant kondensiranega mleka. "Progresivne Slovenke" smo prejele apel, da prevzamemo tozadevno nalogo v Clevelandu in okolici. In kakor smo pokazale veliko požrtvovalnost in .voljo do dela v preteklosti, tako bomo gotovo tudi v tej kampanji za mleko šle na delo z vsemi našimi močmi. V tem nam bodo gotovo pomagali tudi naši možje in tako pokazali, da 3o tudi oni pripravljeni sodelovati, kadar se gre za večji ugled in priznanje našega progresivnega ženstva, kar je ono storilo že neštetokrat pri naših priredbah in večjih podvzetjih, ne da bi iskalo ali dobilo kako priznanje. Do danes je bilo odposlanih 220 tdn raznega blaga v Jugoslavijo, toda to je šele kaplja v morje. V prihodnjih par mesecih bomo dobili na ladjah dovolj prostora za 10,000 ton in zato je sveta dolžnost nas vseh napeti vse sile, da zberemo skupaj čimveč obleke, živeža in denarja za zdravila, itd. Ne bodimo skromni ali sramežljivi. Vsled vsega, kar so storili naši partizani za ameriške letalce, ki so pristali na njih ozemlju, za nešteta živi je- j nja naših vojakov, katera so I ohranili, ker so ovirali Nemce; pri pošiljanju municije na itali-j jansko fronto, je danes ime, "partizani" in "Tito" tako po-' znano in tako v čislih med ame-1 riškim ljudstvom, da se lahko j obrnemo na soseda, sodelavca, tovarnarja ali trbovca, kateregakoli pokoljenja, oziroma narodnosti in nam bo daroval bodisi denar, obleko ali kaj drugega, kar obrnemo lahko v korist pri naši dobrodelni akciji, i Torej, kar vprašajmo jih in! bomo videli, da ne bo zaman.' Cas beži! Hitimo ker naše ubo-; go sestradano ljudstvo potrebuje pomoči sedaj in ne čez leta. I Rešimo jih smrti in bolezni! Naša konvenci|a Dne 18. maja zvečer ^ bo vršila redna konvenc "Progresivnih Slove Amerike" v Slovenskem delavska® domu, Waterloo kjer se bo volilo nov ni odbor in ukrepalo o v nih zadevah v korist nizacije in ženstva v nem. Članice, odborn# krožki — -razmotrivajte vaši prihodnji seji, kaj bilo dobro in koristno večji razmah in "Progresivnih Sloven' • "Tri sestre" v Slov. društ. domu 1 ! Euclid, Ohio. — ' pet tu. Vse je žs buj' in napeto, da se razcve e j no pomlad, a žal v nasi leži tuga in žalost, ko g g«, kaj se vse dogaja, vpi ]gpi čemu? ^akaj padajo mladeniči, možje, žene, o starčki ? A najbrž je .^g ni lo biti tako, kajti, brez ^ , ni VSW zmage, brez kriza ni in vstajenje se bliža. gage in svobode je skoro ^g]] to je moral še posebno , narod plačati z visoko c ... „e s"" ■' Dragi rojaki, zato Jin mo pozabiti, to je g^uio ^ dolžnost, da jim P®"! preb^' tej britki preizkušnji, hajajo iz dobe v dobo, 12 pfO' 3tva v svobodo in zato ge gresivne Slovenke delainj^^v^^jc jim pomaga. Me danes 1 p-mo telesna dela nsmiU^ tera uči sveta katolis Me danes izvršujemo - itU''" ve nauke, ko je rekel: bo' id" usmiljenim, ker usmnJ dosegli, blage*" njim, ' f brega srca ker Boga dali." A žal nekateri na ^ kristjani so jih potept^^^^jg if vrgli, celo pljunili so ^ ggt)- , Ne dam, i" pravijo: no :'a partizane ne. drag' un .gti Draga sestra, morda raviio ti, ki oa -g^A govoriš, boš jutri do ' .g b da so ti ubili brata, pri partizanih, da so ti ^ p@ ter, ker je imela sinoVG jjef ____n ..uiii sesi' v P» ,ijje zanih, da so ti ubili je vzela puško in šla ne. Drugi zopet kak6P» dam, ker Bog ve bodo vse to pogoltni a VP" r"' šaj se, ali je slovenska dila tako podlo dušo, ^ rala kaj takega stori gv" zopet pravijo: 'poslal jim, kadar bo odprto g)' Ali ne veš, da člove mo tri dni brez hrane- jg saj je tudi oni čakal črešnje padel. In nikj® , tvW sano, da moraš samo živeti, živeti moramo ^j^gV^ pa tisti, ki nimajo s^ ^0^ Ameriki? Kdo bo tist^^^j, f gal? Seveda, %)oginejo ko je menda tudi Kri® (Dalje na 6. 194S ENAKOPRAVNOST STR AN 3 Dušica Rožamarija (SVETNICA IN NJEN NOREC) Agnes Guniher Poslovenil Boris Rihteršič (Nadaljevanje) gospa v izbo, z ^ saso v pisani skledi; Du- % nekaj žlic. Pre- src^^ iprevzelo me vzemi! Rada bi jaslice." *^^5. gledajo velike, si- 'Pro, žar, potem se ^em n v.^ Pokrije s svojim Dušico. zazveni v :pisa-4% ^ ° znani glas; "Mo-'iboga mala, kdo ' ^^pne ... in potem ^ju. ®'^em jutrnem na- poglavje ^ doi?-^^ beseda JoDi ^alibanom v vol-S sneg ' ^ lopato pot i ^alin ^^'^^vnost od vrat °^^^ane kakor čo-"Tal ® pismom in Sjiv,. morate oddati!" pismo g velikimi ^ in potpl gre k vra- " ^ak ^ ^t^anjost gra-niaže s pisanimi 'k velikem si- in" njegovem ^ navpKna guba, kks*;*l%ano. Pismo je v zavito piva. božičnemu zelo Lv ' . Dolg; vašega priho-vij; °^^tein obrne pi-'• "Strela^ je v za- !*-' Na*;,;/'*°j ^ f^virir obrne pi- j® v za- kjM!" i^. • • •> moj zeleni ok ' roka seže v "P- s. PO k vrsf. sami zase." K ®či. S3- gledajo pro- % -T*.?* k , Ha dvk -v koraki kjer * 8ku. ^lUUetj rjavi mož v ti- Kje tej vr- ifQi takoj jj ^foči*.' for je potrebno. '> ^Da." "^^^Sovi visokosti, .H, tu ne ukvar-s papirjem «C :' " CiNfe^f t'» 6 " Muzika- pok?lka-%i Kaif svoje odo-j>. J" Kaliban slabo " Z nad- pri občutna, je kc, jg očetu, Vi .°®p0(jfl^.f kmečki hla-*° Sa zaradi \ Qap^fela cenili, za-Pa ^^^^joče nagluš-Sosto ni mogel J iHn^GhovJ; tova- 8a%o LT Sa' ^(leČA]_ *ko zdelo, — N. ? **koč i^ f '^3egove Iju- ev • ^ nesrečo, Hil' ijin orjaške moči ^^®rai « ^'tro zagorela, Aj, ' ««are„ a„tek. j® sedel v posled- Sm. ^jegQ_ ' ga še ni raz-bolj za. glaso- ve hlapcev in dekel, ki so se norčevali iz njega. Zazdelo se mu je, da sliši vmes visoki glas rdeče Mine in hreščeči glas lepega Karla ter še svoje ime. Tedaj se je njegova samotna, mračna bolečina iznenada izpremenila v vročo jezo. Tisti večer ni prišel k večerji in noč mu je prinesla strašne sanje. Živa meja s starimi hrastovimi koli . . . človek, ki leži na obrazu v rdeči luži . . . zraven stoji njegova stara mati s črno žalno ruto in veliko, s srebrom okovano pesmarico drži pod pazduho . . . Prav takšna je, kakršna se mu najrajši prikaže v spominu. In v grozi dviga roke. Drugo jutro 'je odpovedal službo s tako divjim obrazom, da ga je kmet pustil iti, čeprav je imel nujno delo. Šel je potem domov, čeprav je mogel staro mamico obiskati samo še na griču, kjer je imela lesen, črn križ. Hodil je na dnino. Bil je mračen in samosvoj možak, da so se mu otroci plašno ogibali. Tedaj je nekega dne, ko je sekal drva, srečal sina svojega prejšnjega gospoda, ki je sedel s svojimi slikarskimi pripravami na trati pod gozdom. Ta ga je takoj spoznal in ga prijazno ogovoril. Glas mu je zbudil najlepše spomine iz dobe njegove službe, ko je bil še cel človek, dober vojak. Nekaj dni nato je prišel po delu k razvalinam in začel odnašati kup kamenja, odkopavati omet in ga metati v globok jarek. Ko je prišel grof, ga je vojaško pozdravil in nadaljeval svoje delo, dokler se ni znočilo. Plačila ni maral, češ, da je delal po uri. Tako je prihajal nekaj časa; komaj da je vzel požirek pijače ali kos kruha za svoje delo. Menda mu je bilo dovolj, da je smel priti v bližino človeka, ki ga je poznal v svojih nekdanjih dobrih časih. • Kmalu pa si je gospodar z nekaterimi dobro prodanimi osnutki lahko najel lastnega dninarja. Tedaj je zbil Mart iz dobro ohranjenih brun, ki so se časih še pokazala iz ometa, predrzno zvite stopnice od kupa ruševin do zevi v grajskem stolpu, ki jo je toliko razširil, da je naposled lahko zlezel*vanjo. Zvite stopnice so držale že naprej do sobice, kjer je bil ne- Lepa darila za vaše drage za velikonoč dobite pri David's Prstani z velikimi diamanti od 29.75 in vsakovrstna zlatnina za vsako priliko Moške vse-volnene obleke vrhnje suknje in fini čevlji DAVID'S 932-934 £. 152nd St. (5 Points) PosluSite se vašega kredita $1.25 tedensko odplačevanje VIRANT — Optometrist 0d Road GROCERUA IN MESNICA . A Pri nas si gospodinje leliko vedno nabavijo najboljše vrste grocerije in mesenine. Se priporočamo za naklonjenost. Želimo vsem našim odjemalcem in prijateliem vesele velikonočne praznike! VElIKONOCNi DARILA! Lepo pohištvo vseh vrst, postelj-nind,.^icfeje, zavese, mize, stoli, peči na plin ih elektriko? krasne stike in razni stenski okraskt, posebrK) primerno za velikono%^Ldarila. Oglejte si še danes, ne bd yam ždl. Oblak Furttftufe Co. . 66I2ST. CLXIR AVE. FRANCES GRDANC LINGERIE — HOSIERY GREETING CARDS 1513 East 55th % HE. 3332 Blizu Superiolr Avenue " 2Ui lepa darila za žene in dekleta, kot n. p. krasne bluze, spodnja krila, robce, ročne torbice, itd., obiščite našo trgovino. Želimo vsem vesele velikonočne praznike! MR. & MRS. JOE BECAJ GOSTILNA 3304 St. Clair Avenue Pri nas dobite vedno.pijačo,, pivo, vino, žganje ter dober prigrizek. I^Tjazno se priporočamo, da nas rojaki obiščejo. ^ " ^ ■ '' ; • / " i''% Vesele velikonočne praznike ieti0o vaept ffpstofn in prihtelieml Helen' 4X4 EAST'iSeth/ŠTR^EJT Corne^^ftertco Road • > IVšanhoe 1^136 , , . V •, f#« • ^ . *-.'>• V naši trgovini dobite oWeke najnovejših krojev. Velika izbera;%& ve&je vi&to ihaamo . noga^ce posebne mere. Odprto bb' večerih. Ve#el# voUkonoin« ppainlke želimo vsemi U »H- * L ,'I 1 •C. STRAN 8 "ENAKOPRAVT^OST' 29, mara Glasovi iz domovine: Bitka pri Dražgošah Ob obletnici največje zmage , slovenskih partizanov | Božič 1941. Visok sneg je po-! krival Gorenjsko. Cerkve so bi-1 le zaprte, polnočnice ni bilo. Gestapo je že posegel s krvavo roko med ljudi. Po ulicah so udarjali trdi koraki pruskih patrol, po izoranih cestali so vozili kamioni in tanki. Ljudje so se zapirali še pred policijsko uro v stanovanja, le izdajalci so se vlačili okrog vogalov in prežali na besede. Pri sv. Miklavžu nad Škof jo Loko pa je bila slovenska pol- i nočnica, edina na Gorenjskem.; Cerkev je bila natlačeno polna. | Drobno zvonenje je plavalo v i dolino. Svoboden pozdrav zasužnjeni zemlji. "Reši nas Nemcev . . ." so prosili ljudje in s solzapii v očeh gledali partizane, ki so prepevali bpžične pesmi. Nad cerkvijo je stal na straži partizan. Nikoli ne bo tu Prus gospodar! "Še do pomladi izselite 70,000 Slovencev, ti kraji morajo biti spet nemški," se je glasila zapoved Gauleiter j a Kutscheri. Preplah je zajel ljudi. Gestapo je bil na delu. Ponoči je vdiral v stanovanja in odpeljeval družine, dolgi vlaki so vozili v internacijo. Tedaj pa se je nekaj zgodilo. Avtomobili, ki so vozili pregnance so pričeli naenkrat voziti pruske vojake. Skozi Kranj so korakale kolone SS-ovcev, iz Celovca so pripeljali topove. V škofjeloškimi hribih so se pričeli boji. Pod robom JelovceT v prelepi Selški dolini, med pašniki in vi-sečiminnjivicami, sredi hrušk in črešenj, so čepele Dražgoše, prijazna vas z dobrimi ljudmi. Zdaj je visok sneg zamedel vsa pota. Kljub temu so se od vseh strani zbirale partizanske edi-nice in iz osvobojenih Dražgoš in Pečevja napadali postojanke. V ljudeh v dolini je bilo pričakovanje, šepetaj e so se pozdravljali meščani: "Partizani . . . Dražgoše . . . Pečevje . . . Svoboda ..." Vsak dan so silile švabske pa-trole proti Dražgošam. Vračale so se s krvavimi glavami, vedno več je bilo križev na kranjskem pokopališču. Partizani, ki jih je vodil španski borec Jože Grego-rič in jim je bil politkomisar Stane Žagar, učitelj iz Dobrave, so zavrnili vsak napad. Toda i vedno nove kolone so prodirale i od vseh strani. Od Radovljice, od Krope, od Škofje Loke, , okrog 15,000 Prusov in Madžarov je grozilo Dražgošam. Dne 9. januarja, še pred dnem se je pričel napad. Zagrmelo je 14 topov, ki so jih privlekli šva-bi, žvižgale so mine in zalajale ; strojnice. Švabi v belih plaščih so pijani naskakovali partizanske položaje. Toda ti so bili kot I zid. Izza mej pod vasjo, izza : skal in hiš so se oglašale partizanske puške in prevračale Pru-se v sneg. Nad Rudnem so imeli Prusi postavljen top: Ostrostrelec Bri-co, ki je podrl Švaba na 400 metrov, je izbral pripravno mesto. Strel se je zlil med rafali, Švab pri topu se je zvrnil v sneg. Top je umolknil. Priskočjl je drugi, toda strel iz Bricove puške ga je položil poleg prvega. Švabi so besneli, toda do topa ni mogel nihče. Gestapovci so z brzostrelkami silili vojake naprej. "Nemogoče!" je kričal nad njimi oficir, kateremu so pošiljali vojake v smrt. V prepiru je Gesta-povec vzdignil brzostrelko in pobil upornega oficirja. Pod večer so spolzele po snegu partizanske smučarske pa-trole. Nenadoma so se pojavili v belih haljah med Švabi, zalajala je strojnica in drzni napadalci so izginili v noč. Preplašeni so se stiskali Švabi, divje so preklinjali Gestapovci. Čas pa je bil obupno mrzel, 30 stopinj mraza je bilo. Žene in dekleta iz vasi so nosile partizanom na položaje čaj in jedi. V domu je govoril Žagar in navduševal borce in vaščane. Drugi dan se je začel napad znova. Z vso silo so se zaganjali Švabi, toda do partizanskih položajev niso mogli. Tri strojniška gnezda jih niso pustila blizu. Henrik Biček, Maks Krmelj in Tonček, trije mitraljezci leže z vročičnimi obrazi za strojnicami. Ne vidijo in ne slišijo drugega kot Pruse v belih haljah, ki drve proti njim. se opotekajo, kriče jurišajo in padajo pred njihovimi strojnicami. Trije mi- NOV KOT JUTRIŠNJI DAN W. GOSPODINJE! Tu je nov, priročen zaboj za mleko. ★ Kompak+en in pripraven ★ Dobi se ga sedaj v trgovini, kjer trgujete, ali na vozu. želimo vesele velikonočne praznike in obilo piruhov vsem odjemalcem in prijateljem! 515 EAST 200th ST. THE NEW rSPUR RE MILK BOfTlE SAVES SPACE HANDLES and POURS EASIER SDUflRE KE. 0515 EUCLID-RACE DAIRY CO. iraljezci in 300 mrtvih Švabov. Pefeem o junaštvu, ki ne bo nikoli pozabljeno. Od treh junakov živi le še Tonček, gorenjski junak. Iz boja v boj, iz napada v napad hiti, skozi vedno nove zasede se prebija in vedno več je zarez na njegovi puški—za vsakega*Švaba ena. Kdor gre skozi Dražgoše, se ustavi pri Bičkovi skali. Tam sta bila v zasedi brata Bička, proti katerim so zaman podile obupane Švabe gestapovske brzostrelke. Zaman so se zaganjali Švabi proti njuni strojnici, do skale niso prišli. Tedaj je bil ranjen Henrik v glavo in noge. "Ubij me," je prosil brata. "Ne!" je govoril brat. "Moraš, drugače me dobe Švabi." Brat je molčal in streljal in streljal. In ko ni mogel več, je izpolnil bratu željo. Skala je dobila ime po bratih Bičkova skala. Večen spomenik junaštva, zvestobe in bratovske ljubezni. Popoldne je bil boj na vrhuncu. Rafali in streli so se zlivali v eno samo grmenje, Švabi so že pridrli do partizanskih položajev. Tedaj so partizani vzeli v roke bombe in jih pregnali nazaj. Ponoči je odšel v dolino mitral jezeč Tone. S seboj je imel deset tovarišev. V kozolcu so taborili Švabi. Naenkrat so zadr-drale strojnice, bombe so napravile iz vsega skupaj krvavo gmoto. To je bil Tone s svojo desetino. Tretji dan so se oglasili topovi iz vseh strani. Nemci so napadali z novimi silami. Med strašnim strojničnim ognjem so se partizani umikali med porušenimi hišami. Zvonik je bil že davno podrt. V mraku si je utirala partizanska vojska pot v Jelovico. Prebili so obroč. Petnajst jih je ostalo v Dražgošah, 15 in 1,200 Prusov, ki so ostali na bojišču. Tiso ležali krvavi in trdi v snegu. Kot drva so jih nalagali na sani in jih vozili v dolino. Ponoči so jih prepelja-l' vali na pokopališče. Kljub temu, I so izvedeli ljudje o partizan-j ski zmagi. Dražgoše so bile geslo upora v tistih dneh. Nemci so pridrli v vas. Kar], so zajeli ljudi, so jih odpeljali sL seboj, 48 pa so jih zažgali s hišami vred. Starčke, žene in otroke. Nato so požgane zidove razstrelili in kamne zravnali z zemljo. Dražgoš ni bilo več. Uničil jih je okupator, kot je uničil na stotine vasi na naši zemlji. Ljudje so hirali po taboriščih, v duhu so gledali cvetoče črešnje okrog hiš in temne gozdove na Jelovici in umirali s hrepenenjem v srcih. Toda partizani so ostali, vedno več jih je bilo, zaman jih je skušal uničiti okupator. Streljal je talce v Begunjah in obešal ljudi na kole sredi mest. Toda upor je naraščal. Glas o bojih v Dražgošah je šel po vsej zemlji, dvigal je zavest ljudi, jih vzpodbuj^ in hrabril. Kutschera svoje naloge ni izpolnil. Bitka v Dražgošah in vse, ki so sledile, so mu to preprečile. * , * * To je bila največja bitka in zmaga slovenskih partizanov. ŠKRAT Za kratek čas Zbral F. Č. iz Metropole. Prvi pijanček: "Hej, vi, kje je druga stran ceste?" Drugi pijanček: (Kaže na drugo stran, "Tam-le je." Prvi: "Nemogoče! Pravkar prihajam od tam, pa so mi povedali, da je tukaj." * Zdravnik (Ko je namazal grlo pacijentu): "Tri dolarje, prosim." Pacijent (začudeno): "Za tri dolarje jaz lahko pobarvam celo kuhinjo." goški junaki, komaj deset jih je ostalo. Toda Titova armada nadaljuje njihovo delo, novo življenje klije na osvobojenih krajih. Tudi v Dražgošah bodo kmalu vzcvetele črešnje, med zelenimi travniki v bregu bodo zrastle nove hiše. Pod Bičkovo skalo pa bodo sedeli otroci in si pripovedovali pravljico o dražgoških junakih. Tugo. "Slovenski poročevalec," 19. januarja, 1945. Sodnik: "Zakaj ste ustrelili svojega soproga z lokom in puščico?" Obtoženka: "Zato, ker nisem hotela buditi mojih otrok." # Gospodar (zasači hlapca v: brivnici): "Tako, vi se strižete! med delom, na moj račun?" | Hlapec: "Saj mi tudi lasje rastejo med delom." Gospodar: "Pa ne vsi." • Hlapec: "I, saj si ne bom vseh ostrigel." # Možak pride v uredništvo in ponudi $50 nagrado onemu, ki bi vrnil pobeglo mačko njegovi ženi. Urednik ga vpraša začudeno: "Ali ni to prevelika nagrada za mačko ?" Možak: "Ne v tem slučaju, kajti mačko sem namreč utopil jaz." * Mati: "Janezek, pa bi vendar dal tudi svoji sestrici košček sladkorja, še celo koklja da pi-ščetom najboljše črve." Janezek: "Gotovo. Črve bi tudi jaz dal sestrici." * Kmetova molitev: "O Bog, pošlji mi dež, kajti odkar je strela ubila mojo taščo, mi še nisi napravil nobene usluge." vlada sama, obtožila v in izsiljevanja. Has ko krivdo tajil, trd" f -so Indijci izredno za njegovim vladanj^^ . mu postavili št.*'. To trditev, ki je f; 3 senetila, je »"■' j, pojasnil Edmund dejal: "Hastingove navedj * vračam. Resnica p , šča predvsem ^ stvom, da bi , čali od sebe .gMi' Warrena Hasting® gu sredi svetišč zo spolno kugo. frank muzikant ANEKDOTA Warren Hasting, generalni guverner Vzhodne Indije, je plenil od 1. 1773 do 1. 1785 poverjeno mu ozemlje na takšen način, da ga je nazadnje britska harint obhaja svoj obenem pa god vesele velikonož"« Nom— BEPAIRI" I 6214St.Clair^'' Vesele veliWJ'g^ želimo vsem P>" PRESKRBITE SE ZA BOOČNOST! SHRANITE VAŠE PHIRANKE pri St. Clair Savings Loan Co. Slovenska posojilnica 6235 ST. CLAIR AVENUE HEnderson 5670 Vsem rojakom in rojakinjam želimo vesele velikonočne t Veseli velilcox\očxii prazniki Ako želite zanesljivo postrežbo v zavarovalnini vseh vrst se obrnite na HAFFNER INSURANCE AGENCY 6106 ST. CLAIR AVENUE A. HAFFNER Ustanovljena I. 1908 J. HAFFNER /