u. strnih,                                 i (um i HM u. Brti m.                                   uniift

iHMrall t Prostor 1 m/m X 54 «/« za male oglase do 27 m/m vttln« 1 K,
Bad to visino vsl oglasi 1 mjm X 54 m« 1 K50v.   U radni   razglasi  in
poslana ter notice isti prostor po 2 K, žcnitnc ponuđbe in potoke pavšalno
80 K. — Pri naročUih nad 10 objav popust
Vprašanjetn glede tnsentov na) te pftioll znamka la odgovor.
Upra*»i**TO „Slo*. Maroda" ta „Jf %ro«aa  Tisksraa"   EaalUra alle« ŠL S, priUltno. — T«ifl*a «1. 394.
^Bs\a^htaV a^aanav^avfl      aSa^a^a^a^a^fl'      ^HsaaaiHBaa'      aaV      a^^taaa^ABSBalaaaBaaai     aasaa^     ^Bkaa^   aaaa^aaaaaV M HBja^BaaaaT ^' ^^^a^a^aaajajiai      a^ajaa^aa^Ba^^SB*               ^j^^^^a^^^B      ^b*       aa^^^^aa^BB|BBBMaaw     BMaav      m^b^bv    -^^^a^^Ba^aaa? aj
w Jaiasjlailjii                                   V tatsjtaMtva) i
eeloletno napnj plaćaa   .   K  ISfr—      calolcteo......    K140-—
polletoo.   .......     9O—      polletno   .......    „l30-—
3 mesečno......„     45—      3 me«t£ao......    „ 60*—
1       „       .......    15*—                 ..                ..*••» 20"—•
Pri moreMtnem poviianja se mt daljša naro&riaa doptočatL
Noii  naročnikl nai  poiijejo v prvlć ruročnino   vedno   0tT  po nakaznld.
Na satno pismena naročita brez poslatvc deaarfe se nc ooremo osirati.
a^B^_^^^a^^^ al^hB^^h^b        aVfl ^^^m      aH^H^^^&^tt^^Aai    tf^ ^b^BbI^bm^b^bbi     ■■ftfl da^ai    ala%       aV        tt        ^^.^h.^B\^^^^M»^^__^L^&  • b^bVBb^^bUb^HVIbv   ^^USVm   aVa^aVfB^H^ar^*    ^BBaVa^s^BaVVaS     amUBaK   a^s^ai     ^aV     a^ai     ^BjaB^HB^a^BBaBajBjMa^K ,
^a^av ^a^^aiai^^^^^^* ^» ^bp   m^^^^f v •   ■^^■^^■b ^bf^^^^^b          ^^^^^^^^^^^^^^w w ^b     ^^p^^»^^^^p   ^^^^^     ^^^b      w     *^^^^^^^^siaa^s^9Ha^|^H^^^p p
TttofM «•*. 94. BtViM   ■f—l—■   le   pt>fftMB9   !■   ■■it<tolg   fmfettam
laf"   BofcopHo* m vrafa.  ^M
Posamcina Itevilka valja 1 krono.
Poitnin« platana v gotovini.
Edlnl Izhml.
NI čas za akađemične diskusije, doba vpije po Činih.
Vsi vemo, česa nam nedostaja. Kregamo se le, kartera cesta je prava. Vidimo teatralistič. geste, poslu-šamo in čitamo stilistič. in vsebinsko brezhibne rezolucije, a se ne maknemo z mesta. Drug drugega vlečemo za lase Iz močvirja» vsi pa se pogre-zamo vedno globlje in globlje. Da se vzdrž! vsaj podoba rednega poslovanja, so primorane država, javne naprave in privatna podjetia, ako ho-Čejo zmagovati rastoče izdatke, zvi-Sati tarife, pristojbino in cene, in ob-činstvo, ki jih mora Dlačevati. si na-domešča zvišane izdatke z izsiljeni-mi večjimi mezdntmi zahtevkl ?n tako se veže spiralno kolobar nad ko~ lobarotn, dokler uvelja mehanično pravilo o ravnoveshi. čudno je, da se še čudimo, kako tone naše malo-fneščanstvo, naš duševni in delavski proletarijat v bedi. Samoumevno Je, da se v takih odnošaiih Doraja v trudnih, zbeganih mislib vera v ko-munistično zveličanje. ki le propo-vedujejo brezvestnl demaeogi in fa-natiki. Zdi se, kakor da nas veže medsebojno samo Se nezadovoljnost, da je posta! egoizem edino upravi-čeno načelo. To je sigmarura dobe, jasna najzadnjemu izmed zadnjih. Kdo je kriv? Vsi in nobeđent
Iz zgfodovinske statistike izve-mo, da od vodnih dogodkov povzro-čena draginja ne doseže svojega vrhunca med vojno samo. tetnveč Se le tri, štiru pet let po voini. Temu je bilo tako po Napoleonovem zatonu, po krimskf vojni, leta 1871.. in Fran-cozf so to činjenico zabeležili tudl v prejšnjih stoletjih. Rodila se je nova doba, njeno otroško bolezen je treba preboleti. Ako so Jo orebolele šlb-jccJSe dobe, Jo bo \ doba svetovnega prometa. Tuđi v onfh časih so si ču-varj? občne blaginje belili lase fn nganjali gospodarsko dlakocepstvo s tištim uspehom, kot mi, ki bi se bili $e Iahko čemu priučili.
Bog ne daj, ne zasrovarjam nirvane. Vlada nai poseže naravne-mu razvoju krepko ood roko. Toda zato mora biti vlada, ne pa kon-ventikel slučalno zbranih srospodov, vseh s specielno mentalno rezervacijo. Rekel bf, da ie moderna država Iiki gigantfčna tvornica, do »krajnosti kompliciran mehanizem! Ako naj leta ne zastane, je treba odgovornim voditeljem enorneea nacrta, svobodne direktive, nekaj ume fnl-ciative, nekaj ženialne intuicije ta tradicionalne rutine. Nasrfi ukrepf so
včasih  koristnejši  nego preprevidni preudarek.
Prvih šest mesecev do prevratu, takrat je bil čas. Toda tedaj smo bili Še svobode pijani in nismo prav 2na!i, kaj ž njo početi. Vlada je ob-ljubljala narodu zlate srore in medene oceane, takojšnjo agrarno reformo, točno in zaneslifvo aprovizaci-jo in enake dobrote. Ni pa za mlado državo nič tako pogubliiveea in ne-poučenemu ljudstvu tako škodljive-ga, kakor neutemeliene Iluzije. Pre-pozno pripoznana resnica ubija vse one lastnosti. ki slovijo pod imenom državotvornih.
In ko je vlada videla. da je državna telega obtičala, ie začelo od visokih mest deževati odlokov, na-redb in zakonov, brez zveze, v med-sebojnem odporu. SklicuJelo se ankete, razsipa se z resohicilami, sa* te so zastonj. Tekom Do1dnif?ega leta so zbirokratiziralf Jueoslavijo do zadnjega kotička, kier ie le mesto. se nastani centralna — želva. ki po-dražuje upravo in po možnosti pola-sra vsaki inicijativi polena do<* noge Saj je dandanes že vseeno. ako pri-čakujem kako rešitev iz Beograda ali iz Petroerada. Obenem Da so začeti zdraviti narodno telo po stari homeopatiji. Mehanična kvantitativna teorija je rodila tište brezmejne prepire o delovaniu in raznih pro-porcijah. Porabivši. da tvoriio izdat-ki za tako zvano luksuzno hiaoro v vsaki trernvinski Pilane! le «ora7m^r-no majhno odstotno postavko, so nas osrečili z večkratnim ne deka-, nego centroloeom prepo-vedanih stvari, medtem ko bi bilf droben dekalojr Dooolnoma zadosto-val. In ubogi verižnfki! Prevcrjen sem, da Dada le neznaten de1 na$e mizerije na njih rovaš. Ka! pnrneni nekoliko mflijonov v mnoirokratnem milijarđnem letnem gospodarskem obratu? Konec koncev te bfl uspeh vseeno le »ridiculus mus« — miška »rediculus mus« — miška.
Današnja vlada ni več svobod-na. Naša vlada ne vlada, goni le svoj čolnfč brez cilja do razbtirkanem morju. Pred par tedni so našo stranko v Unionu »v nič devalU. češ, da se bo!^ samo še komunistov. To Je laskalo poslednjim neizmemo In se hočejo baš sedaj izkazati hvaležne za lepo priznanje. Kakor motiv iz Ooethejeve balade o čarovnikovem učencu.
Birokratski hipertrofii! se pridružuje Š6 organizačna. Organizem človeški kakor   državni   se preobje
tuđi najboljših reci. Gotove politične smeri so vtelesile ves svoi socialni program v načelo organizacije & outrance — do skrajnosti. Kot prvi namen organizacije se je seveda proglasilo povsod mezdno eitanje v bolj ali manj nedolžnih frazah. Dandanes so jim zrasle orjranizacije čez orlavo. Treba je prej zorsranizirati ^oedinca, njegovo duševnost in sposobnost, ne pa narobe, kar je vse-'akor dosti lažje.
Ker se hibo podDre natlažje zo-~t z novo hibo. so se lotili skrbnik! •arodovecra  blagTa   v zarodovinl   že fisočkrat poskušane, a orav tolikkrat '^onesrečene metode, neke vrste so-'ializactje v vseh uniforman. Dobri Yves Quyot. ti bi se ziokat   v   napredni Jugoslaviji. Si čisto zastonj
skozi desetletja pridigal že vsenaprej k ničevnosti obsojeno podjetnost države v podobnih primerih. Smo za-res država količine. Vse meri po vatlju, o gospodarski Dsihologiji borno vendar premišljevali potem, ko ubije država še to malo Dodjetnosti, kar je je še ostalo. Pa saj so v jugo-sloven. soseščini tuđi nekje podržav-Ijali vsevprek, dokler se ni pojavil polom. To se pravi, da Draktično v Jugoslaviji v'ada — najkonse-kventnejši boljševik. Pa dovolj o hibah.
In kako iz zasrate?
Se je povedalo v vašem Hstu od naji>oklicanejših mož že toli in toli-krat: detatl. profzvaiati In štediti, šteđttl. šteditl.                        A. O.
Mleifm hr^nfinfcfl o Ptulu.
Ptuj, 19. aprila 1920.
Zavoda s tem imenom ni v Ptuji. Mestna hrani-nica se je pred prevra-fom imenovala »Sparkasse der lan-desfnrstl. Kammerstadt Pettau«; to :»ne n:ej je osrate do danes. Vodstvo, 'irarfnfštvo še je isto! V Mariboru, v Celjn. v Ormo^u, v Ljutomeru so se izvršile porrebtie premembe po prevratu, v Ptnji na n?č! Pa bi bile rudi pri nas radikalne premembe potrebne! To zahteva !nteres mesitne ob-5ine, pa tfidi rKtepa občinstva, kate-ro je Imelo zveze z mestno hranilni-<^o pred prevratom in še i?h ima dan-dane«. Hočcmo to pojasniti in ob-razl^ž?«.
Mestna hraiiHnica v Ptuji je ena najstarefš:h na ^taler«vem. Bila Je osnovana Kof ohč^nski denarni ta-vod že leta 1€62. Bila Je dolgo vrsto let edini denarni zavod v mestu in v velikem okraju. Mestna občina Je nrevzela jamstvo za hranilne vloge s celfm svojim premo^eniem in davč-no močjo. Okriijno sodfšče Je dirigiralo denar nedoletnih, kurandov, kavcije ftd. v ta edini denarni zavod. Ker se Je trgovina v Dredvotoi dobi v Ptuii precej razvila, so stopili s tem -"avodom v zvez© vsf trcovci, vcČJi ">T>rtniki, velfle del slovenskega ob-^nstva; konečno tn<fl Avstro-Osr-^ka ba<nka s svojo »BankneVenstel-'e«t Ni trebs patrlašati, da so že nred županom Om?firom njegovi ^rednfki dobro poznali Domen tega ^dinetra denarnefra zavo<!a. da so ara vedno izkoriSčal! v škodo nam Slovencem. Ornig s svoiimi lindmi se je tega posla še energičneJe lotil. Kaj vse Je on in mestnl uradniki izvedel
med vojno s pcmočjo mestne hranil-nice, to se ne da na kratko poročati.
V svojem neznanskem sovrašt-vu proti Slovencem pa renegat Or-nig ni delal samo na Dolitičnem polju zoper nas. ampak prav temeljito tuđi na gos^odarskem. Kakor se mu ni-koli ne bo<:!e odpnstilo m Dozabilo, da je hodil pred samega cesarja Slovence denuncirat. da je od tejra zahte-val, naj pusti Slovence vesiti in strellati, ker si upajo terjati tuđi svoje pravice, tako nam ostane v spornim! tuđi njegov jrosDodarski boj!
Naravno Je, da se ie Orning bri-sral za mestno hranilnico. da je hotel imeti v svojih rokah župansko oblast, pa tuđi oblast ravnatelja mestne hraniln?ee! Na skrbi mu je bilo, da zanre Slovencem Dot v rav-natelistvo hranilnice. ZatoreJ je kot deželni poslanec veđno nasprotoval vsaki premembi volilnega reda za avtofiomno občino Ptui. Ker pa je slutil. da bi mo^le tu posledice vojne vendar prin^sti kako oremembo, |e dal leta 1918. pi edrujračiti pravila mestne hranilnice. Ker }e bil na-mestnik v Oradcu še erof Clary, se mu Je tuđi to posrečflo!
Pravila so se tako Dremenila, da Jo mestna hranilnjca prenehala biti občinski zavod, da je Dostala last privatnikov, jamstvo za hranilne vlogre pa Je ostalo mestni občini še nadalje! V svoji se« dne 18. junija 1918 je mestni občinski zastoo Wro-čil denarni zavod Mestno hranilnico gospodom: Josip Ornig, Herman Kersche, Josip Kravama, dr. pl. Plachki, Adolf Schramke itd. Ornig Je bil potem določen za načelnika te-
ga odbora, IzvoHtev velja za dobe* šestih let. Vsaka dopolnilna votttofe. pa je farsa. Hranilnični odbor nattP-reč predlaga občinskemu odboru tište osebe, katere si sam želi v svojkJ sredino; te predlagane mu. mora ofc-činski odbor sprejetl in ne srne no bene druge osebe nominirati ali jf-' voliti! Gebunttene Marschroute! Ti) nravila Še veljajo danes do pičloel' To kljub temu, da ima država fn všl vlagatelji, pa tuđi občina mesto Ptt^ ^minenten interes, da se pravila pr&* ^ruoračljo. Za občino Je Jamstvo za hranilne vloge naftežje breme. In satkaj nosi občina Se to breme, ko ven* ^ar denarni zr#vod ni več niena lasi/ Vo nima od zavoda wav Trfč^ Sođt^ ^če še vedno nalajra đenar nedofei«' nih in kurandov v hranilnico, ker gft drugrod ne srne nalaprati! AH državi in mestni občini ni znano, da Je mest« "a hranilnica podr>l$ala vojnoga pdu sojila nad 20 mflilonov leron? TM ni storila s svoilm ćenartsrru ampiK: z denarjem vlajratcljay. Ker rezervni zaklad hranilnice ni maSal nltf eQ mUi}on kron! PoTabil se le tedaj tom denar maloletnfh, kurandov. kavefle^ sploh vse vloge, katere Je hranOnl^d od kogarkoli prejela. Mestiu hram nica v Ptuji posedufe dane^ namesttt gotovine r blagrahil, katero M n* trebovala za vla^atelje, ftv^rrjito vojno posojila tedaj DaDtr rjreat vrwW nosti. Pa tudl tega papir!* niRM M svoji blagajni, marveč se ta nmp baje v avstrijski repubrlM, je ttttfi lombardiran! Dosti slovenskih HaćL hlapci in dekle, viničarfl, đelarcf Kdu so svoje prfhranke znosiH v mesttittj hranilnico, ker so viđelL da so 9Ođh-, 5če, okrajno glavarstva notarjl, od^| vetniki, trgovci, obrtnik! tud! le fanpr nalagali svoj denar. Dane^ pa le p(H. ložaj tak, da nihče ne more svotiti prih rankov vzdigniti orf me^ftrf hngj nflnid, kadar tih za se potrebuje, niJR one osebe, katere polrebutefo denttf za ma'lofetne ali so postale pclnole|»J ne fn imajo od sodišča đoroTJenJe M vzdig. Pri hranilntd ne izt»lačajo tđoJ ali pa le ma.ihne zneske. da sf ž rrjfroi ne more§ n!č pomagatL pa Se gte<te*; teh zneskov se mora potovatf ml okrajno glavarstvo In tam vladnerfa| komisarja za mestno hranilnloo pt^r siti, da mflostno đovolf. da «n« Tft^ gatelj svoj denar rrazaf dobfttf Vfirt gatelfem pa bo trkH enKrait prfSlo ng misel, đa njim ni treba prf meottp hranilnid prositi za rrof denar, msi9 več efe smejo svoje nalotfbei odpcyvw dati fn terfati iMačilo vsalcega tom ska po pretek^ ođpoveđaneira ro&t1 da potem smejo svoto naloibe Mfcj izterjavati, iztožiti!
Fran Govekar:                                            37
Soltanle.
(Dalje.)
Klenau, duhovit in premeten mož, Je Iz-kuSal Serruriera z vso zgovornostjo prepri-čati, da pričakuje avstrijski nadpoveljnik že v najbližjih dneh od vseh strani še silnih čet na pomoč, da položaj Avstrijcev nikakor ni obu* pen ter da ponuja maršal Wurmser svojo kapitulacijo edinole zato, da se napravi konec krvavemu klanju, ki zahteva na obeh sovraž-nih straneh toli strašne žrtve. Pripovedoval Je, da Je mesto Mantova bogato založena z najraznovrstnejšlml živili, đa Ima streliva v Izobilju In da Je Francozi ne vzamejo nikdar.
Prijazni Serrurier se mu Je vljudno smehljal, posluša! mirno njegovo pripoveđo-vanje ter natakal v čaši najboljše italijansko vina
Tako sta sedela duhovita kavalirja, govorila kakor najboljša znanca in pfla sladko vince kakor stara prijatelja.
Tam v kotu tik okna pa Je Sepel za pi-salno mizo majhen, suhoten mož. Obrnjen s hrbtom proti oknu, se Je globoko sklanja] nad pismom maršala Wurmserja In molče plsal.
Kakor da bi ga zeblo, se Je zavilal moži-ček v siv plašč in preprost podčastnisid trikot-nik si Je pomaknil globoko na oči« kakor da U ga jtaridla oštra svetioba rimskega toBica.
Oeneral Klenau je mislil, đa sedi ondi Serrurierov pisar, zato ga ni niti pogledah Na-enkrat pa Je možiček vstal, se mu približal hi mu ponudil popisan papir.
»Tu, gospođ general«, je dejal, »je moj odgovor. Povejte maršalu, da spoštujem njegovo starost, njegovo pojnimnost In nesreČo! Moji pogoji so nepreklieni in zanj častni. Naj jih sprejme, ker boljših nlsem dovolil še ni-komur!«
Presenećen je opazil Klenau Sele tedaj, da govori z njim sam Napoleon Buonaparte. Izprevidel je, da je zaman vsa njegova zvitost, đa pozna francoskl nadpoveljnik đocela vso strahotno resnico, đa ni za avstrijsko armađo nobene rešitve veS in da ve popolnoma dobro, da se prežrvUa vojska v Mantovi le Še z mesom zadnjih mršavih konj . . .
2e naslednjcga dne so se odprla Franco-zom mantovska vrata. Avstrijska annada Je defilirala z maršalom Wurmserjem in generalom Klenauom na čelu mimo generala Serruriera ter Je ođlagala orožje. Bfl Je to hip naj-veSJe sramote za avstrijsko vojsko! Za dvaj-set let se Je poštara! v tistih trenotkih maršal Wurmser in le z najvećim naporom se Je vzdrževal na nogah, da se u! zgrndfl in umri od žalosti in otapa.
Toda Serrafer Je vrnfl sabljo najprej maršalu Wurmserju In generalu Kimam ter aato i« vsem drugim častuflEosk
Tako mu je naročil Napoleon Buonaparte, ki Je bil odpotoval v Đologno, ker ni maral s svojo prisotnostjo še z viša ti bolesti dotlej najslavnejšega vojskovodje in generalisima avstrijske armade . . .
Ta dva premagana moža sta sedaj stopila v Galletovo htšo, kjer sta imela v prvem nadstropju svoje stanovanje dotlej, da se od-peljeta zopet dalje proti Dunaju.
In za njima so se pripeljali še drugi avstrijski generali, kt so jih premagall in ujeli Buonapartovl poveljnfki: Ouosdanovich, Vu-kasović, Funk, Ott Meszaros, Koblos, Se-bottendort dv Yrles in drugi, ki vsi so imeli v Italiji nesrećo bodisi pod vodstvom Wurmser-Jevim ali Alvinzyjevim. Vse Je izpustii Đuona-parfe, ko so se zavezali s častno besedo, đa se ne bodo bojevali več v tej vojrri.
Vse hiše so po Ljubljani bile polne generalov, polkovnikov, majorjev in častnikov naj-rmzličnejšfli branž ta polkov, po vseh trgih in ulicah so taborfli vojakt si kuhali, se umivali, snažni obleko in znašall slamo ta krmo. Za konje Je hitro zmanjkalo hlevov ta podstreSJ. Kmafa Je bila od Vica do Siške vse ena sama vojašoica.
Brtvec Dane pa Je taval okoll, gledat se čuđfl. a hkratu Je nosfl s seboj neutešno bolest ta hrepenenje po njej, ki Jo Je sovražll ta UubU
Na večer tretjega dne pa Je to čuvstvo prekfpeto ta Dart Je Utri po Sentpetrskf ulld narikvuo^ t gottftafco NtUto Verderbcrtce,
Pravzaprav ni hodil sam,  nego  ga  je notOtij hrepenenje, ki mu ni bilo nobenega odpora ve& :
Vstopil je v sobo na levi. Srce mu Je drfil*' telo. Bal se je, da zagleda Nežiko in da MSlili njen porogljivi smeh in strupenl glasi
»Ali si zopet tukaj, Oregorček, Sema' m& ljubljena?«
Sklenil je, da se ne razjezl, nego <Ul m M zasmeje in ji odgovori:
»Prišel sem, ampak ne k tebi. Ki tvoj* vino me je privedlo nazaj.c
Čemu bi se pa jezil, saj Nežika vendaf |Š kriva, če so bili predrzni tišti ulanci, ta do£ Snost gostilničarkina je, da se smeje tud! tar krat, ko bi najrajša delila klofute. KupOJa ki kupŠJa, in če človek natanko prenrisli, Je W& Danetova ogorčenost resnično smešna m pra* tirana« Otročji, poredni ta predrzni ao hU iland, pravzaprav pa so bili zelo UubeznM Eantje, ki so se čutili po strašnih doftfvlJaJjS »Pri treh gavtrošcah« takoj kakor «1 varntai n mirnim domačim ognjlScem. Všeč sta Jintf i 5ač Uli Nežika ta Metka, a komu U nt bUft Se Je bil prepričan, da je bila nespametna nj^ rova Uubosumnost Zato Je šel ta vstopfl veML la Je rešen krute, a nepotrebne bolesti
V gostUnišU sobi pa ni bilo Nežflcc Pb^l ttarna natakarica Je stregla le đvema oland«« i na, častniškima slugama.
Dani Je sedeJ torej sam sa soeeiUb iA tp la naročfl vina. hi pfl fe č$k$i. m MA§mSj
t.     *■ ^"^______________________________________________________»SLOVENSKI NAROD«, dne U. aprila 1990.                                                                                               93. itev.
AB ti idi mestna občina ten ttti, ker nicesar ne ukreod gl#de njenega jamstva sa hraailae vloge pri zavodu privatnika*? Kako na] dela hranllntca brez vtor? Kdo naj
naloži tam denar, ako ve naprc& da ga ne dobi oazaj. ali le v malih »** skih. če mu je vladui komisar naklonjen!?       __
Orgmlzaclfa Intelektualnih dclaocev u Francoskcm tn Ifalllnukem.
V Parizu te je ustanovila Zvesa intelektualnih delavcev. Na ustanov-fiem občnem zboru, kl je bil Izborno ©biskan, se Je povdariala splošna Važnost intelektualneffa dela za ćvsakdanje ffvljenje. Društvo bo stremilo za tem, đa bo intelektualno de-|o na višku časa. zahteva pa tuđi ^primanja tega dela v plači. Izobra-ženec, ki je studira! do svojega 20. £ali 25. leta, ima dadanašnii manj pla-?Če od delavca, ki je šel v delavnico s svojim 12. letom. Inženir v m1nl-strstvu, ki je porabil za svoie Stuđi -|e okroglo S0.000 frankov. dobiva idanes mesečne plače 450 frankov. Delavci pod njim, oprti na svojo organizacijo, dobivalo na mesec po 11000 frankov. Električne družbe pla-ićujej© svojini inženirjem 5300 fran-feov na leto, delavci jih dobivajo po ŽTOOO. Tajnika v uredništvu lista »Jo-fimal Officiel« dobivara po 6000 'frankov na leto, mehanik v isti tipografiji pa po 8000 frankov. Tipografi rtvrdk, ki izdajajo knjige, zaslužijo po Š0 frankov na dan in jih sedaj zahte-j^ajo 25, pisatelji za svoje spise, pol-(Qe duha in talenta, dobijo malenkost.
Cnaka organizacija se Je ustanovila tud! v Italiji. V svojem proglasu pravi: »2veza intelektualnega dela« se Je ustanovila v svrha, da mobilizira moči, doslej needine, raz-tresene, osamljene, in jih organizira in }lm daje prlpadajočo ffm veljavo. Nikakth političnih namenov ni pri tem, nameni so samo gospodarsko* socialni. Pri nas ni nikakeea gibanja in sovraštva do proletarijata, mar-več gre za Izpopolnitev velike de-lavne družine in vstvaritev soglasja v njej.
Mnogo hujše nego v Franciji In Italiji je pri nas jjlede intelektualne-ga dela. Ako tam tožiio. da razlike v plačah med intelektualci in delavci pravzaprav ne presenečaio nfč, ker je znano omalovaževanie intelektu-alnega dela, kaj pa naj Se rečemo o tem pri nas. Sodba v masi je: »sedl komodno in piše«. Široka organizacija    intelektualcev ie v Jugoslaviji
živo potrebna.    Sledimo vzgledu iz FrancUe In Italije!
—— ^ ——•
PolftlCne oestl.
= Okrajni odbor JDS LJublja-0a danes nima sestanka.
■= Pred demislfo vlade- Beograd. 22. aprila. Včeraj je izročil Regent Aleksander odgovor na memorandum Stojana Protlća. V svojem odgovoru regent ni ugodU za-htevi no oolnoniočl sedanfl vladi. Obenem ie stavil minlstrskemu oredsednlku rok. da sestavi do hitri čfan šlršo koalicijsko vlado, ali Da val poda sedanla vlada takoi demi-
sBo.
= Politična sttuacHa* Beograd. 22. aprila. Politična situacija je doslei povsem nejasna. Kakor je jjridetl, vlada niti ne misli na doseso sporazuma. Tajinstvenost, s katero 'se obdaja vladina demisija, daje po-yod za najrazličnejše kombinacije. JTako se na etil strani zatrjuje z vso Jfesnosrjo, da se vpostavi vojaški 'režim in sicer bi sestavili vlado razni nevtralnl generali, na drugi stra-ni pa se srovori o možnosti. da bi se-rtianja vlada ostala na krmilu in to z i^ojaško pomočjo. V političnih krogih !se tako prvo, kakor drugo kombina-!cHo ne smatra za resno. — Zagreb-Ska »Narodna Politika« ooroča iz [Beograda, da vse stranke forsiralo jsestavo koncentracijske vlade, da j>a se sestavi nevtralna vlada po želji regenta, če ne priđe ob pravem času do sporazuma. V tem slučaju bi Ipadla vsa odgovornost za čine te vlade na kremo, a se zatrjuje v noli-jfKnih kroffih, da bi bila nevtralna iVlada Ie kratek čas na krmilu In to Ie tako đolgo, dokler se med stran-'Kamf ne doseže nopoln sporazum. , — Mtnistrskl svet Beograd, !Ž2. aprila. Včerai se je vrsil ministr-ski svet ki je trajal od 10. dopoldne So 13. popoidme. Na ministrskem ■svetu se je razpravljalo o sedanji že-{jBzničarski stavki.
^. »x 2etezničarska stavka« Za-jfereB, 22. aprila. Vojaškemu pozivu [na dvomesečno orožno vajo se že-ileKtiičarji doslej nišo le odzvali. fVčeraj sta odšla Iz Zagreba dva jjrfaka in slcer prvi v Baker, drugi }pa v Brod. Tuđi danes sta se odpe-IJala k Zagreba 2 vlaka, tako da Ie jM s!lo zveza vpostavffena. »Narod-am Politika« poroča iz Beograda, da |d »ivzela vlada na včerafsnfem ml-[nfsMcem svetu stališče, da se prič-jiie pogajat! z ŽeteznfCarfi. če tako! j&Mičajo stavko !n se podalo na de-;fo. Vse varnostne odredbe so se 00-jostrfle, ker.poteče rok za zglasftev tK orožni vaji lutri. MIn!str«tvo sa-'i^rdčala le odstooflo frvedbo mlll-rarlzacBe železolc voinemu mtirfstr-
=» §e Trst Is Nemfka Avstrlja-jlTniif tržagkd »L* Emancfpazione« navduieno pozdravlja kanclerfa Nem§ke Avfctrfle, k! je pri odhodu iz Rima iz vtaka zakllcal »Viva V Ita-Haf« Itt pošiUa pozdrav nemSko - av-sirijski republlkf. želeč ief orocvlta-infa. Odkar je pogfnlla Avstrlia, uf več med Italljaftl sovraStva do avttrQ. skfli Nemcev. Nemška Avstrija bo po svoji sreosrrafični poziciji In po svojih političnih ftistitudjah med vienl soseđami najožia prijateljica Italije. Posebno kot Trfačani smo veseli kitfmnefa prijateljstva % Nemiko Avstrijo, kajtf naravno fe, da je Trst dotočen xa njen pomorski promet Med Rimom bi Dunajem ne bo već sovrašt~
m. mstvofi ađađda bo skupno* 6h
stev in interesov. — Da. Tržačani delujejo za prospeh Trsta, vemo iz raznih dnevnih poročil. Prav Je in v redu. V Izvajanjih »L' Emancipazi-one« nas zanima passus. da bo Nemška Avstrija najožia prijateljica Italije. Taka prijateljica iei ie dobrodošla, ker stoji med severnimi in južntmi Slovani. Ali to prijateljstvo ne bo prav nič oviralo zvez med Ju-groslovani in severnimi naiimi brati. To je naš odgovor!
= Gospodarski dogovori med ItalOo hi Avstrija Dunajski listi se objavili gospodarske dogovore med Italijo in Avstriio. Ti so v Klavnem: 1. Italijanska vlada da 20.000 ton žita in moke antiđpatno glede na američko moko, dovoljeno Italiji, kl prisu« koncem meseca v Trst. 2. Italijanska vlada ustanovi kompenzacijski urad za resrulacljo kreditov hi dolgov med državUani obeh dežel. 3. Italijanska vlada raztecrne na avstrijske državljane vse juridične In gospodarske ugodnosti iz saintgermain-skega dogovora, to ie, da bodo trgovci iz Avstriie smeli svobodno trgovati po Italiji in bo imela Avstrfja tuđi glede transita vse one ugodnosti. 4. Italija prevzame gradbo pre-delske železnice, ki bo stala par sto-tin milijonov lir. Avstrija da na raz-polago vse že izdelane nacrte. 5. Do-volijo se razne tarifarne olajšave med obema državama. To so gospodarski dogovori, za kateriml tiči velika italijanska politika, izražena v glavnem v predelski železnici, po kateri bi se odmila v prometu s Trstom Jugoslavije ne samo Avstrija, ampak tuđi ČeSkoslovaška In Poljska. Na jugu in v srednji Evropi, po-vsodi plete italijanska vlada pod le-pim naslovom gospodarskih odnosa-Jev zveze proti Jugoslaviji tlsti čas, ko njeni glavni državniki ISČeJo sporazuma z JugoslovanL Seveda, sporazum bi moral biti v Italijan-skem smislu sestavljen kakor so se-stavljeni gospodarski odnošajl s srednjo Evropo. Takega sporazuma pa mi ne maramo. Avstrijski vladi svetujemo, nal pazi, kaj dela In naj nikar preveč ne kriči >Vlva f Ha-Ha!« Upošteva naj tuđi v polni me-ri svoje slovanske sosede, s kateriml je) je prav potreba dobrih odno-5a}ev, kajti ako bi se preveč udala italijanskim spietkant naperjenim proti Jugoslovanom, bi Jo utegnila nekoč zbog italljanske politike moč-no glava boleti.
— D* Amtunzlo — patološka po-iava! »Eđlnostc pISe: To je: poklf-cati bi morali zđravnika, ki naj W ugotovil, kako kako je pravzaprav pri Oabrijelu — v zgornjem nad-stropju! So H v strofu vsa kolesca v redu« ali Če ni tnorda kakega kolesca zmanjkalo? Pomisleke vzbuja že dejstvo, da se mož oglasa s svojlmi zahtevami in narinja svoje sodbe ob vsakl Priliki — tud! ob takih, H so visoko gori nad nlfnu kjer mu ne ^re prav nobena beseda in nlma tuđi no-bene možnosti. da bi jo uveljavil! Kajti stanje kakor je ono na Rekf. se mora zrušiti, ker nlma podlage! Neka »tstrska delegacija/ se pripravlja na pot v San Remo. da vrle svojo besedo na tehtnlco 6b reSevt-njo iadranskega voraiaida. In že Je Oabriele tu in potflja tem delegatom svojo popotnico v oblfld ptomeneca moeoBBM. kako fim ta portoc*tt U|
« m»m »ahtev*«. ztotfltuti in
moralo meto do Snelnika, IđrUo. Po-stojno, Podgrad. Volo«ko z vso vz-hodno obalQo htrt. Sedaj pa ' te spomntta, 4a je mlnflo lele po par* krat Stfcrttodvajset «r, kar je It« Q+ briele IrAnnunzIo i&vtt odposlaB-stvu reHh socijalnih demokratov. da teritorijalno vpratade njega ae zanima već, da gleda oa sedaj vile da želi sveze med narodi (In ae vladam!) ter da hoče Kititi zatirane narode!! Kako se strinja ta itjava s —^— — ■______________________
0o4anlco Istrskim delegatom?! Umestno je vpraSanJe. ali mož sploo ve danes, kaj je včeraj govoril in pri-seftal?!! Ali te ne mela botra neka] tam tori v zgornjem nadstropju? Ali te sploh Še more mol smatrati ta resaega. Ravno sato pa je ne le ža-lostno, ampak tudl zelo značilno ta dulevnost Italilanske javnosti, da se sploh le v njej ljudje. kl se navdulu-jelo rani bi sprejemajo njegove be-sede kot blagovcstta.
Telefonska In brzolauna poroCtla.
VSTAJA V SUBOTICL
Beoarađ, 22. aprila. Minlstrstvo notranjih del je prejelo včeraj slede-če nosameznosti o vstajl v Soboti-cl: V^taia fe Irbnihnila v noči od 18. "a 10 arril. Preišnjl dan je izbmhni-U stavka v elektrarni, tako da ie ostalo mesto v temi in bila ripn^ možnost za vstajo in nered. Vstašf ^0 udarili najprvo na policijsko stražo in slcer je večina teh roparsVih In vstaških tolp obstojala iz dobro oboroženih Madžarov. Vnei se je boi in so bili štirje stražniki ubiti, trite pa težko ranjeni. Ker poJicfM ni bila dovelj močna, da bi raz-mala vstaSe. prišlo je na nomoč voja?5tvo In orožništvo. Vojaštvo }e pričelo streljati na uporpike in je bilo več mrtvih in ranjenih. Uporniki so se umaknili v bližnji ?ozd. Posrečilo se !e aretirati nad 50 vstaSev, med njl-mi rudi ene^a madžarske^a častnl-ka, kl je prišel nalašč oreko demar-^acilske Hnlte, da vodi ta npor. Po-llcHI se }e posrećilo dognati, da so dobili upomlkl pomoć, orožfe In stre-llvo od madžarske narodne organizacije za čavanle Integritete madžarske države. V cozđu so nasil veliko število brzostrelnfh pu5k, eno strojnico In nmo^o municije. Do-<rna!o se jte nadaT?e. da so bile še pred Izvršeno vstaio Informirane o cell ^adev! oHcifelne mndžnrske oblasti. Posrečilo se je aretirati vse voditelje vstaie. ražen enesra, ki je pobegn?!.
LDU. Subotfca, 22. aprila. Dne 19. t m. ponoči je nastal iroor v Su-borici. ki je pod madžarsko administracijo spadala v torontalko županijo. Oborožene tolne Madžarov, pod vodstvom Istvana Rusaia. so na-padle stražnike mestne Dolicije. Od policistov sta bila 2 ubita, 5 težko ranjenih, 1 pa pogrešato. Boj je tra-ial do 3. zfutrai. Unor je bil zadušen. Uporniki so bili oboroženi s pusTcami iu bombamt. Prefskava je dognala, da je fmela orKanizacifa na razpola-sro 4 tolpe ta slcer je imela prva 500 ljudi, drajra 60 da 70. tretfa 50 do 60 hi četrta 70 do 80. V Dredmestfu so na§Ii mnogo skritega orožja in okoli 10 strofnic.
LDU. Subodca, 22. anriTa. Prefskava je doimala, da le bila vstaja đelo madžarske fređentistiCne pro-nascrande. zTastl madžarske ITsre ra fnte^riteto Madžarske in dniStva Mavo (madžarsko drtf§tvo za onno-vitev madžarske države), ki fma svoj sedež v BudhrtT>e§t? ood varst-stvom vlade, podružnice pa tostran meta. V z*dnfem Času so v Subotlci nrijell več madžarsidh častnlkov. ki <?o lavno prlpoveđova!?. da se no $«-hotlca v kraflčem 6asu prlV1oi>IIa Madžarski. Pred dvetna tfnevoma }e (Jo5e! v ^iiborlco madžarsM detektiv fn večfe srevilo madžarskih aisil-tatorlev, W so nrflHi Dreko meie brez prednteanih tekazov.
LDU. Sfibotfca, 22. aprila Mad-žarsfee vMasTce oMasti fnrofSflo čete aK demarTcaclf5!kf Črtl prM? STibotfct. Opažafo se IstotaVo voiaSce prlr>ra-ve za aktivni naston. V mcsrti Kf<tte-lek, na procf Sei?edln-BiidhiiT>e5ta, <?e nahaja 10.000 lfrrdi <! 5 baterlfaTnt. Se$redffis1đ 86. pofte. fci W se moral rafcrmstttl na oo<!1a^ dogovora o nremliiti v določbah mirovne rywxf-he. s« fft nanovo *p*+avfl % n^VH-mfim stiDofskim povelfnlkoin podpolkov-nikom Kfeom kot svojtm povelinl-kotn. Isti primer fe » ?3. somobor-skim pomom. kl se fe ponovno se-stavll v Halesn.
NAS POSLANIK V MADRIDU.
LDTJ. Madrid. 22. aprila. Poslanik Icral.lestva SH5, dr. Ante Treslć Je IzroČIl svof^l poverllna tAsoou
ITALnANMCO - nTnOSf.OV. 3PO-
RAZITM NI SKLPNIFN. LDU. Parfa, 21. aprila. (DKU). »Temps« pondarja. da Ineoslovenska vlada vRenrojri gastoptna, ker ie ni stierifin ftatljNinsfco - iMoslOfeA* ikt doeoror. Zato da le sa JtKroskv vensko vlado težko. poslati delegate h konferend. Jtnros1wenska de-leradja tndi ie m preleta povabTla k tema ibmuvanju vrltovtiera »veta,
KONfTO^NCA V SAN RFMU.
LDU. Ptarh. 21. aprila. (DKU). •NewyorV H*»t^i<l€ domava o koo-lereod v San Rentu, da nota «avez-ofleov predjHSdnlfci Zednilenlh jržav t/Noti  0  licmoioostL  ustanoviti
večjo Armsnijo. Nadalje se Izjavi ja v noti, da ^e je vrhovni svet od'očil, resiti tursko vprašanje brez intervencije  7edinjenih držav.
AMF^* !N VTRSAILLSK1 MIR. inn P;»r?z. 21. anrila. (OKU). »Ne\vvork Herald« doznava iz Wa-shi^^t—a da ho odhor za znnanje nos'e pp ta teden stavi! predio*, ki ho izrnf?! končnovel^avni ukreo Ze-dinjen'h držav, odstnpiti od vseh z versaWecko poejo-dho v zvezl stojećih vprn^anj in ^vronsV»h radev v snlošn^m. V predlagani resoluciii bodo 7edin*ene države iziavile, da obraniio vse sekvestracUe sovraž-nega imetm zase in da bodo imele v trsovinskem prometu z Nem^'io pravico do največjih iisrodnostl. Re-solircfia pa ne bo vsebovala ničesar o zastonstvu Amerike v reparaciiski komisiji, kakor tuđi ne bo nič govorila o popravi Škode no Nemčiji.
KONFFSFNCA ZVEZE NARODOV.
LPU. Parte. 22 .aprila. (DKU.) ^Terrrps« prina^a besedilo pisma, ki ^a je poslal svet zveze narodov dr-favam. prinadajočim zvezf. da bi jih za korec maja povabil na konferen-co v BruselJ. Svet si pridržuje pravico, da naprosl tuđi nepovabljene države za poročila 0 finančnem In fTospodarskem položaiu in bo, ako treba, odločil, s katerimf oogoji bodo te države zasifšane. Kakor prino-minja »Temps«, se misli s tem! drža-vaml zlasti na Nemčijo In Av^trifo.
LDU Berolln, 22." aprila. (DKU) »Vorwarts« prlobčuje nastopno vest, ki jo prinaša Holiands Nieuws Bureau iz Londona: Odbor delavske stranke objavlja manifest za usta-novitev mednarodne organizacije, v kateri naj bi bili zastopani zaveznlki pa tuđi njih bivši nasprotniki. Ta organizacija ima za smotef konsolidacijo prospodarskesra položaja in se bo bavila z odpravo gospodarskih težkoč. Organizacija naj se postavi pod varstvo zveze narodov.
RATfOROJ V SOC. DEM. STRANKI. _ LDU. Bern. 22. aprila. (DKU.) Svfcarska brzojavna agentura poro-Ča: Načelnik sociialnodemokratske stranke švicarske nirotavlfa. da se je soc. dem. mladinska organizacija s svojo resolucijo postavila zunaj stranke in da ta komunistična stranka ne more pripadati sociialnođemo-kratični stranki.
amfrtSki pomorski plen.
LDU. Amsterdam, 22. aprila. (D. KU.) Kakor javljalo ^Tlme««, je od-plula transportna ladia \r F?1ade!f!je, da prevzame bfvše nemške ladje, ki so prlsojene Zedintenim državam. Med temi ladfami so trije torpedni rušilci in ena križarka.
STAVKA INDUSTRIJSKIH NA-
MESCENCEV V AVSTRin.
LDU. Dufiai 22. aprila. (DKU). Kakor poroča »Lokalkorrespon-denze, je vodstvo zveze industrijskih nameščencev vsled odklonirve zahtev nameščencev po t>odjetn!kih za Jutri proglasilo stavko industrl-jalskih nameščencev. izimši življen-sko va3?ne obrate. Ti obrati zastav-kajo dne 26. t. m. V nrovinci se zač-ne stavka dne 28. aDTila.
STAVKE V  AVSTRIJI.
LDU Drniai, 22. aprila. (DKU) Kakor poročajo večerni listi, stavka industrijalnlh nameščencev ni enot-na, ker se jl nlsp pridružile vse skupine uradništva. Delavstvo se ne udeležuje stavke.
LDU Dima}, 22. aprila. (DKU) Po več kot treh tednih se !e danes dopoldne končala stavka brivsklh pomoČnikov, ko so jim obljubili po-viSano plaćo hi pol dne med tednom prosteea.
AVSTRIJSKI RDECl KRIŽ V LIKVIDACIJI.
LDU. DunaJ. 22. aprila. (DKU).
V  državnem urado za finance se že daU ča-sa vrše razorave z zastor>nl-kl avstniskecra Pdečefira križa prlede Ilkviflaciie te ustanove. Po tfkvlda-ciH bo prlradeto tudl posojilo    av-stiijskepa Rdečejra križa iz leta 1916.
V  zvesi s temi posvetovanji se Je, kakor doznava »Neues Wiener Tajf-blatt«, na včeraišnjl seil v finan?nem oradu predlagalo,   začasno   slstiratl MNtotm srefik avstriiskesa Rđefie-
ga križa iz leta 1916» Ta ukrep sir utemeljuje s tem. da se ie svojčas pri vnovčevanju srečk Rdečega križa ta varstvo posolila ust^novtl lo-tcrijski saklad 30 milijonov kroti v vojnem posojilu. Nasledstvene države odkltnjajo zahtevo orlznanja 11a-nje pripadajoče kvote vofno - poso-jilnef a zaklada. Sedai se ho do kon-čnoveliavne pojasnltve In ureditve nreklnila žrebanja novih srećk Rd&-čega križa. Danet bo v državnem ztmantem uradu konferenca z *a-«?tor»niVI nas'eđstvenlh drfav in R<fe-c>*a krl?a. H se bo bavila z likvidacijo premoženja Rdečesa križa. Vaslertstvene države zahtevafo ak-tivacMo R<5ečesra križa In ob tem bo morda TTKMroče, da se odoravtjo ne-soglasia glede posojila srečk.
DEMOĐnjZICIJA V ITALU1
LDU. Rim, 22. aorila. (DKU. — RrezSično.) Kraljev dekret odreja, da se postavi armada na mirovno stanje In da se uvede osemmesečna vo-?r.?5ka služba.
BATU.M   MFDN4RODEN. — TURSKA KONTROLNA KOMISIJA.
LDU. Lvon, 22. anrila. (Brez-žlčno). Pariški »Journal« poroča: Vrhovni svet Je sklenil internaclona-<?7?rati Batnm. da to oristanišče služi kot izhodišče na morle državama Azerbejdiamu in Georcriii. — Nadar Tie je vrhovni svet sklenil. nadome*-stiti dov^danio komisiro za tursTce javne doljarove s kontrolno komisijo, ki jo imenuje Franclia. Anglija in Italija. Ta komisija bo odslej vodila vse finančne acrende bodoče turske države. — Oddelek zavezniških čet bo zaseiel OallipolL
nemlreSfifflia domo-olna.
—  Dobre spomlne hočelo zapustiti Italijanl v Lojratcu.      Poročali smo že, da je »Circolo Roma« v Lo-fratcu nabral precej denaria za revne šolske otroke. Po italiianski navadi so prav krič*a§ko   razdeljevall otrokom nakupljene reci In starši so morali biti pole^r ter se leno zahva-Ijevati, potem so poslali oa še poročila v liste, češ\ prlejte. kako so tam na koncu demarkacijske crte priljubljeni Italijanl. Dobrodelnost izrabljar na na tak način, ni nikaka dobrodelnost več   •  spominl na ltalljane bodo trpki. Oloboko pa se bo oddahnil Logatec. kadar ga zapuste.
—  Velik požar v ladleddnld t Tržfču. Ponoči na 20. t. m. je nastal v mehanični delavnici ladledelnice v Tržiču požar, ki le orovzročll veliko škodo. Vzrok požara še ni dognan.
—  Položal na RekL     »Berllner Tageblatt« doznava iz Rima, da le na Reki proglašena splošna stavka. Prebivalstvo preteče nastopa   proti četam Df Annunzla*
Delegacija sibirskih
IngoslDiienshlh legl-
Sonarleu.
Prvi jugoslovenski legijonarslđ pešpolk v Sibiriji je odposlal v osvo-bojeno Jugoslavijo posebno delegacijo, ki ima nalogo, izposlovatl pri centralni vladi v Beogradu Ćimprej-šnji povratek naših legijonarjev iz Sibirije ter vlado informirati o njih položaju. Delegacijo tvorljo: porofi* nik Milivoj Suhopoljac, Zagreb* čan; poroč. Bogdan Pogačnlk, sin bivšega našega dunajskega poslanika g. Josipa Pogačnlka, prapof. dr. Vojeslav Molć, slovenski pe-1 snik, in narednik Branko Frenz, Srb iz Novega Sada. Delegacija, ki je potovala štiri mesece do Vladivo-stoka, se je tu pridružila transportu čeho - slovaških legijonarjev, kl so se vkrcali na ameriSki transportni pamik »Sheredian«. Pomorska vožnja od Vladivostoka - Singapore^ Port Said do Trsta, je trajala 52 dnL V Trst je delegacija prispela dne 20. aprila .Vsled splošne želez-ničarske stavke v Jugoslaviji se de^ legacija ni mogla odločlti za nada-ljevanje potovanja, Dr. V. Mole In Bogdan Pogačnik sta se odločila za pot preko Trbiža, da dospeta tako na Oorenjsko na svoje domove. Pridružila sta se torej čeho - slova-Škemu transportu, kl je šel preko Trbiža v ^'ojo svobodno domovino. Poročnik Suhopoljac in narednik frenz pa sta nadaljevala pot preko Logatca. Do Logatca z vlakom, od tam preko demarkacijske crte peš do Vrhnike Italijani ju na potovanju nišo ovlrall. PrtUago jlma je peljal mal dečko LogaČan na roćnem vo« zičku. Na Vrhnikl sta najela izvo-ščka za 300 kron, ki Ju je včeraj po-poldne pripeljal v Ljubijano; tu ostaneta nekal dnl.
Delejraclla nosi dokumente za Beograd In StevUna pisma legijo-fiarfev za svolce v đomovlnU Tudl slovenski te^lionarjl poSfliaJo pisma tvojim ieoam,   rodMnam In som-
03. Stcv.    ______________________________          "___________      .SLOVENSKI MM8DP*. dne 74. aprnri92O,_____________________________________________________3. stran.
cem. Pisma odđa delegacija pristojni vojaškl oblasti v Beogradu, kl po-skrb! za nadaljno ekspedicijo na naslovi jence. Kakor doznavamo« je povratek legijonarjev sedaj zelo otežkočen, ker se nahajajo med rusko - sibirsko in japonsko fronto. Ravno prodiranje Japoncev v Man-džuriji in Sibiriji Je zeio zadržalo povratek.
Umllmn sr tla oa HrrafUiiiD.
LDU Zagreb, 22. aprila. Položaj v podrocju za^rebške železniške direkcije se je znatno izboljšal, ker so se na raznih postajah prijavile k de lu ste- Une osebe. V Vinkovcih, e^: najvažnejših 2eleznfških točk, se : javilo včeraj 20 spremljevalcev vla-kov, 25 ljudi od pomožnega osoi^ja in 2 stroJevodjl. Tuđi v Brodu se je prijavilo nekoliko oseb, toda dosedaj noben strojevodja. V Srbskih Mora-vicah se je javilo včeraj 10 stroje-vodlj, 10 kurjačev in 6 ključavničar-jev. Ker se bo gotovo tekom današnjega dne vrnilo še več železnlčar-jev na delo, se bo moget vrSIti pro-niet brez nadaljnih težkoč v seda-cjem omejenem obsejju.
LDU Zagreb, 22. aprila. 2 dr-žavnega kolodvora so se odpeljali danes trije vlaki, fn sicer proti Koprivnici, Bakru in na večer proti Beogradu. Nocoj je došel v Zagrefc vlak iz Bakra. Primerov sabotaže ni. Nad progami se vod strogo nad-zorstvo.
Stavka v Ljubljani.
Danes J© osmf dan! ŽelezniČarska stavka v Ljubljani je v splošnem Stacijo-carna, z edino razliko, da se opaža v vr-stah stavkujočib nervozna agitacija k vztraianju do končne zrnate, dočim se že množe vrste đelavoljnih železnlčarjev In Je z dana§niim dnem nastopil važen moment v otvoritvi javnega prometa. Kolesa teku na Dolenjsko. Gorenjsko, proti Logatcu, protf Mariboru in proti Zagrebu. Na pro-gah, na postaj'ah vlada red In mir. Služba se po malem pričenja. Umevno, da stav-kujočl železnfčarji mobiliziralo tuđi ženski kađer proti vzpostavitvi Javnega prometa. Neke »nasprotnice«, anonimne, poSiljajo vsem onim, k! so se odzvali pozivu, grozil-ne letake z duhtečimi grožnjami, kako Jih brdo — za plotom opraskale In opljuvale. Faktično se je zgodilo že več nečednih In-sultov od strani raznih nahujskanih žen na delavoljne železničarje in njih rodbine.
(Dane* sfntraj a* sbtrmjo nekoliko ma-tedmni »UvknloO feleartčarjl pred glavnim stanom stavkovMga odbora na Kre-kovem trtu pred Mahrcnro htio* da č*)**o dnevno povelje 1a nadaljne tafttrakcito kaj* ti včeraJSnfl razflas okrofne pnkovne komande, kl poztvtjft le nt ostale feJtzai-čarje na dvomesečno vala. Je vzbuđU med njimi razburjeno In ntrvozno~ raipolofenje. Drugi se ob dežja Šetalo po mestu in razpravljajo v gručah o dnevni situaciji. Po mestu ohenem krofljo letaki, kl »apo-vr-!^e|rt generalno dela r sto stavko za |u-H ob 8. dopoldne. Danes te v vseh IJnb-? -nskih tova mah delo le popolnoma nor--afno. Dru^i tUofcraflranl letaki pozlvliajo ♦avkujoče k vzfajnosti do koneCne — ko-- mistične zmage. Stavkovnl odbor I. poziva delule z mrzllco, da izvede stavku!oče
, — k zmagi!?
i Glasom tekom danaSnJega dopoldneva do?1ih poroci! je položaj v vseh rudarski« In industrijskih centrih Slovenije normalan, vse Je mirno. V Zagorju, Trbovijah In Hrastniku Je življenje normalno. 2eleznf-?ke postaje teli krajev so v varnih, krepkih rokah. Vojastvo Je zasedio postaje. V Tr-bovljah so baje poskidali komunisti dobiti rostaio v svoje roke. DosleJ rudarska stavka še ni izhruhnila!
Na glavnom kolodvora.
Danes Je giavni kolodvor ožive!. Na delo prihajajo že večje skupine železnfćar-jev. V plsarni se prijavijajo. Lokomotive že bruhajo svoj sivi dim. 2e se Čuje prejc tako vsakdanji rezki žvižg. Pripravljalo vlake za vse strani. VčeraJšnJI popoldan<Ki vlak proti Mariboru je neovirano, brez vsakesra najmanjšega incidenta pasiral vs^ postaje. V Zidan most Je dospel vlak okoli 7. ure. Tuđi v Mariboru je bilo vse mirno na kolodvoru, ko je po 0. uri ponoči priso-pihal prvi vlak. Ponoči sta eden ob 1. uri 1 nr.nuto, drugi ob 2. uri 15 minut dospela na glavni kolodvor prva živllska vlaka, na-menjena iz Trsta v Avstrijo. Transporti idi vlakov so zagotovljeni. Tekom dneva odi* uejo, oziroma so te odSli vlaki proti .Tese-nicam, na Dolen?sko, celo proti Kamnfloi in Vrhnlkl ranžiraio vlake. Danes ob 9. pri 30 minut je od?ef drugi vlak, 13 vozov s pot-niki proti Mariboru.
Idila po Štipah m seniklh.
Po agitatorjlh nahujskanl in podučeni stavkujoči železničarji si ne UDajo kot de-zerterj} bivati in spati na svojih stanova-njih. Za prenoČlSča so si Izhrall razne §ure in senike, spe toraj na svežem spomladan-skem zraku. Zlasti idilični Mestni log je zelo obljuden, znana vila Dolenc Je prenapol-njena, dočim postajajo ljubljanski hoteli oraznl, kaj ti zaostali potniki in tu}ci vpora-bijo vsako priložnost za odpotovanje. Zju-traj se potem v malih gničah ti stanovala vale proti mesru ter se skrivajo po raznih skrivaliSčfh, kajti de? jim Je onemogoćll bivanje v pomladanskl prirodi.
Dneone oesfl.
V Ljubljani. 23- anrila T920.
I- - Nag© stal&če napram železni-čarski stavki Je bilo podano v tistem trenotku, ko se je pokazalo, da stavka ne zasleduje toliko fzboljšanje jrmotne^a stanja železniških name-ščencev, kakor predvsem izrazito politične cflje. Stavko kot sredstvo proti eventualno tuđi namišljenemu izkoriščanju razumemo. obsojamo pa zlorabo tej?a skrajnega sredstva sa-
Imoobrambe, kf je vedno in v vrseh slučaiih neke vrste dvorezen nož, v politične svrhe z vso odločnostjo. Za-to smo načelno tuđi proti sedanji velezničarski stavki, ker smo spoznali njen politični značaj in ker smo uvideli. da hočejo gotovi temni elementi to stavko izrabiti v prertidr-žavne in prevratne namene. Nam je država nad vse, za to podrejamo državni misli, ako je treba, tudf strančarske interese. Doslednl temu svojemu načelu, borno podpiral? državne obfastf v nfihoTcm stremljenju, da stro to stavko, fci |e očfto navzela ne samo poHtlčen. marreč naravnost I protfdržaven znaSaf, fn to vkflub te-I ma, da nismo prijatelji sedanje vla-I de. V tej stavki gre predvsem za I oriranftev držaTne avtorltetei To I državno avtorlteto le treba za vsa-I ko ceno In pod vsafrim noeofem are-Havlti In Tzdržatf, ker fe slcer v ne-varnostf res držarni organizem. Za to bomo v tem delu krepko podplralf vse državne organizacffe, od katerili r>a tud! priČaktijemo, da bodo z v«o dosfedfiostfo in ođlo&iosHo ftnele po-pkrbetf za to, da se povsodl fn fKort vsiakomnr uveliavl ugled In avtorJte-ta države.
— Državu! stanoranlslrl ffrad fn ftfbijtenskf vseu5f!l§nf orofe«or. 2 dopisom z dne 16. aprila !°20 pr. 49S/20 sta bila dva fiubHanska vse-iičillška profesorja obveš5<*na, da se Jih je predlagalo l?o§r». hfšnemii po-ses-tniku v frblro ta. nalemnfke stanovanja v hfSf ulica . . . . %t I. Prvi obeh profesorfev le Starej^i gospod i istotako gospo soprocro. dnigl išče stanovanja za-se in za družino, ob-stoMo te šcmr6#&. fn 16.1etne hčer-Ve. Tore! Ima pravico nrvi do dveh n7frr*ma kot orofesor brer tiradnejra prostora za it?idir»n1e. do treh, drugi do treh, ozfroma kot profesor, do 4 sob % vseml normatnlm? nrKlklfnt-mi. Tlsto dvema profe^orjema odka-^ano stanovanje pa obstoll H dveh soMe ta frtififnfe m4 nfl^tm flhfflfem, torei » Je ozna6W 1& tletmi «tWJ>-
t. z. kukale? v tak! viSini. da !z kn« hlnje ne vidij ven In Je temu primer-no tuđi temna. Torej to stanovanje Je smatral državni stanovanjski urad za primemo univer2itetnim orofesor-jem, ki iz ljubezni do svoje domovine in do ukaželjne mladine takore-koč noč in dan študiraio. da moreno svoj poklič izvTševati! Kaj pravi vlada k takemu ravnaniu državnega urada s profesorji? AH se s takim postopaniem ne tira mladine, ki vidi, kako si pasejo veleverlžnikf, in p. t. vojni dobfčkarj? trebuhe v luksuri-ozno opremljenlb stanovanfib, dočim profesorji životarijo po luknjah brez stanovanj. naravnost v tište vrste, kjer bi jih vlada najmanj rada vi-dela?
—    Trldnevno ffener^fno «tavko
je prosrlasfb »Strokovna komunistič-na delavska organizaclfa v Sloveni ju. Tozadevni poziv obf^vija današnji »Naprej« na uvodnem mestu. »Naprej« je torej postal glasflo komu n i s t o v, kar je treba zabHežltl. Generalna stavka se ima vrSftl od sobote zjutrai dne 24. do oonedeljka zvečer ćne 26. t m. V pozivu se pravi med đrtrsrfrn: »Ta brri je m ostane sgolj me^dnoga značaja. TTstega. kl bi skupni dati temu boju kako politično ozadje, se ga bo smatralo za agenta provokaterfa in se bo kot s takim I nffnr ravnalo.« Tako se po-vdarja v pozivu, v resnic? Da v€ ves svet, da ima stavka izrazito polittčen nafnen in cilj. Značilno |et da skušalo aranžerfi stavke nasDroti javnosti sfepomišitf in s? ne upalo favno priznati svojih političnih nakan, katere na, ako so med sabo. docela odkrito izpovedujeo. Prepričani smo. da pretežni def slovenskega zavednega delavstva ne bo $ef na ffm konnmf-sfom. Zato lahko žp vnaprej pove-mo, da se bo proglašena generalna stavka pri nas prav tako ponesreCI-la, kakor se je dosfej povsod drugod.
—  Tirallca le bila Izdana urod Marcefu Zorgl In njegovemu bratu. Oba sta v Ljubljani dobro znana In sta gotovo rna^a tuđi pottr?fsk?Tn organom. In venđar se vMInb tfraiid obadvfi docela svobodno sprehajata po LJub'^nl.
—  »Naprrf« fn Wafffeefi.    »Na-nref« Je v otkl «ve«f t znanim mariborskim tinfckačem Walli^?bem. To nrlznava »Nanrel« sam. oifoč. da fe Se v Cetrtetc 22. t m. tefefonfCno gp-1
IDBtgjjUB ZjtM&OOL *tiM!UlfiW*
pač posta] kotnunlstlčno slasflo, zato I mora   biti   todl   v   ftnttmni iveti t WalH§chefa
— ToBeole alkohoktt Mač. Pred
tremi dnevi je celokupna viad^ spH-čo tzrednih razmer, ki so nastale v
ćeželi vsled terorja In itraika, prepo-vedala točenje vseh alkoholnih pijač ter tuđi prodajo alkoholnih pijač v /aprtlh steklonicah. Iz tega sleđl, t^a je prepoveđano vsakomnr proda-Inti tuđi pivo v zanrtfh str!:l?nlcan. Opraviti imamo torej sedaj s po» tiolno prepnvedjo ?t!Voboln-3 pn'^če. One 14. novembra Tn10 je ?e m!nictr-stvo 72k notranl? stvari izdalo za ćelo državo naredbo, kl orreHie toče-Tiie alkoholnih pijač. Po tel naredbi je že bilo prenovedano oddalati Ž^a-nje vseh vrst (v5tevšl likerie) od 6. ure zvečer v soboto oočenSl, pa do II. dopoldne v ponedeliek. Notortč-nim pijancem le bflo prepoveđano daiati alkoholne pllače. Kdor se za-lotl v pijanem «tan*u. zanade ka^nl. Osebam pred 16. letom se tuđi v ctprem<;Hni obraslih ne srne dajati alkoholnih piiač.
—    Promet   na   Južni žeferHcl. OVatno ravpntpl^<-vo in^np    ž^lez-nice poroča: One 21. ob 16*50 se je odp'"Tial prvi nsehni vlak z fužnega kolodvora v Mar^or. Proti T.ogatcu sta se opV^tfata Mrt vl?ka. D"e ?3. t. m. Ip od*H nh 6-27 mehani vlak št. ^5« 'SfiO iz Lii'bMane v  Maribor:  ob 10-4.S osebni vl^V .^6a v 7a^r*»b. Okoli  if>. nrp rionoM^^  ^^ I** o^n^li^l en vlak v T ocatec. T^ Maribora ^el^v^i kolodvor) le od§H 7X t. m. ob 15 29 vlak št. 419 do OmhStaina.
—  Aretaclla ^eleT^^a^rlev.    Tekom zadniib dni je policfia aretlrflla nekatere železničarje - teroriste. Zaradi nevame erožnje ie bil aretiran strojevodja drravne železnice    Ivan O§aben.     Ker     je     strolevodja Hreskvar    pelial Drvl vlak proti Jesenicam, Je OSaben erozil njegovi ženi, da jo ubije. — Stroievodja Če-pelnik je v družbi drugih teroristično nastopal dne 19. t. m. proti uradni-kom blagajne na glavnem kolodvoru. Proti njemu je podana ovadba na državno pravdništvo. — Proti junaku Marcelu 2orgi je izdana tirali-ca. 2orga je na shodih huiskal stva-kujoče železničarje. nai se ne odzo-vejo pozivu vojaške oblasti.
—    SođalizacUa   in   prehrana. Pod tem naslovom   razlaga v »Slovencu«   gospod Anton SuSnik z ne-vzgledno    trudoljubnostjo svoje nazore   in   misli o prehrani.   Gospod Sušnik   piše v teh   člankih o   vsem mogočem in  nemogočem,   a   samo praktično   mogočem in  Izvedljivem ne.   Prepričani smo, da ima člankar najboljšo voljo. Odločno pa ima premalo zmisla in kritike za to, kaj člo-vek lahko   zase   misli in smatra za dobro ter kaj spada v teh sitnih ča-sih v velik list. Zmes vseh mogočih sanjarij In teorij,   ki   nišo praktično porabne,   ker ne računajo z resnič-nim življenjem in s človeško naravo, več škodi kakor koristi. Čemu begati ljudi z vsemi mogočimi varijantami, o katerih treba samemu priznati, da ne gredo! Praktičen in razumen mož kakor je g. ravnatelj Jovan Je postal nepotrpežljiv   pred   koncem   serije teh člankov in je na Uubeznjiv in pri-zanesljiv   način   povedal   včeraj   v »Slovencu«   g. Sušniku,   da Je vse, kar piše, pet krav za en groš, z dru-glmi beseđami, da Je g. Sušnik »samo teoretik«. Ali člankar ni razumel krSčanske dobrohotnosti.   Ali sodba je navzlic temu sklenjena, in razumni Ijudje so na strani g. Jovana. Tudl pri poslancih Je včaslh dobro, če Je urednik neizprosen. Cesto žal ni mo-goče. Škodo potem vzame naše tudl v takem primeru »konsument«.
—  Usneh našega arhitekta.   Pri
konkurenčnem razpisu za poslopje »Prve hrvatske obrtne banke« v Za-erebu. je dobil med tridesetim! konkurenti II. nagrado v znesku 15.000 kron nadzornik juž. železnice v Ljub-Hani, arhitekt g. Josio Costaperaria, soprog na5e odlične koncertne pev-ke Mire — Costaperaria — Devove.
—   Zdravstveno   stanje mestne občfne fjabljlanske. V času od 11. do 17. t. m. se je rodtlo 35 otrok, 15 do-madnov.   Umrli so: za ošpicaml 2 tajca fti 1 đoma«n. za vratico I ose-ba, za fetiko 3 osebe. za oHnCnico 2 osebi. Oboleli so za ošoicaml 2 tajca, za škrlatico 1, za vratico 1. ift (rižo
.1 oseba.
— VIomL V pođstreSe hi§e Dal-matinova   ulica   Št 10 te Mio pred dnevi ponoći vlomlieno. Neznsmi sto-rflef so odnesi! dr. I. V. za 26.000 K razne, tam shranfene moške in ženske obleke. — Vlomlieno ie bHo v Ceviiarsko delavnico čevllarja Josipa Sajovica na dvoriiču Mal'če-vega hotela. Odnesll so mu podptate, en par novih, rumenih In več parov starih, v popravilo teroCenflt čevOev.
*- Sentpetarsfra ftmfca ta «•• Ika tutdnifBtea sir. CM. oreloži Jar-ievanje na fhibUasškem sradtt na ne-1
r đotoOm C«; ——— ■———- 4-
1^- Odborova ada društva Joffo-itoraniUi movimurtvr se vrši v soboto 24. t tiL ob 15. v uredniških prostorih »Sh>v. Naroda«. — Važno! VfJl____________________________
KttHnra.
Ripertolr kraUevskega tloTmskeri EfrdMtiU* v LtnbllamL Opera: 23. aprila Faust Abonement C petek. 24. aprila Žoosler Abonement D sobota. 25. aprila Rtgofeto. Izven abonernenta nedclja. 26. aprffa zaprto ponedeilek.
OtodalHklin abonetttdkn. Ker se z%. abonenti nf*o odzvali proSnJi uprave glede •oonementa prosi se ponovno, da do 25. t m. podali'ajo a)f pa nd^aželo abonement V nasprotnem slučaju bo uprava prisiljena dotične sedeže brez ozira prodati, ter za cventuelne   neugodnosti   n\   odgovorna.
Koncert Trost - Ftedler. Gospa Trost-Pledler se nam le predstavila kot Izborna Llszt-lnterpretlnla. Odlikuje jo krasno raz-vita tehnika ter moč in Jasnost v udaru. Vsled tega JI Je nalbef} konvenira! Liszt, katerega je tuđi največ igrala; ker pa Je Liszt v muzikalnem oziru večjtdel malo In-teresanten In raznoličer, ie bil koncertnf program preče! ne-zanimiv. Da se omenjeni način udara malo prilega nežni Chopinovi muzi, se Je jasno pokazalo v njegovi »Nocturni« in »Baladi«, ki sta po ne-prepričevalni interpretaciji gospe Trost-Pledler prišli ob veljavo. Dosti markant-neJSa umetniška osebnost Je g. Trost Za-igral nam Je s primerno nežnostjo in fineso Novakove »Pfsne" zimnfch noći« in muzikalno več vredno Sukovo »Legendo«. Tu bri-ljiranje s tehniko ni bil glavni in edini na-men, temveč Je prišla Interpretacija na vrsto. Zato obžalujem, da Je odpadla tretja točka (Schurnann: Ljubavni spev. Sauer: Boite a musique), kafti vsaj v prvem delu te točke bi mogla interpretinia pokazati svoje čustvovanje. Lisztov »kJavirski koncert zn. dva klavlrfa v A-duri«, nam Je že od lani znan ln ne reprezentira nič dmge-ga, kot kopico tehničnih težkoč in ovir ter par začetkov sentimentalnih melodij. Bil pa je tehnfčno neoporecno izveden v vseh možnih finesah. Znamenje časa je, da se občinstvo priredltev teh vrst skrbno ogfb-lje; dokaz napol prazna dvorana.   L. M. š.
.Tirasek Aloi'z: Filozofska zgod-ba. Poslovenil V. M. Zalar. Tzdala in založila umetnf^Va propaeanda, V Uubllani. 1020. Str. 182. Cena .... Jiraskova dela so v Slavencih vse premalo znana: a kdor ie čital nje-sr>va velika hi^ton'Čna dela (n. pr. x>F. L. Vek«. >U nas«, »Proti vsem«, »Temno«, »Psohlavd« i. dr.) v ori-jrinalu, mora Jfraska spo^tovati in ljubiti. Med ^Malomestnimi histori-iami« je »Filosofska historie«, prlob-čena i. 1877 v »Kvčtech«. poslednja in najlepša, hkratu eno najboli§ih del, kar j!h ]e naplsal. Jirasek in kar jfh ima Če§ko leposlovie. To je klasična slika češke^a malomestnega življenia tik pred I. 1848. središče pa ji Je Študentovsko živlienie v Lito-mištu in zaključek boii na barikadah v Praffi. Osebe so študentje, njih »ideali«, litom?5kf fflistri in matere, rodoljubi ln rodoljubke, cei venec krasno naslikanih značafev. Jirasek je pesrtfk, umetnik, učeniak, realist; do malenkosti pozna mišJienje, ču-stvovanfe ter tvornosti dobe, ki jo slika nedosežno toolo in doimljivo. Tn malokatero povest je ofrela češka javnost s tolikim navditšenjem kot to, a še danes jo smatraio za biser čes. leposlovja: nedavno je iz-§la v Ottovi založbi v krasotni izdaji In z trmetniškimf ilustracijami. n^^^tis^ov pa le dozive^ že nebroj. »Filozofska zgodba« (ker so njeni innaki vTsoVo?Solci - filozofi) ie, na-klonfla Jirasku popularnost, kakršne uživa le malokaterf pisateli. ki pa se je stonnjevpla z naslednfim! pripo-veđnimi in dramatskimi deli, tako da je danes Alojz Jirasek strtošno visoko spoStovan In cenjen umetnik. Slovenci n^znamo pfp^ove »Pso^lav-cee fn »Laterno«. Zda1 smo dobili to zjarodbo, a ^eleli bi se še »Ve*ka«, »U nas« in »Proti vsem«. Seveda liu-bezntvo^tl in sladkosti čeS. originala n** do<;e^e r*r>ben prevod. Kdor č?ta Jlraskov fp?ik, se zave. da je čeŠVi i+Tfr meri*V. tonel fn za ne^nostl, otrošVe srčkanosti in liubezenske iz-raz:e čudovito boeat lezik. Ako nri-nese »^pška kni^nfea« ITmetni^ke prona*ande ?5e neka! Jiraskovib del, jf ostanemo nvatežnl: seveda dobrih prevodov 3 skrbno ooflfenfm Jezikom   in brez   tiskovnih bib!   —
_________u-«.
SUlilolsfilO.
froferaferatn! odsek Sokola f. T»t)l H f»re<Sftv«n)n, fcf se vt5I v soboto, ?4. t m. ob 20. ar! v dmlhrenem lokalu Tr«r Tmbor 5t 2. Predavt f. L. Piifiar, tiradnlk w>ver-ienfifvt t% soč. fVrbstvo. Tema: Alkohol ta tefo. Dostop le a moSke. Zdravol    k
Tetorađbi Omor Sotohi t Lfnbffanf s* tt5! Tsafcf poneđellefc, sredo bi petek od 8. ćo 10. nre gveCer Prfttorfnff teden se nrfftte * v©*fy» T>rr»ste telovacfae na ?Tx%rt-fiem fir#wf«rn ft. K »Tffrlfe« f>o1»t 4r*av-f»e^» Vo1o«1vorji. PH*f*w na ?tv>ftttf nrostor fmtto «*«« Mtvfi^l. Vf rmdn r>f»ffml!Mi! s ivw*wfl fe*»f♦fm*rfjo. Izdano oć vad. zV>ra. Ve*h*»1« %e bode raCa^fio v*a* iwwnMan. Onoeartanto v«^ hr*** ttfovadce. Ht uHht-«*»f* r#<ft»fi fr teinradbt Iter s« bo piiwi-fttfnht 1t favnffn na^tonom fe one. H bn&o ra fn ♦**»»<rtt*trt nfft»tavl!#f»f. Velf»e tedovnlfi val HL hr#*+ U r»rw?fn tro!, fm vrle vsaM n^ek od pol 1. do pol & ura zveSer. Vad.
Gospodarske ozstL
NaitNbioiotpotfankl VasMk It 7 Ima to-le viebino: 1. Dopustnl trgovsld dobIČek. 2. Ustanovftev »2veze trgovskih gremflev in zadrog za Slovenijo v Ljubljani«. 3. Narodno     gospodarstvo    ln    naSl      dnevnfld
4    Raznoterosti. Potreba centralne organi« zaci je  tugoslovensldh  trgovaca. —    Podr* žavljenje   prog   družbe  Socleta  Veneta.  — Izvoz hmelja s čeikega v meteeu januarjti
.  1920. — Srbsko-čeSka tovama ln rafinerija
j za sladkor. — Sladkoma Industrija na Ce-
Skem.  —    Cemtev    dragocenih    kamenov.
5   Društvene vesti Izkaz društvene posre* dovalnfee.
—   Žlrfna Iz Hrvatske.    Deželna vlada v Zagrebu   je z naredbo i dne   15. aprila, št.  HI.  721   vsfed    težklh    pr eh ran je valnih razmer    prepovedala    izvoz živine  v inozemstvo. Na prošnjo deželne vlade v Za* grebu  ]e  predsedništvo    deželne  vlade  za Sloveni jo    obvestilo vse policijske oblasti, železnlc© in odsek za prehrano,    da se živina,   pripeljana   Iz   Hrvatske,   Slavonije   hi Medžimurja v ?loven!Jo, ne snte fzvažar! y Inozemstvo. Odslel se Iz navedenih pokra-jin sme v Slovenljo uvažati samo živina, ki je potrebna za prehrano prebivalstva % Sloveniji. LDU.
—   Nova  kemlčna   tovarna  na  Čcškeift* V  Prasrl  se  Je  ustanovila  akcijska  družba pod firmo »Praška kemična tovarna« % akcijskim kapitalom 4 milijonov kron,    ki sa razdeli na 10.000 akcij po 4000 K nom.
—   Romunski  gozdovl     obsegalo površina  nad   7  milijonov  hektarjev.  Romimlja more izva2ati nađ 4 mllijone knbifinlh me*» trov lesa na leto.
—   Praga  centralna  tele*raf!c*mi posta« ta med  vzhodom    In zapadom.    Zastopnlkf če?ko-slova?keza   mlnistrstva  so  se  mu dl II pred kratkim v Parizu v zadevi brzojavna službe    med    vzhodom ln zapadom   preko Prase,    ki    bi postala    centralna   postaja, Francoska  vlada  se   strinja  s  Češko-slova-škim  predlogom.     Sedaj   se  pogaja  češkom slovaško   ministrstvo  z   dnigimi  tntereslranj niml državami.
—   Carinski zakon.    Da nstreŽemo po» trebam občinsrva v obče,   posebno pa tt* htevam    trgovskih  in  industrijskih krogov, kakor tuđi  uradnim potrebšCinam, 1© delegacija ministrstva za flnance za Slovenijo In  Istro    v Ljubljani    izdala v slovenskom prevodu  »Carinski  zakon z dne 23. Januar« Ja 1899«, kl je sedaj veljaven za vse ozem-Ije naše države. Ker je v korist občinstva, da se seznani z določili tega zakona, prosim,   naj se prizadetl   krogi   na slovenski prevod  teh  predpfsov blagohotno opozore^ Knjižica  se dobiva pri  delegaciji    mlnistf-*| stva za finance v Ljubljani   po 10 kron sajj izvod. Obenem opozarjam tudl na brošuro; »Seznam predmetov, ki so oproščen! plačan; nja carine ob uvozu v tuzemstvo Iz pogodhi benih držav«. Brošura se dobiva Istotam po 2 K izvod.   Tuđi    se   pripravlja slovenski prevod »Zakona o splošni carinski tarifi $] maksimalnimi  in   minimalnim!    postavkaraf in pravili o tari s carinsko tarifo vred«, kf. iziđe v naikrajiem    času v obsežnl knjlgLj Cena jl bode 40 kron, ter se že sedaj tprw   ' jemajo naročila nanjo.
—   Skninje  Iz podkovstva. V nared^ bi   deželne  vlade   za   Slovenijo,   poverjenf-j štva za kmetijtvo z    dne 29. mare a 1920, Št   461,  se  odpravljajo  dosedanje skuinja iz podkovstva za kovače, k! nlso obisko-: vali pollctnega podkovskega telila ter sb predpisuje  obvezen  obisk  teh   tečajev.  Daj se pa om os oči starejšim nad 24 let ttarlmj kovačem,  dosečl  pravico  do  samostojnegalj tzvTševanja podkovske  obrti se  dovoljujeij za prehodno dobo,   toda   samo v tekočem; letu  1920.  še trikraten rok za skuSnje    Iz podkovstva za one kovaške pomočnike ali kovaške mojstre, kl so starejšl    kakor 24 let,  četudi  se  nlso udelcževali  podkovske-' ga   tečaja.   Vendar pa je k prelzktišnjl pripustiti kovače, kl so stare ja kakor 26 lef le tedaj, če so s! najmanj 14 dni s praktičnim ve^banjetn   na   kaki podkovsk! goli h> popolnili  znanje  In  tarnkaj  dobili  tudl teo-retičen pouk o podkovstvu, za kovače med 24. in 26. letom   pa se doloCa   30cbievno vežbanje na pođkovski Soli. Te skuSnje tt bodo vršile na državni    podkovskl soli r' LJuMfani koncem junlja,  septembra  In  decembra. Vsl oni nad 24 let stari kovači, kf žele napraviti skušnjo    na    drž. podkovskl soli v Ljubljani,   se   pozivalo,   da vposijel« nafkasneje do 20. majo lt20 vodstvu   dri podkovske Sofe v Ljubljani svoje prljave; ki nai i im prilože rojstni ta krstnl list te* učno  spričevalo,    da se  jlm    doloČl    dan vstopa  v  praktično vežbanje.  — Vodstvo državne nodkovske Iole v LJablfent
—   Izvoz pšenice Iz Argentfnlje. LDU Bnenos  AIres,    14. aprila.   (Dun. kor. ur — Ha vas.) Poljedeiski minister demantira vest, da Je vlada baje sklenlla, prepre-Cltl Izvoz plefllce. Vlada bi se bavila s tem vpralanjem, ako bi koncem Junija meseCni izvoz dosegel tri milijone ton. Kajti poteci bi bilo pac* previ dno odrediti omejitve.
—  Kompenzadfska pogodba med  Ar-, strflo ln Poljsko. S 1. aprilom Jt stopila * veljavo    nova    kompenzadjska    pogodba; Stara pogodba se likvidira in Ima Avstrija pravico, prelet! Ie neizCrpane kontingent* Posebel se Ie upravil reparmrurnl hi ople-mitilnl promet ter tranzit Poljska ft fart-že, dobavtrl meseCno 12.000 ton premoga, od česar 3000 ton ođpade   na   industrijo* 9000 pa za sploSne potrebe. Dalje trna A<f* strija pravico na 30.000 ton sttrovega ofl« m 200 vagonov Jaje. AvstrUa pa se zave-te  dobaviti   predmete  stvarne  demobfllca^ dle, srne, kose, noljedeiske strole, papir, tovorne avtomoblle, macnezit, Jeklo za le-2liCa Itd. Iz PoljsJre tm doW Avitrfla ttf* pentfn, 1« za noM^tvo. svlnCeno rodo, !•• seno o<rlje, cement fcrmfta tn rorore. De-nam! promet Je prep"*?en prostim đf^tHV xte!1am  ff»*ere««?n*nfv.  PTa^tfe se  v notlsM ln avstrff^i Talafl. PofodS« *e!ta fit leti m^^Acev tn  se    lahko    avtomatiČno    po-dallia.
V «1. ?!*ev:«Vf »S'tt^^ift NmHrt« Je obfavljen ^klep. da strma tfr^dtaffanf mm a davto MJtPmmmJ^
4* *****                                                                                                                    »SLOVENSKI NAROD*, d— U. apciU HM.        tf^JT.^'fefta^^                                                                                *♦*&»%~
£0} v veljavo. V Isti StevtUđ je oB-javtien predlajrani zakon, ki Je bil predložen začasnemu naroduemu predstavništvu  10. aprila 1919.    —
nalnooelSa poroCIla.
2dsnriCaraka ftmfea.
SITUACUSKO POROCILO.
LDU. Ljubljana, 22. anr. Uradno *e poroča: Položaj povzročen po že-lezniški stavki, se je izdatno izbolj-lal .Danes sta na državni železnici kyo2ila po en vlak na Gorenjsko do ^esenic in na Dolenjsko do Bubnjar-ICjbv in po eden v nasprotni smeri. % Južnega kolodvora je šel ob 16.15 psebni vlak brez incidenta v Maribor. Dva vlaka sta se odpeijala in 'dOSpela v Logatec. Mir in javni red ^e V sploSnem ni kalil. Komunistički vodje so včeraj proglasili splošno Stavko, ki se pa danes ni izvedi*. Ražen rudarjev v premogokopnem revirju, ki so že včeraj, kakor iav-jjeno, stopili v tridnevno stavko, de-3fljo vsi obrati. Življenje po Ljubljani in na deželi ima po većini svoje napadno lice. Širša javnost čisto očitao obsoja stavko, posebno ker je v&led nje onemogočen dovoz živil. ^ugoslovanska Strokovna Zveza je razglasila kršcanskemu socialnemu Jđelavstvu, da je proglašena splošna stavka politične narave in da se zalio stavke krščanskosocialna strokovna delavska organizacija pod iiobenim pogojem ne bo udeležila. panes je bil objavljen po lepakih Srazglas vojnega ministrstva, gla-•$om katerega so vsi železničarji, jobvezanci L, II. in III. poziva ter do-islednje odbrane, torej letniki 1870 3o 1902, pozvani na dvomesečno jorožno vajo ,katero morajo nasto-piti najkasneje do jutri 23. t m. zjutraj.
LDU Beograd, 22. aprila. Mini-istrstvo za notranje stvari objavlja: (Ves čas stavke vladata mir in red v vsej deželi, izvzemsi manjše incidente, ki so jih izzvali stavkajoči sami, ker se nočejo javiti na dvomesečno jorožno vajo. Vse policijske oblasti podpirajo vojaške oblasti pri zasle-!dovanju stavkajočih, ki se nišo javili jia vojaške vaje. V mnogih primerih !so se vsi železničarji posameznih postaj sami javili vojaškim oblastim. (Mnogo voditeljev stavkajočih je are-ftranih ter so stavljeni na odgovor v ■ »zmislu § 85 kazenskega zakona radi jtežkih pregreskov, ker se nišo javili fta vojaške vaje in ker so hujskali jostale železničarje, da naj se ne pri-jjavijo. V Sarajevu so se vsi železnJ-icarji prijavili na delo, pri čemer so se opravKili, da tega nlso mogli sto-riti prei, ker so bili terorizirani po svojih voditeljev, ki sedaj sami čutfjo In nvidevajo,   da je stavka skrhana.
LDU Beograd, 22. aprila. Posla-ništvo Nj. Vel. kralja Velike Britanije je dostavilo vsled naredbe Nj. Veličanstva preko ministrstva za zuna-nje stvari kraljestva SHS nastopnl odlok komisije za reparacijo radi objave: Komisija za reparacijo (raz-^delitev neprijateljske tonaže), skli-cujoč se na § 20 dodatka II., 8. dela
versailleske mirovne tMgođbe, kl pravi: »Komisija odreja in sprejema plačila, ki se imajo vršiti z izročltvi-jo overjenih imetij in pravicter vodi pri tem račun o vseh predpisanih in zakonitih interesih alHranih in aso-ciiranih silt adi pa nevtralnih držav in njihovih pripadnikov, naznanja, da bo pričela z razdelitvijo prejšnjih nemških ladij, bodisi 15. junija 1920, ali od tega dne dalje. Vse zahteve, ki bi se hotele staviti na podlagi zgoraj omenjenega čiena z ozirom na kako ladjo, morajo biti sporočene najkasneje do 15. maja 1920 preko vlade na tajništvo pomorskega urada komisije za reparacijo. Buidgvater liouse L. S. W. L. I. Komisija za reparacije se ne more obvezati, da se ozira na zahteve po navedenem dnevu. — Iz oddelenja za izvršitev mednarod-nih pogodb, Belcrrad, 20. aprila.
•    *    •
PONFSRFČENA OFNFP4LNA STAVKA V BEOGRADU.
LDU. Beograd, 22. aprila. Dvodnevna generalna stavka v Beogradu ni uspela, ker dela noleor na novo prijavljenih železničarjev tud! veliko število ćelavcev vseh kate-eorij in strok. Namen, kf se je hotel doseći z razsflasom splošne stavke, je ost?1 br^z usneha.
LDU. Beocrad, 22. aprila. Mini-strstvo za promet objavlia: Na pro-gah želcznišk'h ravnatelistev v Be-ocradn, Suhome* In S»rj»fevu ««» vrSI §1 redeti žf»ie7*i«kt m-oroet. Z heo-eradskeea kolodvora odhaiafo vsak dan v'akf v vseh smereh Ma procrah državne ž**Wnice v Sloveniji se fstotaVo vrš* oromet. Pdfno na jv?n\ ^e'rznicf '<* š~ nromet r»t*eVfri;en. Nf» državni *~i~zn*c! stavicijočfm ni uspelo v+^^tt nrr>rnet, ker odhajajo vlak? v v^-* crnerih.
FFOOR\DSKA ŠTAMPA.
LDU Beocr^đ, 22. aorila. Jutri rsrfčne v Reocradu i7hai"ati »Beo-vrradsVa Štampa« do zeled" »Za$?r^-^»a^kih Novin«. odnosno »P»psse de Pari«5«. k? ho urejena no ^eledti naj-večjih listov.
ZA   KONCFNTPArtfCfrn VLADO,
TOĐ4 POOO.INO! LDU. Beofirrađ. 2?. anrila. BIvsi mfnfstrskf nreHsedn'V Lluha Davido-vič je izročil Ni. kr. Vis. regentu pre-stolonasledniku Aleksandru pismen odgovor Demokratske zajednice, kl pravi, da snrejema opozicija misel koncentracijske vlade samo, ako se-stava nove vlade ne ho noveriena niti Protiču, niti Paš?či». V radikalnih parlamentarnih kro^ih se eovori, da ta apodiktična zahteva izkTJučiiJc možnost snorartima, ker r»arlamen-tama zaednfca trdtio vzt^afa na tem, da mora biti Protfč ali PaSič mhri-strski predsednfk koncentracijske vlade. ITALIJANT V 7VF7T S PUČEM V
SUBOTICI?
LDU. Beograd, 22. aprila. Rimski »TI MessaeJ?em« prina§a v svoj! izdaji od 19. aprila brzojavko Iz Te-mešvara, da je v torontalski žnaaniji (Subotica) izbruhnil upor In da se prebivalstvo protivi |u?roslovenski okurtaciii. V vsei torontalski Žuoaniii
da |e procfafaao otetdno stanje. »B Messasgero« Je prinesel to vest 19. aprila zjntraj, toda upor v Suboticl ie nastal Sele 19. t m. ponoći.
PREISKAVA RADI UPORA V SUBOTICL
LDU. Beocrad. 22. aprila. Pre-iskava radi upora v Subotid izka-suje zelo resne in značiine nspehe. Preiskava kompromitira mnotce visoke uradnlke in prestavnike budimpeštanske vlade. Kaže se, da ie bila vstaja že dalje časa Pripravile-na Iz Budimpešte in sicer pod var-stvom madžarske vlade sameu
NAS PROTEST PROTI
MADŽARSKL
LDU. Beograd, 22. aprila. Z ozirom na to, da so došle madžarske čete s sevemih mej Droti Bački, in z ozirom na uspehe Dredhodne pre-iskave glede vstaje dne 19. t. m. v Subotici, kl oznaČuleio to vstajo kot akcijo z onstran me je, je včeraj kraljevska vlada izdala brzojavno naredbo našim mlsijam pri mirovni konferenci in glavnim zavezniškim silam, v kateri protestira proti takemu postopanju Madžarske in izjavlja, da kraljevska vlada sprem-Ija z ogorčenjem držanje Madžarske in da bo prisiljena odbiti z orožjem vsak napad neprijateljske voiske na naše meje.
PREPOVEDAN KOMUN1ST1ČNI KONGRES V SVICL
LDU. Berlin, 22. aprila. (DKU). Švicarska brzojavka agentura poroča: Za kantonom Waadtom je sedaj tuđi kanton Neuenbere Drepovedal komtinistični kongres, ki naj bi se vr-^il dne 24. in 25. t. m.« ker smotri komunistov nasprotujeio javnem redu.
LDU. Berlin. 22, aorfla. (DKU). Listi poročajo iz Haga: Kakor Javlja •Hollandsche Nieuws Bureau«, poroča urad zveze narodov, da Je Amerika izjavila, da se ne bo udeležila konference v Bruslju. Amerika Je na stališču, da ne more dati nobene fi-nančne pomoči. Prejkone se bodo član! newyorške trgovinske zbornice udeležili konference. Angllja Je izjavlja, da bo poslala zastopnik©.
NEMIRI V ITALUL LDU. Berlin, 22. aprila. DKU. »Freiheit« javlja iz Rima: Dne 21. t. m. je došlo v Padu! med 5000 ka-toliSkimi In prav tolikim številom socialističnih kmetov do srditih spo-padov. pri čemer Je bilo mnogo oseb ranjenih.
LDU. Berlia. 22. aprila. JDKTJ). »Freiheit« javlja iz Rima: Kakor poroča »Epoca«, znaša število stavkajočih v Piemontu 7000. Med njimi se nahaja tuđi mnogo poljedelcev, kl prete. da se odaste zemlje.
Tmistlfea hi sport.
LJabUana«, »Sportaš sv«a«« «t »Nogoifil— podzveu LfobUuM« vabi flane tportnlh klobov in vrljatelie sportt na astanoval občni zbor, Id se vrli v nedtllo, đn* 38. t m. ob 10. uri đopolđne ▼ posvetovalnicl ljubljanske«! magistrat*. Ha občaera xbom bodo referirali gg. đr. Demšar o vplrvn sporta na zdravje In ravnate]] prof. Jng o poinenn  sporta    vooče.    PređjKMvelowB|a
sav HBivfBm sp www9 ▼ aooovok esc w%, w* ■l ob JU ni popnld— ▼ vetaadi hotela IMcnl Prmvlco gtesovaaja tmajo Ie delega. II. ki mJ prt—Mta pooMmHU > seboj.   k
PfihM— šum f prlrtaVtiie.
Fer*e intitr* »Stavec«, Redse pev-•ke vale se vrte odslef vsako sredo ob pol & »večer sa ženski zbor in vsak petek ob a gvečer za mofld tbor. One pevke in perce, kateri 2ate na novo prtstopitl v pev-sU sbor, vabimo da se zglase tekom pri« nodn]ega tedna ob navedenih dneh in času v dmltvenfli prostorih v Nar. domu.     k
Produktivna zadraca £erl]ari«T zi Sloresijo naznania svojim članom prodajo usnja v nedeljo dne 25. aprila ob 9. dopol-dae v običajnih prostorih, Soodnja Siškt št 30. Prodajalo se bo bal to kar Imamo, ker so ne dobi nlkjcr blaga v te] množini, kakor se ga rabi.                                     k
Darila.
Podporaessa druitra fmosk>vaBskIh akademikov ▼ LJobUaai so darovali: g. Ka-literna Ante 5 K; g. Kratky Anton 70 K; g. univ. prof. vis. fin. syct M. Splndler 100 kron; gg. aradnfld SHS žltnega zavoda 700 kron; Podružnica kred. zav. za trgovino in obrt v Ljubljani 50 K; g. Kenda Ivan 50 K; Ljubljanska kreditna banka 2000 K: Splošna prometna banka v Ljubljani 1000 K; Jadranska banka, podružnica v Ljubljani 2000 K in neimenovana 25 K. Iskrena hvala!     k
Polzoedbe.
Ugabila se |e od Gosposke ulice do Zvezde otročja sandala. Ker za najditelja nima nobeiie vrednosti, se prosi, da jo od-da v Oosposkl ulici St 4, pritličje. desno.
Pokradeno |e Mio v nofl od 21. do 22. 1 m. pri čevllarja Sajovicu Iz delavnice pri hotelu Maflčn na dvorUčn, več raznih vrst čevljev In podplatov, v vrednostl 4000 do 5000 K. Ukradeni so bili tudl posamezni črevljl, katere ]e uzmovič gotovo vrgel proC Kdor M )ih naiel se prost, da Hh proti nagradi prinese nazal.
Glavni urednik: Rasto PastosletnlelL
Odfeovornl aredolkt _______BožMar Vodeb.________
Poslano/
(Radi   preldnjenega   poštnega   m   železn*-Hcega prometa sakasnjeno.)
Poslano dr. Ivana Lovrenčiča, odvet-nika v Ljubljani, MikioMčeva cesta, ]e neka] prav značflnega za njega. Ne rečem, da j« to kak dennncijacijskl čin posebne vrste, ali prendartena moderna Častlkraja; pomamo pa take čme v nali občini pod Imenom »apoenčarizem« kot ga Ie pravilno krstU pokojni P ... Ta apnenčarlzem, kl nima seveda s hiib enakega imena v SodraMd nobenega stfka — je neka] po-sebnega in ga naiđem v »Poslanem« dr. Lovreačica v polnl med; čudim se Ie% da kliče Isti na pomoč pristojne oblasti, ozt-roma da hoče nanjo kar direktno vpUvati, kalfi *apnenčarlrmti€ nlso pri srcu oblasti, smetao pa ne — Jnsticna oblast Nekmteri pristaši tega čndnega nauka se Uselljo od tuka), Unđstvo jih ne razorne • • . MorebHl pa so te ide|e v »Poslanem« samo privatno Baziranje dr. LovrenHSa. Ta odvetnfk se namreč obraća ▼ »Poslanen« na pre-prosto »radovedne« ©očinstvo v Sodražfet Govori ie v napre] — o provirijl, ne ome-ni pa, dt |e osi Izven ašofe alfe edmf v
^aflaJK^ss^s)       sVl     <^a     v^bW^mI     ^f^     tf^B^sarfki     š^Sft     vsii^a9SAtfMBs)d^
9 Za vseblno testa sdIssv ie nrednl-Ihro odgovorno. koHkor doloem gaJcoa
esL ssjsjaeviflpae os ssssiei gsj svoevo1 99tfe * do?a*fte« Jlt kg ssoke, kl |o pa nd ssti m sprjTft, tor Je od srne ie dcM ni do-NI Ie pa od 8qsb> Karts Kovača v Ssarru USB psi mot v ssmbi suonBSJi gasjavi #p»
lati v LaHe. <Ce pa |a prejel provizile oa ffoep. Jnllla Macelleta, to pa res ne van.) Ko se Je konua razprodala, je pripovo-doval dr. Lovrenčič — s prosornlm namc-nom — v gostilnl pri Onjldca, slebenenu, kl ga )e hotel poslnUti —. koliko zasite! Pajdigova trgovina pri koruzL po čem s^ je plaćala ttd* dobro vedoč, da se b > dobila dobra duša, kl bo prenesla to nc-rlco na nho orožniStvn, kar se je tudl zgodilo. To dejstvo Čudovito zgovornostl se K* naznanllo svoj čas pristojni oblasti, čeptra. 5c ne odvetniškl zbornici, kar se lahk> zgodi — o tem sem pravil dvema občln-cema, nisem pa nikdar »grozll«, kot se sklicuje on v »Poslanem«. Kar se tiče te i dveh vagonov koruze, kttero sem po nje-govem posredovanja kupu od goep. Ma-rellcta v imemi svofe soproge — na veliku veselje občinstva ter proti toIJI omceijc-nega gosp .odvetnlka, od decembra 191^ trgovke v SodraŽici — je bila ta kontzii plačana 2e dne 29. decembra 1919, pothvata je dva meseca ter dospela dne 24. februar ja 1920 na tukajSnJo postaja
O te] koruzi ne bora dosti govori1, ker ne marara prejudicirati staUSču pri-stolne oblasti, katera edina )e nnravlčena — ne pa »ponuda« te koruze — razsodJti, je - 11 soproga v svoil trgovini isto proda-jala s prevelikim dobičkom, rečem Ie toliko, da je morala biti prodajna cena kai ugodna, ker se je razprodala v 24. urah kar Iz vozov ter so kupci dosegli za 20.00» kron ugodneiSo ceno, kakor če bi jo bili kupili po ceni drugih trgovcev v Sodrajjci.
Ker se tiče pisma, pisanega od mene gosp. Juliju Mazclletu v Oradac — v po-vsem drugem smislu, kot govori gospod dr. Lovrenčič, ga pozivljapm, aal istega ne-mdoma predloži državnemn pravdnBtvu, ozlroma veriznlikenm arada. na katerega se sfcllcttle ter naj to vlogo ie po svoje prlporočL da bo Imela tem slgurnejši uspeh, pozivljara pa tuđi gosp. Mazelleta, da o tem pismu ne molčL Kdor dragim jamo koplje, sam vanjo pade, kalne gospod Mazcllc?!
Mene pusti Ubruh dr. Lovrenčlca onemogle jeze, ki ima seveda dnigačno ozadje, povsem hladnega, vendar če pre-misliuiem, ka] Je podvizal njegov napad na osebo, katere gostoljubnost je dolgo let uživaj, pridem do zaključka, da mora biti vzrok temu vendarle ta preklicana -moka, kajtl da bi se hotel nad menoj osvetiti radi omenjene »groznje« ali radi ne-kesa opomlna Iz davnih časov — Id nima seveda stika z denarnlm vpraSanjem — tega kar verjeti ne morem: tudl ne morem misliti, da me ima na sumu, da sem laz ka] prtpomogel k obsodM njegovega brata radi veriženja, ozlroma tihotapstva konj, kajti sleherni v občini ve, kako ]e do tega prišlo; kakor tudl ne morem verjeti, kot se čuje, da je on UsU l]ubljanski doktor, ki Je lmel po vojn! krasne vofalke konje, kateri konji pa so se nekega lepega dne zraSH v GrostspUem, ie preden Je priilt voiaSka eemlna komisija v Sodražioo • . • kakor nt pr. končno ne morem verjetl, kar se govori, da je v zadnjem casn gosp. dr. Lovrevčič s pasjo barantljo veft zasluzi! kot z zastopnlStvooi raznovrstna obsof«aJh verižnlkov.
Koncno Ie pripooinfmi Govorfl sem s tem »prijateljem« po dolcem času Ie t*> krat, ko ml Je priSeJ o Božicu oeebno v hilo ponudit koruzo, kar ud Je bilo takof žal; ko bt ga pa poznat tako razkriakane* sa, kakor se ]e predstavi! ▼ svojem •Postanem«, bi ran bfl tudl takrat obrnli hrbet
Sodralica, dne tZ. aprila 1920. 2895                         Prao FtjđtaL
anli pmnlatlni pleii se proda.
Ogled od 10. do 12. ure dopoidne. Inuja  Petra trg 2, II. nadstropje  desno.
2881
Jfanaii« f LjilliaBL:^5^,^,
rodbina brez malih otrok. Opravljati Ima konja ter pomagati pri gospodarstvu. Prlmerno za invalide in penzijo-Biste, Naslov v upravništvu Sloven-Ikega Naroda.                                 2880
fmisjMia ea* spretna zanesljiva ku-•PCjInji K. harica, pridno krepko dekle za vsako delo ter dekte k trem ptrokom, mali eno leto, dva večja. VpraSati je: Spedaja Šliks ti, D tove, leranen fetts, ■assreti dri. kotoltera. ______________________________2887
m mm* wt m ;.s
!vesta.   Sprejme  se   tuđi priprosta   za
|en  mesec  ali  stalno,   Ponudbe   pod:
-States seta 38tt"  na upravniStvo Slo
ieoskega Naroda,                           2888
t^BiBna«^^^^^BM^^Hi^v^H^^vH^i^a^^^^Bi^^aM^^^^^^H^^H^^^^v /*_______________________
Prodajo ie
stare pisalne miže, skoraj nove pisalne oman to droge ptesrnJike potrebičine Ogledalo §e Uhko v ponedeliek dopoi-dne pri tvrdki J, 9mšmm v LtmM|«sU,
_________         2882
Knitti2Tiittsi6FNHP\^
boljtem stanju se pioda. Naslov pove Aaoocni zavod Drago Besdjak, Can-karjevo aabreije &                       2892
MPMmtRBIKRlitflilDin
trgovine att podobno. Vajena slovenske hi nesflce korespondence. Položi lahko kavdjo. Dopisi naj te blagovol<jo po* slati na upravnJStvo Slovenskega Naroda pod «ro: Jtafcar «•$•        2898
hiflriUL srsSkSS«
strežnld se ISČeta proti takojlnjemu sprejemu za bolniSnfeo bratovske skladnice v Trbovijah. Prošnje je na-slavljati na bratovsko skladnico v Trbovljah.                                      2875
Lep čebulčck "^fJ5iV
Htrov po K 3 — se dobi v trgovini s semeni tever ft stoaap, LJvBljaaa, Wolfota tt. 12
lel: nuMI unije? ii zMnin
se sprejme pri Kraajski staTiel ireisl ? Ljusljaai. Levstikefa alica lt.      2865
Hntiin n tem £ sr^
VpraSanJa pod .Zutc^ilk Cetklk tvrtk/ 28J7" na upiavnlStvo Slovenske« Ni-roda.                                               2837
I lanenoga I I semena9 I
■  kopiijca aiOi kože I
■    6jorgje Grujič   I
v vdUrasH 47X«5 ca prlpocota
lita tgm i MM-
Cena v tideso ovoju po peeti po pov-
retju K I4-- pri  pofcljatvi   deoarja
aaprejB«h-
mm wm
v Prnlab na Privoznl cesti na vogata desno pri LiobljankH se prostovolfn© proda. Ponndbe sprejema: Pr. Kaadare ? VeMkena, Kerette.                         2819
Splrlt strjon, la s    gorivo,   b
ffcatffa po K 1-50f m deM v sJrofMlU 99AdH|aM9 Usj|». l|afta9 tlaiiburgofja mU S
[Kavo, iall
I  a^^se^a^aissK                 ^^S   W       I
I sr^iH*^A ^i^ft^a^^^^sf     -^s^^ "•      H
I    ttttflSSMa                     «3S^     '       I
I faxpofll)a po vaeai   kraljestva. I
mvege koNane na vagoM: leio* ve deske. materijal (gradja). late-kolje sa vlnogrsde, spsn, oglje ta pto. čsm nsjvtfje etne. Pooadbe pod tlav sVsaar   W*m, ttepejr« (fejteete).
9taWa^akSA^     laaaaM^a^aaJ9k^     ■^^^amf^
£inrSK§ wmomMm nm
IlH^UlflUfltl
bnreitava zetotarcsovsae, da ima nvek u svojim ntagaslnlma svih ovosemal|-sklb proizvoda kao: pmiadsja^ bs)M |s>vsja)|i |ej#asMsaa>i a aaroCtto, ktaans* vaaSt I n starna je liferovati netveče koliane. Adrese sa telegram i BmCevie Ssaec                                             2800
A I 888-30-9
Mili.
Na java! ptostovel|nl sodal dražbi ae
bodo prodate dne taV aprOsi ttM fjs>  8l sjH *es>
v Us*9aet. Ni traafe it 2 po njaem Jnlesa Haahartn eetavliene premifaine hi slceri sobna la JedBaa oprava, tde* sae Ih portdjno P«**^ I*S*«?bleka'
siaoeoeke kspge» pupelal Drocanattsov itJmilmmv 1 prepioga, 1 stator* 1 afal*
ats^oJsTl poika. Red se more ogMan na dan prodaje pol  sve pred dialbo mi   Mcb   mesta.
■Dmml smaBi 1 lkaHam*  mmmH 1•
Najcenejse žarmee.
Opeaarjam«% da *mamo v stari rak«l 150 - vetoe tarmee; katete oddamo aa kansasaimk am laaams) rami, dokler tiaja zaloga* ie po start ond. Obrnite se tedai predao drug|e dralje ptečale, aa ■a*o mdko. 110 m KO - vottne žar-akt. kakof vse ostale valtoae pUdeJo v aajkiajfam Cmm v prodtio. Oglasite
^ ^tmm^:^^^ stf i tvmiki Mm^toM* Usdsašsflssu m^asflBil sslai ShV         9aea
spiosno imsaritvo m poiaganie parketov
Ciril   Primožič
Trnovaki pristan 4,  LJublj«naf
smmmsmm  se prlpoča za vsa v to stroko spadajoča dela*  mmw
Razglas.
CM oteroliM aodnlis v Novam Maltu »atiitaiaiil novi
občni zbor
Prue dolenlshe posojllnlce v MetllRi
•e sklienje na dan S. m«|« 1WO ob Sv mH dopoidu« w nuđnOmo ptefnp
DNEVNI   REDi
1.  Vitina glasov volilne pravice.                                            I
2.  Pravica volilcn J. Nemanjicn glede 4 delefev.
3.  Koliko glasov ae pripozna Leopoldu Weissn?                    I
4.  Koliko glasov se pripozna Otmaijn Staram?                     I
5.  Je li bila pravilno zastopana požarna bramba pri volitvi? I
Malim«, 10. aprila 1920.
_____________Naželstvo.
MMiliiinfebiMitiiiOilMi
liliil A ntt[ u iteiilnike.
nodetov u mavca in dragih pečankih potoeUcin. Proda te vse stapaj (ea Moc) ali tndi pocamesao. Nailov pov« nonv. lista.
i
ZafeMmM dal oteorot— y^«tklKot.lUJr