Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en meneč 1 gld. 40 kr V administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6, poleg „Katoliške Bukvarne". Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I„ 17. Izhaja vsak dau, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne. 171. 7 Ljubljani, v četrtek 30. julija 1891. Letnilt XIX. Gabilo na naročbo. SI. avgustom prične se nova na-ročba na »SLOVENCA", h kateri najuljudneje vabi upravništvo. 3MT" Naročnina razvidi se na glavi lista, a na naročnike, ki se oglašajo, pa ne dopošljejo naročnine, se ne ozira. Kdo seje prepir? vi. V zadnjem članku smo dokazali, da slovenska duhovščina dokazuje pravo svoje rodoljubje v besedi in dejanju. Preostaje nam v prvi vrsti, da v naslednjih člankih pojasnimo svojim čitateljem, osobito onim, ki duhovščini predbacivajo nerodoljubje in brezdomovinstvo, kakšno je pravo rodoljubje, kaj je bilo in je duhovščini vodilo in pravilo za pravo rodoljubje. Domači naši nasprotniki namreč vedno trde, da je narodnost absolutna, najvišja, da moramo narod ljubiti „č e z vse". V tem svojem pojasnjevanju ne bodemo navajali citatov iz »Rimskega Katolika", kateremu naši »naprednjaki" po krivici odrekajo rodoljubje, temveč porabili misli iz »negovorjenih govorov" znanega navdušenega slovenskega rodoljuba, ki z besedo in dejanjem, s spretnim svojim peresom marljivo in neustrašeno dokazuje gorko ljubezen svojo do slovenskega rodu. Pravo rodoljubje ni druzega, kakor posebna vrsta ljubezni do bližnjega, kar je vsakemu kristijanu z a ljubeznijo do Boga najvišja in prva dolžnost. A z besedami in njih pomenom je večkrat taka, kakor z denarjem. Pravi denar ima povsod veljavo, spoznavamo ga po določenih po- dobah iu drugih znamenjih. Kovan denar na pr. pa se ne razločuje samo po znamenjih cene, ampak tudi po snovi, iz katere je kovan. »Cim boljša je snov, tem boljši je denar. A marsikoga je pohlepnost zapeljala, da je denar ponaredil, to je: malo-vredni snovi je dal obliko pravega denarja, da bi ljudi s tem preslepil. Tako kroži pod obliko pravega denarja od človeka do človeka ničvredna tvarina ter prizadene marsikomu veliko škodo." Taka je tudi z besedami. Ce je stvar ali pojem veliko vreden, ima veliko veljavo tudi beseda, ki zaznamuje stvar ali pojem. Ce pa zaznamovana stvar ali pojem izgubi veljavo med ljudmi, izgubi jo tudi beseda. Tako je dandanes pri mnogih z besedo Bog, ki zaznamuje najvišje bitje. Sramujejo se Boga, zato je tudi beseda pri njih ob čast in moč. Nasprotno pa mnogi podtikajo stvarem, dejanjem in pojmom večji pomen, nego so ga vredne, zato pa tudi imajo vedno na jeziku besede, ki jih zaznamujejo. Taka je z besedami omika, napredek, svoboda, blagostanje, narod itd. In kaj velja danes vse za domoljubje? Pod to zastavo se mnogokrat dela narodu velika škoda. Beseda, rodoljubje, ima dandanes jako ozek pomen. Tako je n. pr. velik rodoljub, kdor je vpisan v narodna društva, tam mnogo govori o narodu svojem in njegovih pravicah ter s srdom našteva krivice, katere mu delajo naši nasprotniki. Nasprotno pa ne imenujejo rodoljuba, ki d& mnogo za domače reveže, ki pomaga nesrečnim sorojakom z duševnimi in telesnimi dobrotami. Tak Človek je po današnjem pomenu besede le dober, usmiljen Človek, a ne rodoljub. Torej je beseda rodoljubje izgubila svoj pravi pomen. Vera iu pamet nam pravita, da moramo ljubiti svojega bližnjega, in ta je vsak človek, ker je vsakdo ustvarjen od Boga in ima isti namen, namreč večno izveličanje. Ta nauk je učil naš Izveličar, pravi rodoljub v najlepšem in najvzvišenejšem pomenu besede, ter ga pojasnil v priliki o usmiljenem Samaritanu. Kakor pa je ta nauk resničen in veličasten tako je tudi jasno in naravno, da ne moremo do vseh ljudij imeti jednake ljubezni. Naravni zakon nam veleva, da moramo ljubiti vse ljudi, a ne vse jednako. Tako ne moremo jednako ljubiti tujca, katerega smo videli prvič, kakor prijatelja, katerega poznamo in čislamo že več let. Jednako ne moremo jednako ljubiti mrodov, ki nas tlačijo, kakor sorojake, ki z nami živč v isti nesreči in potrebi. Isti naravni zakon nam veleva, da tudi iz svojega rodu ne moremo vseh jednako ljubiti. Tako smo dolžni večjo ljubezen do sorodnikov, soprog do soproge itd. Isto nam veleva naša vera. Iz tega pa sledi, zakaj moramo imeti večjo ljubezen do svojega rodu, nego do drugih. In pravi vernik tudi ne sme zatajiti ljubezni do naroda, kadar jo more pokazati. To nam izpričuje tudi svetovna zgodovina, dasiravno že od nekdaj očitajo krščanski veri, da je breznarodna ali cel6 proti-narodna, akoravno ni nobenemu narodu jemala rodo-ljubja. Nekdanji Francozi ali Italijani gotovo niso bili slabši rodoljubi, nego so sedanji rogovileži. Odkod je junaški Hofer zajemal ljubezen do domovine? Bil je veren in to ga je unemalo za domovino proti sovražniku. Rodoljubje je torej krščanska dolžnost. Imeti pa mora korenine v srcu in kazati se mora v besedi in dejanju, kar smo že zadnjič omenili. Kdor v srcu ne čuti rodoliubja, ta ga težko kaže v dejanju. Rodoljub hvali svoj rod in njegove vrline, izraža veselje nad njegovo srečo, žalost nad njegovo nesrečo. Kdor zaničuje svoj rod, zaničuje sam sebe. Pravi rodoljub pa tudi pomaga po svojih močeh odvračati nesrečo in žalost od svojega rodil ter z umom in dlanjo dela v prid domovine. Tak rodoljub dela za pravi in stalni napredek svojega naroda. Ko bi naš narod ne napredoval duševno in gmotno, prej ali slej zgubil bi se med drugimi večjimi in močnejšimi. Vsakdo je torej dolžan z vsemi močmi delati za narod v tem dvojnem oziru. Rodoljubje pa tudi veleva, da ne iščemo s v o- LISTEK. Ponočni kralj. Francoski spisal A. de Lamothe. (Dalje.) Vendar se lord temu odločilnemu sklepu ne more takoj udati, ter misli in misli, kako bi odgovarjal doktorju. Iz te zadrege ga reši Pressmann, ki je nenadoma vstopil. A v kakšnem stanu? Desno oko je imel obvezano, lica vsa zatekla, na vratu poznal se je sled peterih modro-rudeče obrobljenih prstov, »Ali vidite, kakovega so me ti roparji naredili?! Nič več ni živeti mej njimi!" »Kaj se vam je zgodilo, Jan?" »Po noči sem jahal skozi gozd v GlengarilTu, kar me od zadaj potegne nekdo na tla, udari z debelo palico po glavi in me jame daviti!" »Ali ga niste spoznali ?" »Kako ga bodem spoznal v noči, tu v deželi, kjer si je ta druhal vsa podobna. Storil sem se mrtvega, da mo je vrag pustil — potem sem se komaj privlekel do hotčla, kjer sem dva dni in dve noči preležtl. Oko je gotovo proč, t plačilo za mojo zvestobo. — Prišel sem vas vprašat, kako boste odslej skrbeli za varnost svojih agentov ?" »Mislim, da bi bilo moje sredstvo najboljše!" oglasi se doktor. »Prav imate," odgovori lord. »Ali ste vsem najemnikom v Malibory poslali listine iztiranja?" »Da, od danes do jutri lahko vso druhal spodite !" odgovori Jan. »Dobro! Zgodi naj se! Povejte in nesite jim moja povelja!" »Precej v jutru bom odšel, če si tudi bolezen nakopljem," de Jan, »prosim, dajte mi par vrstic, da je pokažem redarstvu." Lord zapiše malo besedi na listek in Pressmann odide. Doktor in lord sta obedovala in večerjala skupaj, peljala se skupno na sprehod in igrala šah do ene ure zjutraj. »Za lepi dan se vam zahvaljujem, doktor," rekel je lord odhajajočemu doktorju. „Meni je tudi v popolno veselje!" odgovori mu doktor. . . . Jutro je bilo megleno in oblačno; gost dež vsipal se je neprestano. Naenkrat se zasliši krik v vasi. Iz koč glasijo se jok, prošnje, kletve-- »Vojaki!" vpije Anica, najmlajša sestra slepe Jovanke, katera je na smrt bolna ležala v Tomovi koči. Tom vstane s silnim naporom vseh moči raz svoje ležišče, tava v vežo in sede na hišni prag. Vojaki so bili že v vasi. »Začnimo!" vpije Pressmann. Rabeljni stopijo v prvo kočo in izpodijo iz nje starčka, njega ženo in tri vnuke. Koča je bila le iz vejevja, v hipu je bila narazen. Druga hiša je bila Hadfieldova; bila je prazna. Potegnili so streho raz zidovja, sekali duri in vlomili okna. V tretjej koči bila je nezavestna žena, položili so jo na gnojišče. »Tu je še mrlič," zavpije vojak, „ali naj ga proč spravimo?" »Kaj je?" »Mlado dekletce je." »Prinesi jo vin in položi jo poleg matere, da ne izgubi svoje lastnine!" pristavi porogljivo Pressmann. Kmet, ki je to videl, pobere opeko in jo zažene proti brezbožniku. Kamen zadene konja v glavo in žival se zgrudi na tla. Vojaki planejo nad-nj, podero ga na tla in bi jejo s pestmi. — V trenotju se prikaže vikarij 0'Connor. Skušal je zagovarjati kmete, a Pressmann mu surovo odgovori: »Brigajte se za stvari, ki vas zadevajo, jaz storim svoje 1" jega dobička, če je narodu v škodo, da se nikdo ne poteguje le za svojo osebo, ampak da žrtvuje svojo osebo, svoj dobiček, če je narodu v škodo in nadlogo. Tako so delali celo paganski veliki možje. Vedno pa mora rodoljub skrbeti, da dela za pravo blaginjo naroda, da hodi v dosego dobrega namena po pravi poti in ne po tisti, ki njemu najbolj ugaja. Ni vedno vse dobro in pravo, kar je komu ljubo in drago. Povsod se mora vrl rodoljub ozirati na korist naroda. To je pravo, čisto, nesebično rodoljubje. Ali pa so vsa pota, po katerih hodijo raznoteri rodoljubi, prava in koristna? O tem prihodnjič. Družbe sv. Cirila iu Metoda redna velika skupščina v Kam en i ku dne 23. julija 1891. (Daljo) Nato se uvrsti dolg sprevod ter z vihrajočimi zastavami na čelu stopa za godbo, katera svira narodne koračnice, proti mestu. In tu kak prizor! Hiša za hišo je okrašena z dolgimi zistavami v cesarskih in slovenskih barvah. Velikanska zastava pa vihra z nad stare kilmeniške razvaline na griču, od koder se razlega mogočen strel, da odmeva na sever proti sivim planinam in na jug tija čez rodovitne ravnine. Dolga vrsta udeležencev slednjič dospe čez glavni trg, povsod prijazno pozdravljana, do Fišerjeve restavracije, kjer je kratek odmor za okrepčanje. — II. Krog 10. ure zbero se vsled vsporeda družbeniki i drugi verniki v dekanij sko-župni cerkvi na Šutini k s 1 užbi Božj i. Ker se je bila „Lira" pripravila za slovensko petje, ni bilo slovesne svete maše z leviti, nego č. o. Božidar Muren, katehet kilmeniške ljudske šole, začel je darovati tiho sveto mašo po namenu naše družbe v prospeh slovenskega šolstva. »Lira" je izborno pela, spoznati je bilo, da tu ni kaka produkcija, nego da srce pojoč moli v svetišči Najvišjega. Mej presledki je izvrstno preludiral nadučitelj Janez Cenčič. III. Krog 11. ure se prične v ozališani mestni dvorani, katero je prepustilo slavno županstvo drage volje za ta dan Običajno zborovanje. Zastopnika visoke c. kr. vlade ni bilo navzočenega. Prvomestnik družbi sv. Cirila in Metoda prof. Tomo Zupan, spregovori nekako tako-le: Slavna šesta velika skupščina! Po pravilih je družbi sv. Cirila in Metoda zbrati vsako leto svoje podružine na veliki skupščini. Da budimo s temi svojimi zborovanji vse Slovenstvo, zato zborujemo leto za letom, če le moč, v drugem kraji. Ko se je zvršila tedaj prva velika skupščina v sredotočji Slovenstva, v beli Ljubljani — šli smo drugo leto v primorski Trst, še danes naši družbi poglavitno torišče. Tretje družbeno leto smo se podali na štajarske ravnine, v starodavni Ptuj. Četrtič smo zborovali na višem Gorenskem, ob čudovito lepih bregovih Blejskega jezera. Peto leto nas je zopet Ljubljana sprejela v svoje naročje in šesto leto smo prišli sem v KAmenik, najkrasnejše gorsko mestice na Kranjskem. Priča ste bili, častita gospoda iz vseh slovenskih pokrajin! tega bratovsko-slovesnega sprejema, s kojim nas je odlikovalo pred nekterimi četrtinkami ure sl. starešinstvo domorodnega kameniškega mesta in vsa tukajšnja narodna društva. (Živio! slava!) Vsak nas je bil torej že pred vstopom v to mesto osvedočen, da je s cela jasen pomen naše šolske družbe čast. kameniškim bivalcem. (Dobro 1) Zato so pa tudi — poleg vseh Slovencev — uprav bivalci tega mesta opravičeni nas vprašati z besedo: „Ali je, sosebno še vodstvenemu odboru, stoječemu na čelu naše družbe sv. Cirila in Metoda, isto tako jasna imenitna njegova naloga, kot je nam jasen te družbe vzvišeni pomen?" Moja dolžnost je odgovoriti takemu vprašanju tako-le: „Ob bratomornem narodnem razporu v domovini smo si v odboru družbe sv. Cirila in Metoda prvič znali ohraniti ono neizkaljeno edinost, ki bodi slovenskemu narodu nasproti naš absolutorij; drugič je pa vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda s tako ohranjeno soglasnostjo hotelo biti v izgled in hotelo biti v bodrilo vsemu slovenskemu narodu, čegar s cela kaleidoskopična podoba se mi zdi uprav družba sv. Cirila in Metoda, za versko-slovensko šolstvo delujoča z nerazkrušenimi močmi." (Odobravanje.) Toda, tudi nad nebom naše družbe se pa zbirajo od časa do časa hudourna vremena. A kak je bil vselej taki vihri učinek? Naj temu vprašanju v priliki odgovorim. V k&meniških planinah se časih napravlja k pogubonosnemu blisku in gromu, da žuga poljanam in bregovom. — A, če je milo nebo, takrat ne zrožlji ledena toča, ampak razlije se po gorskih brdovih in po suhih livadah plodunosni dež, živilo meščanu in ratarju. — Na tak isti način je bilo ob hudih urah vselej pri nas. Kadar se je bliskalo nad nami in je pretil družbi vihar, doslednje so se vselej takrat in sicer prav posledicam take nevihte pomnožili med slovenskim narodom naši materijalni prispevki in razširil se je ob enem družbin ugled. Slovenski narod je dal družbi sv. Cirila iu Metoda s takim razsodnim umevanjem našega delovanja ono izpričbo, ki jej je in ki jej ostane ponos: da je namreč naša družba delovala tudi v pretečenem upravnem letu s cela po njegovem srci; da je delovala s cela pravilno isto tako v verskem, kot v avstrijskem ter n&rodnem mišljenji. (Dobro, dobro!) — Zato s srčno zahvalo končujoč vsemu Slovenstvu nasproti priznavam: Slovenski narod je tudi v preteklem našem upravnem letu gojil družbo sv. Cirila in Metoda tako, kot čuva nad svojim ljubljenim detetom mila mati. (Odobravanje, Živio Zupan!) (Dalje sledi.) Politični pregled. V Ljubljani, 30. julija, lotranje dežel«. Mladočeška stranka se ruši. Mladočeški list »Velehrad" bere jako hude levito Mladočehom. Mej drugim pravi, da še nobena politična stranka ni tako hitro prišla na površje in zopet propala, Duhovnik na to odide in uči nesrečne žrtve — potrpežljivosti. Tudi hišico, namenjeno Petru in Zaliki, so razrušili. Dospeli so do Tomove koče. „Včn!" zavpije vojak. Tom se nasloni Zaliki ob roko, poklekne in trikrat poljubi prag svoje koče. Tudi otroci store tako; na to vzame Zalika slepo Jovanko na roki in vsi odidejo. — Dvesto ljudi je bilo brez strehe. — Ko je bilo vse končano, de jim duhovnik:*) »Ljubi otroci, ne pozabimo v trenotju največje sile Gospoda, ki nam je dal življenje — iu ga bo vzel — pojdite z mano!" Dvesto ubogih žrtev tavalo je k cerkvi, nesoč seboj mrliče na rokah. Tu je z ugaslimi očmi molilo litanije in molitve za mrtve. Ko je duhovnik vse pokopal, odmolil zadnje molitve, dejal jim je: »Otroci, čas ločitve je prišel; postava vam ne pripušča, da bi ostali tu ; a milosrčna roka, ki je žal ne poznam, poslala mi je toliko svoto denarja, da vsak izmej vas dobi dva funta kruha in pol šilinga denarja." Ko je bilo to razdeljeno, blagoslovil je je zadnjikrat vikarij; na to so se razšli. Le majhno število ostalo jih je pred oltarjem, kjer je v Zalikinih rokah umirala slepa Jovanka. »Srečni, ki so v Bogu zaspali," d6 duhovnik, »hvalimo Boga!" Zraven mrliča, ki je ležal na vznožju altarnih stopnic, molili so zbrani glasno »Te Deum". Malo ur pozneje taval je Tom, opirajoč se na palico, sredi svojih ljubih, ki so mu iz lastne in Hadfiel-dove družine ostali, po cesti navzgor proti Bantry-u. Prebivalcem sosednih vasi je bilo s kaznijo izti-ranja prepovedano, vsprejeti le jednega izgnanca — le za eno noč.-- V tem je Peter vestno opravljal svoj posel nad-zorovauja v gozdih. Tu je kmalu pozabil nauke in svarila očetova, ker je prejenjal blagodejni vpliv župnika baltimore-skega; udal se je z nova. z večjo silo sovraštvu do nemilega sovražnika. Jan Fire brand in drugi nepoznati udje »sinov noči" so netili v njem strastni ogenj. Poldrugi mesec pozneje de mu Firebrand: »Danes sem dobil pismo iz Bal timore-a; jutri pride Butterflee." »Hvalo Bogu! Gotovo nam bo prinesel sporočil," odgovori Peter. »Želel bi, da bi bile dobre — dasiravno ne moremo kaj dobrega pričakovati iz deželice, koja je pl6n Angležev. (Dalje sledi.) kakor mladočeška. Dokaz onemoglosti je, da neso mogli sprejeti mandatov v delegacije. To pa je bila sama komedija, ker se neso mogli odločiti, ali bi v delegacijah zagovarjali ali pobijali trodržavno zvezo. Fejervarg. Iz Budimpešte prihaja vest, da odstopi ogerski deželnobrambeni minister Fejervary. Spri se je nekda nekaj z drugimi ministri zaradi dogodkov na Eeki in za tem v ogerskem državnem zboru. Vuamje države. Rusija in Francija. Pomen prihoda francoskega brodovja v Kronstadt se po nekaterih listih močno pretirava. Kdor stvari trezno premišlja, že spoznava, da ta shod ne bode imel nobenih posebnih posledic. 2 njim se ni dalje naredil noben korak c ruskofrancoski zvezi. Francoski in ruski listi sicer )išejo, da se je s približanjem Francije in Rusije utrdil evropski mir. To so pa le prazne fraze. Srednjeevropskih .držav itak nobena ne preti miru. Vojna nevarnost preti Evropi le od Francije, ki bi rada zopet pridobila Alzacijo in Lotaringijo, in pa od Rusije, ki bi rada razširila svoje gospodstvo na Bal-can. Defenzivna zveza mej Rusijo in Francijo bila bi brez vsacega smisla, za ofenzivno pa, kakor se :aže, tla neso še ugodna. Srbski kralj v Rusiji. Da bi baš sedaj ne bilo francoskega brodovja v Kronstadtu, bi časo-3 j si gotovo veliko več pozornosti obračali potovanju nladega srbskega kralja po Rusiji. To potovanje ni brez političuega pomena. Povsod kralja nenavadno slovesno vsprejemajo. Jasno se vidi, da bi Rusija rada na svojo stran pridobila Srbijo. Dn6 26. t. m. je kralj bil pri službi božji v Kijevu. Vsa mestna josadka je napravila špalir, ko se je vozil iz carske palače v cerkev sv. Sofije. Zvonili so z velikim zvonom, s katerim zvone samo, kadar je car v Kijevu. Popoldne je kralj ogledal vojake, ki so pod poveljstvom generala Dragomirova defilovali pred njim. Zvečer je bila razsvetljava. Ko se je kralj vozil jo mestu, je igrala godba srbsko himno. Ta nenavadna odlikovanja napravljajo gotovo na kralja iako ugodne vtise, kateri bodo vplivali na njegovo Doznejše politično delovanje. Bolgarija. Bolgarski ministerski predsednik Stambulov je kot knežev zastopnik razpisal volitve za okrajne svete na dan 4. avgusta. Če se bode opozicija teh volitev udeležila, ni znano. Najbrž se je udeleže Radoslavova pristaši, Cankovci pa najbrž ne, ker nemajo nobenih pravih vodij v deželi. Angleški konservativci. Konservativni listi posebno proslavljajo irskega tajnika Bal-fourja. Posebno v zadnjem zasedanju angleškega parlamenta je ta mož postal jako popularen. Pa tudi liberalna glasila pišejo, da je Balfour mož prihodnosti. Posebno njegova irska politika ugaja Angležem. Če so Irci zadovoljni s to politiko, na to se sevčda angleški listi ne ozirajo. Govori se, da bode kmalu Balfour, ki je Salisburyjev sorodnik, postal faktični vodja konservativcev, če tudi ostane Silis-bury po imenu še nadalje vodja, dokler se ne umakne političnemu delovanju. Za angleška konservativce je tudi potrebno, da imajo dobrega vodjo v spodnji zbornici, kjer se bijejo največji politični boji. Salis-bury kot član gorenje zbornice ne more voditi tudi vse politike v spodnji zbornici, v katero po strogih angleških parlamentarnih običajih še vstopa nima, dasi je ministerski predsednik. Volilna reforma v Angliji. Salisbury nove volitve za parlament odlaša, da bi poprej parlament premenil njegovi stranki ugodno volilni red. Vlada bode baj£ predlagala, da se povekša število državnih poslancev na Angleškem, ali pa pomanjša na Irskem in Škotskem, ker se je prebivalstvo poslednja desetletja jako pomnožilo v Angliji, na Škotskem in Irskem pa ne. V poslednji deželi je prebivalstvo celo močno nazadovalo. Vidi se torej, da bodo volilni red premenili le zato, da bi Irci ne imeli več tolikega vpliva v parlamentu. Druga proti Ircem naperjena naredba bode, da nikdo ne bode smel voliti, kdor ne znd čitati in pisati. Na Irskem je pa zaradi neugodnih gmotnih razmer tudi omika precej zaostala in mnogi ljudje ne znajo čitati in pisati. Nadalje se bode določilo, da nikdo ne sme kandidovati v več krajih, in tudi v več okrajih voliti ne sme, naj ima tudi v več okrajih posestva. Ženskam, davek plačujočim, pa se bode dala volilna pravica. Ministerska kriza na Ilolandskem še ni končana, dasi je vlada dala ostavko že pred tremi tedni. Liberalci nemajo v izobilji sposobnih mož za ministerske sedeže. Amsterdamski župan Tienhoven se pogaja v imenu kraljice regentinje t raznimi vodji liberalne stranke o sestavi ministerstva, pa dosedaj brez uspeha. Kraljica želi, da bi nova vlada skušala uvesti občno vojaško službo, mnogi liberalni poslanci pa imajo proti temu pomislike, bojč se, da bi se stranka ne razbila. Izvirni dopisi. Iz Ribnega pri Bledu, 28. julija. Pičle pol ure hoda od prekrasnega Bleda proti jugovzhodu popelje te pot v prijazno vasico Ribno. Že od daleč zagledaš majhno cerkvico, ki ponosno moli zvonik v sinje nebo. Ta hiša božja je zunanje še dokaj čedna, ali notranja oprava je čakala pomoči. Prišel je čas, da se je tudi notranja oprava Bogu v čast in slavo predrugačila. Veliki altar je čisto nov, dva stranska altarja in propovednica je pa prenovljeno. Kdo je neki isti, ki je vse to dal napraviti — morebiti prebivalci duhovnije? Ne! To ui stvar skupnih moči, ampak samo jednega — zopet jeden velikodušen dar plemenite človekoljubkinje blagorodoe gospe Josipiue Hočevar v Krškem. Ona je ista plemenita duša, katera neumorno deluje ua to, človeštvo s pravo kristijansko ljubezuijo osrečiti. Ni se torej čuditi, ako je prebivalstvo v popolnej navdušenosti zaradi tega darila; — staro in mlado slišiš z vsem spoštovanjem ime plemenite dobrotnice izgovarjati, in da še več — vidiš tudi solze hvaležnosti — kar gotovo priča, da je ljudstvo plemenitej gospej za ta velikodušni dar neizmerno hvaležno. Dnč 19. julija pripeljali so faraui altarje iz Radovljice na desetih vozeh. Vozovi, konji vse je bilo v prazničnej obleki. Med gromenjem topičev in zvonjenjem pomikala se je počasi vrsta v3z proti Ribnemu. Prebivalci duhovnije so šli naproti in ko so skupaj prišli, kaj čuješ naenkrat? Jok, glasni jok samega veselja. V nedeljo o sv. Jakobu je blagoslovil altarje preč. gosp. Rszboršek, dekan z Bleda. Nato je sledila slovesna sv. maša z asistenco preč. g. Ažmana, župnika iz Gorij, in preč. g. Berlica iz Bohinjske I Bele. Pri propovedi omenil je preč, gospod dekan velikodušnega daru blagorodne gospe Hočevar ter z ginjenimi besedami faranom naše duhovnije na srce polagal, da naj se vedno tega daru z odkritosrčno hvaležnostjo spominjajo ter v tem božjem hramu očitno v presrčni molitvi za časni in večni blagor dobrotnice prosijo. Moje skromno pero ne more te prelepe slavnosti tako opisati, kakor bi moralo biti; dovoljujem si pa vendar opomniti, da so prebivalci uaše duhovnije najglobokeje hvaležni in da prosijo: Vsega-mogočni naj bi blagovolil plemenito dobrotnico za ta velikodušni dar in sploh za vse dobrote z vsem zemeljskim in nebeškim blagoslovom osrečiti. Šolska razstava c. kr. strokovne šole za umetno vezenje in šivanje čipek v Ljubljani. V slehernem letu, odkar je ustanorljena c. kr. strokovna šola za umetno vezenje in šivanje čipek v Ljubljani, dana nam je bila prilika, da smo posebno zadovoljno poudarjali, oziroma ocenjali prelepe uspehe, kateri so se pojavljali leto za letom na šolski razstavi tega mladega zavoda. Posebno lani, ko je bila prostorna redutna dvorana' pretesna za obilo razstavljene izdelke tako strokovne šole za vezeuje in šivanje čipek, kakor strokovne šole za lesno industrijo, občinstvo nikakor ni moglo prehvaliti tvorov, ki so toliko živo pričali o neumornem trudu učiteljskega zbora in izredni nadarjenosti mladine naše. Letošnja razstava res ni toliko obsežna, ker je razstavila samo jedna šola proizvode, zvršene v ravnokar minolem letu, vendar je resnično vredna, da si jo ogleda vsakdo, kdor količkaj utegne, in vidi na svoje oči, kako strokovna šola za umetno vezenje jn šivanje čipek izvršuje svojo nalogo, kako napreduje od leta do leta. Nikakor nočemo na drobno ocenjati razstavljenih del in nariskov, ker nam bode članek s pričo obširnega gradiva itak obilo narastel pod peresom, nego samo kolikor moči kratko hočemo navesti najvažnejše proizvode te razstave. V prvem letniku, kjer poučuje gspdč. Ivana Po deri, vidimo dvojevrstne tvore, od katerih so jedni namenjeni zgolj šolskemu pouku, drugi pa se ozirajo na raznovrstne potrebe dejanjskega življenja. Na prvih, takpzvanih vzorčnih prtih, vidimo pristno podobo raznovrstnih tehnik, katere so propisane temu učnemu zavodu, pričenši od priproste Holbeinove tehnike do bogate arabske in janinske tehnike. Križevnati in pločasti vbodi, pisane r&e iu vezenine, poleg njih kitasti vbodi in belo-vezeni vzorčni prti, krasno izvršeno tamburiranje, — to vse se razgrinja pred teboj tako nežno, da ne veš, čemu bi se čudil najbolj. Praktičnega pomena ti tvori nimajo, kakor smo že omenili, ali kar najjasneje poučujejo tudi nevežbano ok6, kako se polagoma iz priprostih motivov tvorijo vezenine, visoko dovršene. Drugim proizvodom, zvršenim za različuo rabo, prištevamo zlasti bogato 8 svilo vezene obleke in drugo perilo, takisto svileno vezeno, mimo tega iz- borni odeji, zvršeni v „Filet guipure"-tehniki, raznovrstno namizno platno, nadičeno s pisanimi cveticami in drugimi okraski, posebno pa vzorčni prt, pri katerem vidimo na jedni strani arabsko tehn:ko, na drugi pa zlato vezenje. Tako zvršeni tvori se posebno priporočajo za cerkvene stvari, vidne od dveh stranij. Pozabiti ne smemo pri tej priliki tudi obilega čipkarstva, n. pr. vzorčnih prtov, zrršenih v raznovrstnih tehnikah; dalje vidimo „punto tirato" in „puuto tagliato", „point lace", „filet-guipure", mimo tega čipko za oltarski prt in dokaj čipk v isti tehniki („point lace"), dele jopičev v tehniki „point de Francu", servijete itd., zgolj stvari za praktično rabo. Toliko o prvem letniku. Da se pojavljajo v drugem letniku (učiteljica gospa Marija H lav k a) krasnejša dela za oko, to je seveda umevno samo po sebi. Ne govorimo o dičnih belih vezeninah, ki res posebno ne mičejo priprostega ogledovalca, dasi bi bilo težko oceniti veliki trud in izborno tehniko, katere zahtevajo takšni izdelki, ali uverjeni smo, da se bode vsakdo čudil drugim tehnikam, rekše prtom v janinski in arabski tehniki, prelepim aplikacijam v svili, atlasu in peluche, perzijskemu ii jour-delu ; nič manj pa ga ne bode zanimala sijajna „bordtrie d' Espagne" in obilica rudeče vezenih prtov. Posebno hvalno omenjamo japonskega in kineškega pločastega vezenja, in resnično nam je žal, da se nam ne kažejo bogati prti z zlato vezenino popolnoma dovršeni, ker njih vtisek ni takšen, kakoršen bi bil, da so izdelani do cel*. Izmed razstavljenih tvorov, namonjenih dejanj-skemu življenju, navajamo sosebno prekrasni, belo vezeni žepni robec, izvestuo najlepši proizvod vse razstave, in bogato albo s širokim čipkanim robom. Pozorno smo si ogledali tudi štirioglati rudeče vezeni prt, veliko aplikacijo na suknu, namizni prt s pločastim vbodom, in konečno dve stolni preprogi v arabski tehniki in z aplikacijo, mimo blazinic, zvršanih v različnih tehnikah itd. Celotni vtisek te šolske razstave lepo spopolnu-jejo premnogi, posebno strokovni nariski. Dokaj nadarjenosti nam odkrivajo ti nariski in kažejo izredne uspehe, ako tudi se letos risanje ni poučevalo tako redno, kakor v drugih letih. Ker namreč šolsko vodstvo ni moglo dobiti primerne učiteljske moči za razpisano mesto, moralo se je dosti supli-rati; vendar je upati, da se prihodnje leto odpravi ta nedostatek, kateri je sicer seveda neljub, vendar pa ni imel, kakor nam kažejo vsi nariski, zlih posledic. Tako smo torej opisali šolsko razstavo ; vsakdo, kdor si jo ogleda, najde izvestuo še drugih stvarij, ki mu bodo posebno ugajale poleg gori navedenih. Mi pa smo gledč na dosedanje razstave prepričani že danes, da bode veliki deželni razstavi, katera se pripravlja za prihodnje leto, na posebno diko razstava, katero priredita naši strokovni šoli za lesno industrijo in umetno vezenje v Ljubljani! Dnevne novice. V Ljubljani, dne 30. julija. (Presvetli cesar) se odpelje dnž 19. avgusta iz Išla na Dunaj, kjer ostane do dnč 29. avgusta. Popoldne tega dnč se odpelje z večjim spremstvom z Dunaja v Celje ter se udeleži dnč 30. iu 31. avgusta vojaških vaj v celjski okolici. (Iz Kamnika) se nam piše: V tukajšnjem Prašnikarjevem kopališču nastanil se je zdravnik, ki zdravi po Kneippovi metodi. Tu zdravja iskajočim je v mestu še dosti snažnih in cenih stanovanj na razpolago. Kdor želi o tem kakega pojasnila, naj se obrne na A. K., poste restante, Kamnik. (Umrl) je v Novem Mestu tamošnji odvetnik in bivši deželni poslanec g. dr. Janez Skedl. (Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske.) Od 19. do 25. julija je bilo novorojenih 15, mrtvorojena 2, umrlo jih je 28, in sicer za škarlatico 3, za tifuzom 1, grižo 1, vratico 1, jetiko 8, za različnimi boleznimi 14; od mrtvih je bilo tujcev 8, v zavodih 8. Zbolelo je v tem času 7 oseb za nalezljivimi boleznimi. (Iz \V«Jrishofena) nam piše prijatelj: Od 16. susča t. I. do 28. t. m. je prišlo v Worishofen nad 7300 oseb. Mej drugimi so sedaj tukaj senjiki biskup Posilovič, znani apologet in profesor na vseučilišču v Freiburgu Weiss, profesor dr. Rohling, knez Solms-Braunfels s soprogo, kneginja Fttrsten- berg s sinom, knez Aleks. Bariatinsky s soprogo in hčerjo, vojvoda Pavel Meklenburški itd. Novo Kneippovo kopališče je dovršeno, a načrt poslopja ni bil praktičen, ker ni prostorne čakalnice. Duhovnikov je med gosti do 150. Zadnje tedne je trikrat igrala vojaška godba tudi več avstrijskih komadov, kot: Avstrijsko himno, Radeckijevo koračnico, ,0 du main Oasterreich" itd. Vsi gostje brez razlike naroduosti so burno ploskali, samo naši Madjari ne. Ti vedno odgovarjajo, da so „iz kraljevine madjar-ske". Poslušal sem živahen razgovor med nekim Madjarom in Bavarcem. Madjar je trdil, da ni Avstrijec, temveč le Oger, da Ogri finančno vzdržujejo Avstrijo in Madjari na rokah nosijo ogerske Slovane itd. Na vse te bedarije mu je bavarski duhovnik ostro odgovarjal ter pokazal, da dobro pozna avstrijske razmere. Madjari, katerih je veliko tukaj, sploh najrajši občujejo sami med seboj, sicer pa se jih tudi mi radi ogibljemo zaradi njihove ošabnosti ter občujemo s Cehi in Hrvati. Vreme je zopet prav deževno. Kneipp ima vsak dan predavanja; posluša ga na stotine ljudij. (Časnikarska raca.) „N. Fr. Presse" je pisala minoli ponedeljek, da so se v Kronstadtu pozdrava francoskega brodovja udeležili tudi zastopniki slovanskih listov v Avstriji, med drugimi »Hrvatske", »Slovanskega Sveta", „11 Diritto Croato" itd. Včerajšnja »Edinost" pa piše, da je ta vest zlagana. Ta debela raca, mdni tržaški list, ne bode teknila nasprotnikom avstrijskih Slovanov. Mi dostavimo, da tudi „Slov. Narodu" ne, ki jo je včeraj predložil svojim čitateljem. (Tatvina.) Iz Šmarije se nam poroča: Od mino-lega ponedeljka na torek čez noč imeli smo v naši farni cerkvi neljubega gosta uzmoviča. Priklatil se je v cerkev skozi okno na južni strani, kjer je mrežo odtrgal, steklo zdrobil in potem okno odprl. Kakor smo opazili, mudilo se mu ni posebno. Pred velikim altarjem je odstavil najprcje malo mizo ob kamniti pušici in klečalnik, potem še-le polagoma odtrgal ključavnico od pušice, izpraznil jo, ključavnico in denar odnesel. Potem je pa ob prižnici iz-ruval iz stene drugo pušico, kjer je bil hranjen žrebelj, prinešen iz Rima v spomin na Jezusov žrebelj, s kojim je bil pribit na križ. Marsikdo je v pušico vrgel kak krajcar. G. Uzmovič je pa vse vkup odnesel. Bržkone je imel več truda in skrbi, kakor pa je ugrabil, ker ravno mnogo ni bilo v pušicnh. Odšel je po isti poti, kakor je prišel v cerkev. Dobro bi bilo, da bi merodajni krogi nekoliko bolj gledali na prste premnogim postopačem, ki nas nadlegujejo dan na dan brez vseh potnih pravic, in to nekateri prav krepki korenjaki. (»Zgodovinskega Zbornika") razposlala se je te dni 16. številka, ki ima naslednjo vsebino: Kro-nologična vrsta mekinskih opatinj (spisal Josip Benkovič). — Di plomatari j: 16. Bulla papeža Pija VI., s katero zatare nadškofijo goriško ter povzdigne ljubljansko škofijo v nadškofijo. — Slovstvo: Zgodovina cerkljanske tare. (Nadaljevanje.) (Družbi sv. Cirila in Metoda) piše čast. gosp. župnik pri sv. Lambertu, Anton Brcč: »Pomneč, da sv. Cirila in Metoda najbolje častimo, ako skrbimo po svojih močeh, da se njuno delo nadaljuje, pošiljamo peta k slavni družbi sv. Cirila in Metoda. Šentlambertski častilci sv. Cirila in Metoda." — Bodi dar iz naših gord ostalemu Slovenstvu, vnetemu za vero, cesarja in dom, v b I Ago posnomo. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. (Za učiteljski shod v Pragi) dn6 6. avgusta se delajo velike priprave. G. Lego je načelnik odboru, ki se trudi gostom napraviti prijetno bivanje v Pragi in že razpošilja programe in povabila. Tudi več drugih slavnostij bode v Pragi prihodnje dni Iz Zagreba je naznanjenih nad 30 gg. profesorjev in učiteljev. (Brzovlak v Prago) odide dne 3. avgusta iz Ljubljane. Cene so jako znižaue, in sicer velja vožnja tja in nazaj v II. razreda 26 gld. 60 kr., v III. razredu 15 gld. 80 kr. Za vse je primerno preskrbljeno. V Mariboru bode večerja, na Dunaju zajutrek, v Brnu obed po navadni kolodvorski ceni. Vlak vozi skozi najlepša mesta in kraje, a vse presega zlata Praga s krasno razstavo, ki zanima trgovca, obrtnika, rokodelca in poljedelca. Naj nihče ne zamudi te ugodue prilike in se pridruži pri tej priliki. Vozni listki in vsa pojasnila se dobivajo v pisarni g. J. Paulina v Ljubljani. (Nesreča.) Šestnajstletni pastir Valentin Zidar iz Lazov pri Gorjah je na Kleku pasel ovce pod- homske vasi. Dne 22. t. ra. so ga pogrešili, dne 25. t. ra. pa našli mrtvega v nekem prepadu. Telegrami. Praga, 20. julija. „Hlas Naroda" pro-testuje proti mladočeški koketeriji s politiko Vašaty-jevo, ki moro lo škoditi praški razstavi in naroda. Pariz, 29. julija. Pogreb ponesrečencev na kolodvoru St. Mande jo bil danes jako slovesen. Šestnajst voz jo peljalo mrliče. Velika množica, med njimi delavski minister, udeležila se jo pogreba. Predsednik Carnot in notranji minister sta poslala zastopnika. London, 30. julija. Pri dineju v Man-sion-House je rekel Salisbury, da ne pozna nobenega časa, ko bi vnanja politika imela manj ovir in evropska politika večji mir, kakor je sedaj. Govornik jo naglašal hitri razvoj Bolgarije in Egipta. Napovedani prihod francoskega brodovja v Portsmouth je nov in pomenljiv dokaz za miroljubje Francije. Zavezniki Anglije so tisti, ki hočejo mir in sedanjo razdelitev dežel. gf Piccoli ieva tinktura za želodec afcŠ" je mehko, toda ob enem uplivno, delovanje pre- "SSUt Sta" bavnih organov vrejajoče sredstvo, ki krepi želodec, "SIS kakor tudi pospešuje telesno odpretje. — Cena Zkr steklenici 10 kr. (300-148) T£tt Umrli so: 27. julija. Prane Jeišek, sprevodnikov sin, 16 inesceov, Dunajska eesta 7, davica. — Frančiška Jenko, gostija, 45 let, Kurja Vas 7, jetika. — Franc Iliti, krojačev sin, 3 mesece, Karolinška cesta 11, katar v črevih. 28. julija. Franc Luknis, kleparjev sin, leta, Stro-liško ulice 11, pyaemie. — Valentin Jamar, kolar, 26 let, Kravja dolina 11, kap. Vremensko sporočilo. Tržne cene v Ljubljani dne 29. julija. i • kr. gj. | k r7| Pšenica, hktl. . . . 7 46 Špeh povojen, kgr. . — 64 Rež, n ... 5 52 Surovo maslo, „ — 72 Ječmen, ,, ... 3 41 Jajce, jedno „ — 21 Oves, M ... 3 9 Mleko, liter .... — 8| Ajda. . n ... 5 4 Goveje meso, kgr. . — 60 Proso, n . . 1 . 5 52 Telečje „ „ . — 54] Koruza, n ... 5 50 Svinjsko „ „ . — 62 Krompir, n ... 2 50 Koštrunovo „ „ . — 40 Leča, n ... 10 — Pišanec..... — 35 Grah, n . • • . 9 — — 16 Fižol, n ... 9 — Seno, 100 kgr. . . 1 60 Maslo, kgr. . .— SO Slama, „ „ . i 2 14 Mast, n • — 68 Drva trda, 4 Q mtr. 6 40 Špeh svež i n — 60 „ mehka. „ „ 4 20 a a O Cas Stanje Veler i Vreme s* O k, .a S s 5S-* - -g