Leto IV., štev, 140 FoJfflfita V L*ub!fan!, sobota dne 16. junija 1923 Posamezna ftev. stane 1 Din latiajm ca 4 zjutraj. Stane mesečno 12-50 Din za inoaemstvo 25*— , •eobvezno Oglar, po tarifu Uredništvo; Miklošičeva cesta št. 16/1 Telefon ftt 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravništvo: LJubljana, Prešernova al. št 54, Telet it 36. Podružnice: liariiior. Barvarska, ni. L TeL št. 22. Celje, Aleksandrov* e. Račun pri pošta, čekor. xavoda štev. 11.842. Ljubljana, 15. junija. [ Aleksander Stambolijski je mrtev.: nrt t r—2 Ni dvoma, da je padel od morilčeve roke, in jasno je. kdo je pravi morilec. Današnji bolgarski vjastodržci pač menijo, da je to najenostavnejši način, kako se likvidirajo notranji problemi. Sedaj ne more bit! več govora o dveh vladah na Bolgarskem, predstavi tel j in nositelj zakonitega, ustavnega režima je moral demisijoni-rati za vedno. Oddahnili so si kralj Boris, Todor Aleksandrov in gospod Cankov, svetu pa cinično sporočajo, da jim je žal »nenadne* smrti gospoda Stambolijskega. in obljubljajo »strogo preiskavo*. Stambolijski je predstavljal izrazito smer v notranji in zunanji politiki Bolgarije. Na znotraj pomeni njegova doba absolutno gospostvo agrarne stranke, torej izrazito razredno politično orijentacijo. Njegova stranka je sicer že stara, saj se ie začela že davno pred katastrofam' svetovne vojne in je že takrat propagirala politiko neizprosne razredne borbe, razrednega gospostva kmeta nad celokupno državo. Dočim pa se je pred vojno le polagoma širila, jo je popolni zlom Bolgarije v svetovni vojni mahoma spravil na vrhunec moči. Stambolijski, neizprosni protivnib politike kralja Ferdinanda v 1. 1915.—1018., jo je vodil od zmage do zmage. Po katastrofi leta 1918. je Stambo-tijsti vstopil v vlado, leta 1919. je postal ministrski predsednik, leta 1920. je sestavil homogeni kmečki kabinet. Sedaj je Stambolijski realiziral teze o razrednem gospostvu kmeta. Znani so njegovi zakoni o splošni delavni dolžnosti, kateri je podredil vse moške v najboljših letih na korist državni Sfamfoolifski ubil PREDAL SE JE VLADNIM ČETAM, PA SO GA UMORILI. — BOL-CARSKA VLADA »OBŽALUJE. IN OBLJUBLJA »NAJSTROŽJO PRE IS KAV O*. Sofija, 15. junija, r. Uradno se naznanja, da Je bivši ministrski predsednik Stambolijski včeraj ob 3. popoldne v bližini Slavovlce padel. Po sporočilu notranjega ministra so ga dohitele vladne čete preteklo noč pri Golaku in ga obkolile. Stambolijski je nato ob 7. zjutraj ponudil kapitulacijo. Komandant vladnih čet je odredil, da se Stambolijski privede v Slavovico. Ob 3. popoldne so ga odpeljali v avtomobilu iz Vetrene proti Tatar-Pasardžiku. Pri prehodu skozi Tatar-Pasardžik pa je prišlo do velikih demonstracij. Kmetje so napadli vladne čete. Razvila se je borba, v kateri se je Stambolijske-mu posrečilo pobegniti. Za njim so hiteli oficirji, ki so ga obkolili ia ubili. Sofija, 15. junija, s. Uradno brzojavna dimpešte so poslali vladi brzojavne čestitke. STAMBOLIJSKI J3VT Beograd, 15. junija, p. Pozno zvečer ]e vlada dobila od našega poslanika v Solili sporočilo, da le netočna vest, da bi bil Stambolilski ubit, temveč da se mu le posrečilo vbežati, ter da se le za njim uvedlo preganjanle. »Pravda* poroča iz Dževdželije, da je bil Stambolijski ujet v sdu Sestrenu v trenotku, ko Je hotel zbežati v Grčijo. Ta vest je bila inadno poslana v Beograd tn v Atene. Caribrod, 15. junija, p. Danes popoldne je sofijska vlada izdala tri različna poročila o Stambolijskem: 1. da je bil ujet, 2. da Je padel, 3. da je utekel v inozemstvo. Splošno pa vlada prepričanje, da Je resnična vest, da je bil Stambolijski ubit od rezervnih oficirjev, ki so ga agentura slika smrt A. Stambolijskega. . . . tako le: «Stambolijski je bil včeraj ob vceraj ujen- 7. uri zjutraj ujet Obrnil se je na ko- KAJ JE S FERDINANDOVIM PO-mandanta vladnih čet z izjavo, da se ho- VRATKOM? če udatl Ob 3. uri popoldne so ga od- Dunaj, 15. junija j. Tukajšnji bolgar-peljall v avtomobilu Iz Vetrena v Tatar ; cpravnik pošlo* dr. Stojlov je izjar pazardžika Množica ga je hotela linčati,. vy va§emll dopisniku, da so vse vesti o povratku Radoslavova in carja Ferdinanda v Bolgarijo neosnovane. O 'vesteh, da zahteva Mala antanta upostavi-tev kontrolne komisije v Bolgariji je izjavil da bi značila taka zahtsva novo svetovno vojno. Vsekakoi pa* bi Bolgarija pozdravljala, če bi se Jugoslavija končno prepričala, da Bolgarija ni pod-vzela nobenih vojnih ukrepov. vsled česar ga je poveljnik, da se izogne incidentom, dal odvesti v Slavovico. Na potu so ga oboroženi seljaki napadli, pri čemer se mu je posrečilo utečl Na povelje, da naj se ga zasleduje in privede v Sofijo, je nastalo streljanje, v katerem je padeL Vlada obžaluje, kar »e je zgodilo, ln bo uvedla strogo preiskavo*. Caribrod, 15. junija, d. Semkaj dospe- skupnosti. _ Njegova borba zoper ko- zaujujeio, da je bil boj, v ka- mumste, ki jo je v poslednji dobi vršil! terem je padel Stambolijski umetno nran na zelo nenavaden, a za o tem bolj: •■ Poveljniki vladnih čet so Imeli efekten nacm, je imeia istotako jako j , , - , . „, . . .,„ , dobre uspehe. Zasovražil se je tudi da ^istrskega predsednika ni- med prosvetnimi krosi, zlasti takrat,! k,akor z,v;eSa "e ^f1«0 v S°1,,°- Ta ko jc vpeljal v književnost novi, eno- ukaz 66 1« to4uo hvršlL stavnejši pravopis, ki pa ga je mogel uveljaviti le z železno pestjo, zoper najhujši odpor sofijsko univerze. Cela vrsta zakonov soeijalno - gospodarske oarave priča, kako jp njegova trmasta glava hotela iz Bolgarije napraviti preprosto, enostavno državo kmeta, samo kmeta. Prav takega karakterja je bila Stambolijskega, vnanja politika. Viso-koleteče misli o hegemoniji Bolgarije aa Balkanu so ostale pokopane z režimom Ferdinanda; težnje po deželah •-Velike Bolgarije* niso imele prostora v politični ideologiji kmetske države. Stambolijski pa je jasno uvidel, da je položaj na Balkanu tak, da se mora Bolgarija odreči svojih ekspan-zivnih ambicij. Vse tri balkanske sosede bi morale biti premagane, preduo bi bilo mogoče uresničiti aspiracije na Dobrudžo, Trakijo in Makedonijo. Zato je pametneje, spoznati pravočasno obseg dosegljivega in po tem uravnati politično smer. On je tedaj bržkone resnično resigninl na našo Makedonijo in upa: menda na tej podlagi doseči eventualne drugačne koristi, predvsem pa mir absolutno mir, da se lahko kmet posveti svojemu domačemu delu. Izven dvoma je, da. je z nasilno sartjo Stambohjskega v srce zadeta pjegova stranka in da je agrarnega režima v Bolgariji definitivno konec. Stambolijskega dob-i v bolgarski vna-pji in notranji politiki je likvidirana. V vseh premaganih državah Evrope je po debaklu boljševizem visoko dvignil glavo. Takrat, ko je bila po-iloba, da bodo rdeče armade postale gospodar Evrope, pa je Stambolijski komunistom vzel veter z jader in ga vjel za svojo zeleno ladjo. Njegovega uspeha precejšen vsekakor bistven "del nam je smatrati kot izraz boljše-viškega svetovnega razpoloženja Danes pa se nahajamo v Evropi Ze floboko v epohi protiboljševiške reakcije. Politična restavracija evropske javnosti v smeri na desno je napredovala že jako daleč, o čemer pričajo pojavi v vseh državah Sedaj je nastopila reakcija tudi v Bolgariji in velik del uspeha revolucije izvira iz te razvojne črte. Drug znak sedanjega političnega ?azToja v Evropi je povratek k nadjo-tialismu. Skoro pri vseh evropskih narodih, gotovo pa pri onih, ki so se udeležili svetovne vojne, se je nacionalistična borbenost izdatno Vegeaeri-rala in zavzema vedno večje dimenzije. Sedaj je val pljuskni! tudi preko Bolgarije, očividno v najožji zvezi s paralelno usmerjenim nacijonalizm?m Madžarske in Italije; pokopal ie pod Feboj zemljedelce, bi predstavljajo v naciionalnc-m oziru -zmerno smer. V S smrtjo Av Stambolijskega se smatra nadaljnji odpor kmečkih čet za nemogoč. Pristaši novega režima prirejajo v Sollji zmagoslavne maniiestaeije. Pred laškim ln madžarskim poslaništvom je prišlo ponovno do ovaelj. KoburškI agenti razširja- Vznemfrfenfe v parlamentu DEMOKRATI ZAHTEVAJO SKLICANJE TAJNE SEJE NARODNE SKUPŠČINE. Beograd, 15. junija, rp. Odgoditev de« tnarše je vzbudila v parlamentarnih kro« gin veliko razbujenje in najostrejšo kri« tiko. Vladi se očita, da je postopala s vprašanje posl. P ribiče vi ča. Opravičil se je s tem, da nima časa priti v parlament ker je zaporen s sprejemi diplomatov. Popoldne Je povabil na zaupno konfc« skrajno malomarnostjo in lahkomisel«' renco predsednika dem. kluba Davidovi« nostjo. Celo v radikalskem klubu so ; ča in preds. zemljoradnikov Jovanoviča. poslanci ostro grajali postopanje vlade, potem pa je konferiral s Svetozarom ter se zlasti pritoževali, da ne daje ni«1 Pribičevlčem in nato z drjem Korošcem, kakih informacij, ki bi omogočile oricn« I Minister Ninčič je obljubil da bo jutri tacijo o pravcu njene politike. Odgodi« tcv demarše se smatra kot silna blama« ža Pašičeve diplomacije. O vzrokih se mnogo govori in čuje se trditev, da je vlada sklepala prej, preden je bila v so« glasju z zavezniki. odgovoril na Pribičevičcvo interpelacijo. Jutri bo 20 demokratskih poslancev stavilo predlog, da se seja narodne skupščine pretvori v tajno, v kateri na i zunanji minister da točna pojasnila o položaju ter se eventualno tudi vrši de« Nato je bilo prečitano vprašanje poslanca Wilderja (dem.) na predsednika, kaj je storil, da vlada o razvoju dogodkov na Bolgarskem obvesti parlament, ki ima dolžnost in pravico kontrolirati politiko vlade. Predsednik se je opravičeval, češ da poprej še ni izšla iniciativa Berlin, 15. junija s. Listi poročajo i iz poslanskih krogov. (Viharni ugovori s iz Stuttgarta, da je bolgarski razkrali Ferdinand danes zapustil svoje bivališče Minister Ninčič danes ni odgovoril na bat«. Šefa narodne skupščine POMOČ PO TOCl PRIZADETIM. — KAKO VLADA SPOŠTUJE PARLAMENT. Beograd, 15. junija, r. Na današnji: ampak zahteva, da pride minister Ninčič seji skupščine ie predsednik naznanil, da j v narodno skupščino, da jo Informira in je zemljoradniški klub predložil zakonski i da posluša tudi debato. (Ponovno pritrje-predlog o nujni pomoči prizadetim po vanje.) Predsednik obljublja, da bo to toči. Predlog zahteva dovolitev izredne- i zahtevo takoj sporočil vladi. (Klici de-ga kredita iz proračuna za leto 1922-23 mokratov: »Vlada bi bila močnejša akt t v znesku 120 milijonov dinarjev. Pomo- j bi se naslanjaja na narodno skupščino! ci bi bili deležni oni, ki so jim bili vsled j Ali se bojite Sofije!*) toče uničeni posevki in vinogradi. Raz- Skupščina je prešla nato na dnevni delitev uaj bi vršila posebna komisija, red: Podrobna razprava o naknadnih in izrednih kreditih. Najprej je prišel na vrsto oddelek prosvetuega ministrstva. Poslanci Nešič, Cvetkovič in Lazič so kritizirali delo ministra prosvete. Ministe; Trifunovič se je branil, češ, da ni kri\. ker je naslednik Pribičeviča. Trifunovič'i je ostro odgovarjal posl Svetozar Pribičevič, ki je pobijal navedbe minisfr i v kopališču Mergentheim in neopaženo odpotoval. Smer njegovega potovanja je neznana RADOSLAVOV POSLANIK V PRAGi? Praga, 15. junija, j. »Narodni listv* be : ampak ie lojalno preko predsedstva zah-ležijo danes sofijsko vest. da bo imeno- i teval, da vlada ne samo natančno poro- strani demokratov.) Posl Wilder Je opo- in izjavil, da sprejema popolno od;: zoril, da je demokratski ix>slanski klub j v-ornost za svoje delo v ministrstvu. N=-bil pri predsedniku skupščine ic v sredo to Je bil sprejet oddelek ministrstva pr< -in zahteval od vlade natančnega pojas-; svete z 80,000.000 dinarjev. Potem > : nila o razvoju dogodkov na Bolgarskem.; skupščina prešla na oddelek ministrstv i Demokratski klub se ni hotel poslnžiti za vere ter sc ie udeležil debate klen-sredstev, ki mu jili dovoljuje poslovnik, i kalni poslanec Škulj, ki je dolžil posl. Sečerova kot glavnega poročevalca z - van Radosavlov za norega bolgarskega poslanika v Pragi, in se izrekajo proti imenovanju. Listi poudarjajo, da bi bil jo vest, da se vrne kralj Ferdinand, ki moral biti Radoslavov veled krivde na se stalno naseli v Bolgariji, da bi bil : svetovni vojni izročen velesilam in izra-svojemu sinu Borisu svetovalec. Bolgar-1 ža upanje, da bo praška vlada nastopila ski emigranti k Berlina, Dunaja in Bu- i v tem vprašanju zelo energično, Naša deinarša odgodena SENZACIJONALEN PREOKRET V POLITIČNI SITUACIJI. — INTRIGE NASPROTNIKOV, — KONFERENCE IN AVDIJENCE. — »POLOŽAJ JE ZELO RESEN.* ča narodni skupščini, ampak da se infor- lanski budžet, da je namenoma izpust' postavke, ki se tičejo svečeništva v Sit mira tudi o ničnem razpoloženju. (Vihar- veniji. Dr. Sečerov je te navedbe pob; no odobravanje na levici in v centru.), i tal Po kratkem govoru ministra za so. Toda vlada in predsednik narodne skup- i politiko Perica, ki zastopa ministra z j. ščinc na to zahtevo sploh nista očkovo- ' vere, je bil sprejet ta oddelek z vsoi > rila, čeprav so se med tem dogodki v' 7,000.000 dinarjev, sosedni državi razvijali z velikansko na-. Nato je bila seja zaključena in prih- -glico. Posl VVilder izjavlja, da se ne mo-! nja odrejena za jutri ob 8.30. re zadovoljiti z odgovorom predsednika. I - Beograd, 15. junija, rp. Demarša v Sofiji se danes ni izvršila. Vlada je še ponoč' preklicala svoje poslaniku Ra-kiču dane instnikcije ter je o odgodit-vi demarše obvestila zavezniške kabinete. O vzrokih tega senzacionalnega preokreta je Vaš dopisnik izvedel sledeče: Medtem ko je naša vlada oklevala i like antante. ter zamudila dragocene trenutke, soj Danes dopoldne je sprejel minister nasprotniki Jugoslavije izkoristili čas, da preprečijo našo akcijo. Že pred par dnevi je italijanska vlada pritisnila v Parizu, da naj se francoski kabinet iz- reče proti vsakemu nastopu Jugosla- in Grške. vije proti Bolgariji, češ, da so bolgarske homatije izključno notranja zadeva Bolgarije. Iste korake je storila Italija v Londonu. V Parizu Italijani niso uspeli, temveč je Francija slej ko prej odobravala nastop Male antante ter poudarila svojo solidarnost z Jugoslavijo. Anglija pa se je deloma pridružila Italiji. Sinoči sta po seji ministrskega sveta italijanski in angleški poslanik Intervenirala pri ministru Ninčidu. Zastopnik Italije se je izrekel proll vsaki intervenciji, akoravno je Bolgarija kršila neuillyski dogovor. Angleški noslanik sir Young je nasvetoval ministru Ninčlču skrajno ublažitev demarše. Podobni pritiski so se izvršili včeraj zvečer tudi v Pragi, Bukarešti In Atenah. Češkoslovaška je ostala z nami L@cn Silinski t ! faki&a _ Dunaj, 15. junija. 1. Danes je umrl biv- fedsralistev ši avstro-ogrskl skupni finančni minister Beograd, 15. junija, p. Davi sta dospe-Leon Bilinskl ]a 1Z Zagreba dr. Korošec in dr. Spaho * ! Dopoldne sta obiskala Ljubo Jovanovi = Leon Bilinski je potomec stare polj- - ča. Doznavamo, da bodo muslimani in ske plemiške rodbina Rojen je bil leta klerikalci odslej vodili ostro opozicijo. 1846 v Zaleszczvkih v Galiciji, se posve- j >*a sestankih v Zagrebu se je ugotovilo. ... til iuridičnim študijem in bil od leta da se z radikalsko vlado ne more priti godila in da se sedaj vršijo novi raz- 1871 pr0£esor narodnega gospodarstva do sporazuma. Zato je blok sklenil rt«»A — ■ im «* n ri i- 4 rt. -•»«1. a \/a . - ■ . - _ . _ ___^ — _ bo izvajal čim najostrejšo opozicijo m da se bo trudil da še v tem letu izzove s kratkim presledkom pripadal do prevrata. Bil je eden najodlične.iših poli- . tikov konservativne stranke in kot tak ponovno član avstrijske vlade, prvič leta 1895—1897 kot finančni minister v : Badenijevem kabinetu. Ob izbruhu sve- ] popolnoma solidarna. Tudi z Grško vlada popolno soglasje. Rumunija je kolebala. Nesoglasja so sicer odpravljena, vendar so zapustila neprijeten utis. Vsi ti dogodki so povzročili, da je vlada izročitev diplomatske note od- godila in da se sedaj vršijo novi raz- ____ _______ _______ govori z zavezniki in predstavniki Ve-j na h^vski univerzi. Leta 1833 je bil izvoljen v dunajski parlament, ki mu je Ninčič francoskega, angleškega in laškega poslanika, s katerimi je imel daljše razgovore. Vršile so se tudi konference z zastopniki Male antante tem leži druga 6tran razvojne črte v sedanji Bolgariji. Za nas je položaj sedaj razjasnjen. Vemo natančno, e kom imamo opraviti in trezni moramo biti dovolj, da se zavedamo novih opasnosti, ki se kopičijo za našim hrbtim. Italija in Madžarska sta našle novega zaveznika. Čim težavneiša postaja pot naše zunanje politike tem večje mora biti naše notranje edinstvo. Vse sile za narod in državo! To ie naša obramba Opoldne se je vršil v tukajšnjem romunskem poslaništvu sestanek romunskega, češkoslovaškega in grškega poslanika, na katerem se je razpravljalo o odgoditvi izročitve note, ki je bila za Bolgarsko že pripravljena. Po tej konferenci je izjavil eden od diplomatov našemu dopisniku: »Situacija je zelo resna, čvrsto pa se nadejam, da se najde izhod, ki bo odgovarjal upravičenim Interesom naše samoobrambe.* Dopoldne med sejo narodne skupščine se je sestal ministrski svet, ki je razpravljal o novem položaja. Zvečer od 6. do 7. je minister Ninčič poročal kralju. Protest mednarodne komisije. Beograd, 15. junija, p. Po zantevi naše vlade je medzavtzniška komisija v Sofiji pri vladi Cankova vložila protest, ker bolgarske oblasti javno sodelujejo z bati di ti, ki vpada jo na naše ozemlje. nove volitve. Inozemske £»orze 15. junija. CURIH. Berlin 0.0053, Nev/vork 557. tovne vojne je bil skupni avstro.ogrski j London 25.70, Pariz 35-35, Milan 25.80, finančni minister in je kot tak uprav-1 Praga 16.66, Budimpešta 0.075, Bukare* ljal Bosno in Hercegovino. Po prevra- ° J *le *nc Lsš&e intrige Beograd, 15. junija, p. Kakor smo obveščeni, italijanska vlada podpira organizacijo Makedonstvujuščih v Bolgariji in tkzv. Kosovski komitet v Albaniji Italijanski agentje kupujejo na vseh borzah tu je bil tndi v prvi koncentracijski vladi nove Poljske finančni minister, zadnja leta pa se je vsled visoke starosti in bolehnosti umaknil iz javnega živ. Ijenja. Poljaki Izgube z njegovo smrtjo enega svojih najboljših in najsposobnejših politikov. DVANAJSTINE IN POVIŠANJE DAVKOV. Beograd, 15. junija, r. Danes so radikalski člani finančnega odbora imeli z ministrskim predsednikom Pašičem in z ostalimi ministri konferenco, na kateri so razpravljali o povišanju davkov od davčnih doklad in monopolskih taks. Ena dvanajstina znaša po predlogu finančnega ministra okoli 680 milijonov dinarjev. Za temelj proračunske dvanajstine Je sprejeta ena dvanajstina proračuna za 1922-23 in ena dvanajstina od naknadnih in izrednih kreditov. Na konferenci ni prišlo do nobene odločitve. Kmečki poslanci so se uprli povišanju neposrednih davkov, ki bi obremenili seljaštvo. DOGODKI V PORUHRJU. Dortmund, 15. junija s. Danes dopol- bolgarske leve ter se na ta način poja-1 dne bo Francozi zasedli vse kolodvore sniuje velik dvig leva. Te dni se Je mudil i v mestu. Na več drugih kolodvorih so proti vsem nasprotnikom, nn« spn« i? | v Rimu Zija Dibra. poverjenih voditelja i bili železničarji zaprti in so dobili nalog,: Milan 463.25. Praga 299.25, Dunaj 0.14? vseh težav in ooasnosti. Kosovskem komi teta Adh Paše. i prestopilo v francosko slnž' 'BodbnpcKs 1.29. Butare" šta 2.85, Beograd 6.15, Sofija 6.95, Var> šava 0.0075, Dunaj 0.0078625. TRST. Beograd 23.10—23jO, Parir 136.75—137.25, London 99.55—99.80. Nevvvork 21.55—21.65. Curih 386—389. Berlin 0.02—0.0225, Dunaj 0.0^-031. Praga 64.50—65, dinarji 23.10—23j0, do larji 21.50—21.60, carinski franki 81.75 do 82.50. DUNAJ. Beograd 779—781, Berlin 0.63—0.69. Budimpešta 8.20—830, Buka rešta 3-54—3.56, London 327.200 do 327.800, Milan 3276—3284, Newyork 70985—71135, Pariz 4494—4536, Praga 2122—2128, Sofija 919—921, Varšava 0.74 do 0.80, Curih 12735—12765, dolarji 70650—70950, levi 89S—902, lire 3245.5" do 3257.50, dinarji 770—774. PRAGA. Beograd 37.125, Dunaj 4.575. Berlin 3, Rim 154.75, Budimpešta 40 Pariz 215.25, London 153.625, Newyork 33.80, Curih 598.75. BERLIN. Beograd 1172, Dunaj 150.2.'. Budimpešta 11.72, Praga 3972, Pariz 673"> London 493.762. Newyork 107.430.5^ Curih 19.052. LONDON. Beograd 390, Berlin 47000' Newyork 461.25, Milan 99.50, Prag« 154.50, Dunaj 325.000, Sofija 390, Bukarešta 915. NEW York. Beograd 110. Berlin 0.092." Kako se !e branil Glasom zadnjega brzojavnega porodila ki ga je dne 8. junija poslal iz Slavovice ministru notranjih zadev Hristi Stojanovu. je bil Stambolijski, zdi se, prepričan, da zadostuje posadka okoli Slavovice in da ne rabi oja-cenj, ki mu jih je stavljal Stojanov na razpolago. Bivši ministrski predsednik je nasprotno več skrbel za Sofijo kot za sebe. Mislil je, da onih par sto oranžnih gardistov popolnoma zadostuje, da odbije v prvem momentu napad zarotniškib čet. Dogodki okoli Slavovice so 3e razvijali tako - le: Ko je 9. junija zjutraj oddelek 3. konjeniškega polka iz Plov-iiva, po zapovedi vlade iz Sofije, poskusil prodreti v Slavovieo, da vjame Stambolijskega, so se kmetje ljuto uprli in polk je imel znatne izgube. Poveljnik konjenikov je sprevidel, da se ne more polastiti Stambolijskega. Zato se je s svojo četo umaknil in obkolil Slavovieo. Obenem je zahtoval ojačenja iz Sofije. Ali Stambolijski tudi ni stal s pre-križanimi rokami. Njegovi ljudje so odšli takoj v okoliške vasi, da dove-•iejo nove čete »oranžne garde« (kakor se imenuje Stambolijskega kmečka vojska). Dne 9. junija zvečer je bilo v Slavovici zbranih okolu 2000 oranžnih gardistov in Stambolijski je računal, da mu bo mogoče držati se s i-emi četami vse dotlej, dokler ne pridejo pomožne čete iz bolj oddaljenih vasi. Vladine čete so 10. junija zjutraj ■popolnoma obkolile višine okoli Sla-vovioe in postavile topove, došle iz Sofije. Obroč oblegovalcev je postajal vedno ožji. Iz Sofije je prišlo povelje, da mora Stambolijski biti prijet živ. V Stambolijskijevem taboru v Slavovici so pričakovali napad in napravljen je bil obrambni načrt. Da bi svoje ljudi čim bolj privezal na sebe, je določil, da dobi vsak po 500 levov na dan. Direktno poveljstvo nad oranžnimi četami je prevzel Stambolijskiiev rodni brat posl. Vasilij Stambolijski. Stambolijski sam je ostal v vasi in je tam organiziral novodošla ojačenja iz drugih vasi. V prvem naletu 10. junija so pretrpele vladine čete znatne izgube. Kmetje iz Slavovice so se obupno branili in se niso umaknili niti za korak. S pripravnih postojank so tolkli močnejše vladine čete. Poveljnik operacijske vojske nove vlade je sporočil v Sofijo, da z ognjem pušk in strojnic ne bo (osegel uspeha in je zahteval dovoljenje, da sme uporabiti tudi artiljerijo. Dovoljenje je prispelo še istega večera. eZ prve granate in šrapneli so dej-stvovali. Stambolijskijevi ljudje brez :irt!ljerije so se začeli umikati in izbirati boljše pozicije bližje vasi. Topovski ogenj ni prenehal niti ponoči. Gra-uate so padale ne samo na postojanke oranževcev, temveč tudi na hiše v vasi. Stainbolijskijeva vila je bila glavni cilj artiljerije. Dne 11. t. m. so se vladine čete vedi; o bolj približevale vasi, kmetje, ki so imeli znatne izgube, so se pričeli umikati. Zaman jih je Stambolijski hrabril, naj vztrajajo, ker prihaja ojačenje. Morala je znatno padla. Torek je bil za Slavovieo odločilen. Izčrpani in zredčenl so Stambolijskijevi ljudje padali od utrujenosti, medlem ko so vladine čete dobivale sve-ia ojačenja iz Sofije. Prispeli so tudi komitaši z bombami. Odpor v Slavovici se je manjšal pred poldnevom, ko je artiljerija obsula vas z granatami in srapneli. Nekateri oddelki oranžovcev, utrujeni in v strahu pred artiljerijskim ognjem, so se začeli vdajati vladnim šetam. Vasilij Stambolijski je delal obupne napore, da vzdrži moralo svojih ljudi. Hodil je od oddelka do oddelka in pozival na vztrajnost. Pri obhodu je našel tudi smrt: Vasilij Stambolijski je padel v obrambi svojega brata iu njegovega režima. Glas o smrti brata Stambolijskijeve-2a je strašno vplival na oranževce in se pred nočjo so začeli zapuščati pozicije in se razhajati na vse strani. Okolu 1500 ljudi, deloma mrtvih, deloma ranjenih, je ležalo v vasi in njenem obližju. Prišel je tudi za samega Stambolijskega moment, da odloči: ali da pogine, ali da išče rešitev v begu. Od-iočil se je za beg. Pod zaščito prvega mraka se je Stambolijskemu posrečilo zapustiti Slavovieo in dospeti v vas Karaolar. Tu so vlad'ne čete izgubile -!ed za njim. Kmalu se je izvedelo, da je preoblečen v šoferja v spremstvu zvestih oranževcev pobegnil v avtomobilu proti Plovdivu. Blizu Tatar Pasardžika so avtomobil ustavile vladine patrulje. Stambolijskijevi spremljeva'ci so bili aretirani, on sam pa je zopet pobegnil h kmečkim četam, kl so se nahajale v >kolici. Vladine čete so bile v- premoči ter =o kma'u obkolile kmečka krdela. Prišlo je do krvave borbe. Stambolijski je vztrajal do zadnjega. Ko so že vsi njegovi padli, odnosno zbežali, je streljal z revolverjem na bližajoče se mu oficirje ter je'štiri ul il. Obkoljen od vseh strani se je končno moral vdati. Gotovo je vedel, da je smrt neiz ogibna . . .__ Potltttaa tragikomedija (Dopis iz dijaških krogov.) Radikalska partija si je pri nas Iz« brala nov objekt: visokošolsko dijaštvo. «Jutranje Novosti« objavljajo poziv na ustanovitev radikalskega akademskega društva. Sestavil se je pripravljalni od« bor, ki naznanja strmečemu svetu 1.) da je radikalska stranka za »integralno je« dinstvo« naroda in 2.) da je proti »ka» pitalističnemu«, (to je sedanjemu) dru« žabnemu redu, da je socijalistična, da je za socijalizacijo proizvodnih sredstev in za — razredni boj, 3.) da je narodna. Tako trdi v javnem pozivu na dijaštvo glavno glasilo NRS in »Jadranske ban« ' iS ITffreeraVfnft, n* Kater® « fe prte- [X® J* «»v*tfa futfl lep® udelelbe o3j X ffafrntJ «emTjU8a a BrezSSno SmC rUo tudi o likvidaciji pokrajinske uprave v Sarajevu ln spojitvi poedinih pokrajinskih resorjev s centralno vlado. Istotako pridejo na tapet vedno JačJe pojave demokratskega razmaha v Sloveniji kakor tudi značilno dejstvo, da Je Pašič Izrekel zadnji govor uprav kot odgovor na Izvajanja dr. Hohnjeca. Posvetovanja so trajala ves dan in se je posebno živahno udejstvoval dr. Korošec, ki je Iz Beograda prinesel Informacije In svoje utise. Konferenca se Je končala ob sedmih zvečer, izdan pa Je bil nastopni komunike: Predsedniki hrvatskega narodnega zastopstva, slovenskega narodnega zastopstva ter Jugoslovanske muslimanske organizacije so se po predhodnem dogo- ke«. Predpust za to gospodo še ni minil voru sestali ter povodom važnih notra in neki g. Jurkovič, ki je baje tudi član »Orjune«, bo vse to razložil dijakom. Te dni je g. dr. Triller razlagal na načelstveni seji NNS radikalski program precej drugače in zahteval, da se NNS razpusti v korist NRS. Odsek, ki se pe« ča z likvidacio NNS ima sedaj lepo pri« liko, da stopi med najnovejše socijali« ste, to so Pašič, Lukan, Kamcnarovič, Ažman itd. Morda se med dijaki kdo najde, ki povpraša g. Jurkoviča slede« če: kako se strinja z »integralnim jedin« stvom«, da je radikalskn stranka zapre« čila državno ime »Jugoslavija« in sploh o tem jedinstvu govori z zaničljivim iz« razom »jugovina«? Ali ni bilo izigrava« nje velesrbstva proti jugoslovenstvu in I plemensko hujskanje zoper Hrvate in Slovence glavno bojno sredstvo ob mi« nulih volitvah? Ali je narodna ona stranka, ki razpušča Nemcem na ljubo narodna društva, ki je obljubila razpu« stiti slovenski občinkki svet v Kočevju, ki je poklicala v Celje vojake, da ščiti« jo nemške izzivače, ki je sploh dvignila glavo nemštvu na škodo naroda? Kar se pa socijalizma radikalov tiče, naj gre g. Jurkovič predavat g. Pašiču o svojih nazorih, pa naj pazi, da ga ne zapro v blaznico. Sploh je čudno, da more Orjunaš braniti radikalščino. Biti pristaš stranke, ki ubija Orjuno, ki pro« daja Nemcem narodno posest, izdaja slovensko šolstvo klerikalcem, obenem pa iskren Orjunaš, to je tako moralno akrobatstvo, da bi ga g. Jurkovič bolje obdržal zase, kakor da ga prodaja di« jaštvu. Po dejanjih se sodi stranko; biti pristaS stranke, ki v praksi zanika na« rodnost in naprednost, je za narodnega človeka nemogoče, če je — značaj. njih ln zunanjih dogodkov skupno z nekaterimi narodnimi poslanci razpravljali o glavnih načelih in taktičnih aktualnih vprašanjih ter ugotovili, da med njimi obstoja v vsem popolni ln enodušnl sporazum.« Politične beležke -f Kako klerikalci varajo uradni-Šlvo. Pod šitokim naslovom »Energičen nastop Jugoslovanskega kluba za urad-ništvo« poroča četrtkov »Slovenec« kako so klerikalni poslanci intervenirali pri g. Pašiču in g. Stojadinoviču v prilog uradnlšrva In železničarjev. Po tem poročilu so predložili zahtevo kluba, da naj vlada tlim preje» odpomore veliki bedi uradništva. O. Pašič jim je odgovoril, da bo šele potem kaj, ko bo uzakonjen uradniški zakon ler sprejet proračun za leto 1923-24, finančni minister pa je Izjavil, da je stvar odvisna od mišljenja g. Pašiča. »Slovenec« je z intervencijo zelo zadovoljen, pristavlja le: »Od vlade je sedaj odvisno, ali bo držala svojo besedo, ali ne.« Po poročilu »Slovenca« res nI mogoče razbrati v čem obstoja »energičen nastop« klerikalnih poslancev, ali v tem, da so zahtevali od-pomoč »čim preje«, ali v tem, da so se energično priklanjali, ko Jim Je g. Pašič povedal, da vlada sedaj ničesar storiti noče. Od obljub po sprejetju proračuna, ki bo v najugodnejšem slučaju uzakonjen šele pozno v Jeseni, vendar nihče danes ne more boljše živeti. Klerikalna intervencija za uradništvo in železničarje, dasi Je sama na sebi bila akt dolžnosti, kaže kako brez vsakega vpliva ie klerikalna delegacija. Najžalostneiše pri tem je to, da so klerikalci potegnili na sebe vso moč in vso odgovornost za Javne razmere v Sloveniji s tem, da so pomagali Izriniti demokrate Iz vlade ter postali tihi kompanjon samoradikalske vlade, a sedaj lazijo okoli svoje vlade kot berači in niti ne vedo, če bo g. Pašič storjeno obljubo, — četudi Je mala, da manjša biti ne more — držal, ali ne. S takim energičnim nastopom ter uspehom kot so klerikalni poslanci intervenirali pri g. Pašiču, bi lahko nastopili tudi pri njegovem poslužitelju. Efekt bi bil isti. Bilo bi v interesu klerikalnih poslancev, da bi svojih »zaslug« ne obešali v »Slovencu« na veliki zvon. Bi se Jim vsaj ne moglo očitati, da Jim gre le za to, da varajo svoje volilce. -f Konlerenca predsednikov federalističnega bloka. Radlčevo polofici-jozno glasilo »Jutarnji list« prinaša nastopno poročilo: V Zagreb Je dospel dr. Korošec, da prisostvuje konferenci federalističnega bloka, na katero sta že prej dospela dr. Spaho In dr. Behmen iz Sarajeva. Tem posvetovanjem se pripisuje posebna važnost z ozirom na notranji In zunanji položaj. Na njih se bo določila nad Ijna taktika bloka napram vladi, ker po naredbl o zastavah in poslednjih člankih v »Samoupravi« očividno, da beo grajska vlada zapušča tudi ono linijo sporazuma, ki ie bila določena v tako-zvanem Markovem protokolu. Osobita važnost se polaga na vesti o sestanku vseh velikih županov, ki naj bi se tekom t. m. vršil v Beogradu pod predsedstvom notranjega ministra Vujičiča. Na tem sestanku bi se moralo obravnavati vprašanje javne varnosti, toda značilno Je, da SOKOL I.: Vstopnice za javno telo-vadbo in ljudsko zabavo, v nedeljo so se ze pred to konferenco vršile po- naročaite v.„ »Tiskovni zadrugi«! Isebne sele vrhovnih upravnikov iz Bosne Prosveta Ljubljanska drama. Sobota, 16.: 2 X 2 — 5. B. Nedelja, 17.: »Kar hočete«. Izv, Ponedeljek, 18.: 2 X 2 = 5. C, Torek, 19.: 2 X 2 = 5. E. Litiblianska opera. Sobota, 16.: »Zriniskl«. Začetek ob pol 8. A. Nedelja, 17.: »Gorenjski slavček«. Vlogo Franja poje g. Banovec. Začetek ob 8. Izv. Ponedeljek, 18.: »Lulza«. Začetek ob pol 8. D. Mariborsko gledališče. Sobota, 16.: »Prava ljubezen«. C kuponi. Nedelja, 17.: »George Daudin«. Izv. Kuponi. Premljera. Ponedeljek, 18.: »Prava ljubezen«. B. Torek, 19.: »George Daudin«. C. KuponL Zaključna predstava. * Z ljubljanskega gledališča. »Kar hočete«, vesela Shakespearejeva komedija, se uprizori zadnjikrat v tej sezoni jutri v nedeljo. — Isti dan bo zadnja predstava »Gorenjskega slavčka« v tej sezoni Vlogo Franja poje topot prvič gosp. Banovec. Premljera «Petruške» v Zagrebu. Za grebška opera z vnemo pripravlja premi jero znamenitega baleta »Petruška« modernega ruskega komponista Stravinske-ga. S tem doživi mnogo diskutirano delo sploh prfo premijero v centralni Evropi. Premijera se vrši v soboto. Istočasno se na zagrebškem odru prvič upri zori eikovita Balakirjeva plesna legenda »Tamara«. Mariborska Glasbena Matica je imela predvčerajšnjem dobro obiskan letni občni zbor, na katerem je bil izvoljen za predsednika ravnatelj dr. Tominiek. Dosedanji predsednik, skladatelj Oskar Dev je bil izvoljen častnim članom Matice. Obširnejše poročilo o živahnem zboru bomo še prinesli IV. Umetnostna razstava «Kluba Mladih« se otvori v nedeljo dne 17. junija v dvorani »Akademskega doma« poleg hotela »Union« nasproti Klein-maverja. Odprta bo skozi 14 dni od 9. do 12. in od 15. do 18. ure. Ljubljanskega »Gledališkega lista» št 35 prinaša članek »Različne novitete« »Razno« ter kot umetniško prilogo sliko g. J. Zormana, člr.na opere. bratskih društev iz Ljubljane in okoli«1 javno postajo v SlovenljL Po naredbl ce. Odseki, kl vodijo prireditev, imajo ministrstva pošte in telegrafa St. 36.69!! zadnje sestanke in posvetovanja danes od 12. IV. 1933 se bo postavila v Slovo In jutri Poživljamo vse društvene č!a«! ni ji brezžična brzojavna postaja, za kate-ne in vabimo tudi ostale Sokole, da na« ro se nakupi zemljišče v površini oko-Btopijo v nedeljo v slavnostnem kroju, li 10.000 kvadratnih metrov. Žemljic* — Odbor. Sokolsko društvo Ljubjana D po. zivlja vse svoje člane in članice, ki se mora biti oddaljeno od Ljubljane kakih 10 km in mora biti v bližini železnice. Ponudniki naj se zglasijo s kolkovani- nameravajo udeležiti župnega zleta v mi ofertami v treh dneh pri direkciji po-Kamniku dne 28. in 29. t. m., da se za. I ste in telegrafa v Ljubljani kjer so jim nesljivo zglasijo v soboto zvečer od 7. do 8. v telovadnici na realki Zdravo, St>orf Nogometne tekme 17. t. m. v Ljublja« nI. V nedeljo 17. t. m. ob 18. se vrši na igrišču Ilirije trening«tckma med prvima j otvorjena v nedeljo dne 17. junija. Pot na razpolago natančni pogoji za nakup zemljišča. X Najden dežnik. Dne 9. Junija »e je našel v vlaku iz Zagreba v Ljubljano damski dežnik. Dobi se na Ježici št. 28 pri Ljubljani X O rož nova koča na črn! prsti bo Porofa Sokolstvo BRATOM IN SESTRAM 2UPE LJUBLTNA L Sokolstvo, ki kot vsenarodna vzgojna organizacija združuje v svojih vrstah vse stanove in sloje našega naroda, po« laga vedno svojemu narodu javen ra« ■fčun o svojem delovanju na polju teles« ne in nravstvene duševne vzgoje. Vsak« do ima priložnost, da se prepriča sam na sokolskih javnih telovadnih nasto« pih, kako smotreno, kako pravilno se ta vzgoja vrši — vsakdo pa bo tudi vi« del — da vsi goienci Sokolstva, od naj« manjšega naraščaja do zrelega članstva, z veseljem in ponosom vrše svojo so« kolsko nalogo, kajti vodi jih pri vsem dejanju vedno in povsod velika in glo« boka misel Sokolstva. Župa Ljubljana I. polaga letos svoj račun v Kamniku. Bratje in sestre! N« Vidovdan in njemu sledeči dan Petro« pavlovski bodete prihiteli iz vseh kon« cev župne oblasti, da si podamo roke in skupno manifestiramo za vzvišeno našo sokolsko misel in da pokažemo vsem onim, ki jim gre, da je Sokolstvo šc vedno ona neirmagljiva četa borcev za čistost narodne jugosiovenske misli kot je bila vedno — neizprosna in dosled« na od nekdaj. Bratje in sestre! Pridite od pošto jn« skih gozdov, izpod belega Snežnika, Vi čuvarji naše meje: pridite od Kolpe in iz lepe ribniške doline, da se v velikem številu snidemo z brati ln sestrami iz Ljubljane, lz lepega Posavia. v planin« skem, našem Kamniku. Pridite vsi! — Zdravo! — Starešinstvo Sokolske župe Ljubljana L Nedeljskih prireditev Sokola I na Taboru se udeležijo vs! društveni prija« telii in podporniki, da dajo mlajši gene« raciji moralno oporo, da vztrajajo in se pogumno podvržejo velikim zahtevam dela in truda za zgrsdbo bodočega so« ko'skega doma. Naiavili so dalje svoj obisk sokoiski prijatelji in člani iz Za« greba. Maribora in celo Srdita. Pričsko> moštvoma Ilirije in Jadrana. Ob pol 17. do koče je zelo prijetna in lahka ter do-se prične predtekma med juniorji Ilirije bro markirana. in rezervo Slovana. S. K. Ilirija. Danes ob 17JO trening »stare garde«. S. K. Primorje. V nedeljo dne 17. t m. ob pol 10. prcdpoldne sestanek vsega članstva na verandi hotela »Union«. Z ozirom na važnost sestanka je udeležba dolnžnost. Za tem ke vrši sestanek haze« ne Istotam. Tajnik L Rokometna tekma med S. K. Hirijo ln S. K. Primorjem se vrši v nedeljo dne 17. t m. ob 14. uri na igrišču S. K. Pri« morja. S. K. Slovan — Ljubljana gostuje ju« tri 17. t m. v Celju, kjer igra prijatelj« sko tekmo s tamošnjimi »Atletiki«. Sestanek rokometne sekcije S. K. Pri« morja se vrši v nedeljo dne 17. t. m. ob 10. uri dopoldne v šahovski sobi Narod« ne kavarne. Udeležba obvezna. Motoklub »Slovenija«. Za vse udele« žence nedeljske regularitetne tekme se vrši danes obvezen sestanek pri Mraku točno ob 8.15 zvečer. Vodstvo tekme. Obfave X Rezervni častniki bivših bosanskih vojnih formacij se poživljajo, da se udeleže sestanka dne 18. junija ob 8. uri zvečer v steklenem salonu hotela Llovd. Namen sestanka je, da se dogovorimo glede medsebojnih družabnih stikov kakor tudi o event. skupnem izletu. Komur je na izvedbi gornjega programa, naj se sestanka gotovo udeleži X Ljubljanski akademski športni klub priredi v soboto dne 16. junija v vseh prostorih hotela Tivoli »Junijski večer« s prav ličnim sporedom in plesom. Začetek ob pol 10. uri Svira akademski orkester. X Važno za invalide, vdove !n sirote bivajoče v območju ljublj. magistrata. Podružnica udruženja vojnih invalidov v Ljubljani vabi, dri se zanesljivo zglase vsi člani in članice, kl bivajo v ljubj. polit, rajonu, do dne 18. junija v društveni pisami. Št. Peterska vojašnica, vrata 3, glede velevažne zadeve (morebitna podpora). S seboj naj prineso člansko knjižico. Zglase naj se tudi oni. ki zadnji čas članskih knjižio niso prejeli Uradne ure v tem času od 9. do 12. in od 15. do 18. ure. X Za današnji eksperimentalni večer v veliki dvorani »Uniona« je dr. Eugen de Gjm izbral spored, ki obsega najzanimivejše točke z obsežnega polja psi-hizma in psihopatologije z nad vse zanimivimi poskusi iz telepatiie, sugestije, hipnoze itd., kakor tudi iz hipnoze živali. Dr. de Gvn bo tolmačil slovensko in francosko. Predprodaja vstopnic v trafiki v Prešernovi ulici in pri blagajni X V nedeljo zvečer v hotel Tivoli! Na vrtu hotela Tivoli uprizori jutri, v nedeljo ob pol 9. uri zvečer Udruženje ferialnega saveza rusko komedijo »Cenitev«, komičen dogodek v treh dejanjih (Gogolj) v zvezi s prosto zabavo po predstavi Prireditev se vrši pri pogrnjenih mizah; poleg teh so na razpolago gledalcem še posebni sedeži v bližini odra. — Prireditev je namenjena v pr- vi vrsti fonda za ustanovitev kolonije Ljubljana, 15. junija. Zverinska žena. Smrtna obsodba Z današnjo razpravo je bUo zaključeno poletno zasedanje porote. Na za^ tožni klopi je bila 43l9*.na Neža Jane iz Dvorske vasi, ki je dne 13- aprila svojega moža Janeza umorila na besti-jalen način. Obtoženka je popolnoma pokvarjena ženska, ki se je posebna odlikovala v tem, da je brutalno na. stopala proti vsakomur, ki ji je le količkaj oporekal. Tako je tudi dne 30. marca v Dvorski vasi udarila Elizabeto Valjavec s pestjo tako močno po glavi in ustih, da ji je izbila zob, Potek tega žalostnega dogodka pa ie sledeči: Janez Jane, posestnik is Dvorske vasi, se je pred 18 leti oženil z obtoženko. Od tedaj naprej ni bila več miru v hiši. Zena se je na vsak način hotela polastiti posestva. Kritičnega dne je prišel njen mož okoli 20. ure domov ter kreg*' otroke. Ko je obtoženka to slišala, se je zadria nad njim, naj pusti otroke pri miru. Mož je nato odšel iz hiše. toda v tem trenutku je ona zaprla obe vrati, ki vodita v hišo, z zapahom. Ne dolgo nato pa je Janez pričel razbijati s sekiro po zadnjih vratih ter tam odlomil deska in vdrl v hišo Obtoženka ga je nato pahnila skozi vrata in pričela neusmiljeno udrihati s težko sekiro po glavi in vratu. Zadala mu je deset težkifc ran in se je mož takoj zgrudi! nrtev na tla Ko je videla, da je mož že mrtev, je odprla vrata, prišla na dvori* šče ter hladnokrvno za vpila: »Zdaj pa naj le pride, kdor hoče pričati!« Nato je brez vsakega razburjenja zaužila i otroci večerjo, se umila in odšla k ecx sednji Mariji Napret kateri je poka* zala krvavo sekiro z besedami: »18 le? sem bila v ječi, pa naj bom še deset Crknil je!« Obtoženka j© tudi svoj« otroke hujskals proti očetu. Pri razpravi je bilo zaslišanih mnogo prič, kf so natančno opisale strahoviti dogodek v smislu obtožnice. Neža Jane, kl je v preiskovalnem zaporu odkrito priznala svoje dejanje, pri razpravi ni kazala niti najmanjšega kesa in je dosledno zanikala vse kar je govorilo pioti njej. Zanimivo pa je, da se je prav dobro spominjala onih okolnosti ki so bile njej v pri i. Porotniki so z 10 proti 2 glasoma potrdili vprašanje glede umora, naka? je bila Neža Jane obsojena v smrt na vešalih. Maribor, 15. junija. Posledica malenkostnega spora. Dne 26. novembra je v gostilni Ivana Fona pri Sv. Miklavžu pri Mariboru popivalo več fantov, med njimi tudi Franc Vezjak in Franc Zalokar. Fantje so nekoliko doore volje zapustili gostilno in prepevali po cestL Vezjak in Zalokar pa sta se kmalu nato sprla, ker mu slednji ni hotel dati roke v slovo. V medsebojnem spopadu je Vezjak končno sunil Zalokarja z nožem v desno oko, katero je slednji pri tem izgubil. Vezjak je bil oproščen hudodelstva težke telesne poškodbe ia Ferialnega saveza v Bohinjski Bistrici za revne in bolne dijake. Z ozirom na je obsojen le na šest tednov za.po< ftnSrftfiplni nflTnpn ce nrpnbrAila hvaležnn_____a:___ril- .. dobrodelni namen se preplačila hvaležno sprejemajo. DijaStvu naklonjeno občinstvo in dijaštvo samo se uljudno vabi, da poseti prireditev v obilnem številu. V slučaju slabega vremena ee vrši predstava v dvorani. Vstopnina za osebo 8, za dijake 4 Din. Blagajna se odpre ob 7. uri — Odbor. X Razstava šolskih risb. V soboto dne 16. junija se otvori ob 10. uri v telovadnici Tehniške srednje šole razstava figuralnih in ornamentalnih šolskih tisb ter kiparskih dei Razstavljena bodo de-i la kiparskega oddelka in ženske obrtr ne šole. Istotako bodo razstavljena dela iz teča.ia za opremo knjig na umetniški šoli »Probud3«. Razstava bo odprta od 9. do 12. in od 14. do 18. ure ter se zaključi v pondeljek dne 18. junija ob 18. uri. Vstop brezplačen. X Razpis zgradbe izmenjevalnega ra radi nasilja v pijanosti. Uboj. Franc Družavec, posestnik v Spodnji Senarski, je živel s svojo ženo dolgo let v srečnem zakonu. Zadnji dve leti pa je začela žena Barbara popivati, kar je moža hudo bolelo, vendar pa je sprva mirno prenašal in vdano trpel. ' Dne 16. februarja sta zakonca Družavec v Sirkovem mlinu v Rade-hovi delala olje. Po delu in večerji se je Franc Družavec maTo pošalil z Ano Svarčevo, ki je bila tudi v mlinu in se vlecel končno na posteljo, uakar si je švarčeva dovolila šalo, ga objela okoli vratu in stisnila k sebi. lo je Druževčevo silno razburilo. Zapustila je sobo in psovala zunaj z rapii-mi ostudnimi psovkami. Razjarjeni mož jo je zato zgrabil in pnčel meta^ ti ob tla in brcati To je trajalo od skladišča na glavnem kolodvoru v Ma-' mHna na razdaljo 400 korakov proti " *=--«--» Spodnji Senarski. Končno je Frano Družavec sunil svojo ženo s škornjem s tako silo med noge, da J je raztrgal levo sramnico in levo odvodnico, nakar je Dmževčeva vs'ed knavljenja umrla Družavec je bi! oproščen hudodelstva uboja in obsojen le radi prestopka zoper varnost življenja po § 335- kaz. zak. na deset mesecev ttro-o-ega zapora. __ riboru. Podpisana direkcija razpisuje za zgradbo izmenjevalnega skladišča na glavnem kolodvoru v Mariboru na«topna dela. oziroma nabavo pripadajočega materiala, in sicer: 1.) zidarska: 2.) tesarska; 3.) mizarska; 4.) ključavničarska; 5.) pleskarska; 6.) instalacijska dela. Natančnejši podatki se poizvedo pri poštni direkciji v Ljubljani, oziroma pri vzdrževalnem odseku za brzojav in telefon v Mariboru. Kolkovane ponudbo je treba predložiti tekom 3 dni poštni direkciji IV. odsek v Ljubljani- DARUJTE ZA CIRIL-METODOVO DRUŽBO« Domače vesti i • Za rektorja ljubljanskega vseuči-' * Streljanje na ljubljanskem gradu. Ešča za študijsko leto 1923 24 je bi! j Mestni magistrat ljubljanski naznanja: včeraj izvoljen dr. Fran K i d r i č. V nedeljo dne 17. junija 1923. »e vrfi redni' profesor za starejše slovanske ob 9. na ljubljanskem gradu poizkusno Gospodarsfvo literature na filozofski fakulteti. streljanje s topovi, ki so določeni za * Japonska odposlanca v Jugosla- požarne alarme. Uvedel se je nov sistem vin. V Beograd sta prispela japonska odposlanca baron Jarubi in vseučilišč-ni profesor Jums-no iz Tokia. Nahajata se na študijskem potovanju po Jugoslaviji. * Pod tujim jarmom. Predsednik go- nepotrebnega razburjanja. streljanja aa elektriko potom induktor« ja ter bo na ta način mogoče takoj ko bo gasilski urad obveščen o požaru spro« žiti top električnim potom. Občinstvo se o tem obvešča radi streljanja, da ne bo riskega sodišča. Breiich, je izdal na vse uradniško osobjj goriškega sodišča okrožnico, v kateri zahteva, da se mora vse sodno uradništvo v medsebojnih stikih kakor tudi v razgovorih z odvetniki in strankami posluževati Izključno italijanskega jezika. Slovenci bodo morali torej med seboj obče- Izzivanje. Pišejo nam: clch werde ihn schon bei seinem Verstande einsal« zen», tako se je izrazil neki hišni oskrb» nik, rodom Nemec, na Karlovski cesti v Ljubljani napram neki stranki, ki je za« ntevala neko popravilo in si obenem tu« c: prepovedala od bol " polovice tega oskrbnika psovke cgemein*, «sehr ge vati v tujem jeziku. V dosego asimila- j mein» itd. Imenovana dama zelo rada rije se Italijani res ne strašijo nobenih sredstev. Ia potem govore še o eca-kopravnosri narodov. * Železnica Murska Sobota - Ljutomer - Ormož. Dne 18 t m. se prične politični obhod projektirane proge Murska Sobota - Ljutomer - Ormož, in sicer dela. ki leži v ljutomerskem okr. glavarstvu. Obhod se bo vršil najprej po kaiastralnih občinah NorMnci. Lo-kavcL Kristanci. Grlava in Veržej, nato pa v južni smeri skozi katastr.line občine Ljutomer, Kamenšak in Me-kednjak. operira tudi z izrazom cGesindel». Ali bi ne bilo dobro, ako bi se tem prevzet' nežem pregledalo stanovanje. Imajo pet sob, v katerih stanujejo le 4 osebe. Otroci rodbine so pa v državni službi v Avstriji. * Mariborska porota konča svoje let« no zasedanje danes z zanimivo razpravo proti italijanskemu državljanu Guerinu Pelicettiju, trgovskemu agentu z Reke, ki je razne slovenske trgovce in podjet« nike j. Mari&ora in Ljubljane ogoljufal za nad dva milijona kron. Nekatere ob« sodbe tega porotnega zasedanja, ki je * Avtomobilska nezgoda črnogorske proti pričakovanju v Mariboru končalo incese. Prošli pondeljek se je na erikr3t brez smrtnib 0bsodb. so vzbudile princese. francoski Rivieri dogodila sreča. princesa Ksenija s svojo težka nekatero je zakrivila črnogorska ^estavi nepazljivo začudenje. Nekatere občine namreč pri m-ž za listo porotnikov niso poštevale predpisa, da je treba za ta vožnjo Sofirala je avto, v katerem se v7vi-en 5asten poseI izbrflt,: ]e ntj Bo vozila tudi njena prijateljica srosoa ,risova. Pred vasjo La Fontonne je j t7k7oŠt]rin"tako7e te7ed"en"pri to zadel v sidecar kemika Bensiona. ^ odvetnik dr. H c ^ -•>» nnann NA T—C -,t rr> rtAn i(TO r avto Bensionova gospa je vsled močnega sunka padla na cesto in se težko poškodovala. Proti princesi Kseniji je uvedeno kazensko postopanje. uglednejše in častne može s čisto pre» neki odklo« nil enega porotnika, ker je bil ta že pred poroto obsoien radi uboja. Nadalje sta med porotniki ljudska sodnika, ki »ta bila kaznovana radi tatvine. Odtod baje e * Osebna vest Dosedanji tajnik sara= cekEtere tudne oprostitve v tem porot. Jevskega naeškofa, naš rojak monsinjor nem zasedanju. Mariborsko okrajno gla. Karel Cankar, je imenovan za Kanonika varetv0 je uvedlo zato strogo revizijo v Sarajevu. * Strokovni izpit za gluhoneme. Gosp. Mirko Dermelj je napravil te dni pred irpraševaino komisijo v Ljubljani z od« porotniške liste. * Gradbena delavnost v Zagrebu, ki je bila v zadnjem času nekoliko zastala se je začela zopet živahnejše rarvi« ličnim uspehom strokovni izpit za glu« jati že lani z,?ofete z?radbe se dovr« boneme. šujejo, a pričelo se je tudi že z večjim • Otvoritev poletne pošte Sv. Janez $tevi;om coviw rgracjb. Na »evemi fron« ob Bohinjskem jezeru. Poletna pošta. jeiaijčeveea trga se ie pričela gradnja telegraf in telefon hv. Janez ob Bohinj. modenje2a noveca hotela, ki bo naj« skem jezeru je otvorjena od 1. t. m., pc» :oina pošta v tem kraju pa ta čas ne udobnejši in največji v Zagrebu. Ime! bo 200 sob za tujce z vsem modernim posluje. Pošta bo opravljala celokupno komfortom ter telefonsko centralo v po. potno, telegr£fsko in telefonsko službo. «]0D:U_ 7 »avm S^ Zvezo bo imela direktno k poštni am« bulanci Ljubljana — Boh. Bistrica 72 v obeh smereh potom dnevne poštne vož» nje, Bistrica Boh. jezero postaja — Sv. Janez ob Boh jezeru. V okoliš serijske pošte Sv. Janez ob Boh. ježem spadajo Kraji: Ribičev laz, Sv. Duh. Ukanca in Stara Fužina. V prvih dveh se bo do« Žito rs Hercegovino. Kakor poro« čajo iz Sarajeva, ie poljedelski odsek tamkajšnje pokrajinske uprave prejel 52 vagonov žita za gladujoče v Bosni in Hercegovini. Posebna komisija bo žito razdelila med najpotrebnejše rodbine. * Čebelarstvo v kočevskem okra tu. Iz Kočevja nam poročajo: Čebelice prav stavljala pošta dnevno, v Stari Fužini pa dobro rojijo. ceio preve£ Mnogi dostava ob nedeljah odpade. Pošta bo belarji morajo hiteti z izgotavljacjem nradovala ob delavnikih od 8. do 12. in DOvih pan;ev. pred kratkim je prejel 14. do IS. ure ob nedeljah in praznikih Dc,se5tnik Alojzij Verderber iz Mošval« pa od 9. do II. ure. da cdo 5 r0J> ki je tehtal približno 2 in ♦ Bivši akt;vni Častniki so si nedavno -,o] kilograma. To leto obeta bogat pri. osnovali svoje društvo s sedežem v Beo« jfiek pri čebelarstvu. * GrEnata v senu. Brati Peter m Le« nart Valentinčič iz Petrovega brda sta nakladala seno ca voz in nista slutila. PEREČA GOSPODARSKA VPRAŠANJA. Sestanek pridobitnih slojev mesta Ljubljane in okolice. Na poziv Gremija trgovcev v Ljubljani so se sestale včeraj v Mestnem domu gospodarske korporadje k razpravi o tr- j govskeai šolstvu, sanaciji telefonskih rarmer !n zgradbi carinskega skladišča v LJubljani. Za predsedstvo pokrajinske uprave se je 'jdeležS sestanka dvorni delku v Ljubljani. bi bila za nepefco delo izredne važnost*. IL Gremij trgovcev v Ljubljani apeiira na vse narodne poslance, da s primernimi bodžetskim: krediti zasigurajo čimprej namestitev avtomatične telefonske oentraie v Ljubljani ki je od ministrstva le odobrena, da ee odpomore neznosni telefonski mizeriji, ki je za poalome kroge, cafe denarne zavode, industrijo svetnik dr. Stare, za oddriek ministrstva ta trgovino direktno uničujoča in o nemo trgovine in industrije dr. Pfeifer, za gočuje v&sk gospodarski razmah Ljub-mestno občino d*. Rožič, za Trgovsko !n liane. Apeliramo, da se poslanci pobri-obrtniško zbomioo dr. Fhetnar ta dr.1 rajo, da se nakažejo poštnemu ravnatelj-Ples s, za Zvezo Industrij cev Dragotin stvu potrebni krediti za izpedjavo tele-Hribar ln dr. Golja, za Zvezo trgovskih fonskih kablov po Ljubljani, poeebno pa gremijev .Mobori*, za Zvezo obrtnih zadrug Franchetti, za obratno ravnatelj- proti Šiški, Viču, Vodmatu, da se omogoči zgradba telefonskih naročniških stvo južne železnice centralni nadzornik postaj prosilcem, ki že leto dni zaman Vidi c, za poštno in brzojavno ravnateljstvo tal Osana. čakajo na telefonske zveze. Zastarele naprave sedanje centrale in preobreme- Sestanek ie otvorC gremljaln! načelni njeni strešni vodi r Ljubljani ooemogo-Stupica. O trgovskem šoistvu Je poročal dr. Pretnar, ki Je v svojem referatu poudarjal važnost razvoja ln Izpopolnitve trgovskega strokovnega šolstva, ki trpi pri nas rad! nezadostnih kreditov občutno pomanjkanje na učilth te strokovnih knjižnicah ta katerega obstoj je radi črtanja državne podpore ogrožen. Debate k referatu so se udeležili od trgovske akademije v LJubljani ravnatelj . central v Ljubl^an: m ljubljanski okoli-1 go po postavki taksne tarife, toda ie Is potem, ko postane odločba izvršna, te ci posebno pažnjo. da se vsi večji kraji posebno St. Vid. Črnuče. Zalog, Laverca j (pr7v^o"mo'čna)'. i Fužine, Brezonca. Preserje, Breg m Bo. . __ rovnica priklopijo na obstoječe tedefon. j ske vode ta da se v njih zgradijo krajevne telefonske centrale. rv. Z ozirom na rastoči rarvoj Ijubljan- = Plačevanje polletnih taka. Delegacija ministrstva financ v Ljubljani objav-Ija nradao: Kdor mora po taksni tarifi zakona o taksah in pristojbinah (»Crad^ ,,, . .... , „ . . , ni lisu 100/1921) polletno plačati kak* sfch predmestij zahtevamo, aa se otvori- , . , ■ , ■ .„ v . . , _____, __.__u takso, se opozarja -ia naj uporni to ob- p> nore telefonske centrale pri vseh poštnih uradih v Ljubljani, kjer še ne vernost ii drugo polletje 1923 najkasneje do 15. julija 1923. Take takse so-. oprave cttjubH, da bo predsedstvo kakor I obstojajo ta da se zgrade javne telefon- ' ^ (IA Pra- j . .. , .______.____ c r e - m \ t C.LV. - \ nn _ - ... doslej podpiralo težnje trgovstvi strokovno šolstvo. Nato Je podal pregied najbolj perečih vprašanj telefonskega prometa ta vzrok M ske govorilnice na Viču- SiSkj in Vod-Tnatn. V. V interesa naše izvozne ta Tvorne ve. vico. da se točijo pijače pod milim ne-i bom) 250 Din. Polletna taksa po ta;, post. 65 ( da se točijo pijače v baraki; 250 Din. Proti taksnim zavezancem, ki telefonske mlzerlje v Ljubljani Ivan .Mo- i letrgovine zahtevamo od ministrstva po- 1923 ^ ^ horič, k! je orisaJ v svojem referatu uso- šte ta brzojava, da nemudoma odredi " ^ ^ postopalo depotaost sedanjih telefonskih razmer za otvoritev telefonskega prometa med Slo- . „ ' . gospodarski razvoj Ljubliane. ki nima venijo ta Italijo, posebno med Ljubljano = Katastrofa nemške marke se nada- niti direktne brzojavne ta telefonske zve- in Trstom, in protestiramo najodločneje Uuje. Tekoče » reparacijsMm vpraša- ^ . . i________ a. __________i. ..j i__in Tljuiti v»vino vftf* oornnozevani* ze z našo metropclo Beogradom, ki ni- proti temu da ministrstvo ž« nad leto , ma telefonskega prometa s Trstom, ta dni katere telefonske rveze z Mariborom In prometa med Trstom, zaradi česar trpi Zagrebom so povsem nezadostne. Tudi naša trgovina ogromno škodo. Najod- Ijufcijanska okolica, katere industriaiiza- ločneje protestiramo proti tecu. da je cija vedno napreduje, je brez telefonskih ministrstvo brez vsakega zaslišanja go- ___________ __ _ ____ nju ta zlasti vedno večje pomnoževanj«' ZAvlačnig" otvoritev" telefonske^ bankovcev povzroča, da nemška marka 1 stalno rapidno pada. Predvčerajšnjem je dosecel doliu' v prostem prometu v Berlinu "preko 112.000 mark. Na v&erajSBjj pred borzi v Curihn se devlza Berlin napram predvčerajšnjem tečaju ni f preme-nila. Prihodnje dni je pričakovati nadall njega padca, ker vse beži od marke ta zvez ta v ljubljanskih predmestjih Je spodarskih krogov oddalo Italijanom 2 treba razširiti omrežja ta otvoriti nove direktna t-eJefonska voda za promet med javne govorilnice. Inž. Osana Je k refe- j Trstom, Gradcem ta Praco preko Ljub- , - - -ratu poročal o prizadevanju poštne di- li^e medtem ko naša trgovina, ki par. je povpraševanje po tujih plačilnih STed-rekcije za zboljšanje telefonskih razmer - -' - — . . . I -.-v.----— « v Liuhijanl ta tudi na medkrajevnih vodih. Izjavil je, da bo vod za direktne brzojavno ta telefonsko rvezo Ljubljana z Beogradom do meje naše direkcije že koncem meseca julija gotov, da se pa s hrvatske strani delo ovira. O vprašanju zgradbe poslopja za ca- > rmarnico v Ljubliani sta poročala g. Fr. Stupica ta centralni nadzornik F. Vldic, i k) sta povdarjala važnost, da se reši za | ticipira z nad SO ods^. na celokupnem stvih ogromno. Cene naraščajo dnevno tržaškem prometu nima s Trstom tele- in presegajo zaradi velikega nezaupanj fonskih poslovnih zvez. Apeliramo na vse narodne poslance, da poskrbijo za remeduro proti taki izo. v domačo valuto v nekaterih predmetih celo svetovno pariteto. — Zlati carinski nadavek v Nemčiji laci£ nagega trgovstva proti inozemcem znaša od 20. do vključno 26. junija v telefonskem prometu. Zahtevamo, da w> 1-650.000 odstotkov. Trlna poročila Novosadska blagovna borza (15. t. se zgradi nova telefonska linija med Ljubljano ta Zasrrebom, ker sedanji vodi absolutno ne obvladajo prometa. gradu. Namen društva je predvsem gmotna podpora svojih članov ter po možnosti tudi preskrbovanje služb. * Znižanje cen sladkorju. Poročajo da se med senom nahaja granata. Ta je nam: Razni listi so objavili te dni vest, ob udarcu vil nenadoma eksplodirala, da je sindikat sladkornih tovarn za ta Enega od bratov je težko poškodovala, mesec znižai cene sladkorju zž 2.55 Din drugi pa je odnesel !e lažie poškodbe, pri kilogramu, kar pa ni točno. Razlika • Tovarna pogorela. V" Velikem Beč« temeljne cene znaša samo 50 par pri ki* kereku je izbruhnil požar v nedavno logramu, ce pa 2.35 Din ter je danes ustanovljeni tovarni za poljedelsko orod« cena v sladkornih tovarnah sladkorju v je. Tovarna je pogorela do tal stroji pa kockah 25 Din. kristalnemu pa 23.50 Din. So bili rešeni. Navedene cene pa veijajo seveda samo • Rudniška nesreča pred sodiščem, pri odjemu celih vagonov in ne pri od« Dne 8. maja 1922. se je zgodila v rudni, •emu posameznih kilogramov, kar je tre. ku v Šoštanju nesreča na ta način, da ha poudariti, ker se morajo naročeni Se je opustilo odstraniti naprej visečo vagoni vedno v naprej plačevati. Pri= piast laporja, pod katero je delal rudar šteti pa je treba še prometni davek, * " obresti in druge stroške. je bil sprejet predlog, da se osnuje ožji komite tatereslranih gospodarskih kor- NJU PRI ŽELEZNICAH. 2elezniške uprave v Sloveniji zahte- poracij, katerega naloga bi bila. da sto- j vajo pri reklamacijah, kadar niso upra-pi z generalno direkcijo carine v dogovor, da se uresniči zgradba carinskega poslopja. Debate so se udeležili D. Hribar, dr. Oolja ta prokttrlst «Balkana > Vardjan. Sklenjene so bile naslednje vičene, za vlogo takso po tarifni postavki 1. (3 Din) ta za odločbo takso po tarifni postavki 3. ta 4. (10 Din). Pa tudi baška na potu, 75 — 76 kg, 2 — 3 odst.. 2 vagona 432.50. Ječmen: baški, 64—65 kg. 6 vagonov 285 — 287.50. Oves: baški 3 vagoni 295 — 300. Turščica: baška, 5 vagonov 255 — 260; okrogla. 2 vagona 260; okrogla. Beograd, 3 vagoni Štefan Vitek. Plast se je tekom dela utrgala ter rudarja ubila. Zaradi pregre« * Modern vzgojitelj. Poroča;o nam: ška zoper varnost življenja je bilo ob« N'a uršulinski vnanji šoli v Ljubljani je toženih od celjskega drž. pravdništva včeraj katehet zaprl ves nastavni raz« pet nadzorovalnih organov, od katerih red. Ker deklice že od 7. zjutraj niso sta bila od celjskega okrožnega sodišča ■•avžile nobene stvari, je nekaterim, kar obsojena rudarski paznik Fridau na te« je pač popolnoma naravno, postalo sla« den dni in rudarski strojevodja Martin bo. Po njegovem mnenju je bila to le Zemljak na štirinajst dni poostrenega otroška domišljija. Zanimivo pa je. da zapora se je katehet takoj odzval povabilu svo= * Otrok utonil. V sredo dopoldne je . ega nedomišljavega želodca in ;e dobil na Dolgem polju v bližini Jarmerjeve rato že ob eni popoldne namestnico. * Celjska zasebna samostanska šola stavi na dvorišču prizidek, ki bo obsegal pet razredov in telovadnico. Šolo po« -ečajo deklice iz okolice, obsega pa tudi meščanske razrede. Tako mora zasebni ■zvod skrbeti ze šolsko stavbo ter po. -čevati deco iz celjske okolice, ki nima •2 ljudske šolske zadeve prav nobenega ~isla. Nujno je potrebno novo poslop« ; ze deško osnovno šolo, ker so dose> -anji šolski lokali naravnost življenju " evarni. Vprašanje se rešuje že par let, 2 je še vedno na mrtvi točki. Svoj čas so^ zabranili novo stavbo Nemci, danes rifi knvda v nepodietnosti občinskega •astops in v nerazumevanju važnih kul« turnih vpra§anj_ * Celjski mestni park. RESOLUCIJE: L Na sestanku v Mestnem domu dne 15. junija zbrano trgovstvo apelira na vse narodne poelance, da se v Finančnem odboru zavzamejo za to. da se strokovne, mu trgovskemu šolstvu dovolijo za vzdrževanje ta razvoj potrebni krediti, da z razpisom z dne 9. junija, št. B II 30/43 se s tem za jam S našemu trgovskemu odločila nastopno: kadar so reklamacije upravičene, se kol- 270; banatska okrogla, povpraševanje kovina ne pobere le za prvo vlogo, tem- 26230. Moka: baška «00». 1 vagon 680 «0», 3 vagoni 645 — 655; »2», 1 vagor 597.50: «7» 410. Otrobi: v vrečah iz jtrte 3 vagoni 125. več se nadaljne vloge, na primer urgen-ce. smatrajo za kolkovtai zavezane. Trgovska ta obrtniška zbornica v Ljubljani je smatrala, da ta praksa ni v zakonu povsem utemeljena, in je naprosila finančno delegacijo v Ljubljani, da avtoritativno objasni kolkovno dolžnost j železniških reklamacij. naraščaju potrebna teoretična ta prak. tična strokovna izobrazba, da bo slovensko trgovstvo moglo bita koe inozemskemu trgovstvu, ki se v vedno večji meri pojavlja na naših tržiščih in grozi izpodriniti domače tvrdke. Prav poseb- Domaže borse 15. junija. ZAGREB. Devize i Dunaj 0.13—0.l3i. Finančna delegacija je na to prošnjo! Berlin 0.075—0.09. Budimpešta 1.15—1.2? Milan izplačilo 430—435, London izpi« čilo 428—432, Newyork ček 92-50 di. reklamacUskem postopanju ; 93.50. Pariz 590—597 30. Praga 27830 dc Vloge v pri železnicah so v smislu tarifne postavke 44., točka u. avstr. prist. zakona in pripombe 3. k postavki 1. taksne tarife brezizjemno kolka proste, bodisi da se: leoni 345—355. lire vlagajo pri obratnih uradih ali pri ob- ; marke 0.09—0.10. 28030, Stockholm 2575—2600, Švica 167t do 1680, valute: dolar 91—92, avstrijske krone 0.129—0.13. češke 275—2t i, napo-428—131, poljskr no apeliramo na poslance, da se rasi. lastvih, katera te urade nadzorujejo, pri gursjo tndi potrebni krediti za nabavo upravi državnih ali nrivatnih železnic, f žage padla v potok Koprivnico triletna Dora Kmetič, hčerka tamkajšnjega de. lavca. Ker ni biio pomoči, je otrok uto« nil in je voda truplo odnesla naprej. Doslej otroka še niso našli. * Krade kot sraka. Svetko Jožef. 26 let start brezposelni postopač iz Podvina je v družbi neke dobre prijateljice pokra« del v okraju Polzela od januarja do aprila pri šestih »trankah najrazličnejše stvari. Posebno se je zanimal za perut« nino. Bil je obsojen od celjskega okrožnega sodišča na 6 mesecv težke ječe. * Drobne vesti. Iz skladišča promet« nega kolodvora v Zidanem mostu je bil ukraden zaboj sladkorja (25 kilogramov) vreden 2300 Din. Sladkor je "bil last konzumnega društva v Radečah — Od , kakor je n. BEOGRAD. Devize: London 42330 dc privatnih železnic.1424, Pariz 583—58330, Newyork 91 dc pr. Južna železnica, bodisi j 91.50, Ženeva 1647—1648, Solun povprs učnih sredstev ta za izpopolnitev stro- t kovne knjižnice na trgovskih šolah ka- . da gre pri tem za prve vloge, s katerimi Sevanje 240, Milan ponudba 424. Prag* kor tudi krediti, ki so ootrebni za iz- se prvotno stavi dotičr.a zahteva, ali pa 274-27430. Berlin 0.085—0.086. Duna za poznejše vloge v istem predmetu, s katerimi se prve vloge dopolnjujejo, oziroma njih rešitev urgira. kor tudi krediti, ki so potrebni za izdajo šolskih knjig ta ki so bili v proračunu za tekoče leto črtani. Zasrotovi naj se kritje honorarjev uči- i teljstva. da zaradi izčrpanja tozadevnih : kred:to r V pred sklepom šolskega leta ne bo onemogočeno redno nadaljevanje pouka. Trgovstvo apelira na ministrstvo trgovine in industrije v Beogradu, da posveti več pažn.iB vzdrževanju stroko f- ' nega trgovskega šolstva v Sloveniji ta skrbi za to. da se ;tak skromni predlagani krediti šolam tudi neoktajeni dovolijo ta nakažejo, obenem pa zasigura naknadno kritje morebitnega primanjkljaja. da ne bo ogroženo na veliko škodo učence? redno nadaljevanje pouka. Ministrstvo trgovine ta industrije, oddelek v Ljubljani, ae naproša, da sezove 0.129—0.1295. Bukarešta 46.50—47, Sofija 106—110. Budimpešta 1.20—1.25. Kar se pa tiče rešitve teh vlog, Je raz-: Tisk Delniške tiskarne, d. d v Ljubljani, ločevati med a) obratnimi uradi ta nad- Lastnik ta izdajatelj Konzorcij »Jutra«. zorovatarml organi privatnih železnic ta Odgovorni urednik Fr. Brozovič. dela je pobegnil 231etni kaznjenec Josip anketo trgovskih šolnikov ter zastopni-Petrič, ki je bil dne 1. maja obsojen na kov trgovskih korporacij. da se vpraša- V celjskem mestnem parku ob Savinji, ki je prav okusno urejen ta tvori privlačno točko ; osem mesecev težke ječe. m dom s čine in tujce, rgradi mestna ob= čina novo promenadno pot po obrežju Savinje od Kapucinskega mostu do brvi. enčke in otroke. Glavna zaloga droge« vam primerna ureditev. Ustanovitev po-Od brvi dalje proti Savinjskemu dvoru rija «Adrija», Ljubljana, šelenburcova sebnera sosveta ta trgovsko šolstvo pri j ulica. nje vzdrževanja ta ustroja našega tr-Cudili se boste uspehom, ki jih do« govskega šolstva resno pretrese in po-sežete z «Itofant» hranilno moko za do« speši njega ugodr.a ta modernim tahte- je pot že zcraiena. Za mnoeobrojne dokaze srčnega sofntja povodom smrti srčno ljubljenega soproga, očeta, starega očeta, brata in strica gospoda -v Ludvika Zeleznika izrekamo vsem najprisrčnejšo zahvalo, osobito osobjn mestne cestne električne železnice, godbi jugoslovanske železničarske zveze in sploh vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Ljubljana, dne 14. junija 1923. Žalujoča rodbina Železnik In sorodniki, ministrstvu trgovine m industrije, od-, BBMBa—i Naznanilo Cenjenemu občinstvu si dovoljujem vljudno naznaniti, da sem prevzel «1an»|o z davkom ai IntorjJ« »red do 50 b»«»dl Din S"—, mla Mdtflnll be«« na upr. »Jutra*. DRUZABNICA 2521 vsšča francoskega in ita iijanskega jezika ter klavirja, se sprejme za časa počitnic proti popolni oskrbi v hiši. Ponudbe je i km lat i na upravo «Jutra® pod »Počitnic« 100». TRGOVSKI POMOČNIK mešane stroke, mlajša moč, želi premeniti službo. Nastop 1. julija. — Ponudbe pod »Vesten 1360» na upr. »Jutra*. 2525 NAPRODAJ. Veliki novi kompletni motorni stroji z vso opravo za prekajevalniško tovarno se prodajo po ugodni ceni. Ogledajo se pri gospodu I. Ratheju. pekarju. pošta Rajhenburg. 2447 STROJESKOBELNIK (Hobelmaschine). urezalni stroj (FrSlssmaschine) s transmisijo se poceni proda. Vprašati: Franjo S pes. Maribor. Tržaška, oesta. 2494 60 POLOVNJAROV prvovrstnega vina se takoj po zelo nizki ceni proda skupaj ali pa v manjših množinah. Vpraša naj se: Franc Peteline v Zgornji Polskari, osebno ali pismeno 2473 i SOBA 25261 se takoj odda enemu ali dvema gospodoma, even-tuelno tudi s hrano. Naslov pove uprava »Jutra». DVA DIJAKA 2493 iščeta za prihodnje šolsko leto snažno sobo z dobro oskrbo. Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Sredina mesta*. od gosp. Ivana Jakina, Dunajska cssta 5, ter začnem izvrševati obrt, odnesno prodajati pekovske izdelke dne 18. junija t. I. Pripravlja! bom tudi najfinejše pecivo in se povsem potrudil C9nj. občinstvo zadovoljiti z vedno svežim blagom ter se osobito najtopleje priporočam za nadaljnjo naklonjenost dosedanjim odjemalcem, katerim zagotavljam že vnaprej točno in najsolidnejšo postrežbo. Z odličnim spoštovanjem 104« MEBLOVANO SOBO iščeta dve osebi s 1. julijem. Ponudbe pod »Banka* na upr. »Jutra*. 2552 DVA UDOMAČENA VOLKA-MLADIČA samec in samica, prineše-na iz Bosne, stara po šest tedno?. čisto krotka, naprodaj. Cena po 500 Din. Ogledati Zrinskega c. 5. 2517 KOLARJI, POZOR! trg Sevnica ob Savi kakor vsa njegova okolica nima ne kolarja, ne sodar-ja. Dober kolarski mojster naj bi se naselil takoj v rrgu, kjer bi imel dovolj zaslužka. Delavnica in sta-aovanje sta na razpolago. Prednost imajo kolarski mojstri, ki se razumejo tudi na sodarski obrt. Dopisi naj se pošiljajo županstvu v Sevnici olj Savi. 2538 DRŽAVNI UPOKOJENEC išče službe kot pisar, nočni čuvaj, vratar, sluga ali skladiščnik. Cenjene po-, :mdbe pod »Vesten 2468» OTROŠKO na upravo »Jutra*. 2468 OTROŠKI VOZIČEK (cena 500 Din) in likalnica (Rollmaschine) 400 Din naprodaj. Naslov pri upr. »Jutra*. 2518 BARZOJ = RUSKI HRT triletna, importirana, krasna in izredno krotka psica, se proda. H. Drvenik, Ljutomer. 2539 IŠČE SE 2491 nemeblovana soba za takoj. po možnosti s separatnim vhodom. Stanarina postranska stvar. — Ponudbe pod »Takoj 2491» na upravo »Jutra*. Arston Presker, pekovski mojster. SOBO 2485 (prazno ali meblovano) išče mlad in miren zakonski par brez otrok. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Nagrada 999*. Prvovrstna M ttia za IVAM KAJNC Vevče pri papirniški tovarni se priporoča cenjenemu občinstvu za izdelavo vsakovrstnih modnih, športnih in salonskih oblek, površnih »ukenj, pelerin ter predpisa bih častniških uniform. S svojo vsestransko strokovno izobrazbo jamčim v vsakem oziru za prvovrstno in točno postrežbo. K meri iu na poizkušajo pridem po volji stranke tudi na dom. Točna postrežba! Nizka cena! Osebnš Termalno kopališče v Laškem se otvori dne 1. julija 1923. Najmočnejši in najtoplejši termalni vrelec v Sloveniji. v kabinah in basinu, dolgem 18 metrov, Širokem 5 metrov. Sobe gost© v novonrejenem zdraviliščnem domu. Restavracije in kavarno lU^i™ Park ob Savinji — lepi izprehodi. 1024 Kopališče .j 3 oiičaljeu'> 5 minut od kolodvora. Cene zmerne. Zahtevajte prospekt! FOTOGRAFSKI ATELJE 18'22' ^risedežen, dobro ohranjen, se poceni fslsoj proda. Dopise pod „Avto Raf" na Aloma Company, anončni zarod, Ljubljana, Kongresni trg 3. 106C v prometnem kraju blizu Zagreba se proda zaradi prevzema dragega večjega posla. Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Iv. Vezjak*. 2515 ZEISSOV ALI GOERZEV TRIEDER (6 ali 8kratna povečava) s futeralom, v prav dobrem stanju, kupim. Oferti pod »Zeiss* na upr. »Jutra*. 2522 GOSPOD, 2474 .'nožen angleškega, nemškega in slovenskega jezika v pisavi in govoru, želi službo v pisarni ali za. tolmača. Naslov: Safar. trg 91. Novo mesto. GOSPODIČNA t dveletno prakso, zmožna strojepisja ter vseh pisarniških del, želi primernega mesta. Ponudbe na upravo •Tutra* pod »Vestna«. 2484 POSTELJICO belo emajlirano, kompletno in jako dobro ohranjeno, se kupi. Ponudbe na upr. »Jutra* pod »Lepa posteljica*. 2534 8 ZABOJEV SVEŽIH JAJC kupim stalno tedensko. — Ponudbe prosim na upr. »Jutra* pod »Stalna dobava*. 2519 IŠČE SE za takoj dobro idoča gostilna v najem, eventualno z malo trgovino. Ponudbe na upr. »Jutra* pod »Dobra gostilna*. 2471 «TRGOVEC» 2551 Dvignite drugo pismo v upravi — Tajnost — »Gorenjski trgovec*. TRGOVSKI POMOČNIK a trgovino mešanega Maia za malo mesto Slovenije se sprejme takoj. Prednost imajo hrvaščine možni. Naslov povo uprava »Jutra*. £197 KLAVIRJE 2286 in pianine kupujem. Ponudbe z označbo marke,! cene. dolgosti in notranje konstrukcije klavirja, t. j. da li ima klavir znotraj okoli železno ali leseno ramo treba poslati na S. F. ČOP. Zagreb, Mrazo-vičeva ulica št. 12 HI. nadstropje. 2286 RABIM DELAVCA -a cementne cevi in druge i.ementne izdelke, nastop takoj. Dragotin Korbar. _ ___________ _____ ' stonska. tvornica, Zagorje j pritiklinami v bližini" Sv€h ob Savi. 2498 i tega Petra se proda. Ponudbe pod »Prosto stanovanje* na upravo »Jutra*. NOVA HIŠA 2503 s petimi sobami vrtom in STEYR-AUTOMATIČNO PiŠTOLO ENOSTANOVANSKA HIŠA s 25 naboji. Naslov v upr. j oddaljena četrt ure od c Jutra*. 2550, Glavnega, trga v Mariboru. __________! se po nizki ceni proda. MOTORNO KOLO NSU.! KuRec ?obi takoi stano-dvojno prestavo in pro-1 v"?nJe" ,'f P®ve podnu. tim tekom 1 in pol HP.1 mca «Jutra> v Manb"™' i Federgabel), 7 najboljšem1 "odo ianju, se proda. V. F.. Ljubljana. Holzapflova ulica št. 5. 2554 DVE PREPROGI 'a salon, spalnico ali jedilnico sta zaradi odpoto-vanja po zelo nizki ceni n?prodaj. — Naslov v upr. »Jutra*. 2529 LEPA SPALNA OPRAVA I iz trdega lesa, politirana, . c po ugodni ceni proda. Jože Stare, Bled. 2514 PRAVE TURŠKE KOSE neprekosljive ostrine, različne bruse, dobre srpe, dobite najceneje pri: Sošte-rič, Petan & Erker, Ljubljana, Resljeva c. 20. 2524 PRODA SE 2509 večje število delnic Jadranske banke Beograd, kup. 1923.. po zelo nizkem kurzu. Ponudbe naj se pošljejo na upravo »Jutra* pod »JadranBke delnice*. DVONADSTROPNA HIŠA v Mariboru, Koroška cesta št. 39, v kateri je dobro vpeljana trgovina z mešanim blagom in na katere dvorišču ie hišica z velikim skladiščem, se proda. Kupec dobi takoj stanovanje, trgovino in skladišče. Več pove Vicel v Mariboru, Glavni trg 5. 2537 KUPI SE HIŠA 2532 ali vila z gospodarskimi poslopji ter nekaj oralov njiv. travnika in gozda. — Ponudbe naj se pošljejo na naslov: V. Širše, Jesenice ob Savi, Dolenjsko. ENODRUŽINSKA HIŠA s prostim stanovanjem v Vodmatu in 18.000 kvadratnih metrov velika parcela blizu dolenjskega kolodvora 4 8 Din kvadratni meter se proda. Ponudbe pod »Parcela* na upravo »Jutra*. 2502 ZNANJE ŽELITA dve bančni uradnici z dvema zabavnima gospodoma (prijatelja v starosti od 28 do 35 let) v evrho skupnih izprehodov. — Cenj. ponudbe z navedbo stanu do 21. t. m. pod šifro: »Družba* na upr. »Jutra*. 2544 MODISTINJA z večletno dunajsko prakso se priporoča z najnovejšimi modeli, razstavljenimi v »Uradu za pospeševanje obrti*. — Ida Dobovišek, Spodnja Šiška, Planinska cesta 195. 2518a Kompletni kino - inventar 3 kompletnim Gaumond aparatom. 4 PSH benoinagregatom z di-namom brez magneta in zaplinovnika (Vergaser), pianinom. dvemi eiektr. pečmi, nad 200 bukovimi zaklopnimi stoli itd. itd. sa srsda na javni dražbi ^ dne 19. junija ob 11. uri v skladišču Javnega skladišča ln prevozne družbe, d. d. v Cslju, Savinjsko nabrežje (oarinarna). Izklicna cena 45.000 Din. " 1064 kot najboljša in najcenejša priznana v Jugoslaviji. 920 Zastopstvo Frietan S Šterii, Zagreli Meduličeva 17. Telefon 20-35. sprejme predvojno, zelo dobičkanosno ln veliko Industrijsko podietje zaradi razširjenja, otvoritve novega obrata Itd. Najboljša naložitev denarja! Prednost Imajo simpatične gosplceali mlade vdove brez otrok, neoporečne preteklosti, kl reflektirajo na poznejšo ženitev in ki Imajo večji kapital ali kako večje podjetje ali posestvo. 1041 Ponudbe Je poslati pod „SIJa{na bodočnost" na Aloma Com-pany, anončna druiba, Lfubljana, Kongresni trg 3. Albina in tlalzzo Koželj priporočata izletnikom w g*ta igrfOs Sčfvts^e Kamnik ter turistom kamniških planin svojo prenovljeno restavracijo in Kavarno 2 leti star, izborno dresiran policijski v krasnem društvenem domu (Čitalnica). — Postrežba točna, kuhinja izborna, vina pristuf. in najboljše vrste. — V prostorih eo razstavljene planinske slike in sani-mivosti. — Ob nedeljah postrvi. 1008 S spoštovanjem ODkel) KOSelffa Temnovišnjev Doberman-samec 1040 pes, odlikovan s srebrno in bronasto kolajno ter tremi drugimi nagradami se pre da. Vprašati na: Leop. Jochmann, policijski nadzornik, Graz. DVOKOLESA. 117 mali motorji, otroški' vozički. šivalni stroji in pnevmatika najceneje. »TRIBUNA*. Ljubljana. Karlovska cesta 4. KOLESARJI! 100 Oglejte si veliko zalogo dvokoles. kompletnih, z dobro pnevmatiko od 1 tisoč 900 dinarjev. »TRIBUNA* F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vo žičkov, Ljubljana, Karlovska cesta 4. DVA REJENČKA nad 1 leto stara, se sprejmeta v dobro oskrbo. — Ponudbe je poslati na upr. »Jutras pod »Otroška ljubezen*. 2520 KOT KOMPANJON želim s 100 do 150 tisoč kronami pristopiti k trgovini ali drugemu dobro idočemu podjetju. Pogoj: stanovanje. 2 sobi in kuhinja. Ponudbe pod »Kom-panjon 2472* na upravo »Jutra*. VINSKE ETIKETE, etikete za konjak, rum itd. ima vedno v zalogi litografija Čemažar in drug, Ljubljana, Vojaška ulica 16 a. 2145 NAFTALIN. SIROVI zoper mole in mrčesa, kilogram 3 Din. Katran lz lesa, kg 2 Din, prodaja F. Cvek, Kamnik. 2461 Kirurgija i in ortopedija! Izdelovanje umetnih nog, rok, raznih apa ratov za krive kosti, ortopedičnlh stez-nikov pri skrivljenju hrbtenice, raznih vložkov za ploske noge (Platttufi) in otlščancev, bandaže proti kilam, gumijevih In usnjenih trebošnih In želodčnih pasov, različnih podvez In obrezll. Pri posebnih slu ajih merjenja naj bo zdravnik specialist navzoč. Prevzemanje vseh vrst kovin In ostrin v brušenje, bakrenje in niklanje z električnim pogo-som, lastni izdelki tovarne in trgovine G. Besednik i drug, Ljubljana, Prešernova ul. 5. IZJAVA. 1027 Podpisana izjavljava, da nisva plačnika dolgov, ki bi jih napravila najina hči Frida, poroe. Baumgartner. Franc in Alojzija Brebenc, posestnika v Škofji riži 54, Trbovlje I Naznanjam 1061 vsem cenj. trgovcem, da sem izstopil s 1. junijem 1923. iz tvrdke Josip Bajiter & Comp. in nisem več od tega dne obvezan za tvrdko. Karel Pečovnlk. Šoštanj, dne 1. junija 1923. e diviih živali 101 v mali in veliki množini kupuje skozi celo leto v trgovini usnja D. Zdravič, Ljubljana, Sv. Florjana ul. 9. Najfinejše namizno m čajno maslo dobavi po najnižjih dnevnih cenah po povzetju Frano Kolleritsch, Apače pri Gornji Radgoni. 1019 sracaifte .JUTRS'4! ob Molod^oru s najlepšo bodočnostjo, v kreju premogokopa, se zaradi bolezni s koncesijo ln gostilniškim inventarjem vred prodasta. Cena 3,000.000 K. — Naslov se izvo pri ALOMA COMPANY, anončni družbi v Ljubljani, Kongresni trg 3. 1014 Prostovoljna javna sirai&a* se vrši v soboto dne 18. Junija 1923. ob 3. url pepoldna ln nadaljavanie v ponedellek. Dunajska cesta st. 25. I nadstr. Razprodaja se: Velika, oljnata Hiba. (original), ogledalo, vel ka železna biafrajna „Tanoson", bronasta ura z aJabas-: rast;w stojalom, peč (Daue-orandofen), omara sa led, različne mlae, omare, perilo, preproga, kozarol, vaze. knjige, orožje in lovske potrebščine ter dragi predmeti. 1052 iS! 811 IO usi2ja*»sb:I>. delavcev prve kategorije za prirezo-vauje in prikrojevanje, katerim se piača za 8aruo delo 76 dinarjev in IO delavcev droge kategorije z dnevno plačo 66 dinarje*-Nastopi se lahko takoj. Z dosedanjimi delavci, kateri so v stavki, je prekinjen vsak raz-govor, tako da ima uprava tovarne oroste roke sprejemati ae" lavce na delo, katerim se jamči vsaka prostost in delo v tov-rni. tos» Združene opekarne, d. d., Ljubljana nudijo po poljubnih množicah ■B* £| £ model „A!* ia model „B" (utorni crep), najpreprostejše, najcenejše in najtrpežnejše iritja sireh sedanjosti, dalje Ho željo pošljemo popis io peiinte. - Spretni zastopniki se sprojme o. y< sl< (t/ «p vi. e; * \>; »o 1» « to (V i