Gospodarske stvari. Različen uspeb ovsene in koruzne krme pri konjih. M. Te poizvedbe ao tudi za naae kmete konjerejce jako zanimive, zato jih ho6emo tukaj tudi njim podati, da bodo zoali, kako in kaj v ti zadevi. C. k. državno vojno miniateratvo je zaukazalo, da bi razlieeu uapeb ovsene in koruzne krme pri konjih zvedilo, o ti reči od začetka jalija do konca decembra leta 1876 pri kavaleriji, artileriji in vozotajatvu razne razdelke konjev s koruzo namesto z ovsom krmiti in sicer tako da se je del krme, ki je prej iz ovsa obstajal, s koruzo nadomestil. Pri ti reči se je gledalo posebno na to, da so se oddelki konjer, ki so bili na raznih krajib, v kolikor mogoče razli6nih službenib in vremenskih razmerab a koruzo krruili. V povedanem času ae je 4000 ježnib in 1200 vprežnib konj s koruzo namesto z oraom krmilo. Poročilo, ki ga je vojno ministeratvo o veeh teh poakuanjah in poizredbab na svitlo dalo, podaja sledeče zanimive reanice: 1. Brž ko so konji prvo nevoljo do nove krme koruze nameato ovaa premagali, ao jo potem večidel ravno tako radi zobali ko poprej oves. Eer iz prva konji niso vae jim na enkrat položene koruze povžili, so nekoliko shujšali, ali kmalo so se sopet popravili, 6im bolj so se nove krme privadili. V 3—4 tednib so bili tako rejeni ko poprej pri ovsu. 2. Eoruzo so konji večidel tudi takrat dobro prebavili, kedar se jim je celo nezdrobljeno zrnje in tudi ne namočeno polagalo. Le pri starejšib živinčetih, ki pa tudi ovsa niao mogla vec do dobra prežrekati, so se našla cela zrna v blatu. 3. Ako se konjetn oves in koruza med seboj pomeaana in ne zdrobljena polagata, se je pokazalo, da 80 konji vsaj v prvem času oves manj drobno razžvekali in ga je šlo nekaj celega od njib. Se le pozneje, ko so se bili konji koruze priradili, je ta napaka ponebala. Eer je oves manj labko prebavljiv vsled slabejaega prežvekanja in ker se je tako konju bistven del živeža odtegnil, ae mora koruza pred polaganjem ali zdrobiti ali pa vsaj iz prva poaebej od ovsa položiti. Še boljše je pa, če se oves in koruza posebej o raznih 6asih n. p. zjutra samo ores, o poldne samo koruza in zvečer zopet samo oves položi. 4. Eonji, kterim se je dalj 6asa koruza polagala, so postali večidel bolj rejeni od onih, kterim 8e je oves polagal. Vidi ae to na gladki, svitli dlaki, okroglem truplu in tudi na veui teži takih konj. Se le 6e morajo s koruzo krmljeni konji vec in bolj težko delati, prej shujšajo, ko oni, ki se z ovsom krmijo. Oni konji, ki imajo manj dela in to le bolj vsakdanjih labkih opravil, postanejo posebno maatni in zato mora koruza konjem posebno redivna hrana biti. 5. Zdravje onih konj, kterim se koruza polaga, je skoz in skoz prav ugodno in dobro. 6. S kornzo krmljeni konji so manj živabni od onib, ki se z ovsom krmijo. Taki konji so leni, medli, manj čili, imajo manj veselje do tekanja in po ve6em trudu in naporu prej opešajo. Vendar pa, ko se jim zopet sam oves polaga, te prikazni kmalo minejo. 7. S koruzo krmljenji konji so manj spoBobni do težkega in dolgotrajnega dela, kakor pa oni, ki se z ovsom krmijo. Izmed vseh poročil se jih je 22, ve6 ko tretjina vseh vkup, določeno do tje izjavilo, da je delavna sposobnoat konj koruzDJakov nianjša. Pa tudi velik del onih, ki pravijo, da imajo konji koruznjaki isto delavno sposobnost, ko konji ovsenjaki, naznanjajo, da so poslednji živabuejši, da ne opešajo tako naglo pa se tudi manj potijo, in da se jim je delavna sposobnost zmanjaala, ko so se začeli s koruzo krmiti. To se sicer nanaaa le bolj ua močnost v delu. Le jedno poročilo poroča, da so s koruzo krmljeni konji pri nekem težavnem delu popolnoma odrekli. 8. Dolgost 6asa, med kterim se od ovsa k koruzi prehaja, je brez posebnega upliva. V južnib krajib našega ceaaretva so glasovi za koruzo ko konj8ko krmo sploh bolj ugodni kakor po severnib, kar se pa posebno iz tega da razumeti, da se tam konji že od nekdaj brez škode navadno s koruzo krmijo. Druge napake to krmljenje nima, kakor to, da se konji s koiuzo krmljeni nekoliko bolj potijo od onih z ovsom krmljenih. Tudi vozne družbe v Berolinu, Londonu in Parizu že delj časa svoje uprežne konje brez akode s koruzo krmijo. Dunajaka vožna družba je eicer poskusila svoje konje tudi s koruzo krmiti in je dosti boljši kup s to konjsko krmo izhajala, ko pa z ovsom, vendar pa je pozneje koruzo zopet opustila in začela zopet konjem oves pokladati, ker so se po koruzi preveč potili. Vse te skuanje so pa pokazale, da je koruza za težke dobro rejene konje, ki veduo jednakomerno 6e tudi težko vozijo, dobra in priporo6be vredna krma. Dobra spomladanska salata in kako si jo prirediti. M. Brž ko v prvi spomladi travniki in njive kopne postanejo, bodijo ženake in otroci pogoato po njih in is6ejo iz krtincev in drugih prstnih kupov v njih poganjajo6e perje zuane regrati, ki jo potem izrezujejo in ali za se porabijo ali pa iu to še bolj pogosto na trg nosljo in tam prodavajo. Ljudje to salato radi kupujejo, ker je zdrara, kri čisteča, okusna in tudi še dosti dober kup. Pa dosti prostejae, boljai kup in nježnejaega okusa si moremo to salato priakrbeti, ako si jo sauii priredimo, kar se tako-le zgoditi more. Poseje se seme precej gosto meseca aprila in majnika v globokopratno prej dobro pognojeno zemljo, se z grabljam imocno pritisne in iz prva dobro zaliva, da se prime in močno zaraste. Poleti se rastline jeden ali dvakrat pokosijo ali poarpajo, meseca septembra pa se s 10 centimetrov debelo prsteno plastjo pokrijejo, tako vendar, da srce vsaki rastlini prosto ostane. Brž ko raatline gnati in rasti začno, se ae več prsti nasuje in ko za6ne zmrzovati se vse vkup primerno debelo z listjem ali kratkim gnojem pokrije. Na tak naain moremo skozi celo zimo regratove salate imeti. V drugih deželab zlasti na Belgijskem si pa v isti namen debelokoreninasto cikorijo tako redijo. Seme se konec majnika ali junija po vrsti 20 centimetrov vsaksebi poseje. Eo ae pregoato rastoče posamezne rastline popipljejo, ae pusča med posameznimi rastlinami proator po 20 centimetrov velik, da do jeseni prav mo6ne korenine pognati more. Eonec oktobra ali tudi pozneje se na vrtu tam, kjer je najbolj 8uha prst izkoplje jarek ali graba pol metra globoka, 1.20 metra široka in po potrebi dolga. Ta graba se potem z vejevjem in tanko kamneno plastjo izloži, na kar se blizo 10 centimetrov debela plast prsti na njo nasuje. V to prst se potem korenine blizo 3 centimetre vsak 8ebi po koncu potaknejo. Eo so korenine poaajene, se prostori med njimi ae s prstjo rablo popolnoma nasujejo in potem se vse vkup tako pokrije, da je tako visoko, kakor druga zemlja okoli. Da se salata more dobiti, pokrije se ovi del nasada ali grabe, ki bi itnel najprej solato dajati po vremenu ali raatni mo6i rastlin na 60 centimetrov ali 1 meter globoko s toplim konjakioa gnojem. V 4 tednih dajejo korenine salato za porezanje godno. Da se more do nje, odpravi se konjaki gnoj, perje noter do vrata poreže in pokrivalna odeja zopet na naaad pokrije. Greda ae po potrebi po času cela z gnojem pokrije, da je mogoče vaaki čas solato imeti. Perje je tudi za prikubo dobro. Skuha se in v beli pomočki na mizo postavi. Opomeniti ae slednjič še mora, da je treba rastlinam, predno se poaado, pet centimetrov nad vratom perje porezati in ravno tako tndi korenine prikrajšati, da so vse rastline jednako dolge. To ste dve bistveni zabteri, ki se ne smete opustiti. M. Papir iz gntaperhe daje pripravne obeze za požlahtnovanje sadnih dreves. Marsikteremu našib sadjerejcev je morda se neznano, da daje papir iz gutaperhe dobre obeze za požlahtnovanje sadunosnib drevee. Ta papir je, kakor se pripoveduje, boljai in ročniši, kakor vae druge do zdaj znane sorte raznih obez. Prva dobra lastnost tega papirja je ta, da je dober kup in pa da gre delo 8 to obezo hitro izpod rok. Vse drugo pa presega prožljivost tega vezila, kar poznejae snemanje vezi nepotrebno dela, ker 6e požlabtnjeno deblo tudi debelejše vzraste, obeza ni na potu, ker je ravno cela snov prožljiva, t. j. da sama ob sebi pojenjuje. Slednjič pa celo sarua odpade. Ta papirje prezoren, kar ga prav pripravnega dela za požlahtnovauje, ker se skoz obezo vidi in spozna, če se kde kaj pri čepiču in deblu prav ne ujema, da se zopet lahko popraviti niore, kar je skaženega. Tako se marsikteri škodi izogne. Ta papir se po vseh ataeunah, v kterib se roba z gutaperbo prodaja, dobiva. Kupuje se po metru. Za požlahtnovanje se jeinlje navadno le najslabejaa sorta. Cel meter se razreže s škarjauri na štiri dele in iz teh delov se potem 7 milimetrov šiioke obeze a prati odtrgajo pa le po dolgi plati, po široki plati odtrgane obeze ne veljajo, ker se prevee raztegnejo in prelabko pretrgajo. Rabijo 8e ti trakovi, kakor oni iz papirja narezani in z voskom pomazani traki. Obezaje se tako, da gornji del vedno spodnji nekoliko pokriva, tako, da se pristop zraka popolnoma zabrani, kar je poglaviten namen vsake obeze. Dobiva se ta papir med drugimi tudi v Gradcu pri trgovcu Avgustu Sattler-.ju po 80 kr. meter, iz kterega se da okoli 400 obez narediti. Gotovo je reč posknšajo vredna. Gosp. trgovec Berdajs v Mariboru bi ga gotovo tudi oskrbel. Sojo ali novi azijski bob nekateri prevec hvalijo. Rodovitua res je in naaim krajem ngaja najbolj niuiena soja. Ali slanua je pusta. Živina nje ne ljubi. Soja se nerada kuha in jed ni nič kaj prijetna. Domačega fažola razue sorte so nmogo boljae. Vendar da onim postrežemo, ki hočejo ž djo lafos poskusiti, bodi sledeče rečeno! Soja stori poVsod tam, kder vinska trta rodi in še kuruza zpfi. Najljubša njejje globoko vzrahljana, pratena, peščena ilovica.: Nove poguojitve uc trpi, tndi _senčnata lega njej škodi. Potrebuje namrcč vcliko svetlobe, solnca. Zato ne gre, da bi njo zmes sadili med kuruzo ali trsovje. Ona hoče na njivi sama biti. Seje se začetka majnika, ko je zemlja užc dovolj razgreta. Prerana sejatev ne kaže. Posejati je treba po 2 zrna skup, vendar če obadva poženeta, se mora ena rastlinica izpipati. Piegosto sejati ae ne sme. Na 1 Qmetru se naj pustijo le po 4 rastlioc. Sadijo se torej po 25—50 centiu. vsakeebi. Semena ua jeden hektar gre 20—50 kilo in gospodar zamore pri6akovati 70—200terega pridelka. nNovice in Stc.ir. Landbote". Kuruzui črv zatreti morejo kmetovalci ravuo sedaj, ko se zemljišča, na katerih je lani kuruza rastla, za druge pridelke pripravljajo. Črv ti6i sedaj s svojo zalego v kuruznih kocenih. Te je treba pobrati in sežgati! Vrtnarsko društvo Graško pripravlja veliko in zanimivo razstavo v cesarskej pala6i v Gradcu. Razstava bo odprta od 1—4. maja. Sejmovi na Štajerskem. 28. aprila Cerkevnjak at. lenai t. okraja, Srediače, sv. Jakob v Dolu ; 30. aprila Sevnica, 1. maja sv. Barbara v Halozah, Celje, Ljubno, sv. Trojica v Slov. goricab, Gradec (Lagergasse), Hajdina , Muta, Lipnica, Mooskii chen, Vera6e, Radgone, Veržej, Velenje, 3. maja Podsreda, Loka, sv. Eriž na Mnrskem polji, Selnica ob Dravi, Ptujska gora. Sejmovi ua Eoroškem. 1. maja Saksenburg, Eapla, Freže, Renveg; 3. maja sv. Andraž; 5. maja Črna, Drauberg zgornji, Labod, Podklošter, Trg; 12. maja Doberla ves.