POŠTNINA PLAČANA PRI P05f> 6310 IZOLA 'SOLA
SLEKOVEC ALEKSANDER NAZORJEVA 13, IZOLA
ai^
SLABA VOLJA VSE NAOKROG
Neverjetno koliko slabe volje je v zraku. Ljudje tožimo zaradi vseh mogočih stvari, od čisto zasebnih do najbolj splošnih. Vse več pa je tistih, ki pravijo, da je s to občino nekaj narobe. In čeprav to ni novinarsko in ni niti pametno bom skrajšano povedal, kaj o Izolski upravi govorijo mnogi izolski aktivisti in preprosti ljudje. Tako-le znajo povedati:
Izola je brez prave uprave. Neve se kdo pije, ve pa se, kdo plača. Na koga naj se obrne.občan, ki ima kakšno težavo? Zupan ima sicer dobre namene, vendar ni sestavil dobre uprave in tako dejansko dobi na grbo vse probleme, ki jih seveda ne more rešiti. Občina je brez operativcev, inšpekcijskih služb ni, prilivi v občinsko blagajno so na kritično nizki ravni, zato občina skuša obirati občane kjer se le da. Socialnih stanovanj ni, nekateri občani bodo skrahirali v svojih odkupljenih starih stanovanjih. Nič več se ne proizvaja, prodajalci nimajo komu kaj prodajati, celo gostilne so vse bolj prazne. Izola je brez perspektiv in se je mnogim zamerila do konca.
V tej številki objavljena pisma občanov in udeležba na skorajšnjih volitvah v svete krajevnih skupnosti bodo priložnost za resni razmislek o nekaterih omenjenih stvareh. (Mef)
TUL IZPOLNIL OLIMPIJSKO NORMO
splošna banka koper
ir vm
vm m m m..m., m, m |
'VIDET! AU NE VIDETI, TO ji ZDAj VPRAŠANJI.
Veslač izolskega Argo Galeba, Erik Tul je v dvojnem dvojcu z Luko Špikom na regati v Luzernu osvojil tretje mesto in tako izpolnil normo mednarodnega in slovenskega olimpijskega komiteja za udeležbo na olimpijskih igrah v Atlanti. Tako se Izoli obetata kar dva
olimpijca: Ob Eriku Tulu čaka na formalno potrditev še jadralka Vesna Dekleva. In to kljub temu, da šport iz občinskega proračuna dobi najmanj (letno manj kot 25 milijonov tolarjev). Ta denar bi preprosteje dobili tako, da bi vsak občan letno prispeval za šport
1.800 tolarjev oziroma 150 tolarjev mesečno. Bi zmogli takšno breme?
Fotoopti VIDETI Je mogoče tudi z njihovo
'Ljubljanska 24, Izoladokazano pomočjo. [Tel.: 066/61-403, fax.066/67-044;
80 EKIP IZ
hMrS
obllfcrvcOviiOČe
anni m
e in še kaj 1, občini«
tevajte omejitev: 40 vrs ičamo, prispevkov v tej
UNIČIMO KREATIVNE 2
Zadnjič se je vrinil škrat in namesto UNIČIMO zapisal UČIMO. Ker sem bil pozvan imensko in pisno, bom tako tudi odgovoril, čeprav sem mislil, da smo v osebnem pogovoru dovolj zgovorno izmenjali stališča s predsedniki SDS in SKD Izola. Vsaj okoli ljubezni do živali se strinjamo in sem tega vesel. Vendar pa je to treba dokazati z odločitvami zdaj. Ne zadostuje "seveda smo ZA, vendar ne tukaj, kje drugje...1', ne ozirajoč se na dva meseca trdega in dragega dela, opravljenega na osnovi dovoljenj, na poligonu za učenje psov. Osebno sem preveril način dela na poligonih in sebe prepričal, da dejavnost ni glasna, ni nevarna za okolico in ne smrdi. Verjeli ali ne, lastniki takoj poberejo corpus delieti - iztrebke svojih psov. Vesel sem, da dejavnost ne bo škodila prizadetim krajanom, ki so se tega bali. Ko pa bo kakšna tekma, bo verjetno zanimiva za vse.
Strinjamo se tudi, da se vzporedno poišče daljnoročno, stalno rešitev. Upam, da se bomo še v naprej v čim več stvareh strinjali. Iz odgovora se potrjuje moje osebno prepričanje, da sta predsednika zastavila akcijo zaradi volitev v KS, čeprav to zanikata. Tudi prav. Če sta opozicija in ne "tako imenovana" prevečkrat preglasovana, ni velik problem, saj je tudi to demokracija, ali ne? Zakaj vas tako boli, da se med ZZP, LSD in ZLSD ter nekaterimi drugimi pogosteje in lažje pogovarjamo, ne da bi se kregali?
Pa še to: meni je ime Lucio Gobbo in v nobenem dokumentu nimam pripisa ZLSD, ko bi vsaj lahko povsod pripisal dipl. ing. el. Če pišem kot posameznik, torej osebno, je tako prav, če zastopam stališče stranke to tudi vedno pripišem, kar je razvidno iz mojih člankov. Smešno pa se mi zdi, da bi se (sledeč vama) podpisal "krajan Lucio Gobbo ZLSD".
Lep pozdrav.
Ker je odgovor kombiniran je podpis sledeč
občan in predsednik ZLSD Izola: Lucio Gobbo p.s.: ZLSD ima registrirano tudi kratico ZL.
■//'///'//
Pasji poligon (goes on...)
Seveda v Izoli. Zavod za urbanizem (Občina Izola!) je odmeril kinološkemu društvu zemljišče za vsega hudega napovedajoči pasji poligon tik ob naselju Jagodje. Prebivalci, najpomembnejši element bivalnega prostora (in tudi odločujoči faktor, če se tega zavedajo) so o tej nameri izvedeli, ko se je vse še začelo. Dvignili so svoj glas in celo zamajali občinske nosilne stebre, da so ti morali loviti dodatno sapo.
Gospod Lozej iz Zavoda za urbanizem je pral svoje...roke in metal pesek v oči, češ, da so za to gradnjo dali soglasje drugi, ne pa on. Župan pa ne reče nobene. Ena od občank je postavila svetnikom (in županu) vprašanje: "Čigavi predstavniki ste vi?" Nastal je 100% molk, kajti politike resnično zanimajo občani samo nekaj mesecev pred volitvami. In če imajo istoumni politiki absolutno oblast je ta trditev absolutno veljavna.
Tako je to v Izoli.
Omenjeno manipulativno zemljišče je le košček eelotnega v Izoli, ki je en sam velik pasji poligon. Vso neomejeno oblast nad njim, s predpravico barantanja z zemljo, ima Zavod za urbanizem, ki mu g. Lozej gospoduje še skoraj desetletje, še iz časov ZKS, katere nadaljevalke član je in za katere koristi tudi dela.
"Demokracija" je tej garniturji dala vsa pooblastila da počne kar se ji zahoče, pa še takšnega župana zraven, ki poblagoslovi vse kar mu prinesejo pod nos. Tako si v tej "veliki družini" iz roda v rod izmišljajo spektakle.
Eni si izmislijo gradnjo megalomanske marine, drugi se vržejo v gradnjo "Dedinja" v Jagodju, tretji si vzamejo iz občinske malhe ugodne kredite, četrti gradijo turistične apartmaje za trg po zgledu hotela Simonov zaliv, ravnokar pa so še na vrsti manipulacije s Petrolovim prodiranjem na Obalo. Metode tega pasjega poligona se ne spreminjajo in vse vodi ena misel: profit. Na čigav račun pa se ve.
Izola je bila že v bivši Jugoslaviji odslikava države in to posebnost dosledno ohranja. Ne samo, da so dejanja te nomenklature škodljiva za perspektivo občine in občanov, v večini primerov tudi temeljijo na vprašljivih in nezakonitih postopkih, oziroma se zanje sme izreči sum kaznivih dejanj (kar bi bila lahko tudi značilnost Izole).
Ta, "večna" politična garnitura, ki dela za strankarske privilegije in osebne koristi, deluje še vedno kot da bi bila v socializmu. In ljudje, ki še ne vedo, da je tistega socializma skoraj konec, v svoji revi, kot vedno, tarnajo: "Nič ne pomaga, tako bo, kot hočejo".
Otopelo gledajo na pasji poligon in na volitvah, če bodo šli nanje, bodo izvolili isto garnituro in kmalu za tem preklinjali: "Kaj ti ljudje na občini delajo!"
Tako je s tem poligonom.
Frane Goljevšček
ZAHVALA
Vsem staršem, ki ste nas solidarno podprli, v četrtek. 6.6.1996 ob stavki prosvetnih delavcev, se iskreno zahvaljujemo.
Delavke in delavci Vrtca Izola 10 Sindikat VRTEC IZOLA
LAIIRIANO STEFANIČ ,.P.
MANJŠA HIŠNA POPRAVILA IN VZDRŽEVALNA DELA, VODOINŠTALACIJSKA, KLJUČAVNIČARSKA IN MIZARSKA DEU
PROLETARSKIH BRIGAD 14 • «310 IZOLA * TEU 066768-339
MORJE 93.4 MHz
5. 1. SANK ROCK - Ker te ljubim
2. 2. THE CURE - The B-th
I. 3. GEORGE MICHAEL - Fast love
4. EVERYTHINGBUT THE ORL • Wrong
6. 5. LIGABUE - Vivo morto o x -, 6. PET SHOP B0YS -Before 4. 7. CRANBERRIES • Salation
7. 8. ARTICOLO 31 - Tranqui Funky
3. 9. EROS RAMAZZOTTI - Più bella cosa -.10. MARK KN0PFLER - Darling Pretty
8.11. H00TIE&THE BL0WFISH -Old man & me
II.12. SMASHINC PUMPKINS - Tonight tonight 12.13. STINC-You stili touch me
NOVI PREDLOGI
ZMELK00W-Napačen planet DANADAWS0N-Show me R0XETTE -
She doesn't live bere.. IZPADLI
CHER
• Not enough love... MARK KN0PFLER
• Darling Pretty MADONNA
- Love don't live.,
DELAMARIS SE NE DA
Kljub zelo slabim poslovnim rezultatom, ki jih je pred dobrim letom vzelo v zakup novo vodstvo Holdinaga Delamaris se zdi, da se vremena nad najbolj tradicionalno izolsko industrijo le jasnijo. Dolg, ki je znašal nekaj nad 3 in pol milijona nemških mark jih sicer še vedno zelo obremenjuje, vendar uspejo plačevati vsaj obresti dolgoročnih kreditov, tako da dolga realno ne povečujejo več. Po dolgih in napornih dogovarjanjih so lani le izposlovali pomoč banke in tako zdaj poslujejo likvidno, čeprav je res, da jim za večje investicije in dvig plač primanjkuje denarja.
Prav zato je razveseljiv podatek, da so pred dnevi poslali na tržišče nov izdelek, tunino pašteto za katero mnogi pravijo, da po kvaliteti prekaša tudi znane italijanske izdelke te vrste. Pašteto je pripravila skupina domačih tehnologov z Evgenom Ferlugo na čelu, v teh dneh pa je konzerva že na tržišču. Cena se giblje okrog 200 tolarjev, za začetek pa so napolnili nekaj nad 300.000 pločevink, ki	so	zdaj
na pokušino slovenskim kupcem.
Ko so pred dnevi dobili podatke o prodaji ribjih konzerv na slovenskem trgu so bili v Delamarisu zelo presenečeni. Kot je	povedal
direktor holdinga, Vojko Maver, so ugotovili, da je Delamaris lani v Sloveniji prodali 43 ton konzerv, hrvaških konzerv pa	je bilo
prodanih kar 176 ton, torej štirikrat več kot domačih. Razlog je seveda tudi cena, saj država Delamarisu pomaga s subvencijo v višini 7 tolarjev na pločevinko, Hrvaška pa subvencionira celotno proizvodnjo in prodajo ribe, tudi te, ki jo izvažajo v Slovenijo, v višini 25% proizvodne cene. K temu je treba dodati še dejstvo, da je izvoz slovenskih ribjih konzerv na Hrvaško nemogoč, Slovenija pa obremeni uvoz sardine iz Hrvaške le z 17% uvozno carino. Zanimivo	je, da je	carinska	obremenitev
najnižja ravno pri sardini,	ki je naš edini	domači	proizvod,
medtem ko morajo uvozniki za druqe vrste ribe plačati 25% carino.
"Zaščita domačega trga je zares mačehovska" je dodal Vojko Maver, "saj Slovenija na ta način omogoča poceni uvoz tistega, kar imamo in drag uvoz tistega, kar nimamo. Nasploh se zdi, da je Hrvaška pri urejanju teh zadev hitrejša kot Slovenija, kjer se vse dogaja zelo počasi. Tako je bilo tudi s sklenitvami sporazumov o gospodarskem sodelovanju, saj plačuje Hrvaška Makedoniji in BIH le 1 odstotek izvoznih carin, Slovenski izdelki pa so ocarinjeni z 18% (BIH) in 36 % (Makedonija) izvoznimi dajatvami in so seveda nekonkurenčni Hrvaškim.
MENJALNICA IN PROMET Z NEPREMIČNINAMI
dipl. oec.
Ivan Konstantinove Sončno nabrežje 14 66310 Izola
ŠIFRA	tel./fax.	066/ 63-211
STANOVANJA - HIŠE - PARCELE __________________POSLOVNI	OBJEKTI	-	PROSTORI_________
Že mnogo zamisli in sanj je bilo uresničenih z našo pomočjo !
OBČINA SE OHLAJA
V teh vročih dneh nič ne zavidamo tistim, ki so sredi gradbenih del. Tudi v primeru občine je tako, saj je pred vhodnimi vrati zrasel gradbeni kontejner, ki stavbi seveda ni v ponos, zato pa ji bo v ponos nova klima naprava, ki jo montirajo v občinskem poslopju. Glede na vročičnost vse naokrog je investicija prav primerna.
Pričakovanja, da se bo Delamarisu z ukinitvami embarga odprl jugoslovanski trg pa se tudi niso uresničila, saj ustreznega sporazuma med državami ni, trg ZRJ pa je za naše izdelke takorekoč zaprt."
Ob vsem tem pa so izdelki Delamarisa ocenjeni kot zelo kvalitetni in je njihova proizvodna cena zelo realna, kar jim daje upanje, da se bo s posegi države položaj še izboljšal. Dobro poslujejo tudi podjetja znotraj Holdinga. Delmar uspešno trguje z ribo, Frigomar zelo prodira s svojimi izdelki (zmrznjene ribe in drugi morski sadeži), pa tudi Riba se počasi utrjuje v sedanjih kapacitetah (2 para ribiških bark). Projekt po katerem naj bi v treh letih sanirali podjetje bo seveda težko uresničljiv, vendar podatek, da so lani ustvarili za več kot 35 milijonov DEM prometa in da še vedno zaposlujejo 345 delavcev uvršča Delamaris med večje obalne proizvodne organizacije.
Zal pa to ni dovolj za večje projekte promocije njihovih izdelkov, kaj šele za načrtovano selitev v manjše in bolj racionalne proizvodne prostore na drugi lokaciji.
CENTER ZA SOCIIALNO DELO I Z O LA
Izola, Veluščkova 4
Datum: 12.6.1996
OBVESTILO
Center za socialno delo Izola obvešča vse občane, ki so v skladu z Zakonom o družinskih prejemkih vložili zahtevek za uveljavitev otroškega dodatka, da smo nalogo do izdaje odločbe izpeljali v celoti.
Sredstva, ki jih je Ministrstvo za izpeljavo naloge namenilo Centrom ne zadoščajo za vročanje odločb po pošti, zato obveščamo vse prosilce, da je možen osebni dvig odločbe in sicer v času od 17.6. do vključno 28.6. 1996 na sedežu Centra za socialno delo Izola, Veluščkova 4 po naslednjem urniku:
ponedeljek, od	13. do 15.	ure
torek	od	13. do 15.	ure
sreda	od	15.	do	1 7.	ure
četrtek	od	13. do 15.	ure
petek	od	12. do 13.	ure
Center za socialno delo Izola
Morje pred nosom za 400 SIT
Kar nekaj jeznih občanov nas je poklicalo v uredništvo in nam sporočilo, da so na eni najbolj priljubljenih plaž, v Simonovem zalivu, pričeli pobirati vstopnino tudi za domačine.
Seveda je bil za marsikoga to velik šok. Tako psihološki, saj se nam je privilegij brezplačnega kopanja zdel nekaj samoumevnega, kot tudi finančni, saj 400 tolarjev le ni tako malo, če pa se na plažo spravi vsa družina pa pridemo že do visokih zneskov, za nekatere nemogočih.
Poklicali smo v Hotele Simonov zaliv, kjer nam je o vstopnini nekaj več povedal direktor Ivan Rener. Po njegovih besedah so se za ta ukrep sicer zelo neradi odločili, bili pa so v to dobesedno prisiljeni. Vsako leto je namreč občina Izola prispevala določen delež za vstopnino domačih občanov, za primer naj povemo, da je občina plačala pred dvemi leti 700.000 SIT. Zalomilo se je že lani, ko občina prispevka ni plačala. "Tudi letos sem večkrat urgiral pri županu in dobil zagotovila, vendar se ni zgodilo nič konkretnega. Zato smo se odločili za ta ukrep, katerega smo se tudi mi branili, toda na koncu so nas veliki stroški vzdrževanja kopališča v to prisilili." je na koncu še povedal Ivan Rener.
JAVNO PISMO ZUPANU
Spoštovani gospod Župan!
Poletna sezona je pred vrati oz. se je že pričela. Kot vsako leto se najbolj veselimo kopanja in zabave na plaži v Simonovem zalivu. Komaj čakamo na konec tedna, ko bomo lahko to uresničili. In kaj nas je pričakalo v petek? Kot vsako leto smo vstopili na plažo v Simonov zaliv, vendar nas je ustavil vratar in nam "razložil", da je potrebno plačati vstopnino.
Po neprijetnem pregovarjanju nam je le dovolil vstop, rekoč, da moramo naslednjič plačati vstopnino - 400 SIT za ves dan oz. 200 SIT za popoldan.
Gospod Župan, izračunajte koliko znese poletno kopanje (skoraj 3 mesece!)! Kje pa naj mi mladi dobimo toliko denarja? Ali naj prosimo starše še za to ali...? Zdaj bomo plačevali še za kopanje v morju in igranje odbojke?
Poleg tega nam ni razumljivo da nam ni dovoljeno iti čez zemljišče Simonovega zaliva ob obali proti Belvederju in dalje. Sprašujemo se, če je resnično potrebno iti po glavni cesti, ki je že splošno znana kot nevarna (da ne omenjamo pločnikov, ki jih ni), najprej na plažo pod Belvederjem in od tam nadaljevati pot ob obali proti Strunjanu (3-5 krni)?
Zanima nas, od kdaj je morje last nekaterih, ki so si prisvojili zemljišče ob obali? Ce nas to "veliko turistično podjetje" ne želi imeti na njihovi plaži, naj nam vsaj zagotovi prost prehod ob obali!
Tudi mi mladi smo del Izolanov, ki jih morate zastopati, zato pričakujemo takojšen PROST PREHOD DO SLOVENSKEGA MORjA, ki so nam ga ohranili tudi Izolani, ali pa pričakujete, da se moramo, odrinjeni od narave in sprostitve, združevati le v lokalih, diskotekah, alkoholu, mamilih,...
Mladi Izolani
Turisti ante portas
(TF) Poletje se je letos zgodaj začelo, kar bo nedvomno vplivalo na letošnjo turistični bero. Če bo tako toplo še septembra, potem bo mogoče letošnja turistična sezona še nadvse uspešna in bo v občinsko blagajno kapnilo kar precej tolarjev iz naslova turistične takse. Pa si te tolarje ta občina sploh zasluži?
Poglejmo v čem smo v tem letu na področju turizma napredovali. Včasih smo ta napredek merili z novozgrajeno turistično infrastrukturo, slovesno smo odpirali nove nočitvene objekte, nove restavracije... Danes bi seveda moralo biti drugače. Geslo turizem smo ljudje je staro že dovolj let in bi lahko že končno dozorelo v glavah tistih, ki jim je namenjeno.
V Izoli žal ni tako. Tu še vedno razmišljamo kot pred 25 ali 30 leti. S turizmom se da hitro zaslužiti, brez dosti napora, turisti oziroma gostje pa so krave molznice, ki so zanimive samo do takrat, ko njihove vime dajo še kaj mleka.
Letos bodo obiskovalci Izole še bolj prepuščeni samim sebi. Lani smo jim ponudili vsaj dva nova kataloga; katalog izolskih sobodajalcev ter publikacijo Izola vabi. Letos pa nič. Lanski so pošli in v Turist biroju (pri Lesnini) so na pult postavili kar prospekt iz davnega leta 1982 z že zamegljenimi fotografijami in s podatki, da te kap (Slovenska obala, Portorož, Jugoslavija; Izdal: THP Portorož 1982).
Na občini še vedno deluje neka komisija za turizem, ki ji je največja skrb razdelitev denarja iz turistične takse. Kdaj, kako, kje, koliko in za kaj bodo turisti trošili denar je čisto nepomembno. Tudi kake odločitve o razvoju turizma ni bilo nikjer zaslediti. Nekaj se je sicer o tem govorilo pred nekaj leti, pa so projekti romali v predal in tam ostali. Zato se sedaj dela tako kot se. Zato ni nobenih novih brošur, katalogov, zato ni programa turističnih prireditev, zato se Praznik pomladi organizira skoraj zadnji dan, zato se še niti ne ve, če Ribiški praznik bo... Zato so Lonko oddali tistemu, ki ponudi največ denarja, čeprav je ponudba tam vse prej kot turistična... Zato bomo morali domačini plačevati vstopnino na plažo v Simonovem zalivu...
Turisti naj bi se v Izoli prijetno počutili, a se v mestu v katerem se niti domačini ne počutijo več dobro zagotovo ne bodo. Žal.
IZOLA TURISTIČNO MESTO
V teh vročih dneh, ko se vrli kontinentalci odpravljajo na morje, se marsikdo pri Rudi odloči in zavije v Izolo -turistično mesto. Res je, to je dejavnost, ki je po mojem prepričanju edina perspektiva tega mesta. Toda kakšna ironija!
Po mestu videvam na novo postavljene prometne znake in Izolane kot tudi goste tega mesta, ki Izolanom sledijo, pri kršenju novih prometnih navodil. Naš lepi (?) Manziolijev trg je zaprt za ves promet, enako tudi oaza miru ob večernih sprehodih, od Carinske izpostave proti Svetilniku, sta polna avtomobilov. Kje ste policaji, ki me kaznujete ob kršitvi prometnih predpisov (saj to naj bi veljalo tudi v mestu), kje so mestni redarji in pajek? To sprašujem vas vrle svetnike, ki tako vestno skrbite za prijetno počutje in varnost domačinov kot tudi gostov. Nobeni zakoni, odloki, odredbe in podobno, ne morejo zaživeti, v kolikor niso sankcionirani. Drug problem, ki bi ga rad izpostavil, je razsvetljava v mandraču (novi kandelabri). Na dveh kandelabrih se niso prižgale luči niti za minuto od začetka lanskega poletja. Očitno je, da naši svetniki ne marajo svetil, ki bi lahko prikazali naše mesto v pravi luči. Tudi pometanje na novo predelanih tlakov v Ljubljanski in Koprski ulici je potrebno pred 10.30 uro dopoldan, če želimo slučajnim kupcem zagotoviti kolikor toliko spoštljiv sprehod. Gospodje, ki sedite na odgovornih občinskih službah, kot tisti, ki skrbite za red in čistočo tega mesta, morate vgraditi v svoj miselni svet, to je v splošno kulturo tudi večerno sprehajanje po mestu, ki je sestavni del navad mediteranskega človeka, posedanje po lokalčkih ob dobri pijači in jedači ter sladoledu. Nikar se ne izgovarjajte na pomanjkanje časa. Le z večernimi sprehodi po Izoli, boste opazili in doživeli, morda tudi doživljali pravi mediteranski turistični utrip.
Tretji problem naslavljam na vodstvo turističnega podjetja Simonov zaliv, ki je pričelo (ali naj bi) pobirati vstopnino na kopališče tudi domačinom. Sramota je, da si nekdo predstavlja zagotovitev ekstra profitov na račun obubožane občine kot je Izola in to ob prihodkih, ki mu jih zagotavlja pobiranje vstopnine od gostov našega mesta. Zavedajte se, da morate kopališče urejati v vsakem primeru, drugače bodo vaše sobe v poletnih mesecih prazne (razlog, zanemarjeno kopališče). Sprehodite se malce po španskih, grških, tunizijskih,turških in ostalih mediteranskih plažah, ki so brez žičnatih ograj in brez vstopnin. Imajo pa ponudbo ležalnikov, senčnikov in drugih poletnih pomagal (sprehodite se do kopališča pri Delfinu in Svetilniku), ki se zaračunavajo. Prvotna oblika akumulacije (kraja), je v teh razvitih in razvijajočih se turističnih deželah danes neznana.
Poglejmo izračune prihodkov in odhodkov, ki sem jih naredil na osnovi obstoječih cen:
Dimniški vložki so iz nerjavečega jekla, odporni na vse kisline, ki nastajajo pri izgorevanju. Primerni so za vse vrste kuriv; od plina do naftnih derivatov. Ustrezajo vsem evropskim standardom.
Opravljamo tudi b<9	ključavničarska	dela	jv
vodovodne Instalacije In ^	<<£	<£'	drugo vzdrževalna dela
*r ___________________________fi* W
«
o
Z S
MESEC
-vstopnina za 22 dni po SIT 400 za dnevno 500 obiskovalcev  SIT 4.400.000
vstopnina za 8 dni (sobota,nedelja) po SIT 400 za 1.500
obiskovalcev  SIT 4.800.000
SKUPAJ PRIHODKI SIT 9.200.000 MESEČNI ODHODKI
1 .Voda - pipa s polnim pritiskom 8 ur porabi 3 m3/h po SIT 217.65/m3 v 30 dneh = SIT 156.708
- 4 tuši po 8ur s polnim pritiskom = SIT 626.832
- 2 kopališka mojstra po bruto SIT 100.000= SIT 200.000
- 2 vzdrževalca čistoče po bruto SIT 100.000= SIT 200.000 2 varnostnika po bruto SIT 120.000= SIT 240.000
SKUPAJ SIT 1.423.540
Morebitni drugi stroški SIT 76.460
SKUPAJ SIT 1.500.000
POZITIVNA RAZLIKA SIT 7.700.000
Prihodki so računani na zanemarljivo majhno število
obiskovalcev, ko vemo, da je konec tedna tudi do 4.000 in
več kopalcev. Stroški zajemajo porabo vode v
kontinuiranem času, kar je praktično nemogoče, pa naj bo.
Verjetneje je, da so ti stroški polovico manjši. Osebje, ki je
zajeto v moj izračun, so dodatno zaposleni. V kolikor
angažirate pri delovanju kopališča lastne kadre, se jih pri
tem ne upošteva, ker so plačani iz vaše redne letne
dejavnosti.
Prihodkov, ki jih imate od najemnikov, ti delajo, kot zmorejo in znajo in kot kaže zaenkrat zadovoljivo, nisem upošteval. Zato prosim, nikar ne izsiljujte lastnih občanov in občine v kateri in zaradi katere tu živite.
Te pripombe so vezane na trenutno dogajanje v mestu, ki imajo posredno vpliv tudi na turistično podobo našega mesta (tudi nova črna gradnja v , neposredni	bližini
■preurejene bencinske črpalke ob samem vhodu v mesto). Širše, strateško gledanje na razvoj našega . mesta, predvsem oživljanja starega mestnega jedra in s tem turistične ponudbe, si bom privoščil kdaj drugič.
VOJKO VOJVODA Strma pot 20 IZOLA
I 000.00 IM «> I onusM
to Ml ki all	t	J)U
NEWS
RAČUNOVODSKE STORITVE
P A PIRNICA
MOROVA 25/D 6310 IZOLA, SIMONOV ZALIV TEL/FAX 63-213
V
• RAČUNOVODSKE STORITVE
• FOTOKOPIRANJE
• PISANJE DIPLOMSKIH IN SEMINARSKIH NALOG
FOTO VLADO
KOLONIJA PO IZOLSKO
Svetovalni delavki iz OŠ Vojke Šmuc in OŠ Dante Alighieri Izola sva že vrsto let uspešno organizirali kolonijo za osnovnošolske otroke. Kolonijo smo organizirali z namenom, da bi dali možnost, posebno zdravstveno in socialno ogroženim otrokom, v času počitnic ustvarjalno, rekreativno in varno preživeti prosti čas. To je bilo možno organizirati s finančno pomočjo Zdravstvene skupnosti (za zdravstveno ogrožene otroke) in Občinske skupnosti (za socialno ogrožene otroke).
V letošnjem letu so potrebe v naši občini za tovrstno pomoč še večje, ker se povečuje števiio socialno-ekonomsko ogroženih družin (naraščajoča brezposelnost). Zato smo pričakovali še večjo občutljivost s strani občine za tovrstne probleme. Na žalost se je izkazalo, da je pomankanje denarja privlačen izgovor tudi za našo občino in tako smo dobili negativen odgovor. To pomeni, da letos občina ni pripravljena finansirati vseh potrebnih stroškov (penzion in nagrade spremljevalcem, materialnih stroškov). Zaenkrat smo dobili odgovor, da je občina pripravljena finansirati le prevoz. To pomeni, da se končna cena stroškov letovanja, ki naj bi jo starši plačali poveča približno za četrtino glede na lanskoletne stroške. Sprašujemo se, kako to da vedno zmanjka denarja za tisto dejavnost, ki je družbeno koristna tako kratkoročno kot dolgoročno.
Vanja Lukežič Milavec, socialna delavka Nerina Bonassin Battelli, psihologinja
Matična knjižnica Izola in
Pravljično gledališče Ljubljana - Šola retorike
vabita na
TRIDNEVNI SEMINAR RETORIKE
od 21. do 23. rožnika (junija) I996 (petek zvečer, sobota popoldne, nedelja dopoldne) v Matični knjižnici Izola.
Seminar je namenjen vsakemu, ki želi izpopolniti veščnino javnega govorjenja in nastopanja.
Informacije: 066 63 412, Matična knjižnica Izola Petek, 21. rožnika (junija) 1996
19.00 - 20.30: Dr. Boris GRABNAR: ZGODOVINA IN TEORIJA RETORIKE
20.30 - 22.00: Zdravko ZUPANČIČ: VEŠČINA JAVNEGA GOVORJENJA IN NASTOPANJA
Sobota, 22. rožnika (junija) 1996
13.00 - 14.00: Nataša ZUPANČIČ: POUK DIHA IN GOVORA, predavanje in vaje
14.00 - 16.00: Nataša ZUPANČIČ, Zdravko ZUPANČIČ in profesionalni snemalec: OBNAŠANJE PRED MIKROFONOM IN KAMERO
17.00 - 20.00: OBNAŠANJE PRED MIKROFONOM IN KAMERO: debate, govori, TV-vesti, delo po skupinah. Sočasno poteka logopedski pregled.
Nedelja, 23. rožnika (junija) 1996
9.00 -10.00: Nataša ZUPANČIČ: POUK DIHA IN GOVORA, (1) Zdravko ZUPANČIČ: ANALIZA BESEDIL IN PRIPRAVA NA NASTOP,( 2.)
10.00 - 11.00: GOVORCI IN GOVORNIŠTVO V SLIKAH: analiza govorov politikov
11.45 - 12.00: ZAKLJUČEK SEMINARJA: pogovor Udeležbo na seminarju si zagotovite z izpolnjeno in oddano PRIJAVNICO ter vplačilom kotizacije. V KOTIZACIJO 25.000,00 SIT je poleg predavanj in vaj vključen logopedski pregled, delovno gradivo, knjiga Zdravka Zupančiča Mali vedež retorike, snemanje, videokaseta z zmontiranimi posnetki nastopov, listina o opravljenem seminarju. ROK PRIJAV IN VPLAČIL: do zapolnitve mest (24) oz. do SOBOTE, 15. 6. 1996. NAČIN PLAČILA: osebno, možnost plačila z dvema čekoma ali na ŽR: 51430-603-30549 Matična knjižnica Izola/za SEMINAR (V znesek je že vračunan prometni davek.)
V OBJEMU NARAVE
Imeli smo srečo. Dan, ki je bil namenjen našemu izletu, je bil kot naročen. Sonce se nam je hihitalo s sinjega neba. In pred nami je bil hrib, ki je vabljiv in tih ždel pod soncem. Nismo zavrnili njegovih rok, ki so nas vabile. Podali smo se mu v objem.
Skozi redko vejevje so si drobni žarki utirali pot do nas in greli naše prepotene obraze. In kar naenkrat je bila pred nami goličava. Sama suha trava, ki se je kot za šalo pozibavala v lahnem vetriču. Ko smo prišli na vrh, smo si odpočili in se razgledovali. Kakšna lepota ! V daljavi prostrano morje, sončna obala, okoli nas pa hribovita pokrajina Brkinov.
Po oddihu so nam učiteljice razdelile učne liste. Ko smo končali naloge, smo se še malo razgledali in kmalu zatem smo že divjali po hribu navzdol. Upehani smo prišli do avtobusa in se odpeljali proti jami Dimnice. Kmalu smo bili pri njej. Pred nami se je odprlo podzemno kraljestvo. Zdela se nam je tako skrivnostna v svoji večni temi, da smo govorili potiho, da je ne bi zdramili. Bali smo se je. Ta njena brezmejnost, v kateri hrani že stoletja svoje skrivnosti, nas je prevzela. Nismo smeli tega skrivanja prekiniti. Potiho smo se tihotapili po poteh, ki nam jih je ponujala, a daleč si nismo upali.
Po sprehodu smo se spet po dolgih stopnicah poslovili od nje in se še zadnjič ozrli po njenih kapnikih ter jo pustili spati.
Proti domu smo se vračali z novimi spoznanji o teh čudežih večne neznanke narave.
Mateja Merkandel
6.d O.Š. Vojke Šmuc
PRAZNIK POMLADI
- POST FESTUM
Šele nekaj dni je^ minilo od zaključka prireditve Praznik pomladi v Izoli. Časniki in letaki so že nekaj dni vnaprej napovedovali bogat celotedenski program - z vrhuncem v petek in soboto.
Nastopili naj bi: skupina "7+", "Istrski mužikanti", plesna skupina, organiziran naj bi bil celo bolšji sejem. Vse to naj bi se dogajalo v Ljubljanski ulici, kjer naj bi bil poudarek na sejmu domače obrti. Iz vsega tega pa ni bilo nič - ali pa skoraj nič.
V ponedeljek v Ljubljanski ulici sploh še ni bilo stojnic, v torek so le-te pripeljali, vendar pa nihče - čeprav je bilo obljubljeno - ni poskrbel za njihovo razsvetljavo; tako je bilo vse do petka zvečer. V vsem tednu tudi ni bilo nikogar od obljubljenih nastopajočih; ni čudno, da smo podpisani, sodelujoči na tem sejmu domače obrti, ob koncu tedna skoraj obupali. Šele takrat so nam razsvetljavo ponudili, vendar je bilo praktično že vsega konec in smo jo zato odklonili.
Že pred pričetkom tega praznika, še do nedavnega zelo priljubljenega in teško pričakovanega, tako za mnoge Izolane kot tudi številne obiskovalce iz drugih krajev, smo imeli podpisani velike pomisleke o sodelovanju na sejmu. Večina lanskih udeležencev je namreč letos zaradi prekratkega roka odpovedala sodelovanje. S tem se je zelo okrnil že tako ne pretirano velik obseg ponudbe domačih, izvirnih izdelkov izolskih obrtnikov in drugih ustvarjalcev. Bili smo mnenja, da bi letošnja prireditev morala nadgraditi lansko, biti boljša, ali pa se je sploh ne lotimo. Vendar nam je gospod Danilo Markočič iz Turistične valilnice povedal, da moramo ta sejem nekako izpeljati, sicer je vprašljiv tudi sejem ob ribiškem prazniku v avgustu. V sodelovanje smo torej pristali samo zaradi tega.
Ob vsem tem je razumljivo, da postavljamo nekatera povsem konkretna vprašanja. Ne vemo sicer, kdo je za odgovore najbolj pristojen. Morda nismo preveč predrzni v upanju, da nam odgovori sam župan?
1. Zakaj se je Turistično društvo tako pozno odločilo za razpis izvajalca letošnjih prireditev (rok za oddajo podnudb je bil 4.4.1996, torej prepozno za dobro pripravo te prve prireditve).
2. Zakaj Zveza kulturnih organizacij Izola po svoji pravočasni ponudbi v zvezi s kulturnim programom ni dobila nikakršnega uradnega odgovora do 15.5. Šele takrat je namreč prejela sklep Turističnega društva, iz katerega je razvidno, da je nosilec kulturnega dela prireditve. Zato je bilo Zvezi kulturnih organizacij nemogoče izpeljati dober program in je o tem Turistično društvo tudi obvestila.
3. Zanima nas tudi, kako je mogoče, da so nekateri, ki naj bi sodelovali v programu, izvedeli le-to šele iz časopisa in letakov.
4. Kako to, da je iz prijave prireditve izpadla Ljubljanska ulica kot kraj dogajanja. Nas, ki smo na Ljubljanski ulici, po vsem zgoraj povedanem, kljub temu sodelovali, so možje postave - sicer zelo korektno in prijazno - na očeh javnosti legitimirali in naredili "uradni zaznamek".. Ljudje sicer dodajo svoje, vendar smo bili razglašeni skoraj za kriminalce, ki jih preganja policija!
Počutimo se užaljene in ponižane. Upamo, da bomo s postavljenimi vprašanji, še bolj pa s pričakovanimi odgovori nanje, morda pripomogli k razbistritvi dogajanj v našem mestu. Izolo imamo pač radi in nam ni vseeno, kaj se v njej dogaja.
Člani likovne skupine LIK predstavnika trgovine "CARMEN"
ROKOMETAŠI IN RIBARI
Rokometni klub Delmar je držal besedo in večjo skupino zvestih navijačev Ribarov povabil na fešto ob koncu uspešne sezone. Napredovanje 1. ligo so proslavili z odojkom in tekočimi in penečimi zadevami.
ODBOJKARJI NA KRETI
Nekaj članov novega odbojkarskega proligaša kluba Simonov zaliv pa je nabiralo moči na Kreti od koder so nam poslali tudi te lepe pozdrave. Blagor njim, je pripomnil Boris Cuk iz rokometne- ga kluba Marina Izola..
.Trt-»''*-.*
I
DNO
Madona - Piran E. |unl| NARAVNI REZERVAT STRUNJAN 2. junl| NARAVNI SPOMENIK DEBELI RTIČ
-ri/£*>l Movr.c- m f t'L u s
Z 3	^	ot
S i |<* U_ Z
MIIL.A
A KJ1 OfJ f/t’6 o
0Z4CMA - a J A4
> (Zj/-AV/AJe\ yne ne,
C *-1. M #
ZADNJI LESENI MOHIKANEC
Na prvi pogled ni nič posebnega ta, nekaj manj kot osem metrov dolga pasara z napisom Piros. Pa vendar je bilo v soboto 8. junija v izolski ladjedelnici slavnostno, na malem pomolu pred izolskim mandračem pa veselo.
Kaj je torej v tej barki posebnega? To, da gre verjetno za eno zadnjih, če ne kar zadnjo leseno, po klasičnem vzorcu narejeno klasično ribiško plovilo severnega Jadrana. Pred sedmimi leti se je Aleksander Kerin, cepljeni Izolan, lotil projekta, ki mu je dal veliko veselja, a še več dela, odrekanja in stroškov. Toda, zdaj je vse poplačano in skoraj pozabljeno, Piros pa bo prav kmalu, opremljen še z jadri, služil trmastemu in delavnemu lastniku.
Še nekaj podatkov:
Piros je klasični tip pasare, nadgradnja pa je verzija ameriške galete s kokpitom v sredini palube. Ima štiri ležišča, kuhinjo, WC in vse drugo.
Dolg je 7,98 m, širok 2,80 metra, težak pa je natanko 5 ton in ima grajen motor Volvo Penta. Ko bo imel montiran jambor bo opremljen s sošnim jadrom, krstna botra pa je bila Nataša Dražič iz Kopra.
Še pobuda Aleksandra in Mandrača: Ob občinskem prazniku bi v soboto 12. julija v mandrač pripeljali vse obalne old tajmerje. To bi zagotovo bil dogodek vreden Izole.
Na fešti v mandraču je bilo veselo do pozno v noč, Piros pa je medtem srkal preve centilitre vode, medtem ko so tisti na obali srkali čisto nekaj drugega.
Tako-le je pripovedoval:
Že kot otrok sem po piranskih kleteh opazoval tamkajšnje ladjedelce (v glavnem Dalmatince), kasneje sem se lotil modelarstva in izdeloval modele starih jadrnic, pri dvanajstih pa sem že izdelal lastno batano, dolgo 3 metre. Pri štirinajstih sem izdelal še boljšo verzijo prejšnje, Piros pa je moja tretja barka v samogradnji. Moram povedati, da brez Davida Škevina, dolgoletnega delavca ladjedelnice, ki je doma iz Betine na otoku Murtru, ne bi naredil ničesar, saj mi je dal najosnovnejše informacije in kasneje vseskozi spremljal in pomagal pri nastajanju Pirosa.
Začelo se je v domači kleti kjer je nastal takoimenovan korbon (ogrodje- statve, rebra, kobilica). Vsakega od teh kosov je treba seveda izrezati iz enega kosa ustrezno raščenega lesa, reber pa je kar 36 in vsa so si različna. V glavnem smo delali iz hrastovega lesa, nadvodni del pa je iz macesna. Z iskanjem lesa je bilo največ težav. Pramčano in krmeno statvo sem dobil v Vinici, kjer mi je Karlo podaril celo drevo, ki pa ga je bilo treba po kosih vleči iz prave goščave. Še dobro, da mi je pomagal brat, sicer ne bi zmogel tega. Vsak kos je bil namreč težak okoli 180 kg in dolg 2 metra.
Ogrodje smo sestavili na bivšem platoju Komunale pred Argom, kjer je zdaj plato marine. Od tam sem se moral preseliti na Beli križ, kjer sem delal 2 leti, potem pa sem se preselil v suho marino v Ladjedelnici Izola in tam sem Pirosa tudi dokončal.
Mislim, da sem ob Pirosu preživel več kot 4.000 ur, ni bilo prostega časa ne dopusta. Poleg Davida mi je pomagal še Ante Zubovič, Izolan iz Paga, seveda pa je bilo še veliko tistih, ki so pomagali, da smo delo dokončali. Vsem bi se rad ob tej priložnosti zahvalil.
m&t» WM
SE BO IZOLA ■& ODCEPILA \f
|P	pMBp|' 9
iiMMMVMIllMII^MIMIMMiMMIMMIMIMIMIIIMMIlMIMMIIMMMM
■ MI..............MMMIIMMMM.....
OB ZAKLJUČKU ZELO USPEŠNE SEZONE V ŽENSKEM ROKOMETNEM KLUBU RAZMIŠLJAJO O IZSTOPU IZ PRVE LICE ALI CELO O PRENEHANJU DELOVANJA
Žalostno je , da ob koncu tako uspešne tekmovalne sezone v klubu, ki je po rezultatih v mladih kategorijah najboljši v Sloveniji, zaradi finačnih težav razmišljamo o prenehanju delovanja. Z lepimi in vspodbudnimi besedami, ki jih beremo v izjavah občinskih mož ne moremo poravnati stroškov, ki se pojavljajo ob delu z maso otrok - športnikov.
* Ministrstvo za šport je v letošnjem letu razpisalo republiško prvenstvo v Mini rokometu. Naša ekipa je vse nasprotnike visoko premagala in na koncu osvojila naslov državnih prvakinj. To so deklice letnik 85.
* V kategoriji Mlajših deklic B letnik 84 so naša dekleta zmagala v prvenstvu in tudi v finalu državnega prvenstva ter osvojile naslov državnih prvakinj.
* V kategoriji Mlajših deklic A letnik 83 so naša dekleta premagale vse nasprotnice , razen v finalu ekipe Krima iz Ljubljane in osvojile 2. mesto v državi.
* V kategoriji Starejših deklic letnik 81 so naša dekleta prav tako zmagala v prvenstvu. V finalu državnega prvenstva so z dvemi zmagami in enim porazom osvojila 2. mesto v državi.
* Kadetinje letnik 79 so se uvrstile v polfinale državnega prvenstva in so osvojile 5. mesto v državi.
* Članska ekipa je nastopala v prvi državni ligi in v kvalitetnem prvenstvu osvojila 7. mesto v državi.
* Poleg omenjenih ekip pa v klubu aktivno delujejo tudi Veteranke, ki uspešno sodelujejo po raznih turnirjih.
Za člansko reprezentanco nastopa naša vratarka Darja Škopelja.
V mladinski državni reprezentanci so bile Patricija Lakošeljac, Šmitran Dražena in Hodžič Sabina.
V kadetski državni reprezentanci so Hodžič Sabina, Šmitran Dražena in Mirela Nadarevič.
V državni reprezentanci starejših deklic so: Hana Škrbec, Biljana Šmitran, Mia Bošnjak, Mojca Stubelj, Jasna Ratoša, Nina Furlan in Katja Višnjevec.
V državni reprezentanci mlajših deklic so: Maruška Lazar, Marta Škorjanc, Jelena Čvorak, Petra Adamič, Ana Petrinja.
Upajmo, da nam bo kdo vsaj čestital za dosežene uspehe saj je to edino kar še lahko pričakujemo od naše družbe.
Boris Čuk
NI NAM PARA
NOGOMET Nasvidenje v naslednjem tisočletju Izola : Maribor (0:3)
Izolani so zadnjič v tem tisočletju zaigrali v 1. državni ligi in tudi tokrat gladko izgubili. V pravi poletni vročini so gostje povedli že takoj na začetku. Kasneje je kakih 100 gledalcev sicer videlo bolj enakovredno igro,
Izolani so imeli tudi priložnosti, ki pa ji na žalost niso izkoristili, Štajerci pa so z velikim veseljem kaznovali vsako napako, ki so jo storili domačini.
Škoda, da Izolani niso dosegli zadnjega častnega prvoligaškega gola v tem tisočletju, ko so dosegli tudi svoj največji uspeh - igranje v 1. kolu pokala UEFA.
V petek 14.6. bo v prostorih skupščinske	dvorane
skupščina NK Izola s pričetkom ob 20. uri. Na skupščini, na kateri bodo prisotni tudi nogometaši, bo nepreklicno	odstopil
predsednik NK Izola Alojz Pečan. Odločalo se bo tudi nadaljni tekmovalni usodi kluba, ki bo kot kaže v jeseni zaigral v Primorski nogometni ligi.
V jeseni ste torej vabljeni na derbi IZOLA : KORTE - DERBI domorodcev s Šavrinskih gričev.
ŠPORTNE POČITNICE
Tudi letos poleti bo Občinska Zveza telesnokulturnih organizacij v sodelovanju z nekaterimi športnimi društvi v občini organizirala poletne športne počitnice. Mladi se bodo lahko prijavili na tečaje oziroma v športno šolo jadranja, veslanja, odbojke na plaži in seeda za taborjenje. Podrobnosti sledijo.
VESLANJE
ERIK TUL OLIMPIJEC
Izolski naj-veslač, član veslaškega Argo-Galeb, je olimpijskonormo
Erik Tul, kluba izpolnil in si s
:jim mestom na močni «ss regati v Luzernu, v dvojnem dvojcu z Blejcem Špikom, zagotovil vozovnico za olimpijsko Atlanto.
V odločilnem finalu sta Luka ! in Erik veslala v glavnem na
drugem mestu, vfinišu pa sta padla mesto niže, saj je odlično finiširala hrvaška posadka. Glede na to, da sta oba pravzaprav skifista je njun uspešen nastop razveseljiv, seveda pa ju tudi na olimpijadi ne gre kar odpisati iz boja za finale.
Izoli se tako obetata kar dva olimpijca, kar je za mesto s 14.000 prebivalci zares velik dosežek.
V torek je imel Erik Tul tiskovno konferenco na kateri je predstavil načrte za nastop v Atlanti. O tem, kako se bo pripraljal pa naslednjič.
JADRANJE
ŽBOGAR VICEPRVAK, ČELIGOJEV A PRVAKINJA
V Piranu je bilo konec prejšnjega tedna državno prvenstvojadralcev v razredu Optimist. V slabem vetru je organizator (ŠD Piran) izpeljal vsega 4 od predvidenih 8 regat državni prvak pa je postal Mitja Nevečny (jadro Koper) pred Juretom Žboqarjem iz izolske Burje. Državna prvakinja je postala Tina Čeligoj (Burja) boljša od Izolanov pa sta bila še Pilepič Rian (Burja) in Gregor Macarol (Olimpie).
RIBREZZO (Italija)
W'<~~
KORTAM NI USPELO
Kljub temu, da je bilo vse pripravljeno za veliko slavje obnapredovanju v 3. slovensko ligo nogometašem Avtoplusa iz Kort ni uspel veliki met.
V odločilno srečanje v zadnjem prvenstvenem kolu so se proti dobro organizirani in kvalitetni ekipi Idrije obnašali preveč boječe in tako pravzaprav niso imeli nobene resne možnosti za zmago. Gostje so dobro parirali in bili celo boljši tekmec, saj je domače v prvem polčasu rešila vratnica. V nadaljevanju in posebej po izključitvi gostujočega igralca Brusa so domači malo bolj pritisnili, Hajdin je zadel prečko to pa je bilo tudi vse. Od kortežanov velja posebej pohvaliti Novaka in Furlaniča, sploh najboljši na igrišču pa je bil sodnik Novarlič iz Maribora, ki je sodil za učbenik.
Po tekmi je sledilo slavje gostov in žalovanje domačih. Ampak, to ie oač šoort.
Na tribunah se je zbralo blizu 1.000 ljudi, med njimi veliko navijačev Izole ki zdaj raje hodijo na tekme v Korte. Saj jih poznate kaj?
Franko Tul (Atoplus): "Nič za to če ne gremo naprej. Bomo pa jeseni imeli lokalni derbi z Izolo."
Za varnost je bilo poskrbljeno. Policaji in Ribari so si lepo razdelili delo, ki ga pravzaprav ni bilo.
festival
'^mmm9kjunij - 24.avgu
Kljub vsem zapletom in kljub obubožani občinski blagajni se bo naslednji petek, 21. junija, začel prvi ečer prega Festivala Mediterana, ki ga skupno pripravljamo ZKO Izola in uredništva Mandrača, ob medijski podpori (upamo) lokalnih radijskih postaj.
Vsak petek in soboto zvečer do konca poletja bo Manziolijev trg prizorišče nastopov znanih folklornih, folk, etno in soft rock skupin skupin. Ker organizatorja nista dobila zagotovila za zadostno pomoč iz turistične takse je program nekoliko okrnjen, vendar še vedno zelo zanimiv in vabljiv.
Vstopnina na prireditve bo simbolična (500 SIT) z njo pa bodo organizatorji skušali kriti vsaj del stroškov.
Poleg glasbe, plesa in recitacij bo na prizorišču moč okusiti svežo ribo na žaru, domače sladkarije in izbirati med nekaterimi izdelki domačih obrtnikov. Župan dr. Gasparini je obljubil vso podporo in že izdal ustrezne sklepe za ureditev trga. Ostaja le še upanje za lepo vreme in povabilo na prvi večer ko se bodo predstavili HALO BAND (akustična varianta bivših Kameleonov).
Da o TAKABANDI, ki prihaja v soboto niti ne govorimo.
PROGRAM FESTIVALA
Petek, 21. junij - HALO Band
Sobota, 22. junij - TAKABANDA
Petek, 28. junij - Folklorna skupina iz Argentine
Sobota, 29. junij - Folklorna skupina s Karibov
Petek, 5. julij - V pripravi
Sobota, 6. julij - 3 BIG BAND+Folk skupina iz Vižinade Petek, 12. julij - Vlado Kreslin & BeltinSka Banda Sobota,
13. julij - ANA PUPEDAN (Pivka)
Petek, 19. julij - Bakala Blues Band
Sobota, 20. julij - GORI UŠI VINETOU + plesna Šola Izola
Petek, 26. julij - KUD Opčine
Sobota, 27. julij - V pripravi
Petek, 2. avgust - The Ribrezzo - Art rock skupina (I)
Sobota, 3. avgust - Večer mediteranske poezije
Petek, 9. avgust - ORLEKI (Trbovlje)
Sobota, 10. avgust - Folklorna skupina iz Kastava Petek, 16. avgust - Goje & THE HAMRS Sobota, 17. avgust - Večer ciganske glasbe - Šukar Petek, 23. avgust - RADIOFIERA (Treviso)
Sobota, 24. avgust - V pripravi
INVAZIJA HROŠČEV V IZOLI
(OH) Simonov zaliv je bil prejšnji vikend prizorišče 5. mednarodnega srečanja Hroščev Slovenije 96. Srečanja se je udeležilo nad 200 hroščev, buggy-jev ter ostalih vozil znamke VW. Branko Mihalič - Buggy je kot predsednik primorske sekcije prevzel organizacijo, design ter vse ostalo, kar sodi zraven. Komisija v sestavi mehanika, avtoličarja, kleparja ter strokovnjaka za estetiko je podelila nagrade za: ohranjenost vozila, najlepšo predelavo, najstarejši original, najlepši buggy ... posebno nagrado je prejel udeleženec, ki je prišel na srečanje iz 1500 km oddaljenega Sollingena ter vsi domači in tuji klubi za udeležbo.
Srečanja so se udeležili hroščarji iz Nemčije, Italije, Avstrije, Hrvaške ter Slovenije. Na kartodromu Lucija so tekmovali v treh hitrostnih kategorijah, srečelov v Simonovem zalivu pa je podelil starega hrošča; sredstva (300 tisoč SIT) bodo romala v sklad za izolsko porodnišnico. Srečna dobitnica je Adrijana iz Izole.
Udeleženci so se pomerili tudi v družabnih igrah: vlečenje starega hrošča, spust po toboganu ... Posebno nagrado je prejel najmlajši hroščar Mei, ki premore tudi svojega malega hrošča in je član primorske sekcije. Generalni sponzor prireditve Coca Cola Co. ter Hoteli Simonov zaliv so v sodelovanju s prirediteljem pripravili zares lep miting. Tropska vročina prireditve ni pokvarila, le malo več tekočine je bilo potrebno spraviti vase; pa si udeleženci niso delali preglavic.
NS	mali foto oglas
Jadrnico OPTIMIST - leseno H	(samogradnja) v dobrem stanju,
H	skupaj z jamborom, jadrom,
$	krmilom in kobilico PRODAM.
&	Cena: 50.000 SIT.
li'	Informacije: 63-137 (po 20.30 uri)
v A n i L o
V soboto /.5.6’. 1906, ho na OŠ LIVADE organiziran DAN ODPRTIH VRAT.
Vabimo Vas, da si ob 11.uri v večnamenski telovadnici ogledate prireditev in razstavo na temo:
“ SPORI' KOT KULTURNA VREDNOTA. "
učenciOS Livade
Hrošč klub Slovenije obstaja že pet let in primorska sekcija je ena najbolj aktivnih. Udeležujejo se vseh mednarodnih srečanj in nikoli ne ostanejo brez kakšne nagrade. Bagijev buggy že nekaj žasa velja za enega najlepših v Evropi. V svojih vrstah imajo tudi ameriškega vojaka iz Aviana, ki misli tudi po vrnitvi domov ostati član primorske sekcije hroščarjev. Udeležba, ki je bila v okviru pričakovanj je potrdila zanimanje za takšne prireditve na našem koncu ter predstavila naše mesto tudi nekoliko drugače. Pa srečno vožnjo hroščki !
• DAN DROGE •
VABIMO VAS NA SREČANJE ZAPOSLENIH V DROGI PORTOROŽ -ŠE POSEBEI PRIJAZNO VABLJENI UPOKOIENI DELAVCI!
DAN DROGE Portorož v soboto, 22 junija 1996 - od 17.00
 	•	SALINERA	STRUNJAN	•
Leto je naokoli in na vrsti je naše letno druženje.
Z nami bodo tudi FARAONI, gosta večera pa STOJAN AUER in DANI! Priznajte: druženje nas povezuje, druženje nam daje moč, da smo kos tudi tistim delovnim problemom, ki jim na prvi pogled nismo.
• POKAŽIMO SVOJO PRIPADNOST DROGI PORTOROŽ. •
DOPOLDNE ISTEGA DNE, 22. JUNIJA, 1996, lahko sodelujete ali samo občudujete športno srečanje nas, delavcev DROGE, na športnih igriščih v Luciji pod Metropolam. V Stnmjan tudi po morju: ob 17.00 uri na portoroškem pomolu, z ladjo DELFIN.
PRIJAZNO VABLJENI!
ure dalje
KIOSKANJE V DANTEJEVI
(KB) Pred kratkim je na Dantejevi ulici nasproti Arrigonija zrasel kiosk z napisom Slaščičarna - Pasticceria, ki se ga lahko spomnimo, da je stal na plaži Hotela Delfin, na območju marine. Za postavitev kioska je bilo izdano lokacijsko dovoljenje, kajti po mnenju upravne enote ni bilo nikakršnih zadržkov za njegovo izdajo.
Gre za začasni objekt, ki stoji na zemljišču, ki je last Stavbenika, postavitev pa ni v nasprotju z zazidalnim načrtom za to območje. Tudi najbližji sosed, g. Fumič, je dal soglasje in s pravnega vidika zadeva ni sporna. Problem pa je nastal, ko so okoliški stanovalci sredi maja ugotovili, da se na tem prostoru nekaj dogaja.
Od omenjenega soseda so izvedeli, da je on sicer soglasje za postavitev kioska dal, vendar pod določenimi pogoji. V dokumentu, ki ga je podpisal piše: " predhodno se dogovoriti z vsemi zainteresiranimi ( stanovanjski blok Oktobrske rev. 18 d, stanovanjski objekt Oktobrske rev. 20 in Dantejeva 39) glede ureditve celotnega območja -dostopov, ureditve odvodnjavanja, asfaltiranje površin in drugo: navedena problematika se vleče 30 let. Dogovore izvede občina, upravljalec ali lastnik zemljišča." Na koncu pa še piše:" V kolikor se navedene pogoje ne upošteva naše soglasje in podpisi ne veljajo."
In od tu izvira ogorčenje prebivalcev zgoraj omenjenih objektov, saj se v času od IS.januarja, ko je g. Fumič dokument podpisal, nihče od omenjenih ni o teh zadevah pogovarjal z njimi. Območje,o katerem je govora, je namreč neurejeno, dostopna pot do stanovanjskih hiš je prašna in makadamska, tako kot bližnje improvizirano parkirišče, na katerem svoje avtomobile puščajo stanovalci stanovanjskega bloka Oktobrske rev. 18 d.
Le-ti pravijo, da je bilo I. 1971, ob nakupu stanovanj, ki jih je gradil Stavbenik, plačano tudi komunalno urejeno parkirišče, ki naj bi stalo na tem mestu, pa ga še do danes ni. Ravno tako so stanovalci iz hiše na št. 20 že leta 1966 plačali tlakovanje dostopne poti, na kar čakajo že 30 let. Pravijo, a je zemljišče po katerem poteka pot občinsko. Zato so odšli tudi do župana, ki jim je zagotovil, da bo dostopna pot do konca leta urejena.
Menijo, da je prišlo do nepravilnosti pri izdaji lokacijskega ' dovoljenja, zato so vložili pritožbo za obnovitev postopka. Načelnik upravne enote g. Andrejašič nam je povedal, da je bil postopek izpljan na osnovi ustrezne dokumentacije, torej izdaja dovoljenja ni sporna. Lastnik stanovanjske hiše na Dantejevi 39 je prejel odločbo, s katero je bil seveda predviden petnajstdnevni pritožbeni rok. V tem času ni bila vložena nobena pritožba, tako da je lokacijsko dovoljenje s tem postalo pravnomočno.
Prizadeti stanovalci, ki jih moti tudi neestetski izgled samega kioska, bodo verjetno morali uporabiti še druga pravna sredstva za dosego svojih ciljev.
m
Ko bolan ta zdrav'ga nosi
Podejtju Biser in občinskim službam je vendarle uspelo sestaviti novo koncesijsko pogodbo. Prejšnjo so morali predrugačiti na zahtevo izolskih svetnikov, ki so zahtevali drugačen parkirni režim, predvsem pa so si želeli eno uro parkiranja zastonj. Ker v prejšnji koncesijski pogodbi prva brezplačna ura ni bila omenjena, je cela pogodba postala nična.
Nova pogodba in z njo nov režim parkiranja na parkiriščih oddanih s koncesijo, ki bo začela veljati že to soboto, se v bistvu ne bo prav mnogo razlikoval od prejšnje. Novost je že omenjena 1 ura parkiranja zastonj, ki velja le za avtomobile z izolsko registracijo. Uro brezplačnega parkiranja pa je mogoče uveljavljati le med 7. in 19. na prakiriščih Veliki trg in Lonka ter med 7. in 13. uro na parkirišču za pošto.
Tri ure pred koncem obratovanja parkirišč bo potrebno plačati akontacijo v višini 200 SIT, od katere bo povrnjeno 100 SIT, v kolikor se bo vozilo umaknilo v roku ene ure.
Predvsem pa naj bi bilo po novem več reda. Tudi za tiste, ki plačila parkirne ne bi plačali bo "bolj poskrbljeno". Inšpekcijska služba bo po odloku izdala mandatno kazen v višini 10.000 SIT. Zanimivo v tem členu koncesijske pogodbe (15.) je to, da je v njem zapisano, da se morebitni izpad dohodka podjetja Biser d.o.o. zaradi neplačevanja parkirnine krije iz občinskega proračuna. Na kratko to pomeni, da če kdo ne bo hotel plačati prakirnine, pobiralcev in podjetja Biser to sploh ne bo zanimalo, saj bo kršitelja terjala občina, ki bo obenem izgubo koncesionarja krila iz lastnega proračuna.
Vse bo lepo in prav če bodo ustrezne službe dobro delale, bo lahko kriti izpad dohodka Biser d.o.o., celo več - občinski proračun bi se utegnil izdatno napolniti, v nasprotnem, če inšpekcijske službe z komunalnimi redarji ne bodo dobro delale (oziroma ne bodo delali nič, kar trenutno počnejo že nekaj mesecev) bo občina iz že tako obubožanega proračuna skrbela še za podjetje v privatni lasti. Tako dobro pa se pa bo kaj kmalu nehalo goditi še športnim, kulturnim in drugim društvom.
NI VAŽEN SAMO ZASLUŽEK !
(odprto pismo policijski postaji v Izoli)
Sem 22-letni fant iz Izole in verjemite mi, da ne pišem tega pisma, ker nimam kaj početi, jezi me to kar se dogaja že drugo oz. tretje leto zapovrstjo, ko opažam, da se policijska enota prav veselo pripravlja na dan, ko se na Šaredu enkrat na leto zberejo mladi in nekoliko manj mladi prebivalci iz okolice hriba in Izole, ter se ob zvokih ansambla zabavajo do jutranjih ur.
S tem še ni.rečeno, da ga vsi pijejo preko mere. "Ha,ha, še enega smo dobili !" si manejo roke, zaradi vseh denarnih kazni, ki jih tisto noč napišejo. Sledijo podatki, da jih je več kot šestdeset moralo po dovoljenje k sodniku za prekrške. Vendar pa naloge oz. dolžnosti policajev še zdaleč niso tisto, kar bi morale biti. Vem, da policaji morajo vzdrževati red in mir, upoštevati zakone, kontrolirati, da se jih vsi držimo, vendar ne tako, da ustavljajo voznike 100 m od naselja Livade, ko pa je npr. nevaren, pijan človek vozil kar nekaj kilometrov in ogrožal varnost in je zdajci tik pred domom.
Spoštovani policaji, še posebej pa načelniki upravnih enot, ČE ŽELITE POMAGATI IN ZAVAROVATI nas občane, potem bi vas v imenu krajanov Izole prosil, da se prestavi patruljni avto že na drugi ovinek od Šareda proti Izoli. Verjemite mi, da bi tako bilo bolj varno in bolj prijetno vsakomur izmed nas, ki si želimo varno priti do doma.
Za vzgled pa naj vam bo koprska patrola, o kateri ni bilo ne duha ne sluha ob prazniku refoška v Marezigah, kjer pa ni manjkalo vinjenih voznikov. Hvala za razumevanje !
D.G. iz Izole
TEČAJI ----------------------------------
TEČAJ KLAVIRJA na vašem domu, za otroke in odrasle TEČAJ SLIKANJA NA SVILO- 20 urni tečaj TEČAJ ZA MANEKENKE in fotomodele- 30.urni tečaj TEČAJI OBLIKOVANJA GLINE- hitri tečaj za vzgojiteljice in učitelje, tečaj za odrasle, tečaj za otroke TEČAJ IZDELOVANJA PUSTNIH MASK-15 urni LIKOVNI TEČAJI- risanje, slikanje, grafika...
FOTO TEČAJ Dodatne informacije dobite na tel. 61513. VZEMITE Sl ČAS in URESNIČITE SVOJE SANJE V NAŠI ŠOLI KREATIVNOSTI!
MNNNNHRHNNHMHHHHRMHNHHNHNHHHHHHHMi
Matična knjižnica Izola in
Pravljično gledališče Ljubljana - Šola retorike
vabita na
TRIDNEVNI SEMINAR RETORIKE
od 21. do 23. rožnika (junija) I996 (petek zvečer, sobota popoldne, nedelja dopoldne) v Matični knjižnici Izola.
Seminar je namenjen vsakemu, ki želi izpopolniti veščnino javnega govorjenja in nastopanja.
Informacije: 066 63 412, Matična knjižnica Izola
KULTURNI DOM IZOLA
KOUTOMI
mmmim
junij 96
IZOLSKI VRTEC SE jE PREDSTAVIL
Od 6. do 12. junija je izolska galerija Alga odprla svoja vrata in gostila najmlajše umetnike svojega mesta. Izolanom ta galerija gotovo ni nepoznana. Vrsto let si v njej ogledujejo umetnine domačih in tujih umetnikov. Za njimi prihajajo mladi in nepoznani, vendar zato spontani in prisrčni.
Predstavil se je izolski vrtec z vsemi tremi enotami - Livade, Školjka in Korte. Pri razstavi so sodelovali otroci od drugega leta starosti pa vse do male šole. Umetnine različnih tehnik so nastajale ob skrbnem mentorstvu vzgojiteljic, vendar pa so prav otroci tisti, ki so vanje vložili največ dela. Vzgojiteljice zatrjujejo, da so se otroci potrudili, delali pa so igraje, brez napora.
Predšolski otroci so izredno "elastični" in ob ustreznem vodenju pokažejo vso svojo kreativnost. In tako je bilo tudi tokrat. V galerijo so prišli brez prefinjene natančnosti in naštudiranosti, s svojim nedolžnim pogledom na svet in pridnim delom svojih ročic.
Izolski vrtec se likovno predstavlja že tretje leto zapored, čeprav galerija otroke letos gosti prvič. S pridnim delom pa lahko upamo, da bo nekdo izmed mladih, nepoznanih umetnikov nekoč samostojni gost galerije.
Omeniti velja še, da pravkar poteka v enoti Školjka razstava na projekt - knjiga, ki ga je pripravila skupina male šole s svojima vzgojiteljicama. Razstavi vas bosta gotovo obogatili. Prav to pa je tudi razlog, da ju obiščete in pridnost malih Izolanov presodite sami.
Ingrid Šemole
KULTURNI
DOM
IZOLA
CASA
Dl
CULTURA
ISOLA
RAZSTAVE	———————
GALERIJA ALGA
V četrtek, 13. junija vas ob 20.00 vljudno vabimo na otvoritev razstave skupine LIK iz Izole. Razstava bo na ogled do 26. junija. Galerija je odprta od torka do petka,od 18.00 do20.00, v soboto od 10.00 do 12.00
MHHGDVTVE---------------------------
PROGRAMI ZA OTROKE
V petek, 14. junija bo dopoldan v Kulturnem domu Izola organiziran ogled gledališke predstave MALI STRAH BAV BAV Rezija: Zvonka Radojevič; Scenografija in kostumografija: skupinsko delo Avtor glasbe:Gaber Radojevič; Luč:Danijel Urdih Predstavlja se Mala gledališka šola Izola: Nina Ivančič,Nea Bošnjak, Lea aerlič, Mateja Kučan, Tjaša Bajda, Ana Slavec, Tina Pohajač, Tina Katonar, Jana Otočan, Katarina Pegan, Ana Chersicola, Jana Ljubič
V četrtek, 20. junija vas ob 17. uri vabimo v Kulturni dom Izola, Itier se bo predstavil Vrtec Izola
SOLA KREATIVNOSTI___________________
Vpis za sezono 1996/97
ŠOLE GLEDALIŠKA ŠOLA
- od 8 leta starosti dalje BALETNA ŠOLA
- igralnica, pripravljalnica, 1. in 2.razred PLESNI STUDIO LAI od 5. leta starosti dalje GLASBENA IGRALNICA od 4. leta starosti dalje LIKOVNA ŠOLA za odrasle in otroke PLESNA ŠOLA
- za odrasle,20 urni začetni in nadaljevalni ŠOLA KITARE
KRVODAJALCI SO PRAZNOVALI
Na Debelem rtiču so se v soboto, ob mednarodnem dnevu krvodajalstva, zbrali krvodajalci iz obale in Krasa ter gostje iz sosednje Italije. Zbralo se jih je več kot 150, pozdravil pa jih je predsednik OO RK Izola, Anton juriševič, ki se jim je še enkrat zahvalil za njihovo humano ravnanje brez katerega bi bilo izgubljeno marsikatero človeško življenje. Pogovorili so se tudi o težavah s katerimi se srečujejo krvodajaci dandanes, ko je med delodajalci manj razumevanja za te vrste dejavnosti in ko nekateri skoraj ne morejo zapustiti delovnega mesta, da bi šli na odvzem krvi.
Za prijetno razpoloženje je v vročem junijskem razpoloženju skrbel Otavio Brajko s skupino, organizatorji srečanja pa se za pomoč zahvaljujejo Piovami Union - enota Izola in Delmarju ki je poskrbel za prigrizke.
? Salon za nego telesa
Izola, Smrekarjeva 12
Vam nudi več vrst masaž, ki na neboleč, zdrav in prijeten način pomagajo pri odpravljanju:
-odvečne teže (hujšanje brez lakote) -nadležnega celulitisa -napetosti In slabega počutja Nudimo pa še:
- aromaterapijo
- masažo obraza z osvežilnimi maskami ■protibolečinske terapije -depilacijo in pedikuro
Ne zanemarite svojega zdravja in zunanjega videza, lepoto in dobro počutje. Pričakujemo Vas v salonu ’
■ ■
PVenuS
Smrekarjeva 12, Tel.:64-131
poskrbite za svojo hmS v Izoli,
MANDRAČ jc tednik KS občine Izola Naslov: Veliki trg I, 66310 Izola, tel / fax.:066 / 61 • Predsednik časopisnega sveta:
Glavni in odg. urednik: Drago Mislej Uredništvo: D. Mislej, T. Ferluga, Karmen Bučar, Orlando 1 (fotoreporter),
Tehnični urednik: Davorin Marc Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 70 Sit.
Založnik / elektronski prelom: GRAFF1T LINE, doo Izola, 61 ŽR: 51430 603 -32431 Tisk: Birografika BORI, Izola
IZ AMBULANTE
dr. med. Andrej Dernikovič
ZAPRTJE
Je zdravstvena težava (redko bolezen), ki nekatere ljudi muči skozi vse življenje, druge pa le občasno ob spremembi okolja (prehrane), letnih časov, ali z jemanjem nekaterih zdravil (sredstva proti bolečinam, pomirjevala, uspavala, sredstva proti želodčni kislini...). Pogostejše je pri ženskah ter pri starostnikih, nekaj zaradi splošne upočasnitve delovanja vseh organov (in tako tudi prebavil), zaradi pogostejšega jemanja že omenjenih zdravil, zaradi premalo rednega telesnega gibanja, premajhnega vnašanja t.i. balastne hrane, to je hrane, ki daje na koncu prebave odpadek-blato in je nujno potrebna tudi za redno odvajanje: sadje, zelenjava, polna žita, ovseni kosmiči itd....
Starejši iz raznih razlogov tudi zaužijejo premalo tekočine in je tudi zato blato trše. Pomembno je tisto zaprtje, ki traja več kot 3 dni in dela težave ali pa če se pojavi nenadno pri sicer rednem odvajanju blata in ni nekih (prej omenjenih) razlogov za spremembo ritma odvajanja. Le take težave naj razišče zdravnik, za ostale pa velja, da si moramo iz njih pomagati sami. Kako? Preberite ponovno prvi del tega člančiča. Odvajal naj bi načeloma jemali čimmanj, ker ne odpravljajo vzroka zaprtja in dodatno polenijo črevo, da postane sčasoma skoro popolnoma odvisno od njih.
Društvo upokojencev Izola
Vabi na izlet v deželo čardaša in palinke - na Madžarsko.
V dneh od 17. do 19. junija bodo obiskali kraje ob Blatnem jezeru, si ogledali čudovito Budimpešto in nekatere zanimive kraje ob Donavi. Informacije in prijave na sedežu Društva, v Plenčičevi 3, Izola.
NAGRADNA KRIŽANKA MOJCA
Vodoravno
1. |e bil prej Kralj ali Kraljica?
2. Direktor s svetniškim priimkom
4.	Da bi te hitla...
6. Sponzor, ki je propadel
7. Pripomoček za lov sip in kalamarov
8. Baseball po istrijansko
11.	Igra z zamaški 13. veslaški trener Iztok 15. Staro mušo smo prodali, bla je črna ko...
17. Narodni buditelj iz Kort 19. Giani junaki kriminalij
21. časih so bli boljši...
22. Tehnični urednik Mandrača
23. Igra s kartami (pisana po domače)
NAVPIČNO
IV.. il ..<1
'vW'/A\
M M J
1. Značilen priimek z Malije
2. Teče Refoško in...
3. |e golob v Izolskem grbu?
5. Staro ime za Delamaris
6. Ab?
9. Daidela Tičič
10. Tihomir Stepanov 12. Ulica v Jagodju ki ni dolga 14. Ribe morajo plaati ...
16. Potnik v Atlanto 18. Potnica v Atlanto 20. Napovedovalec na stadionu 1 Nagrado v rednosti 5.000 SIT podarja Pozemanterlja MOJCA trgovina z blagom In šlvilskiml pripomočki v Ljubljanski ulici. 2. nagrado (10 kg gnilih češenj- se od zadnjič) poklanja Toms.
mm.
i':
(Mef) Ena sama podrta svetilka mestne razsvetljave seveda ni vredna članka in to celo na zadnji, pa še barvni strani časopisa, ker pa se predstavniku investitorja v nekakšno sanacijo velikega pomola dogodek ne zdi omembe vreden ga bom opisal na dolgo in široko.
Naj takoj povem, da izolska marina ni kriva, če je nek voznik enega od težkih tovornjakov, ki dnevno prevažajo kamenje (in nekaj zemlje) iz gradbišča marine na nekakšno gradbišče pomola, podrl steber mestne razsvetljave. Kriv je šofer, ki ni imel dovolj potrpljenja, da bi (morda celo ob pomoči blizu stoječega inkasanta parkirnine) zvozil mimo stebra in mimo tam parkiranih avtomobilov. O tem smo se prepričali številni takrat prisotni in sprenevedanje s tem v zvezi ni na mestu. Toda, zanimivejše od samega podiranja luči je ravnanje t.i. oblasti Pobiralec parkirnine je imel drugo delo in kolikor vemo ni niti zapisal registrske številke oziroma tistih, ki naj bi skrbeli za nekakšen red na tem tovornjaka. Policaji so prišli dokaj hitro na telefonski poziv enega od očevidcev iz soseščine svetu in celo v občini Izola.	in se zaparkirali na mestu zločina, da bi tam pričakali krivca, ko bi se ponovno pojavil.
Mimo razbite luči na pločniku so hodili presenečeni turisti in zvedavi otroci in se čudili... Na občinski inšpekciji so imeli takrat slab dan. Vodja je bila na strokovnem usposabljanju, inšpektor in eden od dveh redarjev sta že nekaj časa na bolniški, še zadnji redar je ravno tisto noč padel v kopalnici in ves polomnjen odšel na bolniško. Ostala je tajnica, ki je stvar vestno zapisala, več od tega pa tudi ni zmogla. Čez nekaj časa so prišli možje od Elektra, odrezali žice in jih oblepili z izolir trakom, nato so izklopili elektriko še na naslednjem stebru in odšli. Kakšne 4 ure po dogodku je nekdo le odstranil tudi zrušeno svetlko in pometel steklo s pločnika osrednjega izolskega trga.
Zdaj problema ni več. Namesto omenjene luči iz pločnika štrli nekakšen štrcelj, sosednja luč je v temi, v temi pa je tudi cel trg in turistična sezona se lahko začne. Predlagam da jo pospremimo s Pink Floydi in njihovo Dark side of the moon.
iH
Tako hude vročine v začetku junija ne pomnijo niti najstarejši Istrijani. Njim sicer še ni prišla do živega, zato pa toliko bolj čutijo vse njene posledice vsi priseljenci od Brkincov naprej do Bricev in Notranjčev, da o Močvirnikh alias Žabarjih sploh ne govorimo. Nasploh pa so ti zadnji začinili zadnji vikend, ko so marsikomu že vstali lasje pokonci ob pogledu na vse te forešte, ki so napolnili še proste parkirne prostore. Nov prometni režim se še ni odzval, nova občinska inšpekcija pa še manj.
Kiss and go
V prejšnjem tednu se je na območju občine zgodilo več manjših prometnih nezgod brez večje materijalne škode -po sistemu poljubi me in pojdi. Odhode in poljube bo vseeno analiziral sodnik za prekrške.
Gumarji
Oni dan se je po mestu širil neznosen smrad, pa so bili poklicani dečki in zadolženi, da ugotovijo vzrok. Hitro so ugotvili, da je v kamnolomu neznanec zažgal stare gume. Ogenj so pogasili gasilci, možakarja pa niso našli. Na deponiji pa je drugi kurjač kuril gume in tudi od tu se je širil neznosen smrad.
Derbi
Med vikendom sta bili dve vroči nogometni tekmi, vendar dela za dečke ni bilo. Navijači so navijali, dečki pa so bili zraven.
V minulem tednu se je stopnjevala pestrost sporov med zakonci. Občani pa so pogosto klicali na postajo in se potožili nad hrupom motorjev in motorinov. Dečki vedo kdo so krivci.
Spoštovane upokojenke, upokojenci,
ali ste še med tistimi, ki vsakega prvega v mesecu nestrpno čakajo na poštarja?
Prenos pokojnine na hranilno knjižico ali tekoči račun Splošne banke Koper vam nudi številne prednosti in ugodnosti: Obresti na pokojnino Pokojnina je obrestovana od dne, ko jo Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje nakaže na hranilno knjižico ali tekoči račun. Pokojnina se vam obrestuje, tudi če se v banki ne zglasite na izplačilni dan. Vpis pokojnine lahko torej opravite katerikoli dan.
Dvig obvestila o pokojnini
Vpis in dvig pokojnine ter pokojninskega odreska lahko uredite na katerem koli bančnem okencu naše banke in v vseh največjih bankah v Sloveniji
Dvig gotovine pa je mogoč tudi na vseh enotah Pošte Slovenije. Plačilo položnic
Če prejemate pokojnino na tekoči račun, lahko plačilo položnic opravite zelo enostavno, brez čakanja v vrsti pred blagajno: s trajnim nalogom ali z Banko na domu.
Ugodnosti je še veliko, zato vas vabimo, da nas obiščete v najbljižji enoti Splošne banke Koper ali predstavnika vašega društva upokojencev, kjer vam bodo z veseljem razložili vse podrobnosti.
splošna banka koper