/ Poštnina plačana pri PTT enoti Celje Visok in pomemben obisk Odkar obstoja obrat za proizvodnjo titanovega dioksida, iz Nemške demokratične republike še nismo dobili tako visokega obiska. Obiskali so nas: namestnik predsednika ministrskega sveta in predsednik mešanega komiteja W- Rauchfuss, izredni in polnomočni ambasador NDR R. Hartmann. namestnik predsednika državne planske komisije dr. H. Leihkauf, državni sekretar v Ministrstvu za kemijsko industrijo G- Quaas, sekretar mešanega komiteja dela NDR dr. A. Mai, šef kabineta Rauchjuss K. Compagnini, generalni konzul NDR v Zagrebu S. Balon, konzul za ekonomijo pri generalnem konzulatu NDR v Zagrebu R- Specht in generalni direktor Kombinata Lacke und Farben Berlin, Manfred Za-ch. Predstavitvi Cinkarne in proizvodnje titanovega dioksida so prisostvovali še: član ZIS in predsednik jugoslovanske delegacije v mešanem komiteju SFRJ in NDR Mito Pejovski. RK MS, Ljubljana Benko, podpredsednik IS SRS Frlec, sekretar kemijske in gumarske industrije pri GZ SRS Oblak, sekre- tar OK ZKS Celje S- Mele, predsednik IS občine Celje E. Stepišnik in bivši predsednik KPO Cinkarne Maks Bastl. Sestanek, ki ga je vodil tov. M- Bastl je potekal 18. aprila 1985 v sejni sobi na upravi. Iz povedanega povzemamo naslednje: Namen obiska: seznanitev z možnostmi razvoja titanovega dioksida v Celju. Leta 1968 je bila sklenjena pogodba med Cinkarno in Kombinatom Lacke und Farben, na osnovi katere je bil pet let pozneje zgrajen obrat za proizvodnjo titanovega dioksida. Šlo je za skupni interes obeh držav za skupni uvoz in razvoj sodobne tehnologije pigmentov. S tem je bila preusmerjena tudi bistvena aktivnost Cinkarne iz metalurgije na bazno kemijo. Tako je bil dosežen cilj Cinkarne in Slovenije, da si na ta način trajno zagotovi izvoz proizvodov z vlaganjem tujega kapitala, ter si hkrati pridobi možnost uvoza. Doseženi so bili tudi cilji same proizvodnje, katere zmogljivost 20.000 ton smo dosegli ne oziraje se na vse težave, ki so nas ob tem spremljale. Najtežja je enostranska obveza Cinkarne za nemoteno oskrbo s surovinami. Velikega pomena je v najtežjih trenutkih predstavljala podpora obeh vlad. Proizvodnja tega pigmenta pa je bila vseskozi močno ekološko obremenjena. Zato je morala Cinkarna vložiti velika sredstva za zmanjšanje onesna- V tem obračunskem obdobju smo ustvarili za enajst in pol milijard din celotnega prihodka. Načrtovani prihodek smo presegli za 3, enako obdobje preteklega leta pa za 115%. Ker so se porabljena sredstva v primerjavi z lanskim letom povečala še za obresti za obratna sredstva, DSSS in bančne stroške, seje tudi struktura le teh zelo povečala- Če navedene stroške izločimo iz porabljenih sredstev, bi znašala struktura 84%, kar je pa še vedno več kot v preteklem obdobju. Iz tega sledi, da se je ekonomičnost poslovanja poslabšala. Dohodkovnost prihodka seje znižala. Čisti dohodek je za 10% že^anja. Uspela je rešiti veliko ekoloških problemov in le-te še naprej uspešno rešuje. Z opremo, ki je bila takrat kupljena v Franciji, NDR, in ZRN smo dosegli, kar je bilo mogoče doseči. Zato nas morajo rezultati, ki so bili doseženi, še naprej obvezovati. (Nadaljevanje na drugi strani) pod planiranim, primerjalno preteklo obdobje pa presega za 78 %■ Delavčeva osebna in skupna poraba seje glede na preteklo obdobje povečala za 76 %, čisti neto osebni dohodek na delavca pa seje iz 24.303 din povečal na 41.493 din ali za 71 %. Neto akumulacija je glede na plan dosežena z 82%, enako obdobje preteklega leta pa presega za 38%. Vidimo, da je delavčeva poraba v čistem dohodku narastla, akumulacija v čistem dohodku pa se je znižala. To nam kaže, da smo letos slabše gospodarili kot lani v enakem obdobju- (Nadaljevanje na 2. strani) Poslovanje v prvem četrtletju Želimo vam Poslovanje v prvem četrtletju 1985 Ob zaključnem računu v Kemiji r Načrtovani: "N CELOTNI PRIHODEK smo presegli 3% DOHODEK nismo dosegli za 9% CISTI DOHODEK nismo dosegli za 10% FIZIČNI OBSEG PROIZVODNJE nismo dosegli za 4% REALIZACIJO DOMA smo presegli za 8% UVOZ nismo dosegli za 26% KONVERTIBILNI IZVOZ smo presegli za 10% SKUPNI IZVOZ nismo dosegli 8% Preteklo obdobje smo presegli v: CELOTNEM PRIHODKU DOHODKU ČISTEM DOHODKU PRISPEVKIH IN DAVKIH IZVOZU STANJU RAZOSLENIH NETO OD NA DELAVCA 115% 39% 78% 75% 14% 5% 71% Nižja od preteklega obdobja pa je: PRODUKTIVNOST 5% FIZIČNI OBSEG PROIZVODNJE 2% UVOZ 1% Povprečni: NETO OD 41.493 din ŠTEVILO ZAPOSLENIH 2.389 delavcev IZOSTANEK Z DELA II dni IZOSTANEK ZARADI BOLNIŠKEGA STALEŽA ___________________________________ J Gibanja na področju zunanjetrgovinske menjave Na tem področju, kot je razvidno iz rezultatov, dosegamo lepe uspehe. Na zunanjem trgu smo v zadnjih letih plasirali razen klasičnih proizvodov (pločevine, titan dioksida, cinkovega belila in žice), še večje količine žveplove kisline, cinkovega prahu in litopona. Grafika je v prvih štirih mesecih letošnjega leta realizirala že 500.000 dolarjev izvoza. Vzrok dobrim rezultatom pa ni le povečanje asortimana, temveč tudi cene, ki so v izvozu bistveno večje kot pretekla leta- Uvoz zaostaja za načrtom za 25% in tudi struktura uvoza se malo slabša- Vendar v prvih mesecih letošnjega leta nismo uvozili opreme, ampak le rezervne dele, predvsem zaradi uvoznih restrikcij- Poleg omenjenih rezultatov pa so nam še vedno ostale velike obveznosti do vračanja dolgov, ki izhajajo iz Narodne banke in drugih deviznih kreditov. V tem mesecu potekajo razgovori in prizadevanja Cinkarne, da bi lahko naše obveznosti prestavili na daljše obdobje- Situacijo na tržišču moramo budno spremljati, saj moramo biti pripravljeni, da se lahko zaradi ukrepov in sprejetja novih zakonov v hipu spremeni gospodarsko stanje naše delovne organizacije. Namen obiska je bil, seznanitev z možnostmi razvoja titanovega dioksida v Celju Ocenili delo IPO V naši samoupravni praksi nismo navajeni, čeprav bi po določilih zakona o združenem delu morali biti, ocenjevati učinkovitost dela poslovodnih in ostalih delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. Samoupravni organ (v tem primeru delavski svet tozda) bi moral vsako leto vzporedno z obravnavo zaključnega računa oceniti tudi delo direktorja tozda in v okviru tega izražen strokovni in razvojni vidik tozda- Ob reelekciji bi zato samo povzeli in uskladili vse ocene. Na tak način bi dobili o kandidatu še nov pomemben podatek: ali je upošteval morebitne napotke, sugestije in napotke delavskega sveta, ali so bili ti napotki kandidatu v pomoč in ali je na tej osnovi moč pričakovati uspešno sodelovanje tudi v prihodnjem mandatu. Žal pa so primeri tako pripravljenih vsakoletnih ocen le izjeme. In podobna izjema je bil tudi DS tozd Kemija Celje, ki je ob obravnavi zaključnega računa delovne organizacije in tozda obravnaval tudi delo direktorice, tov. Jožice Farčnik. Ocena je bila ugodna, čeravno jo niso obravnavali v podrobnostih. Predsednik delavskega sveta tov. Bojan Sedmak je ob tej oceni skromno pripomnil: »Važen je bil namen, da poslovodni organ spomniš, da ga postavlja delavski razred!« A le v tem je pozitivnost te ocene, saj so rezultati tozda kemije nasploh problematični, predvsem iz vidika njihove prihodnosti. Ne smemo zameriti delegatom delavskega sveta Kemije, ki so se hoteli pogovoriti o delu in učinkovitosti svojega individualnega poslovodnega organa, saj imamo v delovni organizaciji še osem drugih tozdov in delovno skupnost, pa K PO. pri katerih še namen, da bi to temo dali na dnevni red, ni bil dosežen. Celo ob reelekciji in novem imenovanju le-teh, delavski svet ne upošteva osnov, ki jih daje Zakon o združenem delu- MG. Visok in pomemben obisk (Nadaljevanje iz prejšnje strani) Zaradi vse večjih potreb trga v Nemški demokratični republiki bi bilo potrebno zmogljivost nujno povečati. Z modernizacijo, to je z identizifikacijo bi bilo moč realno povečati proizvodnjo na 26000 ton letno. Na sestanku so bili podani predvsem interesi in možnost povečanja ter nadaljnega razvoja Titan dioksida. Kot je pojasnil član izvršnega sveta SRS tov. Frlec pride projekt razvoja Cinkarne, vrednoten po vseh kriterijih (ne le bančnih in kreditnih), v predlog temeljev plana SR Slovenije, dokončno pa bo o njem sklepala skupščina zbora združenega dela, SR Slovenije- Predlog temeljev plana SRS za obdobje 1986-90 se pripravlja to poletje, konec leta 1985 pa je predvidena obravnava na skupščini. Torej gre tudi za narodnogospodarski vidik presoje v uravnoteženem planu Jugoslavije. Udeleženci obiska so si ogledali obral /a proizvodnjo titanovega dioksida in pregrado Bukovžlak Problematika tozda Kemije Kako planirati Na pobudo /.borov delavcev to/da Kemije je delavski svet tega to/da v februarju pri obravnavi plana poslovanja tozda in delovne organizacije sprejel začasni pogojni sklep o sprejetju. Delavci v tozdu Kemija so namreč zaskrbljeni za nadaljni obstoj in razvoj, kajti njihovi poslovni rezultati ne kažejo spodbudnih rezultatov in perspektive za naprej. Zavedajo se, da je njihova lastna problematika tako velika, da načrta za leto 1985, ki gaje predlagala služba za plan in analize, ne bodo mogli realizirati spričo dotrajanosti proizvodnih naprav in nesposobnosti tozda za vlaganje v nove proizvode in opremo. Zato odločno vztrajajo, da se na ravni delovne organizacije izdela popravek načrta za leto 1985 za tisti del, ki zadeva tozd Kemijo in zahteve sklepa delavskega sveta tozda ob obravnavi plana. Delegati delavskega sveta so izhajali iz stališča, daje pri načrtovanju prikazan posredni in direktni uvoz skupaj, ne pa ločeno, kar bi jim pomagalo pri zagotavljanju deviznih sredstev za njihove potrebe- Prepričani so, da bi z boljšo organizacijo, racionalizacijo in izboljšanjem kvalitete dela tozdov skupnega pomena in skupnih služb lahko povečali dohodek tozda- Delavci so postali nezaupljivi do opravljanja nalog teh služb zaradi njihove premajhne učinkovitosti. Na delavskem svetu 27-februarja so sprejeli sklep, s katerim zadolžujejo ustrezne službe za pripravo pismenega poročila o vseh delih in rezultatih dela Zavoda za organizacijo poslovanja Ljubljana za celotno delovno organizacijo, ker menijo, da so prav na tem področju pomanjkljivosti- Odgovora še niso dobili. V tem tozdu je problematično pokrivanje obratnih sredstev, saj so imeli na dan 31. 12- 1984 kar 210 milijonov din nepokritih obratnih sredstev. To pa je posledica nizke akumulativnosti tozda. V predlogu načrta je neusklajena vrednost porabe in stroškov poslovanja z načrtovanim bruto dohodkom tozda ter prenizka bruto akumulacija glede na prejšnje obdobje. Nekateri obrati (predvsem cinkovo belilo) imajo velike težave z nezadostnimi in nepravočasnimi dobavami surovin za normalno proizvodnjo. Posledica nerenta-bilnosti proizvodov so tudi planske cene, ki niso približane tržnim. V svojih pripombah na sprejetje plana za leto 1985 so delegati našteli še vrsto drugih slabosti, kot je uskladitev nabave osnovnih sredstev, predvsem pa se niso strinjali s predvidenimi sredstvi za investicije, z odvajanjem dohodka za finansiranje DSSS. pospešeno amortizacijo, in vrednostjo čistega dohodka. Tozd Kemija Celje s svojim izvozom, ki nima ugodnih pogojev (dosežena cena na tujem trgu ne pokrije realnih cen proizvodov), nekajkrat pokrije lastne potrebe po uvozu. Spričo tega so v tozdu nezadovoljni z dohodkovno odvisnostjo med tozdi. 21 LET NIČ NOVEGA saj po njihovem mnenju tozdi, ki dosegajo slabše izvozne rezultate. lahko več uvažajo, kar pa ni prav. saj je bila Kemija vedno tista, kije samo dajala, premalo pa dobila- Občutek negotovosti delavcem v tozdu dajejo tudi nerealizirane načrtovane investicije, (kot na primer železooksidni pigmenti) in nejasen razvojni program delovne organizacije. V temeljih plana razvoja od 1981 do 1985 je bilo zajetih veliko želja tozda. Začeli so delati študije, vendar je pri tem tudi ostalo, zato ni čudno, da delavski svet zahteva, da se njihove razvojne želje upoštevajo v planu za leto 1985. Da bo problem še večji, njihov razvoj temelji na sredstvih, kijih niti tozd niti DO nima. Poseben problem so strokovni kadri, ki jih tozd Kemija nima niti za vzdrževanje redne proizvodnje. Že več let se pojavlja vprašanje ustavljenih obratov, ki čakajo na tistega, ki bo rekel, kaj z njimi. Čimprej je potrebno začeti s kompleksnim rušenjem in v sklepu kolegija je že rečeno, da investicijska služba pripravi oceno stroškov demontaže. O usodi obstoječih programov v tozdu se bodo na kolegiju dogovorili za vsakega posebej. Jasno je že, da je potrebno za obrat litopon. ki je že dotrajan in ne zagotavlja zadovoljive kvalitete proizvodov, izdelati elaborat za vzdrževalna in investicijska dela, pristopiti k integralnemu sistemu kakovosti, zmanjšati stroške in izdelati ukrepe za racionalnejšo proizvodnjo. Tudi obrat organskih barvil potrebuje nekaj inve- TOZD Kemija ima najstarejše obrate in zelo zastarele stroje. Prenovitev in sodobnejših oblik proizvodenj ni bilo že 21 let. Zadnja investicija je bila namreč modri baker leta 1964. Zaradi tehnološke zastarelosti tako upada kvaliteta izdelkov. Delavci tozda se večinoma ukvarjajo s problemi, kako odpravljati okvare, ki jih je vse več. da bi se z sedanjimi zmogljivostmi vsaj delno približali kvalitetnim izdelkom- Sušenje hvgrnmullu Poslovanje in planiranje tozda Kemije glede na preteklo obdobje doseženo 84 plan 85 dosež. 3 mes. 85 Celotni prihodek 217% 153% 244% Dohodek 218% 156% 132% Neto akumulacija 614% 56% 176% Proizvodnja 106% 94 % Realizacija doma 129% 103 % Izvoz 126% 147 % 58% Povpreč. neto OD 161 % sticijskih vlaganj, predvsem pa je potrebno zagotoviti boljšo kvalifikacijsko strukturo zaposlenih. Delegati so namreč mnenja, da bi se perspektiva tozda lahko izboljšala le z vlaganji v stare obrate in nove proizvodnje. Vendar pa to ni dovolj za sanacijo tozda, meni vodstvo tozda in vodje služb, ki so to problematiko že tretjič temeljito obravnavali na kolegijih. Nujno je potrebno povečati tehnološko disciplino, kakovost izdelkov in izboljšati kadrovsko strukturo- Iskati bo potrebno notranje rezerve v tehnologiji, normativih in porabah. To naj bi bili okvirni ukrepi za izboljšanje kemijskega programa in finančnega položaja tozda kemije, da bo lahko jutri več investirala, čeprav se še ne ve v kaj. Usoda tozda Kemije bo do jeseni tako še v zraku, saj dogovori, ki so predvideni v maju in juniju ne bodo tako hitro dali željenih rezultatov. Za dosego teh ciljev pa bo potrebna velika angažiranost vseh delavcev, ne samo v skupnih službah in tozdih posebnega pomena, temveč tudi v tozdu samem- NAJPREJ BOMO GRADILI BARIJEV SULFID Kot je bilo objavljeno v prejšnji številki glasila Cinkarnar, sta barijev sulfid in kalcijevi stearati prioritetni investiciji v načrtih za leto 1985- Po sedanji predračunski vrednosti opreme bosta investiciji stali preko 285 milijonov din. Na izziv, kako je z usodo investicije železooksidnih pigmentov, (oprema, ki jo delno prikazuje slika je že razdeljena in uporabljena v ostalih obratih tozda.) pa žal še nismo dobili odgovora. V kratkem bo odgovor posredovan DS tozda, zato upamo, da ga bomo prihodnjič že objavili! Okrogla miza Razvojno - raziskovalno delo, nosilec inventivne dejavnosti Po besedah tov. Zimška je splošna družbena klima v tem trenutku za negovanje inventivne dejavnosti dobra, saj imamo dobro osnovo v zakonodaji, čeravno moramo v naših aktih še marsikaj spremeniti. V delovnih organizacijah se največkrat ustavi že pri problemu službene dolžnosti, ki je kot namišljena dilema naredila več škode kot koristi. Ni mogoče namreč postaviti meje med službeno dolžnostjo in nedolžnostjo. SLEHERNA INOVACIJA JE MOTNJA V PROIZVODNEM SISTEMU, JE PA PRESNETO POTREBNA. In koliko je lahko prenos tujega znanja inovacija? Ekonomist Sumpeter ima tezo, ki je odgovor. Znanje, kije že nekje uporabljeno, je inovacija v novem okolju, če gre za spremenjene družbenoekonomske okoliščine. Ali drugače, tehnologijo je vedno potrebno prilagoditi, najti stik s sistemom, družbeno sredino, tehnološkim redom in taka predstavlja inovacijski doprinos. Inovacija mora biti tudi zanimiva za današnji čas. Tista izpred tridesetih let je lahko samo tehnološko zanimiva, ne moremo pa jo vgraditi brez dodatne prilagoditve. ENE METODE ODMIRAJO, DRUGE SE POJAVLJAJO. VSE ZA VISI OD RAZVOJNE OSVEŠČENOSTI KOLEKTIVA. Inovacija brez ekonomike, razen varstva pri delu in ekologije, ni inovacija. Če inovacija doseže gospodarsko korist, mora dobiti svoj pravični delež. Problematičen v delovnih organizacijah je tudi izračun gospodarske koristi, a ne toliko iz vidika izpeljave kot iz vidika »zavisti«. Bistveni pogoj za izračun gospodarske koristi je dvig stopnje akumulativnosti proizvoda, s tem, ko se zmanjšajo stroški potrošnih sredstev, se zniža lastna cena proizvoda in izboljša lastnost proizvoda. Vemo, da delavce premalo vključujemo v inovacije Iz 74. čle- na zakona o razširjeni reprodukciji in minulem delu, ki govori o osebnih dohodkih na podlagi minulega dela, je potrebno graditi samoupravne akte, v katerih moramo imeti zabeležene kriterije, po katerih ima vsak delavec pravico do nagrade. VSAKEMU ZNANJU MORAMO DATI KARAKTERISTIKO DRUŽBENIH SREDSTEV, MORAMO DATI REZULTAT V množični inventivni dejavnosti je potrebno poudariti kvaliteto in šele iz kvalitete lahko izhaja spreminjanje obstoječega, dograjevanje itd. Zato so krožki za izboljšanje kvalitete, ki se v zadnjem času ustanavljajo po vsej Sloveniji, tembolj potrebni. Z inovacijo mora rasti ne le inovator, temveč vsi delavci inovacijo je treba vzeti za svojo«, je dejal tov. Zimšek. Omenil je tudi možnost akontacije na inovacijski dohodek, vendar so temu strokovne službe navadno nenaklonjene, ker se za izračun tega poveča administrativno delo. Izračuna se lahko takrat, ko je znan učinek inovacije. Tov. Naša delovna organizacija je prevzela sponzorstvo nad 16. mednarodno fizikalno olimpia-do, ki bo letos potekala od 23-do 30. junija v Portorožu in Kopru, in to za ekipo Nemške Zimšek je tudi ugotavljal, da se premalo ali sploh ne lotevamo načrtovanja inovacij. Oblikovati bi morali tudi normative vlaganja po selektivnih področjih. DOBER JE TISTI SISTEM, KI GA LJUDJE SPREJMEJO ZA SVOJEGA IN JE V SKLADU Z ZAKONI. V razpravi so poudarili tudi sklepe 4. seje odbora za inventivno dejavnost v Cinkarni, ki je bila 20. marca, kjer so ugotovili vrsto težav pri delu strokovnih komisij. Težave bi namreč lahko odpravili s predajo vodenja teh komisij direktorjem in vodjem služb in hitrejšim reševanjem predlogov. Če komisija v mesecu dni svoje naloge ne bi opravila, bi to prevzela takoj inovacijska komisija ali delavski svet. Hitrejša pot k dobrim rezultatom na tem področju je tudi stimulacija pri inovacijskem dohodku za vse delavce v delovni organizaciji in še za posebej direktorje tozd in vodje služb pri dejanskem prispevku- Lotiti bi se morali tudi načrtnih inovacij, predvsem skupinskih, skratka potrebno je več strokovnega dela in lastnega znanja. Inovacije bi morale biti usmerjene k izboljšanju kakovosti izdelkov in tehnologij, k humanizaciji delovnih pogojev in izboljšanju varstva okolja in varstva pri delu- MORALNA NAGRADA JE NADGRADNJA NAGRADI. MG. demokratične republike. Fizikalna olimpiada je tekmovanje najboljših srednješolcev v teoretičnem in eksperimentalnem znanju fizike- Lani je bila olimpiada na Švedskem, letos pa jo organizira zveza društev matematikov, fizikov in astronomov Slovenije v Jugoslaviji. Sponzorstvo ene države, v katere ekipi je pet članov, mentor in vodja znaša 280.000 din in toliko bo tudi odštela naša delovna organizacija za mlade fizike iz Vzhodne Nemčije. Vabila za olimpiado so bila poslana 33. državam iz vseh kontinentov. Pred problemsko konferenco V pripravah na problemsko konferenco Zveze komunistov Slovenije, ki je bila 14. junija 1984, smo komunisti v Cinkarni že organizirali razgovor o uresničevanju druge faze projekta P kot razvojno raziskovalni in inovacijski proces. Ugotovljeno je bilo, da smo na področju razvoja inovacijske dejavnosti dosegli precejšnje uspehe. Vendar pa smo še vedno daleč od množične uveljavitve integralnega inovacijskega procesa, kije za uresničitev programa dolgoročne stabilizacije osnovni pogoj. Sklepi CK ZKS in OK ZKS Celje zavezujejo komuniste, da pri uveljavljanju inovacijskih procesov storimo korak naprej in da pomagamo ustvariti take pogoje, ki bodo sprostili ustvarjalni nemir delovnega človeka. Na problemski konferenci, ki bo predvidoma 19. junija, bomo ugotovili stanje na področju inovacijske dejavnosti v Cinkarni, analizirali vzroke še prepočasnih premikov in skušali z organizirano akcijo subjektivnih sil (ZK, sindikat, mladina, društva, vodstvo) doseči napredek pri uveljavljanju inovacijske dejavnosti, kot integralnega procesa, v katerega so vključeni tako obrobni inovatorji, kakor tudi vrhunski strokovnjaki. Doseženi rezultati na tem področju v Cinkarni niso slabi, saj smo v okviru občine na drugem mestu po doseženi gospodarski koristi iz inovacij, vendar še vedno ne dovolj dobri, da bi lahko brezskrbno pričakovali jutrišnji dan, ko se bodo razmere na trgu še bolj zaostrile- Po problemski konferenci nas čaka veliko dela, saj bomo morali odpravljati vzroke o tem zakaj inovacijski proces hitreje ne zaživi. M. D. VLOGA STROKOVNI KOMISIJI .r—J 16. mednarodna fizikalna olimpiada Finančna pomoč naše DO Kako do uspešnih novih proizvodov Nadaljujemo z razmišljanjem o novih proizvodih ter v današnjem sestavku podajamo naslednje faze v razvoju novega proizvoda. Še vedno pričakujemo odmeve, predvsem pa razmišljanja o stanju na tem področju v naši delovni organizaciji. Povezovanje proizvodnje in potrošnje, da bi čimbolj zadovoljili družbenim potrebam, ki se na tržišču pojavljajo kot povpraševanje je cilj, katerega lahko uspešno uresničimo preko marketinškega načrtovanja. Načrtovanje marketinga naj sestavljajo: - načrtovanje razvoja in znanstveno raziskovalne dejavnosti - načrtovanje proizvodov (vsebuje razvoj proizvodov zaradi prilagajanja povpraševanju in potrebam trga) - načrtovanje prodaje (teritorialno in prostorsko) - načrtovanje ekonomske propagande in napredka prodaje - načrtovanje distribucije Poznamo nekaj osnovnih tipov marketinških planov, pri tem predstavlja dolgoročno planiranje definiranje osnovnih ciljev in strategije, ki so vezane na daljše časovno obdobje. Ne glede na tip so v procesu načrtovanja vedno prisotna naslednja vprašanja oz. faze: Diagnoza: Kje je delovna organizacija zdaj, in zakaj? Prognoza: V katero smer se razvija delovna organizacija? Določevanje ciljev: V katero smer naj bi se razvijala delovna organizacija? Strategija: Katera je najboljša pot za dosego ciljev? Taktika: Katere posebne aktivnosti naj bi se lotili, kdo in zakaj? Kontrola: Katere aktivnosti je potrebno posebej spremljati? Novi proizvodi se pojavljajo v posameznih planih delovnih organizaciji predvsem z naslednjimi elementi: - prodaja novih proizvodov za določeno časovno obdobje (količine, kvaliteta) - tržni delež opredeljen na osnovi segmentacije trga - stroški planiranja in razvoja novih proizvodov (razvoja, vlaganj in eksploatacije) - realizacija - dosegljiv tržni potencial v količinah in vrednostih - vračilo vloženih sredstev za investicijske naložbe. Tako se aktivnosti s področja novih proizvodov pojavljajo v posameznih načrtih in delih načrta v DO: razvoj in cilji, načrt pridobivanja in razporejanja dohodka, načrt proizvodnje, načrt prodaje, načrt razvojne dejavnosti, načrt investicij, načrt kadrov... Razvijanje novih proizvodov je proces, ki v prvih fazah sega že v področje načrtovanja novih proizvodov. Sam program razvijanja novih proizvodov sestavimo na osnovi usmeritev in dolgoročnih in srednjeročnih planov ter plana novih proizvodov, kot osnovo pa uporabimo podatke in informacije, ki jih dobimo na osnovi raziskav mar- Podaljšek Valjarne, namenjen za linijo mikrocink plošč, bo zgrajen do občinskega praznika 20. julija ketinga. Te raziskave bi seveda morale potekati sistematsko predvsem pa kontinuirano na osnovi najnovejših znanstvenih dognanj in spoznanj. Procesa razvoja novih proizvodov ne bomo podrobneje opisovali, ker so opisi na razpolago v mnogih strokovnih publikacijah. Navajamo samo posamezne faze: 1. Iskanje in zbiranje idej za nove proizvode (notranji viri, zunanji viri, usmerjena »produkcija« idej npr. »brainstor-ming« dr. 2. Obdelava idej za nove proizvode (preliminarno ocenjevanje, analiza in selekcija idej) 3. Analiza trga (po elementih marketing mixa) 4. Ocena elementov proizvodnje ugotovitev kajti znani španski pregovor pravi: »kdor se spotakne in ne pade, napravi še večji korak«. Edo Belak Zahvale smo vsi veseli V uredništvo glasila je te dni prispelo lepo pismo osnovnošolcev iz Strmca, katerim smo pomagali pri zbiranju papirja. Veseli smo njihove zahvale, še posebno zato, ker s tem kažejo svojo pridnost in aktivnost na vseh področjih življenja in dela. In tako je prav. 5. Oblikovanje marketing strategije za razvoj novega proizvoda 6. Poskusna proizvodnja 7. proizvoda (preverjanje pogojev in možnosti za uvajanje novega proizvoda, odločitev na osnovi testiranja) 8. Redna proizvodnja 9. Lansiranje novega proizvoda na trg 10. Komercializacija novega proizvoda S stalnim spremljanjem stanja na področju proizvodov na osnovi življenjske krivulje proizvodov (vemo, da gre proizvod skozi posamezne faze tkim. življenjske krivulje: uvedba - lansiranje na trg, faza rasti, faza zrelosti, faza zasičenja in faza degeneracije) bi morali v delovni organizaciji voditi aktivno politiko proizvodov. Znano je namreč, da proizvod, odvisno v kateri fazi življenjskega ciklusa je, daje različne učinke na kontinuiteto in intenzivnost prodaje, na finančno učinkovitost realizacije ter vpliva pa politiko cen in proces komuniciranja s trgom, na načrtovanje dolgoročnega razvoja in investicij. Za vodenje aktivne politike proizvodov so poleg že navedenega seveda tudi razpoložljivi kadrovski in finančni potenciali ter učinkovita organiziranost. Za učinkovito upravljanje razvoja novih proizvodov je seveda zelo pomembna diagnoza oz. odgovor na vprašanje: Kje je delovna organizacija na tem področju zdaj in zakaj? Tak odgovor, tudi negativen, bi pomenil prvo fazo v iskanju poti in rešitev za bodoči razvoj novih proizvodov. Ne bi se smeli bati negativnih Učenci in učiteljski kolektiv PODRUŽNIČNE ŠOLE STRMEC, čutimo dolžnost, da se najiskreneje zahvalimo za vašo pomoč pri zbiranju odpadnega papirja v akciji, ki sta jo razpisali DINOS SLOVAN in revija ANTENA. Razpis nagradne akcije nas je tako navdušiI za delo. Smo majhna šola na podeželju brez možnosti, da bi v kraju samem zbrali večje količine papirja. Našo tiho željo smo izrazili vaši delavki Miri Preložnikovi, ki je na naši šoli predsednica sveta staršev. Ona je tudi organizirala zbiralno akcijo v vaši delovni organizaciji. V veliki nagradni akciji smo namreč dosegli kar dve tretji mesti v Sloveniji - kot šola in kot razred. Zato prejmemo nagrado -RAČUNALNIK, ki bi ga brez vas ne bi imeli. Poleg tega pa še brezplačni izlet. Verjamite nam. da smo presrečni, da si bomo z vašo pomočjo ogledali Gorenjsko, ki je drugače učenci ne bi videli. Zbrani denar pa bomo koristno uporabili ob proslavlja-\ nju 80-letnice obstoja naše šole, ki jo bomo slavili letos v okviru praznovanja krajevnega praznika. Za nas učence je bilo letošnje praznovanje dneva mladosti lepše in radostnejše, kajti pridobljena j nagrada je za nas velika pridobitev in nadaljna spodbuda za delo. Zato se želimo najtopleje zahvaliti slehernemu, ki nam je bil pripravljen pomagati še posebno TOZD-u VEFLON, GRAFIK1-tiskarna, TITAN DIOKSIDU, KEMIJI CELJE in DSSS. Hvaležni učenci in učeteljski kolektiv podružnične osnovne šole STRM E C Želje za boljše obveščanje V drugi številki Cinkarnarja je uredniški odbor objavil razpis za najbolje urejeno oglasno desko. To je že drugi razpis te vrste. Lani sta nagrado osvojili kar dve, oglasna deska v tajništvu Vzdrževanja in v tajništvu Veflona. Oglasne deske, ki jih je v naši delovni organizaciji 60, si je ogledala in ocenila tričlanska komisija uredniškega odbora. Letos je to nagrado, ki jo podeljuje uredniški odbor iz sredstev avtorskih honorarjev, dobila oglasna deska v proizvodnji titanovega dioksida. Oglasna deska vsebuje informacije o dnevni proizvodnji, o dejavnosti samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij, o dejavnostih na področjih kot so šport in kultura ter druga važna obvestila, na način, ki je najbolj dostopen, razumljiv in zanimiv za delavce- Zanjo skrbi in jo ureja tovarišica Marjana Frelih, administrativna delavka v proizvodnji. Nagrada vznesku 1-000 din ji je bila izročena na prvomajski proslavi 30. aprila. Na drugem mestu je oglasna deska v rastnih substratih tozda Kemije in na tretjem, oglasna deska v obratu PTFE Veflon. Komisija je pri svojem ogledu ugotovila, daje na tem področju velika neurejenost-Ne le, da bi morali marsikje namestiti nove oglasne deske in zagotoviti skrbnika zanje, potrebno bi bilo tudi zagotoviti hiter in pester pretok informacij iz služb v DSSS do teh skrbnikov. Predpisati bi morali tudi pravila za urejanje oglasnih desk ter te samoupravno sprejeti- Uredniški odbor je na svoji zadnji seji sklenil, da se sestavijo pravila za urejanje oglasnih desk ter sprejel sklep, s katerim zadolžuje KPO, da čim prej pristopi k nakupu in montaži razglasne postaje v jedilnicah. MG. Dejavnost s področja samoupravljanja Od 20. maja do 5. junija 1985 so na zborih delovnih ljudi potekale kandidacijske konference, na katerih so delavci potrdili kandidate za v delavske svete tozdov, delavski svet DO, odbor samoupravne delavske kontrole ter člane disciplinske komisije-Volitve bodo potekale 20. junija 1985. Hkrati bomo izvajali referendum, na katerem bomo glasovali o spremembah samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za delitev čistega dohodka, sredstev za osebne dohodke in skupno porabo in Pravilnika o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo- Tudi o teh dveh aktih so delavci razpravljali na zborih v vseh tozdih in skupnih službah. Razlogov, da dopolnimo oziroma spremenimo nekatere člene obeh aktov je več. Predvsem gre za to, da uskladimo naše akte s pozitivno zakonodajo, to je z zakonom o ugotavljanju in razporejanju celotnegaprihodka in dohodka ter o ugotavljanju in razporejanju prihodka, predvsem z vidika skupne porabe, z Zakonom o razširjeni reprodukciji in minulem delu ter bran-žnim sporazumom. S spremem- bami bomo poenostavili nekatere postopke, še zlasti pri določanju vrednosti najenostavnejšega dela ter opredelili vlogo komisije za organiziranost in vrednotenje. V aktih so dopolnitve oziroma popravki pri višinah raznih nadomestil, nagrajevanju pripravnikov in učencev na praksi, štipendiranju in nadomestilu OD za čas bolezni, povečanje dodatka za delovne jubileje itd. Pomembno je tudi področje skupne porabe, ki je po novi zakonodaji razbremenjeno s stroški prehrane, razen če se prekoračijo sredstva, omejena po družbenem dogovoru, prav tako pa tudi financiranje samskih domov ne gre več v breme skupne porabe. Že omenjeno posamezno nadomestilo, oziroma dodatke, smo povečali in jih tako uskladili z določbami panožnega sporazuma. Poudariti moramo, da so spremembe in dopolnitve nekaterih členov posledica uskladitve samoupravnih aktov z našo pozitivno zakonodajo in da predlagane spremembe ne poslabšujejo materialnega položaja delavcev. D.M. Marjana Frelih lepi sporočilo na oglasno desko DS DO JE SPREJEL SKLEP Vsem delavcem, ki so oddaljeni od DO nad 2 km se za redni prihod na delo in iz dela povrnejo stroški prevoza v višini cene mesečne vozovnice z vlakom ali avtobusom. Za druge obveznosti v zvezi z delom ali sestanki pa se povrnejo stroški prevoza v višini najnižje cene javnega prevoznika- Lastna udeležba znaša za oddaljenost od DO od 2 km naprej 20 % cene prevoza. SKLEP o spremembi oziroma povišanju zneskov za povračilo potnih stroškov in sicer: - dnevnica nad 12 ur - 1.550,00 din - polovična dnevnica od 8 do 12 ur - 810,00 din - znižana dnevnica od 6 do 8 ur- 560.00 din - za bivanje v hotelu A kategorije se povrnejo do 1.200,00 din - povrnitev stroškov bivanja brez predložitve računa din 460.00 - povrnitev stroškov bivanja v hotelu B kategorije po predloženem računu - kilometrina za prevoz na delo in iz dela - 7,50 din (velja za delavca TOZD Kemija Mozirje zaradi tega, ker nimajo organiziranega prevoza in tudi nimajo možnosti, da se tak prevoz organizira). - kilometrina 21,00 din/km Sklep začne veljati s 1- 6. 1985. Iz poročila SIS družbenih dejavnosti SIS družbenih dejavnosti v občini Celje so ob skrajnih naporih uspele uresničiti zastavljene programe dela. Na posameznih področjih družbenih dejavnosti je bilo stanje naslednje: Skupnost otroškega varstva je imela težave v poslovanju zaradi zoženih materialnih možnosti, pri razporeditvi otrok z ene enote v drugo in pri organiziranem prevozu otrok. Dajala je denarne pomoči ter organizirala malo šolo po obstoječem vzgojnem programu. Prav tako je vključevala v šolanje težje telesno in duševno motene otroke ter se vključevala v razprave o zagotavljanju socialne varnosti matere in novorojenca, kjer je bila dosežena tekoča valorizacija nadomestila za> porodniški dopust. Na področju vzgoje in izobraževanja je bil poudarek na zagotovljenem programu, vendar je primanjkovalo sredstev za razširjeni program šole. Otežkoče- na je bila enakomernejša razporeditev otrok po enotah zaradi posamičnih interesov staršev. V proizvodne usmeritve je bilo v šolskem letu 1984%85 vpisanih 1641 učencev. Program telesnokulturne dejavnosti je bil v letu 1984 dokaj uspešno uresničen. Organizirana je bila športna rekreacija po DO in šolah. Manj uspeha je bilo pri tekmovalnem športu, kjer so rokometaši izpadli iz I. zvezne lige, hokejisti, košarkarji in rokometaši pa so bili uvrščeni na dnu prvenstvenih lestvic. Uspešnejši so bili atleti in keglja-čice kakor tudi posamezniki v drugih športih in plavanju. Velika skrb je bila posvečena izobraževanju kadrov, zdravstvenemu varstvu športnikov ter vzdrževanju in obnovi objektov. Načrtovane naloge Kulturne skupnosti so bile kljub velikim problemom izpolnjene- Kulturna dejavnost seje redno odvijala z vsemi akcijami, ki uvrščajo Celje med kulturno razvita mesta. Ni pa uspelo rešiti problema dejavnosti arhiva in pomanjkanja strokovnih kadrov. V skupnosti socialnega skrbstva so se zagotavljale pomoči materialno ogroženim občanom. Sredstva so se uporabljala tudi za rejništvo otrok, skrb za ostarele tudi izven občine Celje in za oskrbo otrok v vzgojnih zavodih. V okviru zdravstvene skupnosti Celje je opravljalo zdravstvene in druge storitve 1030 izvajalcev s področja SRFJ. Največ zdravstvenega varstva je bilo koriščenih pri izvajalcih v občini Celje, pa tudi klinične storitve v Ljubljani in bolnišnici Topolšči-ca. Sredstva za zdravstvo so zaradi omejitev v letih 1982 in 1983 realno upadla, zato se je v letu 1984 zagotovilo več sredstev in tako omogočilo dati realnejšo osnovo za nemoteno delo. V letu 1984 je bila prenešena skrb za zdravstveno varstvo v primeru nesreče pri delu in poklicne bolezni na DO, kar je povzročilo padec bolniškega staleža na tem področju- Hkrati je potekala akcija za smotrnejšo samoupravno organizacijo zdravstvenega centra Celje. Program dejavnosti zaposlovanja je bil uspešno realiziran. Doseženo je bilo pričakovano naraščanje števila brezposelnih, brez dela je ostalo manj pripravnikov, zmanjšalo pa se je število upravičencev do socialne varnosti v primerjavi s preteklim letom. Potekalo je strokovno usposabljanje delavcev in invalidov za redno zaposlitev. Problemi so bili okrog zagotavljanja potrebnih sredstev za republiško solidarnost in področja socialne varnosti brezposelnih. V okviru Občinske raziskovalne skupnosti je bilo povečanje sredstev v celoti namenjeno raziskovalnemu projektu »Pre- Volilni, 25. občni zbor LT Raznolika dejavnost »Vedno bolj je vrednoteno ustvarjalno delo, saj le to osvobaja človeka«, je dejal predsednik društva Ljudske tehnike Emil Krivec na 25. rednem občnem zboru, ki je bil 19. aprila 1985 v prostorih hotela Evropa. Na njem je zdaj že 323 članov društva poslušalo poročilo o dejavnosti LT v preteklem letu in načrtih za prihodnje. Dejavnost društva je razdeljena v 10 krožkov, odkar se jim je v letu 1984 pridružil še mikrora-čunalniški krožek. Področje dela v krožkih je raznovrstno, od izdelave načrtov, kompletne postavitve novih naprav, reševanja ekoloških problemov, pomoč pri uvajanju nove tehnologije, šolanje novih fotoamaterjev, radioamaterjev, pridobivanje osnov v mikroračunalništvu in uporaba le-teh pri vsakdanjem delu, nudenje strokovne pomoči v servisni delavnici avto krožka in drugo. S svojo dejavnostjo so krožki ustvarili dohodek v vrednosti tri in pol milijona din. Opremljenost krožka z raznimi stroji, laboratorijsko opremo ter strokovno literaturo se stalno iz- Nadaljevanje na 8. strani Predsednik ZOTK Celje V. Ambro/ podeljuje predsedniku LT občinsko priznanje za uspešno dejavnost struktuiranje celjskega gospodarstva«. Izvršene so bile tudi nekatere razisave v okviru znanstveno raziskovalne dejavnosti, prav tako seje pospeševala inovacijska dejavnost- Predlaga se, da bi v bodoče tovrstna dejavnost ne spadala v skupno porabo, ampak bi morala imeti večjo težo kot gospodarska dejavnost. Iz vseh poročil SIS pa so izhajale ugotovitve, da je omejena rast sredstev za zadovoljevanje skupnih potrebpovzročilanada-ljnje slabšanje družbeno-eko-nomskega položaja OZD s področja družbenih dejavnosti, zato ni bilo mogoče realizirati vseh začrtanih nalog, povečala se je izrabljenost osnovnih sredstev, katerih nadomeščanje je čedalje težje. Zaradi splošne rasti cen ni pričakovati izboljšanja kakovosti storitev. Otežkočen je tudi sistem sporazumevanja za solidarnost in vzajemnost na občinski in republiški ravni. Programi SIS predvidevajo v letu 1985 uresničevanje zastavljenih ciljev družbeno-ekonom-skega razvoja občine v skladu z določili resolucije. Velika skrb bo posvečena spremljanju gospodarskih gibanj in socialnega položaja delavcev ter tekočemu usklajevanju socialne varnosti družine in posameznika. Izgrajeni bodo najnujnejši objekti, izvršeno pptrebno vzdrževanje oprgme C vseh dejavnostih ter fioleg tega začete še nekatere prioritetne dodatne naloge. Z oziroma na to, da je bilo v letu premalo združenih sredstev za 105 miljonov din, se bodo prispevne stopnje za te dejavnosti povišale od 1. 4. 1985 dalje. Naša DO je za družbene dejavnosti v letu 1984 združila okoli 95 miljonov din, kar je za 55 % več kot v preteklem letu. Predlagamo, da delavci spremljajo uresničevanje programov za zadovoljevanje skupnih potreb, da se tudi tukaj uresničijo stabilizacijski načrti za racionalnejše koriščenje družbenih storitev in uporabo sredstev za družbene namene v okviru rasti dohodka v občini. Marija Bernjak Informacija avto krožka o uslugah Na zadnji seji avto krožka Ljudske tehnike smo se odločili, da članom posredujemo informacijo o možnosti koriščenja naših storitev. Odločili smo se, da boste lahko po nižjih cenah, preko naše servisne delavnice opravljali vsa potrebna manjša popravila in nujne preglede na avtomobilih ter motorjih za motorne čolne, pred potovanjem na dopust. Pregledi naj bi predvidoma potekali v avtodelavnici LT CC v popoldanskem času ali po dogovoru s tov. Štefanom Šahom in to ob torkih, četrtkih in petkih. V sklopu te informacije vam posredujemo še cenik naših storitev: - delo brez sodelovanja lastnika vozila: - delo s sodelovanjem inštruktorja: - uporaba prostora, orodja, pripomočkov: - pranje motorja z detergentom: - pranje vozila lx - mazanje vozila lx - polnjenje akumulatorja, lx 550.00 din/h 300.00 din/h 120.00 din 120.00 din 85.00 din 80.00 din 60.00 din Glede na ugodno ponudbo mislimo, da se boste v večini odločili za možnost izrabe navedenih storitev, obenem pa vam želimo srečno in zanesljivo vožnjo. boljšuje. V lanskem letu je društvo kupilo opremo za računalniški krožek in brusilni aparat za metalurški krožek, naročilo pa radijsko postajo in vozilo Kombibus in opremo za fotografiranje na metalografskem mikroskopu. Člani društva pa razmišljajo tudi o skupni akciji z delovno organizacijo o izgradnji večnamenskega nadomestnega objekta poleg ambulante, kjer bi pridobili prostore za društvo Ljudske tehnike. Predsednik društva Emil Krivec, kije bil ponovno imenovan, je v svojem poročilu ugotavljal, da je inovacijska dejavnost društva še vedno premajhna in da se odpirajo možnosti večje aktivnosti v tesnem sodelovanju z društvom Dl ATI. V letu 1984 je bila orgaizirana društvena strokovna ekskurzija - ogled mednarodnega sejma iznajdb in tehničnih novosti »Invex« v Brnu na Češkoslovaškem. Organiziran je bil ogled razstave »Rast JU 84« na Reki, ogled zagrebškega velesejma, člani avto krožka so si ogledali tovarno Tomos v Kopru, člani elektro krožka sejem elektronike v Ljubljani, člani grafičnega krožka pa sejem Intergrafika v Zagrebu. Društvo je bilo v tem letu pokrovitelj ali sopokrovitelj 22. republiškega jadralnega prvenstva vjadralnem letenju, finančno pa je društvo podprlo športno prireditev 1. osnovne šole in TD Partizan Gaberje. Za obdobje 1985-86 so na občnem zboru v izvršni odbor imenovali dosedanje člane in sicer: Emila Krivca, Matjaža Kosija, Viktorja Skaleta. Darinko Skale, Friderika Leskovška. Franca Glušiča. Angelco Mlakar, Mitjo Vebra, Iva Ručigaja, Jožeta Naraksa in Miho Burnika. V izvršni odbor so bili imenovani tudi vodje krožkov in sicer: Slavko Kajtner strojni, Viktor Herlah - elektro, Dušah Krašovic - merilni, Emil Dokler - metalurški, Franc Žerjav - grafični, Marko Tukarič - kemijski, Mirko Polutnik - avto, Drago Lamper - fotokino, Viktor Ver-vega - radio in Ivan Kolenko -mikroračunalniški krožek. Primite se za gumb! Mogoče boste imeli člani LT srečo, da boste dobili nove prostore! smeš prikrivati stvari otroku, tako jih ne smeš tudi delavcu.« Ta stavek veliko pove. Meni tudi, da smo vse premalo samokritični. Zaveda pa se, da bi morali na področju obveščenosti še veliko več narediti. Ni namreč dovolj, da nam matična delovna organizacija pošilja glasilo in Informator; morali bi dobiti tudi zapisnike vseh samoupravnih organov na nivoju DO, da bi bili na tekočem. Delegati iz Mozirja pa bi se morali tudi bolj udeleževati sej, da bi vedeli kaj se v DO dogaja, ter da bi tudi soodločali o pomembnih odločitvah. Pobuda je dobra, le uresničiti bi jo bilo potrebno. Janko REBOV, rojen 11. 12. 1927 v Celju je zaposlen v Cinkarni od leta 1952, ko je bila to še tovarna organskih barvil. Napredoval je od kvalificiranega delavca destilaterja do vodje operativne priprave proizvodnje v tozdu Kemija. Leta 1984 pa je spričo skoraj tridesetletnega prostovoljnega gasilstva, postal vodja požarno varnostne preventive. Tudi on je pričel z družbenopolitičnim delom že kot mladinec in predsednik ZSMS, potem pa je večkrat prevzel najodgovornejše družbenopolitične in samoupravne funkcije v DO. Zelo aktiven je tudi kot delegat številnih organov in organizacij izven delovne organizacije. Priznanje srebrni znak Zveze sindikatov ni njegovo edino priznanje, ki ga je prejel za svoje široko aktivnost, vendar mu pomeni to dokaz, daje znal sodelovati z delavci. »Danes je gospodarski položaj težak, zato je potrebno čim bolj približati delavcu vse probleme, ne pa jih oddaljevati, kot smo dolgo delali.« pravi Janko. »Gre za prevzgojo našega človeka v tem obdobju in pravilne stimulacije. Delavec mora spoznati, da se je vredno potruditi in vložiti napore za boljšo organizacijo dela, inovacije, odpravo škodljivih del in nalog in podobno- In prav v tem smo malo popustili. Zbori delavcev so sicer zakonita oblika sestajanja, vendar pa se vse premalo pogovarjamo o lastnih problemih v ožjih delovnih okoljih « Janko gleda kritično tudi na delo Zveze komunistov in delovanje samoupravnih organov. »Sprejeta stališča vodilnih organov se prepozno in skopo prenašajo članstvu, premalo se upoštevajo stališča osnovnih organizacij, premalo komunistov, ki so se obnašali neodgovorno, smo klicali na odgovornost- V samoupravljanju se je nabralo predpisov, ki jim premalo natančno sledimo. Dostikrat prihaja do nepravočasnega podajanja gradiva v skrajšani obliki. Navadno pa se obnašamo tako. da ko gre za večje zneske, hladno sprejemamo, ko gre za majhen denar,so pa razprave burne- Rešitev vidim le v prevzgoji ljudi tako, da se bodo zavedali kakšno vlogo ima samoupravljanje v naši družbi«. Janko je zgleden, iskren in pošten in to zadnje je težko biti. Iz izkušenj meni, daje veliko več poštenih kot nepoštenih ljudi, zato je bolje probleme povedati kot pa zatajiti. »Dokler bo med ljudmi prisotna nevoščljivost in zavist, bo slabo«. Dragan MUHOVIČ, rojen 13. 4. 1944 v Zagorju ob Savi je zaposlen v Cinkarni od leta 1963 naprej v konstrukciji kot strojni tehnik, ob delu je doštudiral pravo, postal tehnolog v pripravi dela tozda Vzdrževanje, bil tri leta vodja skladišč. Sedaj opravlja dela in naloge tajnika samoupravnih organov. Tudi njemu sc je politična pot začela pri predsednikovanju ZSMS. nato pa je deloval v samoupravnih organih tozda in DO, zadnja štiri leta pa je predsednik konference OO ZS DO. Poleg tega deluje tudi v sindikalni dejavnosti v občini. Ob podelitvi priznanj Dobro sindikalno delo Ob podelitvi priznanj Zveze sindikatov Slovenije 24. aprila v Narodnem domu sta prejela srebrni znak Zveze sindikatov tudi naša sodelavca Janko Rebov in Dragan Murovič. V Mozirski občini pa je ob podobni prireditvi sprejela enako priznanje naša sodelavka v tozdu Kemija Mozirje, Fanika Mejak. Da to priznanje vsem veliko pomeni, so potrdili tudi v razgovoru, ki sem ga imela z njimi. Fanika je bila zelo presenečena. saj se ji zdi. da bi bilo nekaj takih, ki si priznanje bolj zaslužijo. »Zakaj?« sem jo vprašala. »V tozdu nas je pet. ki smo vedno pripravljeni takoj kaj postoriti, organizirati ali izpeljati katerokoli akcijo. Mislim, da ni bistveno, da si funkcionar, če si pripravljen delati«. Tako meni Fanika, ki se dobro razume z vsemi sodelavci, saj je vedno prijazna, delovna in poštena. Zato. ker jo imajo sodelavci radi, ima tudi uspeh pri izpeljavi akcij v sindikatu. S strpnostjo in razumevanjem rešuje vsako težavo, skratka je odkrita. Pravi, da imajo pač to prednost, da jih je v kolektivu malo. »Veliko je drobnih del, za katera ne dobiš pohvale ali zahvale, zato mi to priznanje toliko več pomeni. Moji doma pa bodo tako vedeli, da me niso zastonj čakali. Faniki se zdi zelo pomembno, da so ljudje pošteni. »Kot ne Fanika MEJAK, rojena 4. 5. 1954 v Ljubiji. Mozirje je zaposlena v Cinkarni od 1.4. 1970 na delih in nalogah kontrolor v tozdu Kemija Mozirje. Dosedanje najodgovornejše funkcije; dva mandata predsednica OO sindikata tozda. ZZD, namestnik predsednika poslovnega odbora, delegat DS tozda, v raznih komisijah, skratka aktivna je že od svojega osemnajstega leta. ko je bila predsednica ZSMS. Tudi Dragan je bil presenečen, da bo dobil tako pomembno priznanje. Veliko mu pomeni, ne le njemu, temveč odboru konference OO ZS, s katerim je tesno sodeloval-Meni, da je bilo včasih lažje delati v sindikatu ker je imel večjo veljavo. »Zaradi družbenoekonomskih razmer je sedaj sindikat izpostavljen kritikam. Socialna varnost je ogrožena in tu ima pomembno vlogo sindikat, ki mora obvladati položaj. So pa v naši družbi še prevelike socialne razlike in miselnost takih, ki imajo vsega dovolj, je prav gotovo drugačna.« Da so kar trije aktivisti v sindikatu prejeli visoka priznanja je velika čast in pohvala za celoten kolektiv. Vemo, da imamo še veliko takih delavcev, ki so pripravljeni delati, ki pa bodo to dokazali v prihodnjem mandatnem obdobju- Faniki, Janku in Draganu pa iskreno čestitamo. Mira Gorenšek Socialno varstvene pomoči pod drobnogledom Novi samoupravni sporazum o uveljavljanju socialno varstvenih pravic, ki je začel veljati s 1/1-1985 omogoča obravnavanje ter enotno evidenco socialno varstvenih pravic na enem mestu in to v skupnih službah SIS. Z njim naj bi odpravili krivice, ki so se tu in tam pojavile. Nemalokrat smo ugotavljali, da so nekateri dobili otroški dodatek, solidarnostno stanovanje, štipendijo in druge oblike pomoči, čeprav do tega niso bili upravičeni. Na načelu solidarnosti in vzajemnosti v naši družbi zagotavljamo socialno varnost tistim prebivalcem, ki si s svojim delom tega ne morejo sami zagotoviti, kot tudi tistim, ki objektivno niso sposobni sami sebi zago-tovljati socialne varnosti- Zaostrene gospodarske razmere pa tudi za te kategorije terjajo, da svoje pravice uresničujejo v skladu z materialnim možnostmi in v skladu z dviganjem ali padanjem življenjske ravni vsega prebivalstva. Ustava SR Slovenije določa, da je vsakemu delavcu v združenem delu zajamčen osebni dohodek in druge pravice najmanj v višini. ki mu zagotavlja materialno in socialno varnost glede na splošne razmere okolja, v katerem delavec živi in dela. Zavzemamo se za tako rast družbenega standarda, ki zadovoljuje potrebe, ki so skupne vsem. Posebno vprašanje je reprodukcija prebivalstva in delovne sile. Med prednostne naloge vsekakor sodi skrb za otroka in družino, preprečevanje invalidnosti in usposabljanje invalidov za produktuvno delo. Visoka starostna populacija opozarja na številna vprašanja, do socialne ogroženosti dela upokojencev z nizkimi pokojninami. Po sporazumu je možno uveljaviti naslednje socialne pomoči: - varstveni dodatek k pokojninam - dodatek za pomoč in postrežbo - stalna družbena denarna pomoč, ki za upravičenca pomeni edini vir preživljanja - stalna družbena denarna pomoč, ki za upravičence pomeni dopolnilni vir preživljanja - starostna kmečka pokojnina - nadomestilo in pomoč za brezposelne - otroški dodatek - delna nadomestitev stanovanjske najemnine - štipendije - plačila oz. doplačila osrkbnin stroškov v socialnem zavodu - domska oskrba - oprostitev doplačila k ceni zdravstvenih storitev Socialno varstvene pomoči bo moč uveljaviti, če so navedene v sporazumu- V primeru, da družina doseže mejo socialno varstvene pomoči za eno od teh pomoči, nima pravice do druge pomoči. V primeru da družina prejema otroški dodatek in je s tem bila dosežena meja socialne varnosti, nima otrok pravice do štipendije, ali kakšne druge pomoči. Vloge za dajanje socialne pomoči Kadrovska in računovodska služba ima na razpolago obrazce (SPN-1) ki jih je potrebno do določenega roka vročiti Centru za socialno delo. Vloga mora biti opremljena z vsemi potrebnimi podatki, ki so navedeni v vlogi. Zaradi zahtevnosti izpolnjevanja, vlogo izpolni tudi delavka v kadrovski ali računovodski službi. Izpolnjevanje vlog Vloga mora vsebovati socialne razmere v družini, vzroke za nizek osebni dohodek in sprejeto socialno pomoč v OZD. V primeru, da zakonec ni zaposlen, mora dati mnenje krajevna skupnost. Nov sporazum predvideva, da bi se naj socialne varnostne pomoči uporabljale v funkcionalni obliki. Dodeljeni otroški dodatek naj bi nakazali direktno v ustanovo, to je šolo ali vrtec za pokritje stroškov. V novem sporazumu je tudi opredeljeno področje samohranilstva. Sporazum določa, da ni samohranilka-samohranilec tisti, ki prejema preživnino in tisti, ki živi v izvenzakonski skupnosti. V teh primerih bodo občinske socialne službe preverjale resničnost podatkov. Zdravstveno varstvo Po sporazumu o zdravstvenem varstvu imajo delovni ljudje pravico do nadomestila osebnih dohodkov. Nadomestilo osebnih dohodkov lahko uveljavljajo za čas, za katerega zdravnik ali ustrezna komisija ugotovi začasno nezmožnost za delo. Delavec, ki je nesposoben za delo leto dni, mora po tem roku na invalidsko komisijo, ki oceni njegovo preostalo delovno sposobnost. Višina nadomestila je odvisna od trajanja oz. vzroka odsotnosti z dela ter osnove za njegov izračun. 75 % osnove za prve 3 dni 75 % osnove za nego družinskega člana 80 % osnove od 4 do 10 dni 90 % osnove od 11 do 30 dni 90 % osnove od 31 dni dalje 100 % osnove za nesreče pri delu in na poti 100 % osnove vojaški invalidi in udeleženci NOV 100 % osnove poklicno obolenje Osnova za nadomestilo osebnega dohodka je mesečno povprečje osebnih dohodkov, ki jih je delavec prejel za svoje tekoče in minulo delo po zaključnem računu v minulem koledarskem letu. Osnova za nadomestilo izračuna je praviloma nižja od osebnega dohodka, ki bi ga delavec prejemal, če bi delal. Ob daljši odsotnosti je lahko to zaostajanje že občutno. Zato osnove za nadomestilo osebnih dohodkov delavcev, ki so nesposobni za delo več kot 6 mesecev valoriziramo- Z valorizacijo po- večamo osnove s količnikom rasti povprečnega osebnega dohodka. Porodniški dopust se valorizira od 1/3 - 1985 vsake 3 mesece. Druge pomoči s področja socialne varnosti ki jih delavci, delovni ljudje in, občani zagotavljajo občjnskf zdravstveni skupnosti ''so še pravica do pogrebnin 22.210,00, pravica do posmrtnih 19.434,00 din in povratni stroški za oz. do zdravstvenih specialistov. Postopek pri uveljavljanju pravic Za izplačilo nadomestil osebnih dohodkov zavoljo odsotnosti z dela delavca zadošča posebna listina, ki jo izda pristojni zdravnik. Pomembno je tudi določilo, da mora delavec, ki zboli ali pa se poškoduje, obvestiti o tem svojega zdravnika najpozneje v 3 dneh. Zahtevo do pogrebnin in posmrtnine uresničujejo upravičenci na podlagi poročila o smrti. Za potne stroške je potrebna posebna listina, ki jo izda zdravnik. V primerjavi z drugimi republikami imajo delavci v SR Sloveniji zagotovljeno najvišjo raven socialne varnosti v zvezi z zdravstvenim varstvom. Sredstva za zagotavljanje, ki jih delavci in delovni ljudje združujejo v svojih organizacijah zdravstv-neega dela in zdravstvene skupnosti dosegajo blizu 1,3% družbenega proizvoda. Nadaljni razvoj na tem področju pa bo moral še bolj spodbujati ukrepe za ohranitev zdravja in za ugotavljanje pogojev za ustvarjalno življenje vsega prebivalstva. M.A. Vlisel, da je človek bogastvo naše humane družbe je lepa, a temu bi v praksi dodali »le če je zdrav«. GLASILO MLADIH CINKARNE CELJE Uveljavljanje mladinske samopomoči V mladinski organizaciji že nekaj časa govorimo o organiziranju mladinske samopomoči ali mladinske solidarnosti- Deklarativna politična podpora organov in organizacij ZSMS že dolgo ni več dovolj, ko gre povsem za konkretne posamične pa tudi skupne probleme mladih pri pridobivanju stanovanj, za spore o osebnih dohodkih v tovarnah, za delovna razmerja, za odnose med učenci in učitelji, za zaposlitev, socialno varnost in za druge stvari, ki zadevajo mlade ljudi. Naša organizacija mora zato poleg družbenopolitične organiziranosti mladim ljudem omogočiti povsem konkretno pomoč- Ta obsega strokovno (pravno, socialno) svetovalno (zaposlitev, stanovanja), družbeno in drugo pomoč. Gre torej za organiziranje pomoči mladim delavcem, brezposelnim, študentom, učencem in drugim mladim, ki so bodisi slabo seznanjeni z zakonodajo, svojimi pravicami in splošnimi človekovimi pravicami pri nas, bodisi ne. poznajo formalnih pa tudi neformalnih možnosti, zato jih velikokrat prepeljejo žejne čez vodo. Razne oblike mladinske samopomoči ali solidarnosti bi organizirali v večjih osnovnih organizacijah ZSMS v OZD, v večjih KS, vsekakor pa v vsaki občinski konferenci ZSMS. Najpomembneje pri tem je, da moramo angažirati strokovnjake (pravnike, socialne delavce, sociologe, ekonomiste), ki bi bili pripravljeni prostovoljno (ali ob minimalnih honorarjih) opraviti to dejavnost. Položaj mlade generacije se slabša- Zaostrene družbenoekonomske razmere že nekaj časa bistveno otežujejo, v določenem številu primerov pa celo onemogočajo, reševanje osnovnih eksistenčnih problemov človeka, to je pridobitev zaposlitve in stanovanja. Zadovoljevanje drugih potreb in interesov delovnih lju- di, in še posebej mladih, kot so možnosti poklicnega in drugega strokovnega izobraževanja, aktivnega preživljanja prostega časa itd, je prav tako povezano z vedno večjimi težavami. ZSMS se poskuša proti tem težavam boriti na različne načine, predvsem s spreminjanjem neustreznih razmer. Ker pa se razmere spreminjajo počasi, problemi pa naraščajo, je prav tako pomembno, da se borimo tudi za izkoriščanje ne dovolj ali sploh neizkoriščenih možnosti. Mladinsko samopomoč lahko torej v splošnem definiramo kot boj za boljše izkoriščanje obstoječih možnosti, za reševanje različnih problemov mladih in dialektično gledano, v tem tudi za spreminjanje- Ne moremo pa je definirati kot vzporedno institucijo že obstoječim ali kot dobrodelno ustanovo. Mladinska samopomoč sicer posega tudi na institucionalno in formalno urejeno področje pravne pomoči in na področje vlog in pritožb občanov, vendar praktične izkušnje kažejo, da se mladi zelo redko poslužujejo obstoječih oblik pravne pomoči in še manj organov za vloge in pritožbe zaradi nepoznavanja tovrstne možnosti, strahu pred pisarnami in slabo razširjeno službo brezplačne pravne pomoči. Pravica do pravne pomoči je zagotovljena s 180. članom zvezne oziroma 220. členom republiške ustave. Prav tako dajeta zvezna in republiška ustava delovnih ljudem in občanom možnost, da uveljavljajo svoje pravice in pri kateremkoli republiškem ali zveznem organu ali telesu, ne glede na to, da obstaja Komisija za vloge in pritožbe pri občinski in republiški skupščini, pri zvezni pa biro za vloge in pritožbe. Vsebino dela ter nekatere usmeritve za organiziranje mladinske samopomoči, začrtane v naslednjih poglavjih teh smernic ne gre razumeti kot predpis, ki bi točno določal vsebino in metode dela ter začrtal ostre meje mladinske samopomoči. Oblike in metode ter načini naj bodo (in objektivno bodo) prilagojeni posameznim okoljem, potrebam, ter seveda kadrovskim in drugim možnostim v tovarni, šoli, KS in občini. Poudariti je treba dejstvo, da določene oblike samopomoči v ZSMS že obstajajo, vendar so večinoma parcialne in vezane na voljo in čas profesionalnih aktivistov, ponekod pa so v te oblike vključeni tudi mladi strokovnjaki iz različnih področij. Vse obstoječe oblike in aktivnosti je treba torej okrepiti, po potrebi razširiti ter inicirati nove. Prva nevarnost ki preti uveljavljanju mladinske samopomoči je pretirana formalizacija, ki na prvi pogled omogoča večjo učinkovitost. Vsebina mladinske samopomoči je pomoč mladim znotraj mladinske organizacije, uveljavlja pa se kot ena izmed oblik interesnega in političnega organiziranja v ZSMS. Sestava organov, odborov oziroma komisij mladinske samopomoči, naj bo interesna, to je vanje je treba vključiti tiste mlade, ki želijo in morejo pomagati drugim na različnih področjih. Mladi v metalurgiji smo že ustanovili samopomoč Ustanovili smo komisijo za »mladinsko samopomoč«. Odločili smo se, da to komisijo predstavlja predsedstvo OO ZSM Metalurgije: Čander Davorin, Boris Furjan, Fikret Ima-movič, Vilma Pevec, Abdulah Smajlovič, Cvetka Šanca, Joško Štanberger in Turk Anton. V komisiji so zastopani delegati vseh obratov tozda. Vsi mladinci Metalurgije, ki imajo kakšne- (Nadaljevanje na 11. strani) Mladinska delovna akcija v Metalurgiji Mladinci v Metalurgiji so v aprilu dvakrat organizirali interno delovno akcijo v obratu pražarn in kislin. Akcije se je udeležilo 15 mladincev. S skupnimi močmi so uspeli očistiti delovno okolje, zbrati odpadni material ter ga sortirati, odpadno železo pa odpeljati na odlagališče. Tudi tokrat seje izkazala (poštenost« nekaterih sodelavcev, ki so se ob odhodu mladincev na malico, kaj hitro podvizali in si uspeli prisvojiti delovna sredstva, ki so bila potrebna za delovno akcijo- Lopata in grablje so bile najdene v ventilacijski postaji - za omarami, kijih uporabljajo delavci, ter ena v ključavničarski delavnici. Trojne grablje pa nismo dobili nazaj. Kljub nekaterim očividcem , ki so videli sodelavce, da so jih nesli domov, so ostala imena neznana. Spodbudno, kaj ne? Potem pa naj še kdo krivi mlade. Fl. Kulturna karavana Cankarjevega doma v Cinkarni Samopomoč v Metalurgiji koli probleme v zvezi z delom, predpostavljenimi, v zvezi z nagrajevanjem po delu ali kakšen drug problem, se lahko posvetuje s svojim delegatom ali referentom za informacije, ki bo zbiral prijave na tel 532 (Vilma Pevec) med delovnim časom. Probleme bomo obravnavali na sestankih predsedstva OO ZSM Metalurgija in jih hkrati skušali rešiti na najboljši način. Ne bomo dovolili, da bi med raznimi spori bili zmagovalci in poraženci, kajti le to bi negativno vplivalo na medsebojne delovne odnose. Želimo, da bi lahko pozitivno vplivali na medsebojne delovne odnose, da bi bili realni, zadovoljni in srečni, če je le-to lahko moč doseči- Ne smemo dovoliti, da se važne odločitve sprejemajo po trenutnem razpoloženju posameznika, proti samovoljcem moramo biti vsi enotni, strogi, a pravični. Skratka vse, ki živijo v oblakih moramo skupaj počasi spustiti na realna tla. Komisija za mladinsko samopomoč v Metalurgiji bo obravnavala probleme v zvezi z: - delovnimi razmerji - stanovanjem, socialo, nagrajevanjem, štipendiranjem, izobraževanjem ob delu in iz dela - delom pripravnikov. Mi mladi Metalurgije moramo zavestno izvrševati svoja dela in naloge. Da redno in ob pravem času prihajamo na delo, da se aktivno udejstvujemo na vseh področjih, kijih organizira naša OO ZSM na družbenopolitičnem, kulturnem, športnem, mladinskem prostovoljnem delu). Da sami pozitivno vplivamo na medsebojne delovne odnose. Če bomo naleteli na nerazumevanje. bomo vztrajali in verjamemo, da uspeh ne bo izostal. Hočemo pokazati vsem, da smo »mi« tu nekje in da damo svoj glas in prispevek kot organizacija k reševanju problemov. Z delom in aktivnostjo, obnašanjem in odločnostjo bomo pokazali, da lahko dosežemo boljše in višje cilje. Želja OO ZSM Metalurgije je, da sodelujemo z vsemi DPO, samoupravnimi organi in vodilnimi delavci naše DO. Če imajo kakršnekoli probleme z mladinci, želimo, da obvestijo mladinsko organizacijo, da vsi skupaj rešimo probleme na samem začetku. Upamo, da bomo uspeli vzpostaviti sodelovanje, ki smo si ga zamislili- Hvala vsem, ki ste nas spodbujali na samem začetku, saj smo spodbude še kako potrebni. Na predlog Zveze kulturni organizacij občine Celje smo bili izbrani, da našo delovno organizacijo obišče gledališka publika Cankarjevega doma. Osnovni namen obiska pri nas je bil seznanitev s kulturnim utripom in organiziranostjo znotraj DO-Bilo je potrebno veliko dela in priprav za organizacijo in sprejem tako številne, preko 180-članske karavane. Za to priložnost smo jim pripravili razstavo foto-kino krožka Ljudske tehnike Cinkarne (gradivo je zbral in pripravil Drago Lam-per). likovnega krožka (razstava karikatur Staneta Petroviča, Andraža Molnarja in Lenarta Horvatiča), glasila Cinkarnar (poročanje o kulturi), prispevki Ama-dea Dolenca, razstavo naše tiskarne, kije s pripravo in tiskom koledarjev, monografijo Celja ter ostalimi kulturnimi publikacijami, veliko prispevala k ohranjanju kulturnih in zgodovinskih vrednot, razstavo ročnih del Antona Šmajsa (gobelini) in razstavo literarnih prispevkov, objavljenih v naših revijah in glasilih (Zorana Pevca). Ob 14.15 je karavana prispela v Cinkarno- Sprejela in pozdravila jo je v imenu kulturnih delavcev občine Celje Zdenka Štrozak. Ob vhodu v jedilnico Marketinga jih je pričakala skupina mladincev osnovne organizacije ZSMS Cinkarne in KS pod gradom, ki je vsem udeležencem podelila značke, obeske in kataloge naših proizvodov. Sledil je lepo izpeljan kulturni program. Tako so ga namreč v razgovoru ocenili naši gostje iz Ljubljane- Nastopali so moški pevski zbor Cinkarna, Zoran Pevec in Fikret Imamovič s predstavitvijo svoje lastne poezije. Ivan Legvart je zaigral dve skladbi na mini električnih orglah, Brigita Cmok pa je s kitaro in lepim petjem navdušila občinstvo. Sledil je kratek skeč »Ljubosumna žena« v izvedbi Irene Sanda in Lenarta Horvatiča. Posebno pozornost je pritegnil nastop Milojka Maksimoviča, ki je zaigral šumadijsko kolo, vendar brez inštrumentov. Po programu je sledil kratek pogovor o kulturi v delovnih organizacijah celjske občine, ki ga je povezovala predsednica odbora za stike z organizatorji kulturnega življenja pri Zvezi kulturnih organizacij občine Celje, tov. Anica Kolenc. Po ogle- du razstavnih prostorov je bil za udeležence pripravljen skromen prigrizek z napitkom. Moram pohvaliti zaposlene v družbeni prehrani, ki so svojo vlogo opravili zadovoljivo. Ob 15-35 uri je karavana krenila v Trnovlje, kjer so jim prizadevni člani kulturno-umetniške-ga društva gledališke skupine uprizorili komedijo Fede Šefovi-ča KURBE, v režiji Štefana Žvi-žeja. Po predstavi je bilo na vrsti družabno srečanje, katerega so se udeležili vsi udeleženci karavane in izvajalci obeh programov. To srečanje nam bo ostalo dolgo zapisano v spominih in veseli smo, da smo uspeli zadovoljiti dokaj zahtevno publiko Cankarjevega doma. Ob tej priložnosti smo izdali skupni bilten delovne organizacije Cinkarne in KUD ZARJA Trnovlje- Mislim, da bomo tudi v prihodnje plodno sodelovali pri zastavljeni programski politiki. Ob koncu bi se rad zahvalil vsem posameznikom, posebej pa vodstvu TOZD Grafike, Transporta, DE Marketing, tiskarne, sindikatu, družbeno-po-litičnim organizacijam in KPO za moralno in finančno pomoč pri izvedbi in organizaciji tako velike kulturne manifestacije. Lenart HORVATIČ Razmišljanje o kulturi Razmišljanja, kaj je KULTURA, so lahko zelo različna. Večjna ljudi pomisli ob tej bese-tli na balet, gledališče, knjigo, opero in mogoče še na kaj. Res je, tudi to je KULTURA -umetnostna, ji rečemo ponavadi-Zelo ozek, preveč ozek je krog ljudi, ki se zapiše (kot gledalec ali poslušalec) tej zvrsti KULTURE. Knjige so na knjižnih policah vse bolj prašne, dobre kino predstave, tiste z kakršnimkoli umetniškim sporočilom so slabo obiskane. Gledališki obiskovalci so v večini primerov že leta isti. O tistih, ki se zanimajo za balet ali opero pa ima večina PAMETNIH mnenje, da so v najboljšem primeru zelo čudni. Kdo bo pa gledal dva baletnika, ki sta prelila nešteto kapljic znoja preden sta lahko maloštevilni publiki pokazala gibe, kretnje, izraze, nam navadnim ljudem povsem tuje. Je pač dosti lažje gledati »krdelo nogometnih umetnikov«, ki brcajo nič krivo žogo in se včasih v veselje gledalcev preizkusijo še malce v borilnih veščinah. Vso to visoko kulturno obnašanje pa dekorirajo še z v ta namen posebej izbranimi besedami. Naši predniki so se skozi stoletja borili za lepo slovensko besedo, za nam lasten umetniški izraz. (Nadaljevanje na 12. strani) Odhajanja... moja pot vodi k hudičem. Senca se veča. Nazaj je ni, poti! Utripanje slabi. Naprej ne smem. Ugaša zadnja sveča. Izbrisane sledi. Zadnja solza se suši. Le knjigo še zaprem. Pojemava svetloba. Bolečina me udarja Vse večja je praznina. z razklanim bičem. Od rojevanja do groba Od svetlikajočega oltarja le majhna vzpetina... Naš zbor je sodeloval tudi na občinski reviji pevskih zborov aprila letos v Dobrni Mi vsi skupaj pa vse to zlahka iz dneva v dan iz trenutka v trenutek zapravljamo-Pred leti sem bil priča, kako so v nekem »kulturno« naravnanem okolju izbirali delegate za kulturo. Povsem na koncu, ko so za ostala področja že imeli zadostno število kandidatov, so dejali: »Ti, tovariš pa nisi še nikjer. Za kulturo boš že dober. Določeni delegati seveda niso bili nič krivi, lahko si pa predstavljamo. kako so lahko zastopali oziroma kako so dojemali namen kulture- Ker imam najbrž preveč razburkano domišljijo si te poslance kulture predstavljam ob prebiranju delegatskega gradiva. Cankarja so dali v isti koš z »centerforom« Crve-ne Zvezde, Prešeren pa se je kar naenkrat prelevil v enega izmed članov ansambla »Rokeri s Mo-ravu.. Sicer je tole le plod domišljije, daleč od resnice pa ni. Nekoč sem nekje povedal, da se človek mora najprej naučiti črk, nato začne sestavljati besede, sledi sestavljanje stavkov in šele povsem na koncu je tisto najvažnejše: Dojemanje vsebine« Za KULTURO bi morali izbirati izključno le tiste z zadnjo omenjeno lastnostjo. Že v začetku pisanja sem omenil, da je razmišljanj o kulturi resnično lahko precej. Govorimo lahko o kulturi medsebojnih odnosov, o kulturi prehranjevanja, oblačenja, o kulturnem obnašanju in še in še. Resnica pa je navsezadnje le ena- Marsikateri človek mora kulturo prej spoznati, jo povsem obvladati, preden postane kulturen do te mere, da mu umetnostna kultura pomeni nekaj življenjsko potrebnega.... A.D. Nagrajeni kulturni delavci Na kulturni prireditvi, ki je bila ob praznovanju delavskega praznika 30. aprila 1985 v jedilnici Marketinga, smo posvetili nekoliko več pozornosti kulturi in kulturnim delavcem naše delovne organizacije- Skratka, želeli smo, da se vsem prizadevnim posameznikom, ki so s svojim minulim delom in osebno angažiranostjo prispevali h kulturni dejavnosti, posebej zahvalimo. Priznanja so prejeli naslednji delavci: Ivan Ramšak, Vikica Vinko, Anica Justin, Zvone Vrunč, Irena Kroflič. Andrej Meze, Mira Gorenšek, Irena Zalokar, Anica Kučiš, Frida Jalšovec, Mihela Jagodič, Vilma Pevec, Emil Lenarčič in Ivan Belej Priznanja je podelil predsednik konference osnovne organizacije OOZS Cinkarne tov. Murovič Dragan. V kulturnem programu so nastopili učenci osnovne šole Frana Krajnca iz Polul in moški pevski zbor Cinkarne. Mogoče bo kdo vprašal, zakaj so nagrade prejeli samo kulturni delavci. Naj odgovorimo, da bomo letos Celjani, kakor vsa Slovenija praznovali visoki 50-letni jubilej Zleta svobod, to je praznik naše delavske kulture, ki se je v zgodovini dokazala v svoji pozitivni vlogi in tradicijo svojega izročila prenaša na mlajše rodove. Vsem nagrajencem iskreno čestitamo za prejeta priznanja in se jim še enkrat zahvaljujemo z željo, da bodo tudi v bodoče sodelovali. Lenart Horvatič BOLEČINA V cvetu mladosti je tragično izgubila življenje najina edina, najdražja hčerka NATAŠA študentka III. letnika biologije, štipendistka Cinkarne Celje Načrtovan praznični izlet seje že na začetku tragično končal. Narava je zahtevala dvoje mladih življenj, polnih pričakovanj in mladostne zagnanosti. Koliko nedoživetih trenutkov, koliko neuresničenih ciljev, želja in hrepenenj je utonilo v valovih Une. Edina tolažba v tej strašni nesreči je, da nama je Una vrnila vsaj mrtvega otroka. Ob tej nesreči, ki naju je zadela, se iz srca zahvaljujeva vsem, ki so nama v najtežjih trenutkih kakorkoli pomagali in naju tolažili. Posebno se zahvaljujeva vodstvu Cinkarne za vso izkazano pomoč. Enako velja zahvala razvojni službi, službi organizacije poslovanja in službi za AOP za izrečeno sožalje in darovano cvetje, kakor tudi IO OOZS ter športnicam in športnikom Cinkarne. Zahvalo sva dolžna tudi pevcem Komornega moškega zbora. Zahvaljujeva se vsem Cinkarnarjem, ki so najini Nataši v takem številu izkazali poslednjo čast in jo spremili na njeni zadnji poti. V globoki žalosti Marija in Maks Pečnik ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, sina, očeta in dedka IVANA HR1BERŠKA, delavca tozda Kemije Mozirje se iskreno zahvaljujemo kolektivu Cinkarne za izkazano pomoč in darovano cvetje. Žalujoča žena Slavica z družino ZAHVALA Ob smrti dragega moža ALEKSANDRA KOZMUSAse iskreno zahvaljujem sodelavcem tozda Titan dioksid in sindikatu za darovane vence, poslovilne besede in spremljanje na zadnji poti. Marija Kozmus s sinovi In memoriam Ivan HRIBERŠEK - 1932 - 1985 Bil je običajen delovni dan. V TOZD Kemija Mozirje smo vsak na svojem delovnem mestu opravljali svoje delo in naloge. Dan se je komaj prevesil na popoldne, ko je med nami odjeknila vest, da je sredi dela omahnil naš dolgoletni sodelavec in prijatelj, Ivan HRIBERŠEK. Upali smo, da se mu ni pripetilo kaj hujšega, nudili smo mu pomoč in še danes ne moremo doumeti, da se je njegovo življenje tako nenadno končalo. Nepričakovano slovo nas je vse hudo prizadelo. Posebej še zato. ker je odšel od nas sredi dela in v najlepših moških letih. Vzravnalo nas je le spoznanje, da nam bo Ivan s svojim delom in tovarištvom ostal zmeraj v spominu. J. P. Prikolico na Rabu jc uničilo neurje Šport in rekreacija Novice kegljaške sekcije V januarju se je začelo regijsko tekmovanje v obeh ligah v kegljanju. Cinkarna nastopa z dvema ekipama, in sicer ženska ekipa v prvi regijski ligi in moška ekipa v II. regijski ligi. V ženski ligi je nastopalo 7 ekip. Tekmovanje se je pričelo 26. januarja in končalo 13 aprila. Ženske so nastopale s spremenljivo srečo. Potrebno bo večje angažiranje in prizadevanje kot tudi pridobivanje novih keglja-čic, če hočemo, da bomo dosegli večje zanimanje za žensko kegljanje. Organizirano je bilo tudi tekmovanje v počastitev dneva žena, kjer so naše tekmovalke dosegle v močni konkurenci prvo mesto in prejele pokal ter priznanje. Gostitelj tega tekmovanja je bil Teko, ostale udeleženke so bile še Tkanina in Metka- Moška ekipa nastopa v II. regijski ligi, kjer sodeluje 12 ekip. Spomladanski del tekmovanja se je pričel 9. januarja. Odigrali smo 10 tekm. Izgubili smo le tri, kar je odraz resnosti ekipe- Največje presenečenje je bila tekma Cinkarna - Konus, kjer smo glavnega favorita za prvo mesto premagali za 127 lesov. Najboljši posameznik po desetih tekmah v kolu je Ivan Salmister, tesno pa mu sledi Rade Kukič. R.M. Na kegljišču Strelci zaključili tekmovanje v III. občinski ligi V sezoni 1984/85 je potekalo tekmovanje malo drugače kot v prejšnji sezoni. Bistvena razlika je v tem, da smo v tej sezoni tekmovali v okviru dvobojev med posameznimi ekipami, takšen način tekmovanja ima tudi svoje slabosti, na katere bi rad opozoril. Nastopali smo lahko samo z eno ekipo. Menim, da je za širjenje tega športa, vsaj za nas, to imelo negativno posledico. Točkovanje je v bistvu prirejeno ostalim športnim panogam (npr. nogometu, rokometu itd.), le-to pa ne spodbuja boljše kvalitete tekmovanja. V ekipi ni smela nastopiti rezerva, prav zaradi tega je bilo več dvobojev, ker ekipe niso nastopile kompletno (samo trije tekmovalci). Dvoboji so potekali na različnih streliščih, ki pa komaj ustrezajo za vadbo, kaj šele za tekmova- nje, saj ne nudijo vsem enakih pogojev. To je samo nekaj razmišljanj ob zaključku letošnje lige, ki za Cinkarno ni bila uspešna, saj smo pristali šele na četrtem mestu od osmih ekip v občini. Rezultati: I. kolo: Celje IILCC 681 : 630 II. kolo: CC : Metka 640 : 644 III. kolo: Žična : CC 636 : 626 IV. kolo: Lik Sav. : CC 635 : 635 V- kolo: CC : BD Bojnik 654 : 473 Za Cinkarno so nastopali: Ivan Kranjc, Martin Kukovič, Rok Unetič, Franc Smeh in Mira Gorenšek. Uvrstitev je slabša kot lani, čeprav smo trenirali več. Vrstni red ekip: 1. Celje III. 2. Metka 3. B D. Vojnik 4. Cinkarna 5. Lik Savinja 6. Žična Ob zaključku samo to. Bolj množična bo naša sekcija, več bo možnosti za izbiro ekipe za takšna tekmovanja, ki še zdaleč niso rekreacijskega značaja. F. S. Tekmovanje v počastitev l.,maja Občinski sindikalni svet in ZTKO Celje sta v počastitev praznika dela organizirala tekmovanje med DO v odbojki -ženske, mali nogomet, rokomet in kros. Naše športnice in športniki so se odlično izkazali saj so osvojili kar 4 pokale v treh disciplinah. Rezultati po panogah: Odbojka - ženske: Naša dekleta so v predtekmovanju igrala takole: CINKARNA : ŽTO 30 : 9 CINKARNA : BC 30 : 20 in se tako uvrstila v polfinale, kjer so premagala METKO s 30 : 14. V finalu so igrala z rutinirano ekipo 1. lige OŠS Šlander, z njo tesno izgubila in tako zasedla odlično 2. mesto-Vrstni red: 1. OŠ SL. Šlander 2. Cinkarna 3. Klima 4. Kovinotehna 5. RC 6. Metka itd. Sodelovalo je 18 ekip. Mali nogomet V malem nogometu sta sodelovali dve ekipi iz Cinkarne in se obe odlično uvrstili. Smola je bila v tem, da sta se v polfinalu srečali med sabo in je tako ena ekipa izpadla iz finala. Rezultati so naslednji: Cinkarna A:ŽTO 5:3 Tdr. center : Cinkarna A 0 : 1 Cinkarna B : Železarna 1 : 1 Ingrad : Cinkarna B 2 : 3 Polfinale: Emo : Aero 3 : 0 Kovinotehna : Klima 0 : 5 Cinkarna A : Cinkarna B 2 : 4 Finale: Cinkarna : Emo 7 : 2 Klima : Cinkarna B 0 : 2 Emo : Klima 5 : 1 Končni vrstni red: 1. Cinkarna B 2. Emo 3. Klima 4. Cinkarna A 5. Aero 6. Kovinotehna itd-Sodelovalo je 14 ekip. Kros Na predvečer 1- maja so organizatorji AD Kladivar organizirali kros na Gričku. Proga je bila dolga okoli 2000 m in zelo zahtevna, tako da so jo obvladali le najbolje kondicijsko pripravljeni udeleženci. Za ekipno uvrstitev sta se upoštevala dva najboljša časa od moških in eden od ženske. Naši dve ekipi sta zasedli 1. in 3. mesto in osvojili v trajno last dva lepa pokala. Vsem tekmovalkam in tekmovalcem iskrene čestitke za dosežene uspehe. M. L. Hokejisti Cinkarne so izpadli iz I. lige, zato želimo »novi ekipi«, da se prebije nazaj v to ligo Dekleta rešila čast Cinkarne V mesecu maju vsako leto organiziramo v počastitev dneva mladosti športni dvoboj med Cinkarno in Železarno Store. Letos smo se med sabo pomerili 17. maja v streljanju moški in ženske, odbojki - moški in ženske, kegljanju - borbene igre, nogometu, košarki in vlečenju vrvi. Lani je naša DO zmagala 5 : 4, letos pa smo izgubili 6 : 2. Zmagala so edino dekleta, saj so premagala svoje vrstnice v streljanju in odbojki, medtem ko so fantje zatajili. Rezultati srečanja so naslednji: Streljanje člani: Železarna: Cinkarna 841 : 780 Streljanje članice: Železarna:Cinkarna 300 : 311 Odbojka člani: Železarna:Cinkarna 2 : 0 Odbojka članice: Železarna: Cinkarna 1 : 2 Nogomet člani: Železarna: Cinkarna 2 : 1 Košarka člani: Železarna : Cinkarna 64 : 46 Namizni t. člani: Železarna '.Cinkarna 5 : 1 Kegljanje borbeno Železarna: Cinkarna 623 : 609 Vlečenje vrvi meš. ekipa: Železarna : Cinkarna 2 : 0 Skupni rezultat 6 : 2 Po končanem tekmovanju je bilo tovariško srečanje in ob izmenjavi spominskih plaket smo jim v prihodnjem letu obljubili revanš. ML. Ekipa košarkarjev Ekipa odbojkarjev v dvoboju z Železarno Nogometaši med odmorom Igralci namiznega tenisa Železarne in Cinkarne Kadri, kadri Ko je služba izvršnega sveta za kadrovska vprašanja pripravila poročilo o uresničevanju kadrovske politike v celjski občini, je med drugim zapisala, da so kadri že postaliomejitvenifaktor v razvoju celjskega gospodarstva. To pa je seveda tudi ugotovitev, ki bi morala v sleherni organizaciji združenega dela sprožiti temeljito razpravo in oceno, kako je za domačim pragom in kakšni naj bi bili koraki, če je stanje seveda nezadovolji- vo, da bi ga popravili v čim krajšem času. Služba za kadrovska vprašanja je ugotovila, da v občini zlasti zaostajamo pri vi-sokostrokovnih kadrih med zaposlenimi (Celje 4,3%, SRS 5,1%, Kranj 5,5%, razviti svet nad 10%), da nam nadalje primanjkujejo strokovnjaki, nosilci tehniško-tehnološkega razvoja in inovacij. Prav tako se srečujemo s primanjklajem znanj in usposobljenosti za kakovostnejše obvladovanje proizvodnega procesa, primanjkujejo nam storkovnjaki za izvajanje funkcije koordiniranja in organizira- nja delovnega procesa itd. Ne vornostmi v zadnjem času iz-glede na to, da se je struktura boljšala, bo treba dati poslovo-poslovodnih in drugih delavcev denju novo kakovost, s posebnimi pooblastili in odgo- Kadrovske spremembe V mesecu aprilu je vstopilo v Cinkarno 16 novih delavcev. V DSSS jih je vstopilo šest, Metalurgijo trije, v Kemijo Celje in Grafiko po en delavec v Vzdrževanje dva, v TiC>2 dva in v Velion en delavec-Iz delovne organizacije je izstopilo devet delavcev: iz DSSS dva, iz Metalurgije trije iz Kemije Mozirje in Titanovega dioksida pa po en delavec. Vstopi Jovanovič Vasvija, zastopnik prod. kemičnega programa, Metalurgija, Bosilkov Ilija, zastopnik prodaje, Marketing, Vignje- n vič Radmila, pripravnik , kadrovska služba, Kolar Irena, administrator, pravno samoupravna služba, Vrhovšek Božo, 11. vratar, splošna služba, Korez Nežika. čistilka, splošna služba, Ignjatič Branimir, II. talilec, sek. proizvodnja cinka, Babič Radomir, pakovalec Zn prahu, cin-kov prah in Kujundič Mirdad, pakovalec Zn prahu, cinkov prah, Kroflič Metod, izmenovo-dja litopona, litopon, Goričan Igor, II. strojnik, tiskarna, Nežmah Anton, ključavničar za manj zahtevna dela, centr. strojne del., Leskovšek Rudi, tehnični kontrolor - vodja op. vzdrž., vzdrževanje, Beloševič Davor, mlinar na peščenih mlinih. končna predelava, Kusič Dragan, oskrbnik priročnega skladišča, TiCL skupne sl, Bordon Marjan, strugar za zahtevna dela, Veflon. IZSTOPI Lamot Katarina, čistilka, splošna služba, Kaukovič Rifat, II. talilec, sekundarna proizv. cinka, Lončarevič Miro, orodj. kem- izdelkov, keramika, Ignjatič Drago, kislinar, žveplena kislina (S), Hriberšek Ivan, ključ, za zahtevna dela, Kemija Mozirje, (umrl), Borinc Slavko, tesar, gradbeno vzdrževanje, Zajc Vojko, pralec - mazalec, vzdrževanje transportnih vozil. Dalje-vič Spomenka, čistilka, skupne sl. Ti02- Upokojeni so bili Leopold VRHOVSKI je bil rojen v Hlevnici pri Lupinjeku 11. novembra 1925. Leta 1941 se je pričel učiti za mizarja, njegovo učno dobo pa je prekinil okupator, ki ga je čez dve leti poslal v taborišče pri Dunaju. Iz taborišča je pobegnil in se vključil v aktivistično delo na domačem terenu. Po osvoboditvi je opravil izpit za mizarja in se leta 1947 zaposlil pri mizarskem mojstru golobu v Celju- Vojaški rok je služil šestindvajset mesecev. V tem času je opravil tudi podoficirski tečaj. V maju 1952. leta se je zaposlil v naši topilnici, kjer je delal deset let. Zaradi zdravstvenih težav je bil prestavljen na lažje delo; postal je skladiščnik. To delo je opravljal do upokojitve. »Delovna disciplina je bila nekoč mnogo večja, čeprav so bili pogoji dela veliko težji. Čeprav so ti pogoji danes bistveno boljši pa mlajši sodelavci dela ne jemljejo resno in ga pogosto celo odklanjajo«. Aktivističnega dela se tovariš Vrhovski ni odrekel niti v Cin- karni niti v krajevni skupnosti. V naši delovni organizaciji je bil aktiven sindikalni delavec, v krajevni skupnosti v Karel Destovnik - Kajuh pa deluje že 25 let. »Odločil sem se, da zgradim hišo v Rifengozdu, kjer bo dovolj prostora za mojo in sinovo družino- Večino del opravljam sam, pomaga mi pa tudi sin. Sodelavcem se zahvaljujem za darilo, direktorju tozda pa za razumevanje.« Franc VREČER seje rodil 29. julija 1930 na Ljubečni. S sedemnajstimi leti se je izučil za čevljarja. Ker so bile takrat slabe perspektive v čevljarski stroki se je zaposlil pri čevljarju Košto-maju, kjer je šival pogonske jermene- Leta 1956 seje spet zaposlil v Vzdrževanju kot varilec svinca. To delo je opravljal do upokojitve. Sedaj se bo posvetil delu na domačem vrtu in v vinogradu, ki ga ima v Črešnjici. Od sodelavcev je prejel darilo, za katerega se jim lepo zahvaljuje in jim želi vse najboljše pri delu in doma. Franc REČNIK, rojen 30. maja 1932 v Svetelki pri Dramljah se je najprej zaposlil pri gradbenem podjetju Beton v Celju. Ko je odslužil vojaški rok, je leta 1954. pričel delati v topilnici na »številki«. Ko je bila leta 1970 ustavljena proizvodnja cinka, je bil tov. Rečnik leto dni žerjavist. Zaradi posledic poškodbe na poti na delo, tega dela ni mogel več opravljati, zato je bil premeščen na dela in naloge čuvaja oziroma vratarja, kar je opravljal do upokojitve. »Doma mi ne bo dolgčas, saj se okoli hiše najde vedno dovolj dela, občasno pa bom tudi soprogo malo 'jezil’. Od sodelavcev pa se bom poslovil v gorici « Franc SAJOVIC seje rodil v Celju 27. marca 1934. Prvo zaposlitev si je poiskal leta 1950 v premogovniku Pečovnik v Celju. Po osemnajstih mesecih dela v rudniku si je našel novo delo -sejal je gramoz v strugi Savinje pod tremarskim mostom, dokler ni odšel služit vojaški rok. Po vrnitvi se je znova pridružil pe-čovniškim rudarjem; zvest jim je ostal do leta 1959, ko je voda zalila rudnik. Nato seje zaposlil v naši delovni organizaciji, in sicer v takratni Kemični tovarni v proizvodnji kromovega galuna. Po desetletnem delu v Kemiji je odšel v tozd Grafiko v proizvodnjo tiskarskih plošč. Zara- di posledic prometne nesreče z motornim kolesom, ki jo je doživel leta 1974, je bil premeščen na lažje delo - do invalidske upokojitve je pakiral tiskarske plošče. Franc se je v življenju naučil marsičesa, postal je celo zidar samouk - sam si je zgradil hišo. Sodelavcem želi, da bi bili zdravi in da bi uspešno delali. ■m Jože ROŠAR, rojen 23. februarja 1924 v Šmartnem v Rožni dolini se je prvič zaposlil 1952. pri Tehnometalu (današnja Kovinotehna), čez dve leti pa v takratni Tovarni organskih barvil. Sedem let pozneje se je odpravil v Zahodno Nemčijo, kmalu pa seje moral vrniti zaradi bolezni otroka. Ponovno seje zaposlil v proizvodnji organskih barvil, kjer je tudi dočakal upokojitev. Tudi Jože je bil delaven na samoupravnem področju, bil je aktiven član upravnega odbora, delegat delavskega sveta tozda ter delovne organizacije. Svoj prosti čas je zapisal gasilstvu, saj je bil dolgo časa aktiven član našega prostovoljnega gasilskega društva. »Sodelavcem se zahvaljujem za darilo ob odhodu v pokoj in jim želim mnogo zadovoljstva«. OB ODHODU Že res, da je najlepše cvetenje a vendar sad šele v jeseni dozori in takrat neko novo, še lepše življenje iz prejšnjih se trenutkov rodi. DOPUST - DOPUST - DOPUST - DOPUST - DOPUST - DOPUST - DOPUST - DOPUST Na morje gre 136 delavcev Komisija za družbeni standard pri izvršnem odboru konference sindikata je 14. maja pregledala 183 prijav za letovanje v počitniških objektih Cinkarne- Pri odločanju, kjer je šlo za več kandidatov za eno dekado, je upoštevala ne le število točk v prijavi, temveč tudi število družinskih članov, starost otrok, zaposlenost obeh staršev v Cinkarni in zdravniška priporočila- Tisti, ki so letovali v teh kapacitetah lani, so letos ostali brez možnosti razen izven sezone- Razporejeno je bilo 136 delavcev. Tisti, ki letos iz kakršnegakoli razloga niso mogli dobiti prikolice ali garsonjere, bodo to možnost lahko izrabili prihodnje leto. Kadrovska služba pa se dogovarja tudi o možnosti nakupa novih garsonjer v Maredi pri Novigradu- Člani komisije za družbeni standard so bili mnenja, da se mora za naslednje leto izdelati učinkovitejše točkovanje ob prijavi, ker se je letos dogajalo, da so tisti, ki imajo dolgo delovno dobo dobili največ točk, mlade številnejše družine pa so po tem točkovanju ostale na zadnjih mestih. Mnenja so tudi bili, da ni prav, da se v garsonjere ali prikolice prijavljajo družine z dvema članoma, saj so zmogljivosti namenjene trem, štirim ali petim članom družine. Na takšne stvari pa bi lahko opozorili že pred prijavami. MG. Kam, kje, kako V lanskem letu smo kupili dve garsonjeri v Maredi in dve garsonjeri na Cresu-Kaj je MAREDA? Mareda je popolnoma novo turistično mesto na zahodni obali Istre med Umagom in Novi-gradom. Oddaljena je le 5 km od Novigrada in 9 km od Umaga, od Poreča pa le 20 km. Od Celja pa je oddaljena približno 210 km. Turistično mesto je zgradila Poslovna skupnost Evroturist, v Ne kažem svoj okras Da sem zgoraj brez, ker prihaja poletni čas. vzrok je prenizek regres. kateri sodelujejo delovne organizacije iz Hrvaške in Slovenije, s sedežem v Poreču. Maredo so si zamislili kot zaključno celoto v obliki značilnega istrskega mesteca z lastno plažo, majhno luko, trgovinami in ulicami, bogatimi zelenimi površinami in vsemi potrebnimi športnimi objekti. Mareda, je sicer še v izgradnji, zaključena je le »cona a« kot jo imenujejo projektanti, v neposredni bližini bodo v prihodnjih letih dogradili še »cono B«. Kakšne so garsonjere? Garsonjere imamo v zgradbi številka 6 v drugem nadstropju, v velikosti (ena) 28,65 m2. Garsonjeri sta enaki, imata kuhinjo, dnevni prostor z balkonom, spalnico in sanitarije. Ena enota je opremljena za štiri člane z vso potrebno opremo. S seboj je potrebno vzeti le posteljnino (rjuhe in prevleke za vzglavnike). MIHOLJAŠČICA Miholjaščica je prav tako novo turistično naselje na otoku Cresu. Lahko bi rekli, divja, neokrnjena obala odprtega morja, nizki borovi gozdički, skorajda nenaseljen otok, doma in po svetu znana prijetna in zdravilna klima, vse to je porok, da se boste tu dobro počutili-Nekaj minut hoda od naselja Miholjaščica je staro ribiško naselje Martinščica. V bližini Mi-holjaščice je tudi novozgrajeni avtocamp z vso infrastrukturo od pošte, ambulante, do trgovine in seveda lokalov, ki vam nudijo veliko zabave. In kako do Miholjaščice? S trajektom iz Brestave do Porozina, od tu pa je do Miholjaščice še 50 km- Kakšne so garsonjere? Garsonjere imamo v objektu B02,2 - površina ene je 21,48 m2. Obe sta enaki, imata kuhinjo, dnevni prostor z balkonom in sanitarije- Ena enota je prav tako opremljena za štiri člane z vso potrebno opremo. S seboj je potrebno vzeti le posteljnino. Cena 10-dnevnega letovanja v Maredi in Miholjaščici znaša od 4 500 do 8-00 din glede na povprečni zaslužek na družinskega člana. Zavedajmo se, da so počitniške zmogljivosti naša skupna last- Zatorej jih ne uničujmo in pazimo nanje kot da so naša osebna last. Le na tak način bomo vlagali minimalna sredstva v popravila. OBVESTILO Komisija za družbeni standard in oddelek za družbeni standard je dokončno opravila razdelitev dekad za letovanje. Pri končnem pregledu je ostalo še nekaj prostih mest v predsezoni in posezo-ni. Proste dekade so v naslednjih avtokampih: Medveja, Medulin, Stella Maris, Selce - prikolice Miholjaščica Cres - Garsonjera Vabimo vse, ki se še zanimate za letovanje v predsezoni 21.6.-1. 7., ali posezoni 1. 9. -11. 9., da se lahko zglasite v družbenem standardu soba 8- Možnost letovanja v prostih kapacitetah imajo tudi upokojenci Cinkarne Celje. Družbeni standard »CINKARNAH« izdaja Cinkarna Celje, metalurško kemična industrija Celje. Naklada 3000 izvodov. Vsi člani organizacije Cinkarna in upokojenci dobivajo glasilo brezplačno. Ureja uredniški odbor. Glavni urednik Mira Gorenšek, odgovorni urednik Leopold Slapnik, lektor Jelka Bombač, Naslov: Uredništvo glasila »Cinkarnar«, Cinkarna Celje, Kidričeva 19, telefon 33-112 interno 359, tisk Tiskarna Cinkarna. Po mnenju sekretariata za informiranje v izvršnem svetu skupščine SRS je glasilo opravičeno davka št. 421-1/72 z dne 5. 4. 1974.