Glasnik SED 22 (1982) 3	95
SLOVENCI V FRANCIJI
Besedilo „Slovenci v Franciji" je rezultat skupnega Študijskega in raziskovalnega dela, ki sva ga izvedla v Franciji in zaključila v Sloveniji.
Pri obravnavi življenja slovenskih izseljencev in delavcev na začasnem delu v Franciji sva izhajala iz stališča, da njihov način Življenja, možnosti, vrednote in težnje odvisne razen od izvorne kulture predvsem od položaja, ki ga imajo v Franciji kot tujci. Prvi del besedila zato Predstavlja zgodovino priseljevanja v Francijo, razvoj Zakonodaje, ki uravnava pravni in politični status priseljencev, in njihovo mesto v francoski družbi.
Drugi del besedila se nasprotno ukvarja z zgodovino '¡seljevanja Slovencev v Francijo in z odnosom Jugoslavije kot emigracijske drŽave do izseljevanja oz. odhajanja na začasno delo v tujino. V ta del je vključena tudi obravnava življenja Slovencev v Franciji do 2. svetovne vojne in obravnava migracijske situacije Slovencev v starih Centrih naseljevanja po njej.
Rezultati empirične raziskave, ki sva jo izvedla s pomočjo opazovanja in ankete (25 anketiranih) med Slovenci, ki so se po 2. svetovni vojni naselili v Pariz in okolico, so predstavljeni v tretjem delu hesedila. Pri obravnavi sva precej pozornosti namenila njihovi Socialno profesionalni in ekonomski situaciji, razen tega sva hotela odkriti stopnjo vključenosti Slovencev v okolje, v katerem Živijo, in vpliv okolja na njihovo j^vljenje; zanimal naju je tudi njihov odnos do izvorne kulture in dežele in s tem v zvezi vprašanje njihove Jasnosti oz. stalnosti bivanja v Franciji.
Obravnava današnjega življenja Slovencev v Parizu iri 0 ko lici je razdeljena na posamezne tematske sklope; v °kviry vsakega sva najprej navedla rezultate ankete, "otom pa jih interpretirala s širšimi spoznanji. Na tem "¡«tu je predstavljeno njihovo socialno življenje in p'eživljanje prostega časa.
°OCJOVORI NA VPRAŠANJA V ANKETI ^el°vni urnik
"^pošlem	1 m + 3ž
število delovnih ur/dan;
9" in vet	7 nt
8h30	1 m H 1 i
ah	5 rn t 3 t
5h	1 i
2h30	1 i
Oh/nt določeno	1 m
število delovnih dni/teden:
5	dni
6	dni
lurnusi da ne
nadure;
5 ur/teden nad 5 ur/teden
delo izven redne službe: «0 S ur/teden nad 5 ur/leden ne
Odmor:
da - prihajajo domov ne prihajajo domov
ot do službe
pojejo na delovnem mestu avto
(podzemska železnica)
avtobus
d ""jejo na delovnem mestu
t}ur
30 _ KO mmut
nad Rn ™nut 0 W minut
1 2 m + 5 i
2	m + 21
1 i
Um + 6ž
4	m + 1 i
5 m
5	m + 6 ž
3	m + 1 i 7 m + 1 i 9 m + 5 ž
3 m M i
9 m + 3 ž 2 m i 3ž
1 m + 1 i
1	m + 2 ž
10 m
2	m + 3i
1 ž
1 m i 1 ž 6 m + 2 i
4m h 1 ž
3	m + 1 i
2 ž
Preživljanje prostega časa
—	ob delovnikih:
—	ga ni
—	doma
—	gospodinjstvo, otroci gleda TV, Čita časopise bere knjige Sirikanje
—	Sprehodi s psom
—	Šport (tenis)
—	ob prostih dnevih:
—	doma
gospodinjstvo, otroci gleda TV, čita časopise dela na hiši, na vrtu deta pohiitvo v garaži pije
obiski sorodnikov, prijateljev
—	v Slovanskem domu
—	sprehodi
—	izleti
—	Šport
Športne prireditve
—	gledališče
Božični, novoletni prazniki
—	božični večer
—	sami doma
doma s prijatelji, sorodniki (Slovenci) pri prijateljih, sorodnikih (Slovencih) pri prijateljih-Francozih pri prijateljih Jugoslovanih v Jugoslaviji še ni vedel
—	novoletni večer
—	sami doma
v Slovenskem domu
pri prijateljih, sorodnikih (Slovencih)
doma s prijatelji, sorodniki (Slovencil
doma s prijatelji—Jugoslovani
pri prijateljih Francozih
v Jugoslaviji
Se ni vedel
možnih je bilo več odgovorov
Preživljanje prost oga časa
—	šport
—	večkrat na teden večkrat na mesec nikoli
—	z družino
s prijatelji, sorodniki (Slovenci) s prijateljem-Jugoslovanom
—	tenis balinanje kolesarjenje Sah
Športne prireditve
—	večkrat na teden večkrat na mesec večkrat na leto nikoli
—	z družino
—	tenis nogomet
—	sprehodi
—	večkrat na teden večkrat na mesec večkrat na leto nikoli
—	z družino
s prijatelji, sorodniki (Slovenci) s psom
s prijatelji-Francozi
—	v parkih po Parizu V gozdovih
v živalskem vrtu
—	izleti
večkrat na teden večkrat na mesec večkrat na leto nikoli
—	z družino
3 m + 3 ž
1 m + 5i 11 m » 2ž 21 \ ž 1 m 1 m
ti ž
5 m + 5 ž 4 m + 1 i 1 m
1	m 3 m + 1 ž
1 ž
3 m -t 2ž
3 m + 1 ž 4 m
2	m 1 ž
12 5 4 1 1 1 1
10 7 2 2 1 1 1 1
1	m 4 m
1 0 m + 10 ž
2	m 2 m 1 m
1	m
2	m 1 m 1 m
2 m
1	m + 1 i 1 2 m -i 9 ž
3	m + 1 ž
1 m
2	m + 1 l
2	m + 1 ž 7 m + 3 ž Z tn + 2 ž
4	m + 4 ž 6 m + 5 i 3m + 1 i
1 m 1 m 6 m + 4 ž
3	m + 2 z 1 m + 1 i
1 m
7 13
5
ne
Glasnik SED 22 (1982) 3
95
—	sami
z Zvezo borcev Francije s Slovensko katoliško misijo s prijatelji, sorodniki (Slovenci) X— okolica Pariza-narava
obiski sorodnikov, prijateljev ogled znamenitosti Normandija- morje francoska Alpe
—	kino
—	večkrat na teden večkrat na mesec večkrat na teto nikoli
—	z družino
—	filmi z dobrimi kritikami filmi, ki jih svetujejo znanci filmi, kjer je delal
—	gledališče
—	večkrat na teden večkrat na mesec večkrat na leto nikoli
—	z družino
—	operete, opere predstave nočnih kabarejev
—	koncerti
večkrat na teden večkrat na mesec večkrat na leto nikoli
—	z družino
s prijatelji -Francozi
—	proslave Zveze borcev Francije jazz
—	razstave
večkrat na teden večkrat na mesec večkrat na leto nikoli
—	z družino
vinske, modne razstave razstave pohištva, opreme strokovne razstave
—	tečaji
—	da ne
—	avtošola
tečaj francoščine strokovni tečaj študij
—	televizija
—	večkrat na teden večkrat na mesec nikoli
doma -sami ali z družino X— gledajo kar je filmi poročila šport
humoristične, glasbene oddaje Mozaik oddaja za tujce radio
—	večkrat na teden večkrat na mesec nikoli
—	sami ali z družino poslušajo kar je poroči la
oddaje v srbohrvaščini časopisi, revije
—	naročeni: slovenski časopisi»
Naša luč
Nedeljski dnevnik
Antena
Jana
Naša žena Rodna gruda
—	francoski časopisi (-ranče Soir Mode de Pariš
—	kupujejo: večkrat na teden večkrat na mesec večkrat na leto nikoli
France Soir
9	Le Monde	2
1	Parisienne	2
7	modne revije	2
3	športni časopis	1
9	— knjige	
4	večkrat na teden	2 ž
3	večkrat na mesec	2m + 3i
3	večkrat na leto	4 m + 3 Ž
1	nikoli	9 m ^ 2 ž
	x— francoske knjige	4 m + 5 i
-	slovenske knjige	3 m + 5 i
2	romani zgodovinski, ljubezenski	3 m + 4 i
fi	potopisi	2 ž
17	kriminalke	1 ž
3	Strokovne knjige	ImHž
3	kar pride	2 m
4	— ročno delo	
1	— večkrat na teden	2 m + 7 i
	večkrat na mesec	7 m t 1 ž
	nikoli	Grm2i
1	x— šivanje	1 m + 3ž
2	štri kanje	6 i
22	kvačkanje	2 ž
3	izdelovanje goblenov	2i
2	izdelovanje pohištva	2 m
1	dela na hiši, dekoracija stanovanja	6 t"
	popravljanje avtomobila	2 m
—	dala na vrtu, redi kokoši	2m+ 1 l
—	— h obl	1 i
2	— zbiranje znamk	
23	konjske stave	1 ž
1	poslušanje kaset	1 m + 1 i
1	kartanje (s Slovenci)	1 m
i	nabiralniitvo	1 [71
1	nima hobija	13 m + 7 Ž
1 2 22 3 1 1 1
7	m + 3ž
8	m + 7 ž 1 m + 1ž 3 m + 2 i
6 m
1	m + 1 ž
14 m + 7 i
1 ž
t m + 2 ž 14 m + S ž 3 m + 4 ž g m + 3 i
9	m + 2 ž
4 m 21 1 ž
lOm + 6ž
2	m + 1 ž
3	m + 3 ž 12 m + 7 ž
9 m * 5 ž 2 m + 1 ž
1 m+ 1 ž
Včlanjenost v francoske klube, društva
da: 1 - teniški klub
Včlanjenost v jugoslovanske klube, društva t
ne: 24
da: — ne: 25 — ne vedo zanje
niso zainteresirani klubi so „brez smisla" v njih ni Slovencev; ne mara, ne želi stikov z Jugoslovani
Prijatelji, s katerim* se redno sestajajo
da: 20 x večkrat na teden večkrat na mesec večkrat na leto x— obiski na domu
praznovanja — doma večerje v restavracijah srečanja v Slovenskem domu Slovenci Francozi Jugoslovani Argentinci X- NK delavci KV delavci
uslužbenci - nižja, srednja izbor-uslužbenci višja, visoka izobrazba
Znanci — Slovenci v Parizu in okolici
da: 19 -ne: 6
povedali naslove, telefonske številke niso dali naslovov, telefonskih številk
10 6
2
8 ne-' 5
13 10
14
3 1
4 17
7 4 1 6 12 4 2
2 17
7
14	Večina zaposlenih Slovencev dela v okviru redneg3
^	delovnega časa v službi osem, mnogi pa tudi več
3	dnevno, večinoma pet dni na teden. Približno polovica
2	dela več kot 45 ur tedensko — tisti, ki delajo 9 ali več ^
2	na dan, in tisti, ki delajo 6 dni v tednu po S ur dnevno-zbranih podatkov se da ugotoviti, da delajo Slovenci v
2	povprečju dalj časa kot Francozi. Dolžina delavnika je " 1	Franciji določena po eni strani s panogo dejavno*1'
(najdaljši delovni čas je v gradbeništvu in javnih delih;
^	rudnikih, lesni in papirni industriji, industMI1
3	opreme. . .), po drugi strani pa igra bistveno vlogo P'1 12	tem velikost podjetja, od katere je odvisna mož'10**
9	mobilizacije in organizacije delavcev — ta je večja v
Glasnik SED 22 (1982) 3
95
klikih kot v manjših podjetjih; delovni čas je v majhnih Podjetjih praviloma daljši kot v velikih, Slovenci, ki delajo nad 45 ur tedensko, so skoraj vsi zaposleni v Majhnih podjetjih, ali pa delajo v panogah, kjer je delovni čas tudi drugače najdaljši.
Zaradi dela so večinoma odsotni od doma še dalj časa. Poleg nadur, ki jih opravlja veliko zaposlenih Roških, izjemoma pa tudi ženske, je treba upoštevati še ^as, ki ga porabijo za pot do delovnega mesta in nazaj. V kolikor ne stanujejo na delovnem mestu Ihišnice, lastniki glavnic) oz. ne gredo peš, se ženske vozijo izključno z lenimi prevoznimi sredstvi in porabijo povprečno več casa za pot kot moški, ki potujejo večinoma z avtomobili.
Poleg redne službe delajo (v namene služenja denarja) Ss mnogi, ženske večinoma (tiste, ki v redni službi nimajo finega delovnega časa) ob delavnikih, moški pa ob Pfostih dnevih.
Pri nekaterih se nadure v službi in delo izven službe Pokrivajo, v glavnem pa ne. Sklenemo lahko, da je velik del Slovencev še danes zaradi dela odsoten od doma velik c'el dneva. Mnogi Slovenci tudi sami pravijo, da nimajo gostega časa; če upoštevamo še tiste (razen izjem same ^iske), ki pravijo, da v prostem času gospodinjijo, V|dimo, da jih največji del prostega časa predvsem ob Ravnikih - sploh nima.
Ob delavnikih se večina žensk v času, ko niso v ukvarja z gospodinjstvom, moški pa v največji V161"' gledajo televizijo in čitajo časopise. Ob prostih nevih so dejavnosti Slovencev različne, v približno °°lovici primerov pa so doma. Ženske tudi ob vikendih v ^aivečji merj gospodinjijo, moški pa poleg gledanja Revizije in Čitanja Časopisov v večji meri tudi delajo v oz. stanovanju in na vrtu. Nekatere družine hodijo na ete, sprehode ali obiske; s tem je izkoriščanje prostega asa tazen izjem izčrpano.
Slovenci navezujejo prijateljstva večinoma znotraj v°ie nacionalne skupine, v največji meri pa se družijo s P°r°dniki, Če tudi ti živijo v Parizu in okolici. Tako s rancozi kot s priseljenci drugih narodnosti se ne družijo Vll'ko, kar je po njihovih besedah po eni strani rezultat ^aPrtosti Francozov (predvsem tistih, ki živijo v mestih), stike s Francozi in drugimi narodnostmi pa tudi sami v aunem nimajo nobenega interesa, 21 Pri tem je treba upoštevatud tudi to, da so imeli °weng¡ malo možnosti za navezovanje stikov {in druge lavriosti v prostem času) s komerkoli zaradi pomanjkanj casa — prekomerne zaposlenosti, oviro pri navezovati ..«¡kov s pripadniki drugih narodov pa je predstavljala
različnost jezikov, nal ^^ PrRhodu v tuj sistem postane za migrante nacióla skupina zaradi pomanjkanja oz. neobstoja stikov v sku '	skupnostih (soseščina, širše sorodstvo,
na lpL",ft lX3 interesnih dejavnostih , ,) poglavitna referencia skup¡na, ki prevzame nase zadovoljevanje vseh funkcij, fi. 1 '¡Uc,ie
sicer zadovoljujejo v drugih skupinah. To ra- ,(J° ohrani razen pri tistih, ki se popolnoma integri-veH 'n as'milirajo v okolje, tudi pozneje. Slovenci še za ° navezujejo stike znotraj svoje nacionalne skupine tivn navaÍenosti, „normalnosti" in zaradi izrazito pozida stereotipa, ki ga imajo o svoji nacionalni skupini. nj 'Uatelje imajo sicer tudi med Francozi in Jugoslova-rpHi.Veridar se ie dal° opaziti, da se z njimi srečujejo edkeje kot z rojaki.
osn ^tJtem ko ¡majo Slovenci stike z rojaki predvsem na s, skupne nacionalne pripadnosti, imajo tisti z višjim Fr ardom in položajem na socialni lestvici stike s jlQl-I50.21 P'edvsem glede na interese, tisti z nižjim pa imajo manj stikov s Francozi in sicer v nem s katerim od sosedov. Še manj kot s Francozi se
Slovenci srečujejo s pripadniki drugih jugoslovanskih narodnosti; kolikor se, je to deloma glede na interese, deloma glede na soseščino bivanja.
Kot ilustracija zgoraj povedanega naj služijo podatki o tem, kje in s kom so Slovenci preživeli božični in novoletni večer. Velika večina jih je oba večera preživela z rojaki, od tega veliko v lastnem družinskem krogu, ostali pa s sorodniki ali s prijatelji. Izjemoma so praznovali s Francozi ali z Jugoslovani. Oba večera so preživeli večinoma po domovih, precej pa jih je bilo, predvsem za silvestrovo, v Slovenskem domu.
Slovenski dom v južnem obmestju Pariza — hiša, kjer uraduje Slovenska katoliška misija; najeta cerkev, kjer so vsako nedeljo popoldan slovenske maše; paviljon, ki služi zbiranju in različnim prireditvam - je edini kraj, kjer se zbirajo Slovenci v večjem številu. Dom so kupili Slovenci 1978, teta z lastnim denarjem. Čretnik je po pošti obveščal in naprošal Slovence (med njimi tudi takšne, ki mu nikoli niso dali naslova in ki nimajo nobenih stikov z ostalimi Slovenci v Parizu) za denar, razen tega pa se denar za vzdrževanje doma in Slovenske katoliške misije steka tudi od pobiranja prispevkov med mašami, ki ga redno dajejo vsi udeleženci (štiričlanska družina je ob eni maši prispevala 4 krat 10 FF), in od dobička, ki ga ustvarijo s prireditvami {npr. za silvestrovanje so pobirali vstopnino, poleg tega pa ustvarili dobiček še s tombolo in prodajo pijače in hrane, ki so jo ženske skuhale doma in prinesle na zabavo). Paviljon, ki ga je bilo treba po nakupu popraviti, so uradno otvorili v začetku 1981. leta, nekaj prireditev pa je bilo v njem že prej.
Slovenska katoliška misija (duhovnika in redovnici) je pobudnik in organizator vseh aktivnosti, pomagajo pa ji aktivni verniki, predvsem iz vrst slovenske katoliške mladine — študentje v Parizu. Poleg maš, veronauka in dopolnilnega pouka za otroke organizirajo v glavnem ob cerkvenih praznikih kulturne in zabavne prireditve (npr, za miklavževo so otroci — v „polomljeni" slovenščini -odigrali ob spremljavi kitare igrico o bolnem otroku, ki mu Miklavž izpolni sanje; sledila je obdaritev otrok; za silvestrovo so priredili zahavo, narodnozabavno glasbo so igrali in peli glasbeniki — amaterji iz vrst Slovencev, ki živijo v Parizu). Razen tega je v hiši Slovenske katoliške misije še knjižnica, v kateri je večinoma krščanska literatura, nekaj knjig slovenskih klasikov in nekaj knjig, ki jih izdaja slovenska povojna ¡migracija v Argentini.
Slovence združuje okrog Slovenskega doma to, da so Slovenci, pomoč, ki so je deležni od Katoliške misije, kadar so v težavah (pomoč pri urejanju dokumentov, zaposlitev, stanovanj) in vernost. Ob nedeljskih popoldnevih se zbere v Slovenskem domu okrog 20-40 ljudi, večinoma tisti, ki pripeljejo svoje otroke k pouku, in tisti, ki pridejo k maši. Maše se redno udeležijo vsi navzoči, čas pred in po maši pa je družabno srečanje — moški igrajo karte, ženske pa ob pogovoru pletejo alt kvačkajo. Ob prireditvah in praznikih pa se zbere v Domu precej večje število ljudi (npr. za silvestrovo jih je bilo nad 200, povedali pa so, da se jih včasih zbere tudi do 500).
Slovenci niso včlanjeni v noben klub, društvo ali organizacijo, ne v francoske ne v jugoslovanske. Za jugoslovanske klube jih veliko niti ne ve, ostali pa ne zahajajo vanje, ker niso zainteresirani, ker ni v njih Slovencev ali tudi ker ne marajo imeti stikov s pripadniki drugih jugoslovanskih narodnosti!
Večina Slovencev v Franciji se nikdar ne ukvarja s športom, ne hodi na športne prireditve, ne hodi v kino, gledališče, na koncerte, razstave. Pri tem je treba povedati, da je za delavce (t. j, neposredne proizvajalce) nasploh značilno, da le malo konzumirajo proizvode „visoke" umetnosti — nasprotno je to značilno za uradnike in višje sloje na družbeni lestvici, pri katerih je obiskovanje
Glasnik SED 22 (1982) 3
95
gledališč, koncertov ipd. tudi statusni simbol oz. potrjevanje njihovega višjega položaja v družbi.
Preživljanje prostega časa in socialni stiki sta dve izmed pokazateljev stopnje vživljanja Slovencev v francosko okolje. Iz zbranih podatkov se da zaključiti, da pri njih nikakor ne more biti govor o popolni akulturaciji ali celo asimilaciji, kljub nekaterim znakom, ki pričajo o teh procesih (npr. večina jih gleda oz, posluša programe francoskega radia in televizije, jugoslovanske radijske postaje pa poslušajo le redko; več berejo francosko kot jugoslovansko literaturo; bolj ali manj obvladajo francoščino; uporabljajo izraz „doma" za Francijo), Slovenci se v glavnem niso vključili v primarne odnose s Francozi; prosti čas preživljajo doma in v družinskem krogu, socialni stiki so vezani na sorodnike in znance—Slovence.
Lahko bi rekli, da so se Slovenci uspeli akomodirati, deloma pa tudi adaptirati v francosko okolje, kar velja predvsem za ekonomsko raven, t. j. prilagoditev delovnim razmeram in življenjskemu standardu, manj pa za socialno, kulturno in politično sfero. Treba je tudi omeniti, da se ti konjunktivni procesi ne razvijajo na francosko družbo nasploh, ampak različno glede na posamezne sloje prebivalstva. Slovenci v Franciji so se tako po standardu kot po izrabi prostega časa in socialnih stikih s Francozi, kolikor jih imajo, v največji meri približali sloju, v katerega jih uvršča njihov socialno-profesionalni položaj (moških), to je nižji srednji sloj,
ALENKA BOGOVIČ IN BORUT CAJNKO
IZ JEZIKOVNEGA ŽIVLJENJA SLOVENCEV V MANNHEIMU V ZVEZNI REPUBLIKI NEMČIJI.*
I,
Ko vključujemo jezikovni pogled v raziskave načina življenja oziroma iščemo za jezikoslovje zgovorna etnološka spoznanja, se na eni strani opiramo na spoznanja tistih jezikoslovnih usmeritev, ki se ukvarjajo predvsem z uporabo jezika kot enega izmed poglavitnih človekovih načinov medsebojnega sporazumevanja in izražanja odnosa do okolja; na drugi strani pa so za popolnejšo jezikoslovno vedenje pomembni tisti etnološki izsledki, ki pojasnjujejo širši življenjski kontekst jezikovne komunikacije.
Vzporejanje obeh vrst izsledkov razširja pogled na človeka, no njegovo kulturno okolje, etnično in socialno, starostno, poklicno pripadnostna njegovcpotrebe, pričakovanja, tudi cilje. V tem smislu lahko jezikovne navade razumemo kot del življenjskih navad, tudi zato, ker je uporaba jezika določena predvsem izvenjezikovno — določajo jo zunanje okoliščine oziroma položaji, ko pride do jezikovnega sporazumevanja.
Tudi spremembe v jezikovni rabi so določljive z izvenjezikovnimi dejavniki, bodisi da sporazumevanje poteka v izvorni govorni skupini (uporaba različnih vrst in zvrsti jezika ali jezikovnih variant) ali v jezikovno popolnoma novem okolju, ki ga določa na primer genetično nesoroden jezik. V obeh piimerih prihaja do izbire jezikovnih variant, ki so glede na okoliščine funkcionalne za njihove govorce. Na ta način moramo razumevati tudi spremenjene jezikovne navade slovenskih družin v Mannheimu, Sodbe o jezikovnem stapljanju v večinsko okolje so namreč prepogosto povezane s prepričanjem 0 izgubljanju etnične zavesti. Vendar domnevi, da bodo v drugem kulturnem in jezikovnem okolju spremenjene jezikovne navade, ni bilo podlaga prepričanje o jezikovni zavesti kot temeljnem določilu etnične zavesti, kajti vprašanja etnične, kulturne identitete še zdaleč niso
razrešljiva s preučitvijo pojavov, ki si jih izberemo za določila osnovnih etnoloških kategorij. Zato so v tem besedilu jezikovne navade opazovane in zabeležene v vsakdanjem življenju kot jezikovni položaji uporabe slovenskega in nemškega jezika glede na sporazumevanje v družbi, pri delu, v prostem času, ob različnih srečanjih, kot jezikovna prepletanja med slovenščino in nemščino in skozi odnos, ki ga imajo Slovenci v Mannheimu do materinščine.
*Besedilo je kratek izvleček drugega dela diplomske naloge Slovenci v Mannheimu — Poskus etnološko — jezikovne predstavitve. (1982)
II.
Ob prihodu v Nemčijo je znanje ali učenje nemškega jezika bilo pogoj za hitrejšo in uspešnejšo vključitev v novo življenjsko okolje. Približno polovica odraslih se je nemščine učila že v osnovni šoli, vendar so le trije posamezniki jezik lahko uporabljali tudi aktivno. Ostali, tudi tisti, ki so pred odhodom obiskovali tečaj nemščine, so nemško predvsem razumeli, vendar so svoje znanje v kratkem času (navajajo mesec ali dva) izpopolnili Tako, da pri vsakodnevnih opravkih niso imeli več težav. Lahko so se pogovarjali s sodelavci, se pri delodajalcih postavili za svoje pravice itn. Ostali so prišli v Nemčijo brez predznanja, vendar so imeli v Mannheimu sorodnike, prijatelje ali znance ali pa slovenske in jugoslovanske sodelavce. Z njimi so se v prvih mesecih najpogosteje družili. Pomagali so jim pri podpisovanju delovnih pogodb, iskanju stanovanja, skupaj so hodili nakupovat if v lokale. V približno pol leta so se naučili toliko, da s« niso več počutili izločeni iz širšega okolja. Lahko so ze poslušali radio in sledili televizijskemu programu. Pr1 učenju jezika so jim pomagali tudi Nemci, ki so na prošnjo počasneje ali razločneje govorili. V MannheimjJ je tečaj nemškega jezika obiskovala samo ena posamezni' ca, administrativna delavka, ki se je Želela zaposliti v svojem poklicu. Samo njeno delovno mesto je že takoj na začetku zahtevalo tudi pisno znanje nemščine. Ostali se kasneje naučili tudi pisati, vendar še sedaj skoraj polovica pri pisanju dela napake. Pisanja ne potrebujejo pogosto, če pa že, dajo svoja besedila popraviti svoji"1 šoloobveznim otrokom. VeČina poudarja, da pri deW pisanja ne potrebujejo, drugače pa tudi ne, kaksnf malenkost tudi zmorejo. Pomembno se jim zdi, da vse razumejo, govorijo in preberejo časopis ali revijo.
Nemščino so že v začetnem obdobju uporabljali v večini priložnosti zunaj doma. Slovensko so govorili s sorodniki in slovenskimi znanci in sodelavci, vendar I® takrat, ko družba ni bila mešana. Ce sa bili v družbi drug1 Jugoslovani, so ohičajno govorili srbohrvaško, v navzoč nosti Nemcev ali drugih tujcev pa nemško.
Govorni položaji, kjer so govorili nemško, so previs dovali tako na delovnem mestu kot v prostem času, kajt' le v prvih mesecih so svoj prosti čas pogosteje preživljali s slovenskimi znanci ali sorodniki. Temu seje pridružilo branje nemških časopisov, poslušanje radia in gleda'1)6 televizije.
Slovenščina je ohranila svojo komunikacijsko vlog0 / družinskem krogu in občasnem branju slovenskih čaS'11 kov, predvsem Nedeljskega dnevnika, na katerega je k'1, večina naročena, brali pa so ga tudi že doma. Več so bra J in še berejo srbohrvaške časnike, ki jih je mogoče kup1'' tudi v Mannheimu. Slovenskih knjig niso brali, ker j1 niso imeli, sicer pa po pripovedovanju tudi doma knjiS niso prebirali pogosto.	.,j
Stiki, ki so jih ohranili z domom prek pisem, niso bi pogosti. Le dve posameznici sta v začetku bivanj