r 3 nć. 108. številka. Izdanje za torek 8 septembra 1896 (v Trstu, v torek ijntraj dne 8 septembra 1896.) „EDINOST" Izhaja po trikrat na teden v šeatlb i»-danjih ob torkih, četrtkih in Hobotah. Zjutranje izdanje izhaja ob ♦>. uri zjutraj. večorno pn ob 7. uri reror. — Obojno izdanje »ton« ; It ienmesec . f. 1.—, izv«u Avstrija f. 1.5P tri mesec. . „ 3.— , , . 4,.SO /.a pol lota . , „ 0.— , , H.— r.h vrh Ifto . . , 12.— . „ »!*■— Naročnino Je plačevati naprej na naročbe brez priložene naročnine »e uprava ozira. PoHrunitPO številke se dobivajo v pio-dajalnioah tobaka v Trutu po S ovi. iKTen Trata pu 41 nvć. Gl Tečaj XXI. Oglasi so ranune po tarifu ▼ petitu; za oaalovH z debelini črkami se plačuje prostor, kolikor obnosen navadnih vrstic. FoHlana. osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd. He računajo po potjodbl. Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu ulica Cnserma št. 13. Vaako pismo mom biti frunkovuno, kor nefrankovana ne iprojiinajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase »prejema upi (ivtiiitvo ulioa Molino pic-P.olo hAt. 3. II. nadst. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Odprte re't>j niso biii vsi zastopniki našega naroda združeni v jednem in istem klubu, iz tega nikakor ni smrti sklepati, da je zavoljo tega jeden veri poštenjak, nego drugi. Kajti sleherni si je mislil, da na ta način, ki si ga je izbral za svoje postopanje, zarnoie boljše vršiti svojo dolžnost. Nekateri narodnih poslancev pridružili so se leta 1891. skupini Hohenwartovi. Nekateri, reke-sein, kajti drugi, ki niso vstopili v to skupino, zastopali so tudi veliko množico naroda. Jaz in prijatelj in tovariš gosp. Spinčid sva bila izjema, pripadajoča posledujim. Jaz namreč nisem bil nikdar člen Hohenwartovega kluba, ker sem si mislil, da njegova načela ne bodo nikdar koristila našemu narodu in ker sem smatral to skupino v obče kakor nepotrebno. Gledč koristi, ki jih je donasala ta skupina našemu narodu, menim, da se nisem zmotil, kakor se v obče nisem »motil nikdar, kadar sem slušal svojo vest. Tu bodi zajedno povdarjeno, da smo si bili narodni poslanci vedno dobri prijatelji in da smo se vestno podpirali drug druzega, kjer koli je to potrebno in možno. Pokojni poslanec K1 u n je bil osobito poslednji čas naš dober podpornik, in to velja še v posebni meri o gospodih drju. Gregorčiču in Nabergoju. Da-li pa je prav in umestno, da ostane tako tudi v prihodnjem zasedanju parlamenta, da bode jeden narodnih zastopnikov tu, drugi tam, tretji zopet drugod, o tem hočem spregovoriti pozneje nekoliko besed. Naše delovanje v parlamenta znano je splošno, deloma iz tega, kar so poročali časopisi o posamičnih sejah parlamanta, deloma pa is tega, kar smo poročali mi sami svojim volilcem. Tu se torej ne morem spuščati v podrobnosti, kajti tega ne pripušča niti čas, niti ni današnji občni zbor primerna prilika za to. Toda to smem povdariti, da nikdar nismo zanemarjali gospodarskih potrebščin naših pokrajin. Za iste smo se potezali toplo, kadar - koli nam je bilo priložnosti v to. Osvedočen sem. — bodi mi dovoljeno izjaviti to z vso skromnostjo, — d a u i s in o d e 1 a 1 i sramote svojemu narodu. Prizadevali smo si ob vsaki priliki odkrivati odnošaje, v kojih se nahaja naš narod; opisovali smo živimi besedami njegovo beduo stanje, povdarjali njegove potrebe. Več nismo mogli storiti in zatorej smo, kadar-koli smo mogli, izjavljali, kako je naš narod zaostal v vsakem pogledu. Ali vendar utegne reči jeden ali drugi: „Pa kaj pomaga vaše govor-rjenje, ko pa niste dosegli ničesar-. Toda treba je vpoštevati odnošaje v našem parlamentu, ki naravnost onemogočujejo vspešno delovanje za-zastopnikom malih narodov. Kajti večina poslancev je nemške narodnosti. Ti Nemci pa so imeli povsem napačno vzgojo, ki je v Nemcih v veljavi se dandanes. Ko so se priučili {v Soli, kakova je njih domovina, koliko duš šteje njih narod, potem se uč6, kakd je v južni Afriki iu v osrednji Aziji; kako pa je kaj na Jugu naše države, tega se ne učš, tega torej ne znajo. (Odobravauje.) Zatorej je ozirom na te odnošaje že storil svojo dolžnost oni narodni poslanec, ki je v parlamentu brezobzirno razjašnjeval resnične odnošaje na Jugu naše države, opozarjal (kadar je mogel) na to, kar mora trpeti naš narod. (Odobravanje.) In ako merodajni činitelji ne bi se hoteli ozirati na to, kar je bil že sklepal ta zbor in ako ta zbor niti ne bi obstal, dovoljno je, ako bi vlada hotela vpoštevati le vse ono, kar je bil povedal in razkril posl. gosp. S p i n č i č. (Živio !) Doba poezije je že zdavna za menoj. Zatorej tudi ne maram tu prepevati elegij ali pesni žalo-stink o naših odnošajih — čeprav ni povoda za veselje —■ ampak opisati hočem na kratko dejanike razmere pokrajine istrske. Žalostno dejstvo je, da nimamo potrebnih osnovnih šol. Kak6 neprijetno morajo to občutiti naši mladeniči že v vojakih 1 Oni morajo zaostajati za svojimi sodeže-lani italijanske narodnosti, kateri smatrajo naše za „barbare*. Žalostno dejstvo je, da uiinamo cesti in vsled tega morata zaostajati promet in kupčija. Žalostno dejstvo je, da na sodiščih ne poznajo našega jezika, ampak razpravljajo prek in prek le v italijanščini. Majhno, zel6 majhno je število onih uradnikov, ki poznajo naš jezik. Žalostno dejstvo je, da pri finančni oblasti, kjer zahtevajo našega denarja, ne poznajo našega jezika. A za svoj denar imamo gotovo pravo zahtevati, da bi govorili z nami v našem materinem jeziku. Žalostno dejstvo je, da je med višimi uradniki le jako malo takih, ki umejo naš jezik in da so nasprotniki našega naroda baš radi tega, ker ne umejo našega jezika. A uradniki so že vzgojeni v takem duhu, ki jim veleva, da prezirajo naš narod, naš jezik. Vzemimo izgled iz praktičnega življenja. Italijan, ki je živel med našim narodom in se priučil našemu jeziku, nikdar ne bode tolik nasprotnik našega jezika, nego so oni, ki ga ne poznajo. To je žalostno, ni pravično, in uprav radi tega mora se to spremeniti temeljito, kajti sedanje položenje je naravnost neznosno in Slovanu v Istri skoro da ni več možno živeti. Prosil bi slavni zbor, da sklene resolucijo, v koji izrazi svoje obžalovanje na tem, da ces. kr. vlada kljubu sto in sto naših pritožeb ne spremeni svojega zistema. Prisiljeni smo storiti to, ako vpo-števaiuo, da je v Istri iredentovska klika vsemogočna in da se, kakor je že prej omenil gospod predsednik, ne plaši niti umorov 1 Umora jedino zaradi tega, ker je mladenič prepeval nedolžno hrvatsko pesen I Zares je bil Ostroman v Lošinju žrtva narodne pesni! Preiti mi je k drugemu predmetu, ki je velike važnosti za neposredno bodočnost našega naroda. Stojimo pred novimi volitvami in v nekolikih tednih utegnejo biti že razpisane. Ako izpolni naš narod svojo nalogo in odpošlje spojih zastopnikov vsaj od povsodi, od koder jih je pošiljal doslej, dokazal je s tem, da je čil in krepak; ako pa propademo, vsled tega ne bode le velika škoda narodu, ampak zajedno tudi dokaz, da polagamo orožje in sodilo se bode o nas: Tu izumira narod. Življenje pa je boj, to vidimo vedno in povsodi. A ker naši nasprotniki hotč, da bi nas uničili, zatrli, kar je dokazano, je za nas ta boj — boj za obstanek. Osvedočen sem popolnoma, da se bodo hrvatski in slovenski volilci borili za pravico še bolj, nego so se borili pred 6 leti. da se bodo borili liki levi tudi tam, kjer prej ni bilo boja. Velike koristi za uaš uspeh pa more biti, ako zasledujemo taktiko, ki jo imajo naši nasprotniki Italijaui. Italijansko politiško društvo istrsko imelo je dnč 20. junija občni zbor v Malem Lošinju. Tem povodom izustil je dr. B a r t o 1 i govor o volitvah za državni zbor. Ta govor je za nas posebno zanimiv, ker je razkril taktiko italijanskega tabora. Mi moramo zatorej paziti, kaj počelo naši nasprotniki, da moremo ovreči njih namero. A ta govor je bil zajedno tak, da se ga mora sramovati sleherni, ki imakoličkaj politiškega poštenja. V imenu človeštva in naše narodnosti svečano protestujem proti n e-sramnim insinuacijam tega govora; protestujem svečano proti temu, da c. kr. vlada, ki sicer tako rada pleni slovanske časopise, dopušča, da se tiskajo take stvari! „L' Istria" od 20. junija t. 1. je prinesla ves ta govor ponatisnen. Med ostalim je tu rečeno, da smo mi sovražniki Istre, svoje domovine. Kakor da bi človek mogel biti sovražuik lastne svoje domovine! Toda pomisliti je, da oni smatrajo nas — za tujce. In tak6, kakor dr. Bar-toli govorč, in pisarijo vsi laški prvaki in časopisi. Naravno je, da se s tem laško občinstvo vzgaja v nepopisnem sovražtvu do nas. Žalostna istina je, da so taki govori prešli že v kri raznim Italijanom, koji sicer ne bi bili hudobni ljudje. Toda, ker ču-jejo veduo iu vedno taka klevetanja, osvedočeni so slednjič, da smo mi njih sovražniki. Smejati bi se moral človek onemu, kar se je še govorilo na občnem zboru v Malem Lošinju, toda stvar ui smešna, kar je masa osvedočena o resnici vsega tega. Smešno pa je vsakakor, da se ti ljudje tožijo ob vsaki priliki, kako so vlade nasprotne in sovražne Italijanom, odkar so isti pod avstrijskim žezlom. A tudi o sinešnosti take trditve ni treba govoriti muogo, ampak dovoljuo, je, da omenimo dejstvo, da se je na sodiščih v Istri do pred malo eti pisalo in ustno razpravljalo izključno le laški4 da se je na vseh finančnih oblastih v Istri rabi jedino le italijanski jezik in tako je na teh oblastih večinoma še dandanes. In kljubu vse« tem prednostim, ki jib uživa italijanski živelj, se še tožijo, da ,se jim slabo godi' ! (SmebJ Toda našemu ljudstvu nasproti se znajo pohvaliti, da gospoduje njih jezik. Ako pridejo namreč v dotiko z našim ljudstvom, govonS mu prezirno : .Kaj hočete vi s svojim jezikom ! Glejte: škofje za nas, sodeč je tudi z a n a s, k o n š e 1 j e r od a p e ! a j e z a u a s in logotenentjeza nas. Vsi so za nas!" — Kadar so lepo med seboj, hvalijo so istotako : vsi so z nami, vsi so za nas. Toda v javnosti kričč, kako so „preganjani", od kar so pod Avstrijo. (Smeh.) To je šarlatani zera, ki je njih posebna last, ki sesja celd preko skrajnosti. Nj. Vel. naš presvetli cesar govoril je o poslednjih delegacijah s poljskimi in češkimi delegati nemški, a z delegatom Ri/.zijem nekoliko besed laški. In vsled tega je pisal „Gio-vine Pensiero" članek, v katerem je rečeno: celo cesarje na naši strani! Tudi Nj. Velič. priznava, da je Istra italijanska pokrajina!" O takem postopanju celo proti nositelju krone, prosim, sodite le vi sami! (Burno izražanje nevolje.) Oni se ravnajo po francozkem principu : „Ako se hočeš braniti, moraš napadat i". (Odobravanje in ploskanje.) In to načelo je povedala „L' Istria", ko se je veselila vspehov, ki so jih dosegli Italijani povodom znanih izgredov zaradi dvojezičnih napisov: „L* attaco ć stata sempre la migliore delle difese". To je torej njih princip. In po tem načela hočejo imeti za Istro vsaj štiri poslance v državnem zboru ; a, ako bi bilo mogoče, tudi petega. Ali bi pa bilo to pravično, da Slovani, kojih Bti dve tretjini v deželi, ne bi imeli nobenega, Italijani pa, kojih je le jedna tretjina, vaeh pet zastopnikov ?! Gospdda moja ! Naj povem resnico : ako bode naša vlada o prihodnjih volitvah postopala tako kakor doslej, more se dogoditi, da nam Italijani vzemč ta ali oni okraj, to je, ne odvzamejo nam ga s pravico, ainpak s prevaro. Jaz bi zatorej predložil tudi o tej stvari, da slavni zbor sklene resolucijo, s katero »e pozove vlada, da pošlje k volilnim komisijam v Istro izkušenih in vestnih uradnikov. To zahteva morili a, kajti znano je, kak6 se postopa o volitvah v Istri. Zatorej smo prisiljeni v to, da opozorimo vlado, ne da bi kaj zahtevali od nje. Sicer zahteva že poštenje samo, da treba podpirati slabšega nasproti močnejšemu, toda mi ne zahtevamo niti tega, ampak zahtevamo le to, da vlada bodi nepristranska! Odpošlje naj tja doli izkušenih uradnikov, mož, a ne mladeuičev, ki še nimajo nikakih skušenj. Posebno velja to za kmetske občine, kjer je povodom volitev italijanski stranki — dovoljeno vse. Naši nasprotuiki so pripravljeni na volilni boj, na boj do skrajnosti, ker vedo — kakor se je govorilo na občnem zboru v Malem Lošinju —, da na Duuaju Štejejo poslauce, da torej vlada tembolj pošteva stranko, čim več zastopnikov ima ista gori. Mi imamo 2 poslanca, oni 2. Ako bi mi imeli 3, oni pa le jednega, bilo bi to pravično glede na razmerje števila prebivalstva in koristueje, ker bi i na Dunaju pričeli prepričevati se o resničnih razmerah. Ako pa bi imeli oni vse štiri poslauce, potem bi mogli na Đuuaju barvati po svoji dragi volji, kakor bi se jiui zljubilo, ue da bi se jim bilo bati koga, ki bi govoril resuico. To je njih tendencija. Dolžnost nam je torej ta, da pazimo na to, da ne izgubimo vsaj dosedanjih dveh mandatov in da naui volitev v V. kuriji ne bode v škodo. Kakor znano, ima v V. kuriji volilno pravico vsakdo, ki stanuje najmanje že 6 tednov na dotičnem kraju, je dopolnil 24. leto in ni bil kaznovan zar adi navadnih zločinov, kakor prevare itd. V tej kuriji moramo nastojati, da bode izvoljen naš poslanec. Opozoriti je vlado, da bodo volilne listine sestavljene pošteno; opozoriti jo treba na nevarnosti, da pozneje ne bode izgovorov, da ni znala, kaj se utegne dogoditi. Kajti kukavice bi bili, ako se ne bi branili proti nožem Italijanov s nohti in zobmi. Leta 1891. bi bila gotovo tekla kri v Poreču, na Pomjanščini, v Sanvičentu in drugod, toda mi srno mirili razburjeno ljudstvo. Razburjenost je bila strašna, to je znano tudi vladi. Dalje v prilogi. _Priloga k štev, IOS „ Edinostirt. A za nagrado, za plačilo za to, ker suio mirili ljudstvo, je profesor Spiučić — izgubil plačo. (Ironičeu »meh in ploskanje.) Toda takih služe b, — to naj si zapomni vlada! — ji ne b o d e m o opravljali več! (Burno odobravanje in ploskanje. Klici: »Ne več, nikdar več!") Mi ne bodemo naroda zavajali na nezakonita pota, h kažnjivim činom, a ga niti ne bodemo odvračali od istih. (Burno odobravanje.) Kukavice bi bili, idco bi poljubljali palico, ki nas tepe! (Viharno odobravanje.) Na že večkrat omenjenem občnem zboru v Malem Lošinju so sklenili Italijani resolucijo, glasom katere je voliti take poslance, ki se obvežejo vstopiti na Duuaju v posebni italijanski klub. Ta klub naj bi štel najmanj 16 poslancev. Vlada bi se, (tako računijo oni) bolj ozirala na ta klub, a italijanski klub bi prišel večkrat v položaj, da bi odločal o tem ali onem vprašanju. Takov je njih račun. Sedaj, ko znamo, kakov je njih račun, morem«! uapraviti tudi svojega. A na< račun utegne biti mnogo bolji. Italijani torej računijo, da bode njih skupina — poslanci iz južue Tirolske, Trsta Istre in morda jeden iz Dalmacije — štela 16 poslancev. Tej skupini nasproti moramo postaviti mi Slovani iz Juga drugo skupino. Po mojem mišljenju naj bi vsi slovenski in hrvatski poslana vstopili v jeden klub. Na ta način bilo bi možno uajvspešniše varovati gospodarske interese našega naroda. — 3 V. kurijo mogel bi imeti ta jugoslovanski klub do 30 glasov. To pa bi bila že sila, ki bi se mogla pogajati z vlado zaradi koncesij. „ V edinosti je moč' je lepo gfslo tega društva. Edinosti nam je treba in složnosti. Že staroslovanski knez Svatopluk je hotel sedmerico svojih sinov prepričati o moči slogi*. Dal jim je butaro, vkoji je bilo povezanih sedem palic. Pozval je svoje sinove in jim ukazal, da naj zlomijo palice. Vsi so se trudili drug za drugim, toda nobeden ni mogel prelomiti butare. Na to jo je oče razvezal iti brez truda prelomil posamične palice. To je podoba našega stanja. Složni moramo biti, kajti mi nimamo še ničesar, o čemer naj bi se prepirali, ampak mi imamo še vse dobiti. (l>obro I) Dokler nimamo ničesar, pač ni vzroka, da bi se cepili, ampak složnosti nam je treba, ako hočemo kaj doseči. Toda utegnil bi kdo vprašati, zakaj po takem jaz nisem vstopil z drugimi poslanci vred v jeden in isti klub, ko se vendar tako potegujem za edinost. Dovoljeno mi bodi odgovoriti, da se človek mora vedno in vedno učiti. Tudi izkustva uče človeka. Vendar pa mislim, da nisem grešil kakor narodni zascopnik, ako nisem vstopil v klub, čigar načelnik je Nemec, ki ne more poznati naših teženj in se ne zanima toliko zanje, ker jih ne pozna. Ako torej predložim resolucijo, da naj bi se pozvali vsi narodni poslanci, da se združijo v jeden klub, dodal bi pogoj, da predsednik tej skupini mora biti Slovenec ali Hrvat. (Odobravanje.) Se jedno želim omeniti. Srce se mora človeku krčiti žalosti, videčemu, kako je naj veča pokrajina slovenska r a z c e p 1 j e 11 a v boju med liberalno in klerikalno stranko. In čemu je ta bratomorni boj ? ! Saj so vsi jedue in iste narodnosti, vsi imajo ju ljubijo jedno in isto domovino. Razlike v nazorih obeh strank morejo biti le neznatne. Ta boj mora prestati, tako ne sme iti dalje I Nam Hrvatom in Slovencem je dolžnost, ila od tu, od periferije, zaustavimo boj v Ljubljani in v Zagrebu. Kajti: „kad se bratska srca siože i olovo plivat može, a nesloga kad zavlada, tad i slama na dno pada!* (Živio! Dobro!) Mi moramo pozvati brate na Kranjskem, tla nehajo z domačim prepirom in da v bratski slogi pomagajo braniti našo narodnost proti naklepom in spletkam Italijanov! (Burno odobravanje.) Med jugoslovanskimi poslanci v novem klubu morejo in smejo biti le malenkostne razlike v nazorih in vsi se morajo podpirati raedsobno. Osvedočen, da je slavni zbor tega menenja, da postavimo taktiki Italijanov jednako taktiko nasproti, italijanskemu klubu jugoslovanski klub, ki bi vplival na vlado, hočem v tem zini si u staviti resolucijo. Završi! sera. Dasi sem mnogo prekoračil od- merjeni mi čas, verni ar se mi zdi, da sem govoril še premalo, kajti omeniti bi bilo še na stotine stvari, kojih se ne more opisavati na občnih zborih. Izražata le svoje veselje, ker vidiua tako lepo število zborovalcev in izrekam vsem svojo zahval > na potrpljenju. Priporočam vsem, da bi širili med narodom to, o čemer razpravljamo danes in isto priporočam si. časnikarstvu, posebno o volitvah. Prav toplo pa polagam na srce Jedinstvo, kajti naši nasprotniki so močni, mi pa nimamo nika-koršnih zaveznikov, pač pa mnogo sovražnikov. Sovražijo pa nas le zato, ker mi imamo le t i r j a t i, in nismo ničesar dolžni in nikomur. (Burno odobravanje.) Ko je polegel vihar odobravanja, dobi! je besedo presv. g. dr. V i t e z i č, da pripomni par besedij k govoru dr. Laginje. Pohvali! je iskrenimi besedami izborni govor, omenja je, da se isti more razdeliti na 3 dele. V prvem delu je g. poslanec na^rtal svoje stališče in odnošaje v državnem zboru, v drugem delu nam je dal pomišljati, kako nam je postopati o volitvah in slednjič je v tretjem delu povedal svoje misli, kako je našim poslancem postopati v prihodnjem zasedanju v parlamentu ter je predlagal resolucije v tem zinislu. Kar se dostaje prvega dela, govornik nima pripomniti ničesar bistvenega; gledč druzega dela pa meni, da ni dovoljno, ako imamo le lepih besed in sklepamo resolucije, ampak treba je dejanj. Naši ne delajo toliko kakor Italijani. Zatorej predlaga, naj bi prihodnji odbor polit, društva „Edinost" zasnoval na primernih krajih volilne odbore, koje naj bi vodil osrednji odbor v Trstu. Strogo nam je paziti, kaj in kako delajo nasprotniki in ne smemo pozabiti niti za jeden trenotek, da jih m o r a m o, moramo poraziti. — Glede na tretji del govora je povdarjal presv. g. dr. Vitezič, da so sedaj na Djnajn vse druge razmere, nego so bile pred leti. Namesto Staročeliov nastopili so Mladočehi. Le-te naj bi posnemali naši poslanci ! V takratnih, drugih od-nošajih bil je govornik 17 let v Hohemvartovem klubu. S prva je bil ta klub prav dober gledč na naše potrebe, pozneje pa se je spreobrnil tako, da je postal naravnost nasproten. Govornik se je trudil, da bi hrvatski in slovenski poslanci imeli samostojen klub, toda ni se posrečilo ; sedaj so nade bolje tudi v tem obziru. Zatorej z ozirom na spremenjene odnošaje nihče ne bode zameril poslancu dr. Laginji, da ni bi! v Hoheu\vartovein klubu. — Zatem je govornik prešel na brisanje zaostankov na zemljiški odvezi (ezoner). Ker pa je to sila važno vprašanje, najvažnejše za Istro v gospodarskem pogledu, in ker bi se utegnilo misliti, da je govornik vseh onih 17 let, ko je sedel v parlamentu, zanemarjal svoje dolžnosti, povdariti mora, da se je on (govornik) v treh govorih potezal za brisanje dolga na zemljiški ozvezi. Prvikrat že leta 1884., v drugič dne 26. maja 1887. in v tretjič dne 25 >aja 1888 — Slednjič je priporočil poslancu dr. Laginji, da bi se potegnil proti železnici Trst-Poreč. Govornik je znal, da bode ta železnica (in nje eventuvalno podaljšanje do Kanfanara) pasivna in zatorej ježe mnogo pisal o tem ter dal tiskati posebno spomenico. Le-to je poslal posamičnim poslancem v deželnem zboru, toda, žal, tudi to ni pomagalo, ker so vsprejeli zakonski načrt za železnico. Posl. dr. Laginja pa je pred kakimi tremi meseci v državnem zboru predložil interpelacijo, v koji je pokazal, da bi bila ta železnica prava gmotna pogibelj Za 10 se mu zahvaljuje. Nato je prosil besede posl. dr. Laginja, da odgovori na kratko g. dr. Viteziču. Priznal je, da je bil v svojem govoru o ezonarju pred 4 meseci rekel, da je 011, dr Laginja, prvi, ki govori o tem predmetu. Stvar pa je bila taka-le: Bili smo sporazuirljem z vlado, da nihče ne bode govoril o tem, ker so bile velike stranke že itak za brisanje. Zadnji trenutek pa se me je opozorilo, da kljubu sporazumljenju hoče posl. dr. Rizzi govoriti o tem predmetu. Govornik gaje nagovarjal, da naj odstopi od te nakane, toda dr. Rizzi ni se dal pregovoriti in imel je svoj govor. Vsled tega spregovoril je tudi dr. Laginja, toda povsem nepripravljen, v tem ko se je bil dr. Rizzi temeljito pripravil na svoj — precitani govor. A kljubu tenm, rekel je govornik, da sem izustil govor popolnoma nepripravljen, nadejam se, da nisem na- pravil sramote ž njim. (Glasovi: „Vse kaj druzega; govor je bil izboren!') Sč svojo trditvijo torej hotel sem le reči, da sem v Poreču prvi govoril o ezonerju. S tem pa gotovo nisem imel namena kratiti velikih zaslug presv. gosp. drja. Viteziča. Kar se dostaje druzega vprašanja, nove železniške proge, govornik ni pravo za pravo proti železnici sami; ali njega vznemirja vprašanje: kje bode tekla ta železnica? 1 Zaradi tega je in-terpeloval. Dovolilo pa naj bi se jo le, ako bode tekla tako, da bodo imele tudi občine na deželi razmerno toliko koristi od iste, kolikor posamezna mesta, ali z drugimi besedami: Slovani toliko, kolikor Italija ni! Urednik J a k i č je omenil na to, da se popolnoma vjerna z vsem, le jedno besedo želi reči na opazko g. dr. Vitežiča, da se v našem taboru ne, dela toliko, kakor v italijanskem. Ako trud naših prvakov ne nosi toliko sadu, nego delo italijanskih kolovodij, pripisovati je vzrok temu jednostavni okolnosti, da naše nasprotnike podpira vlada, v tem ko se mi moramo zanašati na lastne svoje moči. Naši ne krićć in ne razglašajo svojih del, ampak postopajo tiho in njih delovanje imelo bi mnogo sadu, da ni nasprotstva. — Nadalje je omenil govornik glede na poziv g. dr. Vitežiča, da naj bi si naši poslanci vzeli v vzgled Mladočehe, da smo se bili zmotili v M1 a d o č e li i h. Zato naj bi se klub jugoslovanskih poslancev, ki naj se osnuje po predlogu dr. Laginje, zvezal s klubom MladoČeliov po geslu: do lit de*. To bi bil najveći blagoslov za Hrvate in Slovence. — Nadalje jo govornik priporočal toplo, da naj bi d a n a š n j i zbor v s p r e j e 1 resolucijo, s kojo naj se naprosi naše brate na Kranjskem, da prestanejo z bojem med liberalci in klerikalci v očigled dejstvu, da se je nam boriti za svojo e k s i s t e n-cijo. Ta boj pa prestane tira laglje, ker ste prepirajoči se stranki jedue in iste narodnosti, jedne in iste vere. Uredn. Jakič je zatem laskavo pohvalil izborni govor poslanca dr. Laginje. Naprosil je g. poslanca, da bi ta govor ponovil v parlamentu, kajti govor bil je zares krasen. V parlamentn utegne vsaj odpreti oči slavni vladi. A vlada naj gleda na posledice, ki utegnejo nastati, ako ini, nadaljeval je govornik, o volitvah ne bodemo odvračali in mirili ljudstva. Opomnil je, kako je bilo leta 1891, u Pulju. Prihajali so ljudje in rekli: Hočemo se upreti I A mi smo jih rotili: Nikar, bratje 1 I11 slušali so nas in ostalo je mirno. Odslej pa se ne bodemo pečali več za to, naj že nastane kar koče. Posledice nj\j si pripiše vlada. Dr. V ; t e ž i ć, zadobivši na to besedo, je omenil, da ga je urednik Jakič slabo umel, kajti 011 da ni hotel reči, da ne delamo uičesar, ampak le složui, edini nismo. Brez sloge pa ne pride 111 o do cilja. Zatorej toplo priporoča s 1 o ž-n o s t, kajti brez isto moramo propasti. Kar se dostaje Mladočehov, ođvedočen je govornik, da nas bodo podpirali tudi oni, kadar nas bodo videli složne. Jaz sem, zaključil je dr. Vitežič, z jedno nogo že v grobu, jaz ne bodem mogel več mnogo delati. A vi, ki ste mlajši in krepki, vi delajte za sveto stvar v lepi slogi, ker le iako se nam je rešiti. Na to je spregovoril državni poslanec vitez Nabergoj blizu tako-le: Ni mi bil sicer namen govoriti, ko je že gosp. posl. dr. Laginja govoril tako krasno. Mislim, da moramo vsi popolno zadovoljnostjo vzeti na znanje izvajanja, ki smo jih Čuli. Ako sem se pa veudar odločil spregovoriti na kratko, je vzrok ta, ker gosp. poslanec dr. Laginja zastopa jedno pokrajino, jaz pa drugo. — Položaja Hrvatov in Slovencev sta si jeduaka; zato si moramo prizadevati, da se zboijša to poioženje. Nik.tkor pa ni misliti, da je to poioženje za naš narod v Trstu bolje, nego v Istri. Samo v jedni stvari, utegne se poreči, da je v tržaški okolici bolje nego v Istri, in to je glede šolstva. V okolici tržaški je šol dovolj, v tem ko v Istri 111 nikakoršnih. Toda vprašati je : k a k š n e so te šole?! Skoro bi bilo bolje, da ne bi jih bilo. Dovolj značilno je, da nobon slovenskih poslancev nima pravice vstopiti v te šole. Nadzorujejo pa te Šole hudi nasprotniki našega naroda, (klici. In Židje!). In ta bi morala vlada poseči vmes, da odpravi ve-nedostatke v šolstva tržaškem. Ne maram sicer navajati nobenega imena, toda v tem pogledu bi mogel marsikdo povedati marsikaj. Slednjič trpi na takih odnošajih le naša mladina in ves narod Vlada bi morala nastopiti energično. Slovenske šole, za kojo se bojujemo že toliko let, ne moremo dobiti v mestu, ker nas vlada ue mara podpirati. . (Pritrjevanje.) V takih slučajih pa, kadar občina, oziroma mestni magistrat noče storiti svoje dolžnosti, bi morala nastopiti vlada z onimi sredstvi, ki so ji na razpoloženje. O tem sem govoril tudi že i v državnem zboru. — Oglejmo si nadalje, kakšne ljudi nastavlja mestni magistrat za načelnike po okolici. Omeniti hočem samo jeden slučaj. Vaški načelnik na-Proseku pretepel je bil nekega moža. Isti je umrl kmalu potem. Kapovila je bil sicer kaznovan, toda kljubu temu je vedno še v isti službi, ker je hud na- ! sprotnik našega naroda. I V našem mestnem zastopu godi se sloven- j skim poslancem tako, da jim skoro upada pogum ! zahajati k sejam, ker so povsem brez obrambe. ' Odnošaji so sploh že taki, da si človek ne upa nadejati se prav ničesar v nas provspeh od municipija; bi mogli torej zahtevati pomoči od vlade, ki pozna 1 vse to. Ali ona se ne zgane in nas ignoruje jedno- | stavno. Okolico tržaško je zatorej primerjati Istri. Dolžnost bode torej bodočim poslancem, postopati skupno In zjsdinjsno, kakor je to nasvetoval dr. ; Laginja. To je presrčna naša želja. In v takem j jedinstvu je tudi nadeje, da se odnošaji zboljšajo, i kajti slabši skoro ne morejo postati. Slovenci in Hrvatje morajo najti svoja prava. Prav lepo in jedrnato je spregovoril na to posestnik Martin Pečar iz Lonjerja. Dobro promišljeni njegov govor je razkrival .delovanje* kapovilov. Govornik je omenil onih časov, ko so imeli okoličani tržaški, kakor vaščaui po vseh j drugih deželah Avstrije — še pravico, voliti si | svoje župane. In ti možje, izvoljeni iz sredine do- i mačinov, imeli so zaupanja v ljudstvu in vpliva, j Sedaj pa okoličani tržaški zares ne znajo več, ' da-li so še v ustavni državi, ali so kje na Tur- i škera. Mestni magistrat ustrojil si je po svojem 1 kopitu nekak „Statut", po kojem ima jedino le on t pravo nastavljati načelnike po okolici. Le-ti ma-gistratovi služniki pa niso drugo nego nekaki .....(tu je rabil govornik krepek izraz) (Smeh. Dobro 1), za časa volitev so pa najhujši agitatorji proti nam. Dobro bi bilo torej, da bi stopili nekoliko na prste tem možem. Oni imajo sicer nekake „instrukcije", toda nobeden se ne ravna po istih. Zaradi tega gre vse na slabše, kajti oni ne vrše svoje službe tako kakor veli instrukcija; saj se to od njih niti ne zahteva. Prej je bilo boljše vsaj v tem pogledu. Zatorej nq pomaga vlada, kajti mora ji biti znano, kako se godi po okolici. Mi nimamo ničesar dobrega. Treba je pozvati vlado, da se odpravi ta .statut", kajti načelniki gospodarijo kakor turški paše. (Odobravanje.) Tako ne more iti dalje, kajti okolica propada in le ti ljudje so krivi na tem. Govornik je na to izročil predsedniku Man-diču instrukcije za okrajne in krajne načelnike v okolici tržaški, priporočujč, da naj odbor .Edinosti* ukrene, kar bode smatral potrebno v pomoč okolici; (Odobravanje.) Župan dr. Dinko T r i n a j s t i č iz Pazina je povdarjal zatem, da že dolgih 24 let opozarjamo razne vlade na narodne boje v Istri. A koliko nam je to koristilo ? Evo najnovejši slučaj, ki dokazuje, koliko se vlada obzira na nas. V Plominu bile so razpisane občinske volitve. Ker županstvo ni dovolilo hrvatski stranki, da si prepiše volilne listine, pritožila se je le-ta na okrajno glavarstvo. Isto je sicer ukazalo županstvu, da naj dš prepis, toda to povelje je razveljavilo] namestništvo. Hrvatska stranka se je pritoiila zavoljo tega na ministerstvo, toda minola sta že dva meseca i n še je ni rešitve. V tem času so se seveda vršile volitve kakor so hoteli Italijani. Zatorej niti oi treba več opozarjati vlade, ampak narodu zakličemo: .Narod, pouiozi si sam !• (Viharno odobravanje.) Na to je dobil besedo državni poslauec prof. S p i n č i č. (Zbor ga je pozdravil demonstrativnim ploskanjem takoj o nastopu.) Rekel je, da, ako ne bi imel obzira na okolnost, da je bil poslednji občni zbor razpuščen v svojo nesrečo ali srečo, in pa da ne bi se bal, da danes ne bi do- vršili, povedal bi še marsikaj o naših razmerah. Toda tovariš dr. Laginja je povedal že mnogo in čas beži naglo. Govornik je omenjal zatorej na kratko, da se popolnoma strinja z drom. D. Tri-najstičem v tem, da ne bi opozarjali več vlade na zares neznosno stanje v Istri. Mi smo sedaj že na tem, da moramo vprašati: Ali nas smatra slavna c. k r. vlada še za podanike pod žezlom slavnih Habsburgov, ali pa smo že izročeni komu drugemu? (Burno odobravanje.) Vsi vedč, da se nam godč krivice, toda zmajejo z rameni, kadar bi bilo treba pomagati. — Kakor je omenil že g. dr. D. Tri-najstič, nadaljeval je govornik, nam v Plominu niso niti dovolili prepisati volilnih listin. A kako naj se vrši volitev, kadar se ne zna, kdo voli in kdo nel Jaz sem to sporočil ministerstvu, toda volitve so se vendar-le vršile kradomice, kajti občina niti naznanila ni, kedaj se bodo vršile! Skrbeti moramo, da inozemstvo dozna o naših razmerah. Brošurami in dopisi v inozemski listih moramo stopiti pred forum Evrope, da zadene sramota one, ki so krivi na teh odnošajih! V okraju Voloskem se jednostavno napadajo naši župani, ne da bi se zganila vlada v očigled takemu nasilstvu. Ko so namreč o volitvah v Moščenicah Italijani pretepli našega župana iu je moral pobegniti celo vladni zastopnik, tedaj so sporočili na više mesto čisto jednostavno: ,Es war eine gewohnliehe Rauferei"! (Bil je navaden pretep.) (Burno ploskanje.) Govornik je slednjič še izrazil željo, da bi se poostrila resolucija dr. Laginja z ozirom na dejstvo, da je bil ubit v hrvatskem mestu mladenič, ker je prepeval hrvatsko pesem in je predložil govornik, da naj bi zbor sklenil resolucijo tudi gledš tega, da je seznauiti inozemstvo brošurami in dopisi o našem položaju. (Odobravanje.) Člen dr. P r e t n e r je prosil, da naj ae preči t^j o resolucije in zahteval besedo, da pripomni jedno besedo k ideji Pečarja. Odbor političnega društva naj dobro prouči izročene mu instrukcije za kapovile in potem sestavi spomenico na vlado. Dobro bi bilo, zaključil je govornik, ako bi odbor proučeval tudi o tem, je-li ne bi bilo boljše za okolico, ako bi c. kr. policija razširila svoje področje na isto, ali pa da bi se osnovalo okrajno glavarstvo za okolico. (Klici: .Okrajno glavarstvo 1") Stavil je resolucijo v tem smislu. Društveni tajnik Makso Cotič preči tal je na to dotične predložene resolucije. Predsednik je otvoril zatem razpravo o resolucijah dra. Laginje. Oglasil se je dr. P r e t n e r. Izjavil je, da je sicer sporazumen z istimi, toda prepričan je, da pozivi na vlado ne bodo pomagali ničesar.Toda molčati ne smemo kljubu temu, četudi ne dosežemo ničesar. Gosp. dr. D. Trinajstih je bil sicer rekel, da je treba gledati tudi na to, da ae bodo volitve v Istri vršile pravično. Toda noče se obrniti do vlade, ampak do naroda. Resolucije dr. Laginje pa so jako zmerne, vendar predlaga govornik, da naj jih zbor vsprejme. Predsednik je dal te resolucije na glasovanje in zbor jih je vsprejel jednoglasno. Posl. vitez Nabergoj je spregovoril o izvajanjih Martina Pečarja. Izrekel je svoje osvedo-čenje, da se v bodočnosti morajo spremeniti odnošaji med mestom Trstom in njega okolico. O današnjem zistemu bi se dalo le težko kaj opraviti, kajti občina je avtonomna in težko bi se kaj doseglo, če bi se kedaj zahtevalo, da naj se spremeDi zakon, na kojem temelji mestni štatut. Govornik nasvetuje zatorej, da naj „Edinost" v svoji resoluciji stavi predlog, da morajo biti načelniki v o-kolici neomadeževaui in sposobni za svojo službo ter da morajo znati tudi naš jezik. Dr. Pretner je predložil, da n^j se zabeleži v zapisniku, da je na današnjem zboru kmet gospodar tako jedrnato govoril o tako važni stvari in da se je,o tem predložila resolucija. Predsednik je omenil na to zahtevo, da pride v zapisnik itak zabeleženo vse, kar se je dogodilo na zboru. Člen Fran G o d n i k je podal nekoliko kričečih slučajev iz Barkovelj. Ker se ravnokar sklepa o resoluciji o okrajnih načelnikih in capovilih po tržaški okolici, imam tudi jaz — rekel je govornik — neke podrobnosti o našem barkovljanBkem magistralnem okrajnem načelniku, g. Josipu Visintinijn, in sicer sledeče: Navedeni magistrAtni uradnik ni postavljen kot tak vsled svoje zmožnosti, ampak za to, da kolikor mogoče škoduje naši narodnosti. On je poosebljeno nasprotstvo narodne jezikopravnosti. Pred nekolikimi dnevni podal se je k istemu domaČin-Slovenec, g. Josip Rener, s prošnjo, da bi mu dal spričevalo o ubožnosti, da pošlje v sirotišnico svojega malomarnega llletnega sina, obi-skujočega sedaj 4. razred slovenske šole v Bar-kovljah. Kakor navadno pokazal je tudi tukaj gosp. Visintini svojo nestrpnost s tem, da je aprašal prosilca očeta, kateri šolski razred obiskuje otrok. Rener mu je odgovoril na to, da obiskuje slovenske razrede. Na to ga je zavrnil načelnik: ako bi obiskoval talijanske razrede, bi mu napravil vse mogoče, da bi bil sprejet v mestno sirotišnico. Ubogi oče se je moral preseliti drugam, da je dobil potrebno spriševalo. To vam je jeden dokaz. Prehajam na drugi slučaj. Leto dni je od tega, ko je Barkovljan Ferdo Čok poslal svojo ženo k g. okrajnemu načelniku, da bi isti blagovolil napraviti ubožni list zaČokovega bol nega otroka, da bi mogli istega odnesti v bolnišnico. Isti g. okrajni načelnik je očitno izrekel, da naj prosilka pojde k predsedniku wAdrije't kjer je njen soprog pevec. Potem se je soprog sam podal k načelniku ter zahteval isti list ter še le po dolgi debati je dobil potrebni list. Tretji slučaj. V tržaški okolici je stara navada, da prirede fantje, ki so potrjeni v vojake, svoj vsakoletni javni ples (šagro). Tako je tudi letos prišel red na 4 potrjene k vojakom, ki so tudi pevci pri društvu .Adrija". A magistratni uradnik le tem ni dal dovoljenja, pač pa drugim, ki so prosili kasneje in ki niso pri nobenem narodnem društvu. Tako je nastalo le ogorčenje med mladino. Dne 17. avgusta t. 1. slavili so po vsej Avstriji predvečer rojstnega dne našega presvitlega cesarja, tako tudi v Barkovljah nismo pozabili na ta znameniti dan. Vsa narodna društva so slavila ta dinastični praznik. Drugi dan t. j. na 18. avgusta je bila sv. maša, pri kateri je pel oddelek „Adrijeu. Po končani sv. maši, okolo 10. ure, korakal je po cesti naš okrajni načelnik g. Visintini ter ustavil podpredsednika .Adrije", rekši mu po kratkem govoru, da v Barkovljah je 99 od sto Slovencev proti avstrijski dinastiji. Ker pa Bar-kovlje štejejo po zadnjem ljudskem štetju 2700 prebivalcev, od teh 190J Slovencev in 800 Italijanov (seveda spadam med te Italijane tudi jaz. Tako je bilo namreč ljudsko štetje) je le še 9 Slovencev zvestih avstrijskih podanikov, ki ljubijo svojega presvitlega cesarja Frana Josipa. 1381 Slovencev pa so proti vladarski hiši avstrijski. Ali naj molčimo na take klevete?! Govornik prosi torej, da bi današnji zbor izrekel slovesen protest proti postopanju večkrat omenjenega načelnika. (Odobravanje). Tajnik M. Cotič je prečital zatem resolucijo Pečarjevo. Zbor jo je vsprejel soglasno. Predsednik je priobčil na to, da vladni zastopnik ne dovoli preči tati resolucije poslanca Spinčiča glede umora v Malem Lošinju, češ, da ista govori o hudodelstvu, ki je še pod sodno preiskavo. Posl. prof. S p i n č i č je izjavil svojo globoko presenečenje na tej zabrani, ko je vendar svobodno govoriti o činu samemu kakor takem. Dokaz temu so poročila po časopisih. Kakč svobodno pišejo laški časopisi o tem umoru Ostromana 1 „II Gio-viue Pensiero" nazivlje našega čestitega tovariša Kozuliča — razbojnikom! Tako ostudno obrekovanje in laganje o činu samem je bilo dovoljeno, kajti dotični list ni bil zaplenjen ; tu pa je zabranjeno skleniti resolucijo, s kojo se izraža stud na zločinu l Proti takemu postopanju, vskliknil je poslauec Spinčič, protestujem nujsvečaneje l (Burno odobravanje in ploskanje.) Inženir Ž i v i c je interpeloval dež. poslanca tržaškega, Fr. D o 11 e n z a, kaj je s predlogom tega poslanca, stavljenem v seji mestnega sveta tržaškega, da naj bi se povodom BOletnega vladanja cesarjevega prekrstila ulica .Corso" v „C o r s o Francesco Giuseppe I." ? Posl. D o 11 e n z je odgovoril na to interpelacijo, da ne zna ničesar o tem, kaj je z njegovo interpelacijo. (Temu odgovoru je dodal posl. N a-b e r g o j, da bode posl. Dolleru v mestnem svetu interpeloval o tej stvari. Temu je pritrdil poslanec D o 1 Ijb n z.) Člen Fran G o d n i k je govoril o svarilnih tablah ob progi južne železnice. Ako človek gre peš po železniški progi iz Trsta v Nabrežino, videl bode, da pri vsaki stezici, ki vodi ob železniški progi, stojijo takozvane tablice V opomin občinstvu, bodečemu mimo iste proge. Te tablice so bile pred 20 leti slovenske in nemške, sedaj pa jih je dalo vodstvo južne železnice prenarediti v nemške in italijanske. Ker pa je vse prebivalstvo do Nabrežine le slovenske narodnosti in cel6 sami železniški čuvaji ne razumejo, kaj je napisano na istih tablah, zatorej bi prosil novo izvoljeni odbor, da se obrne na dotično mesto s prošnjo, da se omenjene table za varnost prenaredč tako, da bode možno domačemu ljudstvu čitati, kaj prav za prav je zapisano na istih tablah. Naj napravijo dvo-ali trojezične, samo da »e ne bode preziral naš jezik. Dr. Otokar R yb ar je predložil v lepem, dobro premišljenem govoru, da naj zbor izreče svojo zahvalo in neomejeno zaupanje vsem hrvatskim in slovenskim poslancem Istre, Tista in Goriške. Zbor je vsprejel ta predlog velikim navdušenjem. Dr. D. Tri n ajstič je omenil zatem, da ni zadostno, ako je posl. Spinčić za svojo osebo pro-testoval proti temu, da ni bilo dovoljeno prečitatl njegove resolucije gledć umora v Malem Lošinju. Proti temu protestne naj ves zbor, zatorej predlaga da bi se skenila resolucija v tem zmislu. (Burno odobravanje.) Inženir Živic se je pritožil na tem, da so bile v časopisu „Edinost14 v poročilu o poslednjem občnem zborn politiškega društva „Edinost* objavljene nekake rekriminacije, češ, da se mešajo v politiko Uudje, ki o tem ne raznmijo ničesa. Predsednik je pojasnil stvar g. Živcu. Urednik M. C o ti č je koustatoval nasproti trditvi g. Živica, da v poročilu o poslednjem občnem zboru pol. društva „Edinost" v časopisu „Edinost* ni bilo rečeno ničesar osebnega. Vse poročilo bilo je strogo stvarno, kakor je to dolžnost časopisa. Slednjič je dr. D. T r i n a j s ti č umaknil svoj predlog, izjavivši, da je zadovoljen z odobravanjem zbora. (Resolucija o protestu torej odpade. Zadnja točka devnega reda je bila volitev novega odbora. Posl. Nabergoj je predlagal z ozirom na pozno uro, da naj se volitev vrši „per acclamationem". Zbor je vsprejel ta predlog in izvolil novi odbor, kakor priobčujemo na drugem mestu. Predseduik M. Maudič je izrazil svoje veselje ua tein, da je bilo zborovanje obiskauo tako dobro. To je vsakakor znak rastočega zanimanja za javno razpravljanje. — Zahvalil se je, da je zbor izrekel zaupanje poslancem, zahvalil se je zborovalcem na uzornom vedeuju, zahvalil se je v imenu novoizvoljenega odbora na izkazanem zaupanju, odboru „Tržaškega Sokola', da je blagovoljno prepustil dvorano iu slednjič onim gostom iz Istre, ki še niso bili uikdar na našem zboru, a ki so se sedaj osvedočili, kdo je njih prijatelj iu kdo njih sovražnik. Sosebuo se je zahvalil onim, ki so došli iz krajev, kakor Umag, Materada itd., koje kraje si hote priboriti uaspiotniki. Izrekel je željo, da bi jih došlo prihodnjič dvakrat toliko. Z željo: „Dober vspeh politiškemu društvu „Edinost* 1* zaključil je predseduik zborovanje. Politiike vesti. V TRSTU, dne 7. septembra 189». O prihodu grofa Badenija un Primorsko pišejo „Slovencu" iz Gorice: .Želeti bi bilo, da bi šel tudi v Trst in Istro ter da bi se preje poučil o resolucijah in govorih, ki so se čuli na zadnjem občuem zboru društva „Edinosti*. Potem spozua, da so za Slovane na Primorskem nastopile neauosne razmere, katere mora spremeniti, ako hoče Avstriji dobro". „Soča" pa piše : „Ako pride, ne pride na sprehod, marveč že jasnim smotrom. Zato se nadejamo, da mu bo dana prilika, spoznati primorske oduošaje tako, kakoršni so v resnici, iu ne tako, kakor bi mu jih nekaterniki radi naslikali. — Grof Badeni je Poljak, torej Slovan ; in kakor tak nam bo še veliko prisrčneje dobro došel na naših tleh, katere isto tako iskreno ljubimo, kakor on svoje slovausko — Poljsko.* Položaj v Carjemgradn. Kljubu vsem ofi-cijoznitn vestim, prihajajočim iz Carjegagrada in uverjajočim o „popolnem miru* smo izrekli že s početka svoje, skeptiško morda, toda opravičeno menenje, da tega vrenja turška vlada ne bode mogla vdušiti kar meni nič tebi nič. Ia res prihajajo iz turške prestolnice zopet zelo vznemirjajoče vesti, sicer ne iz službenega, ampak iz zasebnega, povsem verojetnega vira. Te vesti pravijo, da ie krečansko prebivalstvo vedno še zelč vznemirjeno, kajti zna, da se je armenski revolu-cijski odbor zagrozil, da hoče maščevati žrtve svojih bratov, padlih vsled turškega fanatizma. V tem odboru je baje preko 200 oseb in kakor se čuje, ima odbor obilnih denarnih sredstev Ta odbor izdal je te dni oklic, v kojem o-menja, da so se Armenci že večkrat obrnili do Evrope, protestujoči proti turškemu tiranstvu. Toda vse je bilo zamau, pravi oklic, ubogi Armenci ostali smo na milost in nemilost izročeni krvavemu maščevanju Abdul-Hainida. (Sultana. Ur.) A Evropa se moti, nadaljuje oklic, ako misli, da se morejo Armenci odreči svojim najsvetejšim pravom. Onih 100.000 barbarsko poklanih Armencev kriči po maščevanju in mi Armenci bodemo vporabljali vsa sredstva, da zlomimo turški jarem. Prošla je sedaj ddba diplomatiških iger ! N a s i 1- stvu hočemo odgovoriti nasilstvoal • » • Armenci zahtevajo te-le preosnove: Višega komisarja, kojega naj imenujejo velesile; ta komisar naj bi imel pravo imenovati uradnike (vali" in „mutisarif") ter sodce („kajmakau"), koje bi zatem potrjal sultan. Vojaštvo naj bi se nabiralo izmed armenskega naroda, istotako orožniki iu policisti. Poveljniki naj bi bili evropski častniki. Sodnije naj se preustroje po evropski obliki. Zajamčiti je popolno svobodo veroizpovedanja, šolstva in tiska. Tri četrtine dohodkov vporabiti je za notranje potrebščine Armenije. Davkov, ki so zaostali že več let, ne sme se iztirjavati. Pobiranje davkov je povsem opustiti za ddbo 5 let, naslednjih 5 let pa je vporabiti prihodke na davkih v pod-roro in odškodnino onih, ki so trpeli škodo vsled poslednje revolucije. Vrniti je Armencem konfis-kovana posestva. Dovoliti je svobodna vrnitev v inozemstvo pobeglim Armencem. Zahteva se splošna amnistija za vse obsojene Armence, ki so ubegli in za one, ki so obsojeni zaradi politiških pre-greškov. Evropska komisija, ki naj bi bivala v kojem mestu Armenije, naj bi nadzorovala, da se te reforme izvrše natanjčno. Zagotavlja se, da osrednji odbor predloži velesilam spomenico v zgoraj omenjenem smislu. Najnovejša poročila, došla iz Carjegagrada, slove : Računi se, da je bilo o poslednjem klanju ubitih uad ? tisoč Armencev Armensko prebivalstvo je strašno preplašeno. Išče zaščite pri odposlanstvih evropskih držav. Različne vesti* Oskar Poll«y f. V noči med soboto in nedeljo je preminul tu v Trstu, v trdni moški dobi, obrtni nadzornik Oskar Polley. Pokojnik je bil poznana oseba široko vse naše pokrajine: Polley je bil pozuan kakor sin odlične rodovine kraške, po svoji službeni lastnosti in po usmiljenem srcu svojem. Mnogokje so se križala naša in pokojnikova pota ne toliko glede na politiška načela, marveč z ozirom na taktiko, ali to jedno smo pripoznavali vsikdar, da je bil pokojni Oakar velik dobrotnik siromakom, zvest sin svojemu rodu, zvest podpi-ratelj narodnih ustanov, sosebno pa družbe sv. Cirila iu Metoda, in pa vnet za povzdigo gospodarstva, zlasti vinarstva na Krasu. Vinarskemu društvu v Tomaju je bil pokojnik glavni podpiratelj in dobrotnik. Ugrabila ga je smrt, ko bi lahko živel še dolgo, dolgo vrsto let! Izrekom globokega sožalja gospej udovi bodi zasajena tudi od naše strani cvetka hvaležnosti na grob pokojnega Oskarja za vse ono, kar je dobrega storil na tem svetu. Bog bodi milosteu njegovi duši! Blag mu bodi spomin med mnogobrojnimi prijatelji in spo-štovatelji J Današnje večerno izdanje našega lista odpade zaradi današnjega praznika. V odškodnino dobč naši čč. čitatelji popolno poročilo o velezanimivem zborovanju političnega društva „Edinost*. .Duhovnik iz Istre, ki je te dni doiel v Trit*. Naslednja črtica govori dovolj jasno o plemenitem srcu novega škofa tržaško-koperskega, monsignora S t e r k a. V kapelici tukajšnjega pomorskega zdravišča je daroval doslej sv. mašo preč. župnik sv. Jakobški don Hrovatin vsako nedeljo in praznik. Poslednji čas pa je imel g. župnik preobilo drugih opravil, vsled kojih ni mogel iti darovati omenjene službe božje, a niti ni imel kojega drugega duhovnika na razpolago, katerega bi mogel poslati tje. G. župnik obrnil se je zatorej do presv. Škota msgr. Šterka s prošnjo, da naj bi blagovoljno preskrbel kojega duhovnika, ki bi opravljal to sv. mašo. Škof je baje odgovoril: „Nikar ne skrbite; pošljem duhovnika, ki je te dni došel iz Istre v Trst". In minolo nedeljo zjutraj daroval v omenjenim zavodu sv. mašo res „duhovnik, ki je te dni došel v Trst*, a ta duhovnik ni bil nihče drugi nego — prezvišenl škof osebno! V odbor političnega društva „Edinost" to bili na obfinem zboru izvoljeni: Mandič Mate, predsednikom ; Balanć Ivan, Bogdanovič Ante. Cotič Makso, Turk Josip, Gorup Kornelj, Rybaf dr. Otokat, Truden Ante, Gregorin dr. Gustav in Katalan Josip; odborniki, Goriup Ivan, Hrvatin Miha, Purič Jakob, Miklavec Anton, Godnik Fran, Perhavc Jakob, Martelanc Ivan, Sancin Anton Drejač, Klun Ivan Marija namestniki; Prelog Ivan in dr. Josip Abram pregledovalca računov. Danes v Dsvln! Prvi izlet po morju, ki ga priredi čili „Tržaški Sokol" v Devin, bode "torcg brezpogojuo danes. Pravimo „brezpogojno?, kajti jedina zapreka, ki bi mogla onemogočit* izlet, bilo bi nepovoljno vreme. Nadejati se pa je, da to pot vreme ne pokvari izleta. Preskrbljeno je vse. Zajamčeno je tudi, da se parni k ne „pokvari" zadnji trenotek, česar se je morda bala marsikoja krasotica, ki želi udeležiti se izleta, toda koji ne prija v zadnjem trenotku „izven programa" vprizorjena „dirka" na kolodvor. Tega ne bode, ker kakor rečeno, najeti, prostorni patnik „Albania" je „čil in zdrav", kajti.po njegovih „žilah* se pretaka slovenska kri. - Zabave bode obilno na izletu. Dobra glasba pod vodstvom vrlega kapelnika g. Majcena bode elektrizovala živce prijateljem muzike, prijatelji petja pa bodo naravnost presenečeni, kajti tri, ali morda celč štiri naša pevska društva vdeležč se izleta. Med temi bodo vrli slavčki pevskega društva „Nabrežina". Opozarjamo slednjič slavno občinstvo, da od-plovi parnik ob 3. uri popoludne od pomola S. Carlo. Pa le točni bodite vsi, da bodemo mogli tudi točno odriuiti. Odbor „Kmetijske in vrtnsrsko družbe za Trst in okolico" opozarja se enkrat vse one kmetovalce (v črti), kateri so že podpisali pogodbo za vino in jim je potem listje odpadalo, naj to naznanijo n aj k a s n e j e do 14. t. m. pri uradniku družbe, via Moliu piccolo št. 1 v uiuštvu, da se potem dne 15. odda skupni izkaz ua finančno vodstvo. Vaje v orožju. Iz Celja poročajo, da je 55. brigada pehote (tržaška), t. j. pešpolk 87. in 97. imela v okolici Celja do 5. t. m. manevre proti 56. brigadi (Ljubljanski), sestavljeni iz pešpolkov 27 in 57. Vreme je bilo s početka strašno slabo, toda z „luno* se je obrnilo na boljše. Vojaki so, kljubu uaporom, v obče zdravi. — Dne 4. t. in. pričeli so prihajati rezervisti na vaje. Došlo je na vsako stotnijo 70 do 80 mož. Torej je naraslo število možtva v zadnji ddbi orožnih vaj v vsakem polku na 2500 do 2800 mož. Kakor v času zaresne vojne. Nenadna smrt. 641etna krojačina Katarina Uršič, stanujoča v zagati degli Orti Št. 2, umrla je predsinočnem nenadoma. Večerjala je v družbi svojih sorodnikov in h krati prišlo ji je zlo. Prestrašeni sorodniki pozvali so zdravnika z zdravniške postaje, toda le-ta ni mogel storiti druzega, nego konstatovati, da je Žensko zadela kap na srcu. Kava Iz Brazilijo- Parnik „Zichy* Reške pa-robrodne družbe „Adria* dovel je tninole sobote iz Brazilije 31.340 vreč kave v Trst. To priobčujemo v tolažbo prijateljicam in prijateljem ameriške kave. Denarna podpora upornikom na Kreti. Iz Bukarešte poročajo, da so Grki, bivajoči v Rume-niji, nabrali med seboj dva milijona frankov v podporo upornikom na Kreti. Andrej Škrl, oni nesrečni bivši desetnik vojaške glazbe 97. pešpolka, ki je dne 24. febiuvarja t. 1. umoril na Vrdeii svojo zaručnico Antonijo Caudollini ter potem poskusil pokončati samega sebe in kojega je, kakor smo že objavili, vojaško sodišče obsodilo na smrt, a smrtna kazen se mn je vsled pomiloščenja spremenila v 12 letno ječo, ta nesrečni mladenič ne ozdravi nikdar več popolnoma. Kakor čujemo, je še vedno v tukajšnji vojaški bolnišnici, a zdravnikom se ni posrečilo izvaditi mu oni dve kroglji, koji se je bil pognal iz revolverja v prsa. Kako bi nemiki profesor Kerny rekil kročan-sko vppraianje. Profesor mednarodnega prava in tajni nemški svetovalec ekscelenca Kerny objavil je te dni brošuro, v koji nasvetuje „najjednostav-niše sredstvo za rešitev krečanskega vprašanja" Nasvetuje jednostavno, da naj se vstočni del otoka Krete izroči Rusiji, zapadni del pa Nemčiji, da si osnujeti ti dve državi tam zalogo oglja. (!) Uprava otoka, tako nasvetuje g. profesor mednarodnega prava, pa bi se morala v tem slučaje poveriti gubernerju grške narodnosti. Ideja je prilično „mednarodna", toda nekoliko premalo turška. „Kolin" in pa „Kolar*. Trgovec 9. Kolin ulo-žil je te dni pri ogerskem ministerstvu za notranje stvari prošnjo, da sme spremeniti svoj (židovski) priimek Kohn v „Kolar". Ministerstvo pa je odbilo to prošnjo, češ, da „Kolar" ni madjarsko ime. Ako bi si bil Samuel Kohn izmislil koji priimek kakor „Fekete", „Szylavary", „Kecsmeszogy" ali celč ,Magyarember", gotovo ne bi bil zavrgel kolekov za prošnjo. Ta slučaj pa označuje vsaka-kor, kako dela madjarska vlada na to, da množi število .pristnih madjarskih imen*. Ta umetna množitev „madjarskega plemena" je res že smešna. Koledar. Danes (7.): Zoran (Albin), škof; Begina, devica, mučenica. — Jutri (8.): Rojstvo Marije Device ali Mali Šmaren. — Mlaj. — Solnce izide ob 5. uri 33 min., zatoni ob 6. uri 25 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 20 5 stop , ob 2 pop. 23*5 stop. C. Loterijske številke, izžrebane dne 5. t. m.: Gradec 30, 33, 43, 6, 66. Dunaj 40, 74, 70, 81, 65. Inomost 65, 42, 75, 45, 88. Gsfiar jPolley ces. kr. obrtni nadzornik I. razreda preminol je to noč po kratki bolezni mirno v Gospodu. Žalujoča soproga Marija Polley in brat Anton Polley javljata to tužno vest v imenu odsotnih bratov in sestra in sorodnikov vsem prijateljem in znancem preblagoga pokojnika. Pozemski ostanki \jubyenega pokojnika polože se jutri, 7. t. m. ob 6. uri popoludne na pokopališču v Sežani k večnemu počitku. V Trstu, dne 6. septembra 1896. iT Najnovejie vesti* Trst 7. Ker je bilo slavno c. kr. okrajno glavarstvo v Gradiški prepovedalo društveno zastavo na izletu društva „TržaSki Sokol" v Devin, uložil je odvetnik dr. Gregorin proti tej zabrani utok na namestništvo. Danes došlo je omenjenemu odvetniku obvestilo od c. kr. policijskega ravnateljstva, da je omenjeni utok povoljno resen. Izlet Lode torej pod zastavo. Dunaj 7, Danes so položili v prisotnosti nadvojvode Evgena, ministrov, raznih generalov, občinskega zastopa in magistrata, častništva in veteranov polka „Hoch und Deutschmeister" temeljni kamen spomeniku „Deutschmeister". Vratislava 7. Nemška cesarska dvojica odpeljala se je danes zjutraj z rusko carsko dvojico. Ljudstvo je Veličanstva burno pozdravljalo. Ruski dvorni vlak odpeljal se je iz Vrati-slave prazen. X rnovlnahe bvsoiavk* in y««tl. Bacilmpaita. Pšenica za juson H.78 -6.79 Pšenica za spomlad 1896 7.0S do 7 09 —. — . Oves za jesen 5.^3—5-25 j Ri 7« jesen 5.9a —5.94 Koruza zh sept.-okt. 3.57—8,58 ' Pttonich nora od kil. f. 6 95 — 7'05 od 79 ki o. I 7.05—7.10., o.l 80 kil. f. 7.10—7.15 od 81. kil. f. 7'20 i 7-25 , «* '6- avgusta 1896. Ant. Ellner, mp. FrantiSek Brejcha, mp. upravitelj župo. otec. Št. 732. Razpis službe. Pri podpisanem županstvu se odda služba občinskega obhodnika, kateri mora biti sposoben, da se uporabi lahko tuđi za pisarska dela in za redarja. Plače je sedaj 25 gld. plače na mesec v denarju in za samce soba za stanovanje 'r je pa tudi nekaj postranskega zaslužka. Službo je nastopiti 1. oktobra. Kolekovane prošnje do 20. t. in. županstvu občine Naklo, p. Divača. Zaloga pohištva tvrdke Al e s san dr o Levi M in »i Trst. Via Rlborgo, 21 In Piazza Vecchla it. 54 Zaloga pohištva in tapetarij vseh slogov, lastnega izdelka. Bogato skladišče ogledal in vsakovrstnih slik. — Na zalitcvanje ilustrovan cenik zastonj in franko. Naročeno blago Btavlja se parnik, ali na železniško postajo, ne da bi za to račuuil stroške. * Zdravljenje krvi Čaj „T I s o 6e r n I cvet- (Mlllefiorl). Clnti kri ter jo izvrstno sredstvo proti onim slučajem, čo peče v želodcu, kakor proti Blabomu probavljanju iu hemoroidam. Jodon omot 1t ozdravljanj o, stoji l>0 n f, tor se dobiva v odlikovani lekarni k PRAKMER „RI duo Mori" Trst, veliki Irg. IZLOŽBA POHIŠTVA Trst in Dunaj. Via Tori ente št. 32. /. iish'„ vštric gledaliSča Armonia. Ima znloifo »ol. *tva r.a dalavoe, uradnike, zares dobro blago, ffld 14 50 ponovne omarice, line. po fi in 8; chiFoiiier«, na jedna vrata, lin., gld. 18. Umivalniki gld. lij; svote podobo in sliko krajev, jako fino