57. številka. Ljubljana, sredo 11. marca. VII. leto, 1874. LOVENSKINAROD Izhaja vsak »lan, izvzemsi ponedeljke m dneve po praznikih, ter veja po posti prejeu-an, za avstro-cgerske dežele za celo loto 16 gold , za pol leta 8 gold. za ceurt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold tO kr Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, za nieBec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za celo leto 20 tokL za pol leta 10 gold. — Za gospodo učitelje na ljudskih šolah ln za dijake velja znižana cena in Bicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr.. po pošti prejenaa » četrt leta 3 gld. - Za oznanila se plačuje od četiri-Btopne petit-vrste 6 kr., če bo oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če Be dvakrat in 4 kr. čo se tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat so plača sterupelj za 30 kr Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo jc v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši -Hotel Evropa". Opravnistvo, na katero naj se blagovolijo požirati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativno reči. jo v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši Govor slovenskega poslanca dr. Razlaga v državnom zboru 7. marca 1874 za konfesijo-nalno postavo. (Po stenografskom zapisniku.) Jaz bi si le za malo časa pozornost visoke zbornico izprosil, ker hočem brez olepševalnih besedij svoje stališče na kratko objektivno pojasniti. Mi smo tukaj poslanci tako zvane slovenske stranke, in sicer so udje te stranke tukaj s Štajerskega, Kranjskega in Primorja. Mi živimo v svojem narodu, mi delujemo tudi ob njegovem duševnem razvoji, in si torej laskamo, da smo imeli priliko u/.o več desetletij njegovo mišljenje, njegove želje in potrebe izp> znavati. Zatorej jaz upam, da bodo moje besede take, kakoršni so nazori večjega dela mo-joga naroda. Ako bi pa bila stranka, katera drugače misli, npam, da pride prav kmalu Čas, ko bodemo od slabo podučenega dela svojega navoda apelirali na boljše podučeni del (pohvala na levici in v središči), kajti no bode pol desetletja minulo, ko bode dr žavni tn cerkveni red trijuuifoval. Videli smo na mejah svojo ožje domo vine pred malo leti preobračaj v cerkvenih rečeh, kateri nas jo oaupuil. V naši sosednji deželi namreč jo ljudstvo, katero je za jako tcrcijal6ko veljalo, po tem zaobračaji celo podobo matere božje profaniralo, in to nam uriva sodbo, da ako so eden ekstrem do svoje skiajnosti pritiruje, rodi se iz tega drugi ekstrem (klici: prav res!) Mnogokaj namreč ljudstvo vrže proč celo od tega, kar mu je do zdaj bilo sveto, in prihodnjosti tamne ne more nihče prorokovati in to je uzrok, zakaj bi mi radi svoj narod obvarovali pred tem drugim ekstremom ter zato bi ga radi sprijaznili svobod nohtni m i napravami. (Dobroklici od levice.) Ako zdaj prehajamo k stvari denaš-njega [obravnavanja, hotel bi konstatirati, da tudi v našem narodu prevladuje misel, ka je državu in cerkev božjega izvira. To sti dve oblasti, katerih seje pa mnogo Človeškega prijelo, kur je baš v teku Časa spremembi podvrženo. Zato se ima načelo Bs v obodne cerkve v svobodni državi", katero so je te dni i v tej zbornici omenjalo, vendar „cum grano salis" jemati, ker bi po moji misli tudi naša katoliška corkev morda slabše izhajala, ako se takoj amerikanski sistem uvede, ker bi se naša vzvišana cerkev ponižala do tega, kar je kako navadno društvo. Poleg tega si dovoljujem, ker je tudi moj čestiti g. predgovornik nam o „svllabusu" precej obširno podučevanje dajal, omenjati, da načelo ^svobodne cerkve v svobodni državi" v reČenem Fvllabusu nikakor ne nahaja posebno ugodnega razlaganja. (Veselost in bravo na levici.) Država bi morala, ko bi načelo »svobodne cerkve v svobodni državi" zadobilo tudi pri nrri veljavo, najbrže še več zagraj upotrebljevati, nego mu jih je sedaj potreba, ko nalog cerkve nasproti oscmiudvajsetim milijonom katoličanov po Avstiiji kot mnogo višje razumeva. Cerkev sicer sama tega ne zahteva, kajti mi nijsmo slišali, da bi bilo od leta 18G0. ali 18GI. ko je pri nas sistem zastopništev v veljavo prišel, ali celo od leta 18G7., ko so namreč državne osnovno postave tudi v obče moč zadobile, cerkveno zastopništvo pri nas kakorkoli korak storilo, uresničiti sistemo „svobodno cerkve v svobodni državi." Bilo je včeraj od č. g. poslanca Lien-bacherja v njegovih razlaganjih rečeno, da cerkev terja suverenitetu samo za svoje notranje zadeve. On jo s t;ni tsposnati dal, in se strinja v tem turli z dragimi katoliki, da v vseh viiaiijili zadevah cerkve njene suverenitete nij. Jaz bi tudi svojemu zadnjemu predgovoru'ku, Li jc trdil, da država vso samo kot pooblaščence cerkve oskrbuje (veselost iu oho-klici) povedal, da to nže po načelu b6žjeati reda niti v d žavi nij resnično. Sicer pa so veljavni teologi, ki trde, da ima država prioriteto posestva za sebe. Apostoli namreč nijso bili razposlani, da bi države ustanovljali, nego da bi uže v obstoječih državah krščanstvo, krščanski nauk učili. Zato pravijo, naj se ta organizem čuva, kjer so v državnem organizmu dobro razvija ter da to priznava tudi država in zaradi tega prizuava i visoko veljavo krščanske cerkve. Tedaj nij mogoče o kaki pravi državni suvereniteti govoriti, ker baš država priznava cerkvi njeno visoko nalogo. Pri nas v Av-triji zdaj gre za nrejenie v nanj i h cerkvenih razmer in jaz opominjam gospode, da v teku zgodovine do de-uašujega dneva je bila država tudi dejanska poklicana, v tem govoriti vmea veljavno besedo, da odločilno besedo, in nit kijubu razlaganju od stra.'i nekaterih gospodov od te (desne) strani visoke zbornice nijsmo zapa žili od 1. 18G1 sem, da bi bila katera izmed več vlad, ki smo jih imeli, poskušala miui-sterstvu za^. kultus vso področje jemati. Da cerkev in posebno cerkveni organi javua opravila oskrbujejo, varstvo in hrambo od državo uživajo, tega nobena stranka ne taji, in baš iz tega izvira tudi pravica države glede na urejevanje v na nji h cerkvenih zadev, ako mogoče s porazuniljenjem s cerkvijo. To je tem bolj resnično, ker so baš s cerkvenim organizmom zvezane i pridobljene človeške naredbe, in vse kar je člo- veško, spada pod menjajoče se naprave in naredbo državne bistvenosti in onih organov, ki so poklicani državni namen izpoluovati. A ne samo med teologi nego tudi med učitelji državnega prava jc bilo od nekdaj vprašanje jako dvomljivo in še do denes nij rešeno, kje je neja med notranjimi in v na nji mi cerk. zadevami. Jaz si dozvo-Ijujem na ta slučaj opozorovati, ker nas uči, kako se upravo tukaj sporazumijenje vseh faktorjev želeti mora, in da samo potem, ako se tako porazumljenjc ne doseže, ima vsak izmed obeh organizmov pravico odločiti se sam, ker ta pravica utegne biti pravica ohraniti samega sebo. V drža.i, kakor je naša, kjer prcvladajoča večina spada h krščauski cerkvi, to tudi nij nobena te/ava, kajti državljani uravnajo s tem ne le svoje državne temuč tudi cerkveno naprave; torej jaz ne razumem, zakaj so se nekateri gospodje tako razburili v stvari, ki prav za ; rav ob hladnem premisleku nikakor nij taka, kakor jo hočejo malati. Država ima pravico sodelovati, ker, ako se kaka pogodba smatra kot pogoj njene delavnosti, je država eden so-kniupasi&ccutov. A vendar se je včcr.-.j in predi 5< ranjeni ne-katorekrati trdilo, da nq bi država imela nijedno besede vmes govoriti. A ona bi imela vmes govoriti, tudi ko bi bila misel onih prava, ki trde, da ima država prav sama brez aporasumljenja 1 priznano cerkvijo vnanje razmero urediti; rna bi imela še tudi potem vmes govoriti, ko bi načelo bilo pravo, da se tudi sploh v vnanje cerkvene zadeve nema mešati, ker je baš skupnost Vernikov cerkev, in k tej spada tudi 28 milijonov avstrijskih katolikov. Od eno strani se je trdilo, da konkordat še pravno obstoji, da torej državni zbor nij kompetenten uže zdaj o t< m kako spremembo sklepati. Dovoljujem si opozoriti na neprlkornega učitelja cerkvenega prava, kateri jo izgovoril, da je kc nkordat omajen bil uže z oktobarsko diplomo od 1. 1860, ker te v njej enako4 pred postavo in verska svoti. >da jamči. Kot drug uzrok navaja, da je s postavodajstvom o žeuitovanji t d 1. 1808 k nkordat spremenjen in koncem navaja odpoved od 1870, po kateri se je „Htutns quo aute" zopet vzpostavil, tak kakor je bil pred skoro sto leti. No, naj se človek drži eno aH druge misli, naj veruje, da konkordat živi še ves ali le deloma, da je obojestranska pogodba ali samo državna postava, v vsakem slučaji ue more za vselej, ne za večne čase obstati, ker bi bil sicer vsak napredek nemogoč, kadar bi so izkazalo, daje prememba razmere države nasproti cerkvi potrebna, in sicer baš zato, ker se pogodba da odpovedali, zakon pa spremeniti. Po historičnem pravu je država vselej dozdaj v tem obzira svoje sodelovanje uresničevala. Tudi zadnji konkordat je sklenen z državo kot državo, tu Avstrijo; to je zadelo človeško napravo; a naprotiv ne bode nobenemu izmed nas na misel prišlo, večno nespremenljiva načela naše vere ni v najmanjšem motiti. Od leta 1801 je v Avstriji prišel zastopniški sistem v veljavo; pač bi zato Iebko bila oblika drugačna, v kateri bi kako sporazunilj uje BOffofa bilo ; jaz namreč ne nor in nikakor soglašati se z mislijo g. gališiepa poslanca, ki je dejal, da je ta konstitucijonalni pot nemogoč. Dovolil si bom svoje protivno mnenje v tem oziru razložiti. Jaz bi visoko zbornico opozoril, da so uže zdaj teologi, katerim se ne more ni-česa očitati, o tej zakonski predlogi govorili a nikakor ne neugodno nego so izrekali, da ne bi bilo nobenega zadržka prevzeti jih za podlogo posvetovanja, ker je upati, da nekatere sprememb« stvar v vsakem obziru tako narede, da se da sprejeti. Oni tudi menijo, da naši cerkveni oblastniki nikakor ne bi bili v taki opoziciji proti t-^j postavi, ker bi velika večina jih prav rada sprejela pravi „modus vivendi". Zatorej se nam, ko Rmo bdš te dni v časnikih (itali, da so hote naši cerkveni dostojanstveniki tu na Dunaji zbrati in ker je veliko Itevilo njih tudi udOV gospodske zbornice, uriva vprašanje: kako mislimo o tej stvari mi katoličani, ki spadamo k napredni stranki. Jaz bi si doSTolil ozreti se na cor-kv no pravo in na cerkveno zgodovino, in bi visoko zbornico opozoril na reformo, ki jo je uže tridentinski koncil v 24. sesiji normiral, ki se jo pa dozdaj vsaj v Avstriji iz nerazumljivih razlogov skoro popolucm zanemarjala. Kajti mi smo čuli, da je bila ena sinoda na Dunaji, ena v Pragi, — ona v Liucu je bila baje samo pastoralna konferenca, — a veudur predpisuje koucil trient-ski, da se imajo diecezne sinode vsako leto, metropolitanske pak vsaka tri leta obhajati. Koncil zapoveduje to. Iz tega se vidi, da je uže katoliška cerkev ob času svojega cvetja na konstitu-cijonalni podlogi osnovana bila, ker so imeli tudi duhovniki in posvetni sodelovati. In ti sodelovanje je, v čemer si mislimo tudi nin potiticis" konstitucij inalni princip. Ker se v zakon-ki osnovi, katero pred soboj imamo, govori o tem, da se bodo pravice župnijskih občin razširile, katerih zdaj pač celo nič nij, ia ker se obeta primerno nrejenje duhovenske plače (kongrue), in ker se še mnoge druge, vnanje cerkvene razmere zadevajoče naprave obetajo, moram reči, da bi bilo truda vredno, ako bi zakonito zastopništvo cerkve v Avstriji z zakonitim ljudskim zastopništvom v zvezo stopilo, drug druzemu predloge dajalo in sporazum-ljenje doseči poskušalo. Imel bi še opomuiti, da je bilo na tej (desni) straui visoke zbornice od 8. g. poslanca s Tirolukega rečeno, da nij bilo sile, te predloge v zbornico prinašati, ki velik del avstrijskih dižavljanov vznemirujejo; saj je mnogo nujaejših rečij, narodno-gospodarstve-nih in državo-pravnih razmer, katerih bi se bilo treba prej prijeti, predno pridejo konfesionalne postave na vrsto, ki imajo tako rekoč predstavljati „kronanje vsega dela". Naj bi bilo, da je to dokazovanje pravo; jaz sam bi bil najbrž tudi druge predloge za nujne j Še spoznal; a nihče nij nezmoten, kar se tiče razvrstovanja potrebnih reform. Jaz konstatiram, da nas je naš narod z izrecnim na'ogom sem poslal, po svojih močeh sodelovati na regeneriranji domovine. (Živa pohvala na levici in v centru.) Od strani enega gospodov iz Galicije se je izreklo, da d žavni zbor nij kompetenten, tudi le občna pravila glede razmere države nasproti cerkvi v vnanjih zadevah določevati, da ta misel čestitega gospoda po slanca nij morda niti v njegovi ožji domovini splošna, kajti utegnilo bi biti 3 milijone državljanov one dežele drugega menenja, in tudi na Češkem bi se našla znatna manjšina, ki na milijone šteje in je tudi drugega menenja. Pač bi v teh imjnovauih deželah in v nekaterih drugih večjih provincijali taka večja avtonomija dobra bila; a nas je izkustvo nČilo, da mi v malih provincijali ne bi mogli predaleč segajoče avtonomije prenašati, ker nam manjka za to duševnih in materijalnih moči. (Odobravanje.) Jaz na to točko zaradi tega opominjam, ker sem prijatelj deželne avtonomije. A zdi se mi, da je mogoče pravo avtonomijo lahko pripraviti ad absurdum, ^ko bi so ne oziralo ua one agende, za katere sc moči manjših dež"l kot za zadostivne sodijo. (Dobroklici na levi in v središči.) Jaz si dovoljujem navajali še eno stvar, namreč da se je v neki mali deželi 1. 1871 govorilo, kako nerodno bi bilo v gospodar-stvenem in drugem obziru, ko bi na Goriškem drug državljanski z ikonik veljal nego na Kranjskem; na Koroškem zopet drug, ter zopet drug na Štajerskem, ker bi to trgov-stvo, promet in celo gospodarstveno življenje sploh oviralo. Potem, ko se je stvar v krogu poslancev obširno razmotravala, je še celo nekdo trdil, da vse nič ne Škoduje, naj se le poskusi; kajti treba je le kakemu advokatu sto goldinarjev dati, pa nam naredi nov državljanki zakonik (splošna veselost); in to je izrekel mož, ki je sam jurist*), ki bi veudar sam moral pozuati notranjo visoko vrednost našega državljanskega zakonika in zgodovino njegovega početka. Mi pa tudi v drugem obziru v malih deželah no moremo izba jati; mi ne moremo na pr. popularno podu-čevanje o občinski postavi v našem jeziku razširiti med ljudstvo, ker bi se iz tega uiti tiskovni stroški ne izplačali. In zakaj ? Ker v manjših deželah, na Štajerskem, Koroškem, Kraujskem in Primorskem povsodi druga občinska postava in druge instance veljajo. To je zopet zapreka za razvijanje administracije in za vodstvo občinskih agend. A deželna avtonomija; kakoršue si ravno za manjše dežele želimo, mora se varovati skrbno, ker bi se sicer dober princip, za kateri se i jaz potegujem, ad absurdum spravil. (Odobravauje.) Mi se nahajamo od leta 18GI — Angleška se je celo štiri sto let bila za bvojc sedanjo politične pravice — v prolazne m stadiji, in taki prehodi povsodi terjajo, da pomanjkljivosti in napake, ki se tu pa tam kažejo, potrpežljivo prenašamo. Z dobrini vzgledom bi novo izvoljeni ljudski parlament lahko svetil, ko bi svojo pripravljenost kazal •) To jo govoril, čo smo prav podtičtmi dr. Costa 1871. lota v klubu narodnih dež. poslancev. Uredn. v vseh oddelkih državnega in cerkvenega življenja, in ko bi, v kolikor ima država na zadnje pravico up! ji vati, hodil po potu zmernosti, da bi ljudstvo ne mislilo, da se mislijo s tem res podreti njegovi verski pojmovi, ko je vendar govorjenje le o nred-jenji tega, kar je človeško v cerkvi, v kolikor se države tiče. (Bravo! na levi). Ako se držimo gesla, ki se francoski glasi: tout comprendre c'est tout pardonner, prišlo se DO bržkone do sklepa, da minejo vse strasti, ako se razmere natanko prematrajo. Mi se trudimo, kolikor jo v naši slabi moči, da bi se držali tega gesla, in se bodemo krepko udeleževali posvetovanja o tej postavi, ker upamo, da se postavodajnim faktorjem Avstrije in voditeljem njene osode posreči, z legalnim cerkvenim zastopstvom avstrijskim splošno sporazuniljcTije doseči. Ako pa se naša nadeja no izpolni, bodemo se, ker nam najboljši teologi no vedo povedati, kje je meja med vnaujimi in notranjimi cerkvenimi zadevami, udeležili se posvetovanja o tej postavi, bona fide, da je o uredjenji viiaiajilt cerkvenih zadev govorjenje. Kar so tiče specijalne debato — ako pride do nje — bodemo pri posameznih točkah ua-svetovali spremembe, ker se bomo potegovali za največjo avtonomijo cerk ve in dežel. Sicer pa mislim, da žaganje, ki so je te dui izreklo, da se ponese neme neslogo v najbolje oddaljene koče naše domovino, da tako žu-ganje, tako necerkveno in nedotm Ijnbno ravnanje niti države uiti c srk ve ne razruši. (Z'vuhui, dolgotrajajoel dobro klici na levi in v središči. Veliko število poslancev čestita govornika.) Politični razgled, IVotlfSnfe €I«nE«bI€v V Ljubljani 10. marca. V tiri«mom •ftoni 9. t. m. jc bila zakonska osnova k o n f e s ij o n :i 1 n i h postav, o urejen ji vuanjih razmer kat. cerkve *i»r«»Jc»ta z 224 proti 71 glasovi. — Ko so Giovaueli kot genrralni govornik kle-likalnc desnico in dr. Kopp v imenu levice ter poročevalec govorili, prime minister Stre-mayer besedo in pravi: ,.S temi postavami nikakor ;iečemo katoliški cerkvi krivice delati, ali nobena zavestna vlada ne smo pustiti, da so vera zlo u potrebi jujo za državi nevarue agitacije. Vlada no sme pustiti, da bi iz božjih rlužabnikov p -sta'i mandatarji državopravne opozicije. S oerkvijo vojskovati sc ni naš namen, a v državne pravice ne smo posegati." Potem govori še minister na-načelnik, jako brez taktno, ker polcmi-zujoč s Ilohenvvartom žali nenavzočuega Sohaffleja rekoč: „meni nij treba svetovalcev iz tujine importirati, ki bi nas uovopa-patentir ano (!) Avstrijanstvo učili." To nd „legitimnih terjatev ljudstva" in več takih besedi, ki so le hlimba. Sedanja vlada ima svoj obstanek zahvaliti edino le siluosti nekega vojaka, ne pa da bi bila izšla iz volje ljudstva. Dopisi. Iz ~Vi|iisv«» 0. marca. [Izv. dopis.] „ Vipavski Sokol" je „padcl"! Padel pa je — častno ! Te besede je dal za pozdrav dopisniku teh vrstic ud in odbornik „Sokola", — V oči bodeči „Sokol" ne bode tedaj več delal „mrence" ■— očem klerikaNkim. Se ve da, „Garibaldinci" imajo tudi rodeče srajce. — Med drugim se je razgovaijalo tudi o velikanski imovini „Sokolovi". Občni zbor, je misel odborOVO obrnil: Dedič nij Vipavska Čitalnica, — negi) Poddraška. Pamctuo 1 zakaj bi so za „klofute" poljube dajalo. Vsakdo naj žanje, kar je sejal. — J Z 'I' v*4 »t 8. marca. [Izvirni dopis j Tržaška čitalnica se vzdiguje vedno bolje iz dozdanje tihote ter postaje pravo ognjišče tnkajšujih Slovanov. Odbor začenja svoje delovanje dobro izvrševati ter osiguravati njen razvitek in utrjavati njen obstanek. Zraven tega ima tržaška čitalnica i to prednost, da se zdaj v postnem času predavajo ob sobotah znanstvene reči. Včeraj 7. t. m. smo imeli „tih večer", tako imenujemo te znanstveno večere. G. Voličevič je govoiil o narodnem pesništvu. To berilo je privabilo ogromno število slušateljev, tako, da so bile dvorano povsem napolujene. Govornik je govoril srbski, a tako razumljivo iu razložno, da ga je moral sleherni tudi literarno menje izobraženi Slovenec razumeti. Z veseljem pozdravljamo ta korak vrlega Srbina, da nam je ta večer resno in umetno pesnika naroda in celo narodno pesništvo sploh predstavljal. Želeti je, da bi se tudi od Slovencev nekoliko jih odloČilo kaj predavati. Koliko koristi donaša predavanje enakih reči, lehko sodimo po Nemcih in Italijanih, kateri imajo v svojih društvih vedno od svojih učenjakov različne umetne govore. Centralni odbor tržaških okoličanov je imel denes drugi svoj shod, pri katerem so se razdelile pole, da se ob kratkem nabero podpisi v vseh šestih slovenskih okrajih. Podpisov bode gotovo lepo število. Vrli okoličani le hrabro naprej, saj prihodnjost mora naša biti in zmaga jo gotova. Iz ltlftlte okolice na Štajerskem 9. marca [Izv. dop.J —š—. Zadnjič, ko se je tudi na Štajerskem živinska kuga pokazala, bilo je tudi v našem okraji strogo prepovedano živino iz hleva na vodo goniti. Kmetom pa, kateri imajo mnogo živine to nikakor nij bilo mogoče, in marsikateri je l-ljubu tej prepovedi le živino zvunaj napajal, ia zato mora zdaj mnogi kazen plačati. Zarad tega t« rej nas je bilo 7 t. m. povabljenih blizu T>0 kmetov v laški trg ua odgovor. Prišel je iz Celja eden okrajnih komisarjev in nas poklical v ob-Čiusko pisarno, kjer se je obravnavanje vršilo. Pa ne vem, ali misli naš c. kr. okrajni glavar, da smo kmetje laškega okraja sami trdi Nemci ka li, da nam pošlje komisarja, kateri niti besede slovensko ne 7na. Čudil srm se gospođa komisarja, ko je rekel: Ich glaube, es sind doch alle der dcutschen Sprache mttobtig, Na ugovor, da nijsmo zmožni nemškega jezika moral mu je občinski tajuik tolmačiti naša izpovedanja. Ali j<; to ravnopravnost? Kaj l.i rekli gornji Sta jerci, ko bi jim vlada dala uradnike same Slovence nezmožne nemškega jezika? Ali se bodemo mi slovenski kmetje morali učiti nemščino zarad enega ces. kr. uradniku, ki je plačan iz on h kas. kamor mi svoje davke nosimo? Ali nij uradnikov, kateri so zmožni slovenskega ježka? Naj bi nam na ta vprašanja gospod okrajni glavar odgovoril. Razne vesli. * (Upor.) Iz Pešte se poroča, da je Ml h. t. m. v novi Pešti veliš hrup. Kekov mesar Miha', je bil zaprt ker uij davkov plačal. Naši so ga v je£i — obefonegal Razglasilo rs je, da so ga briči usmrtili. Ljudstvo je začelo vkup vretl in kamenje m.talo na policaje in mestno hišo. Vojaki so prišli, streljali med ljudi in 4 ljudje so mitvi, več jo tc:ko raujenm, Ljudstvo jo zužgalo mestno hišo, ki je do polnoči gorela. * (Čudna oso d a.) Uradnik K. v Pešti je dobil te dni pismo, naj brž domov pride, ako hoče mater se enkrat videti. Urno t *če k svojim predpostavljenim« d-* bi za dovoljenje prosil, a na stopnicah pade t^r si nogo slomi, da nij mogel oditi. Malo posneje dobi povabilo, naj pride k sodbi, kjer pa t- /.» neki upnik. Proti večeru pa dobi iz Temcš-vara list, ki mu naznani, da mu je stnjc umrl, ter ga postavil za dediča svojega premoženja ki snela stotrideset tisuč. * (Nož v glavi.) Junija meseca leta 1871 se je vnel pri neki veselici v Lukavici na Češkem prepir, katerega se je tudi knap Smrček udeležil. Ko muzika neha, gre Smrček domov, pa za nekim oglom ga čakata brata H. Eden njiju ga udari za levo uho z neko rečjo, pa Smrček nij vedel s čim. Rana je krvavela ter se ognojila; v fitireh lednih pa se je zopet zazdravila. Čez nekaj tednov pa se začne gnojiti. Smrček je strašno trpel in z glavo še ganiti nij mogel. Iskal je pri veliko zdravnikih pomoči, a VSS zastonj. Tako ste minuli dve leti. Še le pred enim mesecem začuti Smrček, da se v rani nekaj premika. Gro tedaj k zdravniku Goldšinidu v Siatinan, in ta mu po dolgem trudu potegne reč iz rane. Kaj je bilo V Dva in pol palca dolga in več ko pol palca široka odlomljena klinja. Smrčkovi sorodniki pokažejo klinjo enemu bvatov H., in ta pravi, da je od njegovega noža. Smrček naznani to sodniji, in zdaj jo pri okrajni sodniji v ITru-dimu obravnavanje. PoNlano. V številki 51. »Slovenskega Naroda" v dopisu z Notrajnskcga dne 28. svečana t. 1. je v 11. vrsti druge kolone na drugi strani povedano, da jc pri zadnjih volitvah srenj-skega zastopa v Senožečah župnik seno- žeški s tovarišem županom iu okr. sodnikom propal. To mora biti naj hrže tiskarna pomota, kajti podpisani c. kr. okrajni sodnik nij nikdar kandidiral za srejnski zastop sploh, naj manj pa v družbi z gospodoma župnikom in dosedanjim inpanom, in jo volil pri Badnjih srenj kili \ -Itvah Jo po svojem prepričanju in po SVojej vodi. Kolikor ja pa v Senožečah znano, jo med drugimi Kandidiral v klerikalnem tabora v družbi s dosedanjim Inpanom iu z župnikom lenoieŠkim tudi tukajšini okrajni rano-eelnlkj in s9 je ta'.-o naj brže po pomoti Bo k r. z d r a v n i k o m" tiskala beseda okr. sodnikom. Ker pa Otegne morebiti marsikateri bralec, kateremu tukajšnje razmere nijso znane, napačno sestopiti ta stavek, prosim slavno vredniStvo, da oaj blagovoli to pismo natisniti. Senoiece 6 marca 1874. Z vsim spoStovanjem K ari P e s s i a k , 0. kr. okrajni sodnik. PoAltano« \ sem bolnim no£ In zdravje Ines leka in l»rex etroskov. Revalesci&re du Barry Nobena bolezen ne more Izv ratnoj Revaleselere du Barry zoperstaviti ho in odstrani taista brea leka in brez stroškov vse, bolezni v želodci, v živcih, v prsih, na pijitčah, jetrah. žlezah, na sušnici, v dni« lijaku, v mehurji in na ledvicah, tuberkolo, sušico, naduho, kašelj, neprahavlji vost, zapor, drisko, nespečnost, slabost, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavico, naval krvi, Šumenje v ušesih, medlico in bljuvanje tudi ob ćasii nosečosti, scalno silo, otožnost, sušenje, revmatizcin, proti n, bledico. — Izpisek iz 76,000 spričeval o ozdravljenjih, ki ao vsem lokom So* prstai Ijala so: Spričevalo št. 57.942. (Ilcimich, 11. julija 1873. Vašoj Revaleselere imam razen Boga v mojih strašnih boleznin v želodci in čutnicah življenje zahvaliti. Janez Godce, provizor fare Glcinach, pošta Pod goro pri Celovci. Spričevalo It. 62.914. Wesknu, 14. septembra 18G8. Ker sem dolga leta za kronično bolezen zlate žile, na jetrah In zapor vsakovrstne zdravniške pomoči brez uspeha rabil, sem prilu-žal v svoji obup-nosti k Vašej Itovalesciciv. Ne niorein se ljubemu Boga in Vam dovolj zahvaliti za dragi dar narave, kateri je za-nic velika dobrota bil. Franc S t c i n in a n. TefinejU kot m »so, prihrani Rovalooeiero pri traifienlb iu pri otrocih Sokrat svojo ceno za zdravila. \ i tuutih pu Hoah po pol funta 1 gold. 50 kr., k tulit 2 gold. 50 kr„ 2 fanta 4 gold. 50 kr., 5 fun-fjv 10 gold.. 12 fuut.iv 20 gold., 24 funtov 36 gold., -• Bevaleeclere Biscuiton v puSicah a 2 gold. 50 kr. in 4 gold. 50 kr. — Revalesoiere-Ohocolateo v prahu in v ploščiofdi za 12 tas 1 gold. 60 kr., 24 tas 2 gold. 60 kr., 4d tas 4 gold. :>0 kr., v prahu za 120 tas 10 gold., za 288 Ihs 20 gold., — v.:i 576 tas ."IS gold. — Prodajo: Barry du Barrv 4 Corap. na Mumiji, W»llfl8clik»NHe št. 8, v LJubljani Ed. Mahr, v Akcijo narodne banko . . 971 „ — n Kreditne akcijo ... . 238 „ 75 n • HI „ 40 n 8 n 87 n n — rt 105 „ — n » Zahvala. Zatolažljivo udelcz>ujr, kakor tudi za mnogobrojno s, rcmstvo pri pogrebu našega nopoaab^ivoga Jana Khama, se zahvaljujejo vsi'ni, posebno pa gospodom pevcem čitalu 08, udom „Sokola" iu natakarskega društva največjo zalivalo. (65) Žalujoči ostali. Nil volilce! Ko ite Valej dolfrnostl proti domovini zadostili, l>ri. inujii 1874 garantirajo in s ka-lerinii BO morajo dobitki < v. 189*000 tolarjev, ali MO.OOO tol..! in 40*000 to'., BO.OOO lol., S0«OO0 lol.. 10.O0O lol.. 10.000 lol., lO.ooo lol., NOO ., lol., ooi.o i.. 4000 lol., looo tol.. 8000 lol., 0400 lol.. 2O0O lol., iiiiio tol., 1O00 tol., mi.) tol. itd. itd. dobiti, doli s. pri meni, koncesijoiiiraioui prejemniku, za samo ,.pet tolarje* ali H:\t goldiuaijev proti poslanju ali povzetju zneska. Ker sem pivcejsr.jo število originalnih srečk prevzel, sem v stanu, vsem /.alitevanji-ni ugoditi in tudi poznejša naročila efi-kuti-at i | vendar je v interesu vsa ega, da taleče delelne srečko kmalu naroči, ker je vsak tretji teden sr. čkanjo, katero bi počasnim kr. .1. Ci. Foppov vegetabilični zobni prah. Cisti zobe tako, da so po vsakdanjem rabjeiiji no lo navadno tako sitni zobni kamen odpravi, nego tudi glazura zob vedno boij bela in nežna postaja. Zalogo: (64—1) v IJiiblJnul pri Potričič in Pir kor-j i — J o s. Karinger-ji — A. K r i s pe r-j i — Eduard Mahr-u-- Fer. Melh. Schmitt-u — E. Birschitz-u, lekarji; — v Kranji ju i L. K ris por-j i — Seb. Schaunig-u, lok a rji; — v Plibcrg-u pri llerbst-u, lekarji; — v Varaždinu pri Ilalter-ji, lekarji; — v Rttdolfovem pri Dr, Risaoli»jl, Iskani — J o s u f II e rg m a u - u; — v Krškem pri P o d. B o m e h c s-u, lek.; —v Kamniku pri Jahn-u, lekarji; v Gorici pri Pontoni-j i, lekarji — J. Kellor-ji; — v Wartenberg-u pri F. Gaillcr-ji; — v Vipavi pri A n t on. Do p o-r i s-u, lek.; —'Postojni pri K u p l'o r s e h m i d t-u lekarji;—v Skofjiloki pri (J. Fabiani-ji, le-kaiji; — v Kočevji pri J. Brauno-tu, lekarji; — v Idriji, c. k. rudarska lekarniea; — v Litiji pri K. BI ii b 1 \v o n zo 1 - j i, lekarji; — v lta- doljiei pri Zalokar-jevi vdovi. — - © o 2 - " a ►1 g« ml •* 3 • *i **|fffi tf Z f>, _. a -3 (D -n £i-»a-§k *f*SaV?Mop' [| bi ~ s> m. o ^ ° 5 — a & •-» a L i t±:t m. !<• d -j trA S m u Jzdatelj in za uredništvo odgovoren: Ivan S.-men. Lastnina in tist pNarodne tiskarne".