Političen list za slovenski narod.
r* y«lti rnjeauui valja: Za oelo leto predpls6an 16 gU., u pol leta 8 fld., u detrt leta
4 rld.. 1» en mesee 1 rld. 40 kr. V MadHlitTMtJi prejemali velji: Za eelo leto 12 rld., za pol leta 6 rld., za četrt leta t fM., za en meoec 1 rld. V Ljubljani na dom poiiljan velja 1 rld. 30 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Mareinlno prejema opravniitvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice it. 2, II., 28.
ITainanila (inserati) se sprejemajo In velji tristopna petit-vrsU: 8 ki., če se tiska enkrat; 18 kr če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se oena primerno zmanjša
Sokopiai se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
TrednlitTO je v Semeniških ulicah h. št. 2, L, 17.
Ishaja vsak dan, izvaemši nedelje in praznike, ob »/i6. uri popoludne.

V Ljubljani, v torek 15. aprila 1890.
Letnik XVIII.
MEŠČANJE !
,,Neodvisni narodni mesčansM volilni odbor'' je v tem lista in po plakatih proglasil poleg druzih treh gospodov kot kandidata g. dr.
kateri pa danes v listih izjavlja, da on ne kandiduje in ni nikogar pooblastil, da ga priporoei kandidatom. „Neodvisni narodni volilni odbor'' potrjuje popolnoma to izjavo, vendar pa bodo vsi neodvisni narodni meščanje oddali svoje glasove g. dr. ALFONZU MOSCHE-tu, da mu izrazijo svojo popolno zaupanje in dokažejo, da se ne klanjajo terorizmu. Torej vsi na volišče in izrazimo Čast velezaslnžnemn meščanu t
Neodvisni narodni meščanski volilni odbor.
StAi A tilktika.
»Slovenski Narod" že po stari svoji navadi ni nikdar v zadregi s sredstvi, da se izvleče iz zagate, v katero se večkrat zaleti v politični soparici. Tako je povodom sedanjih mestnih volitev ljubljanskih posegel zopet v svojo omaro, kjer ima bogato zbirko agitacijske vade, ter kliče »svojim somišljenikom in razumnikom slovenskim", da je »boj mej napredkom in n a zadnj aš t vom , mej lučjo in temoto. Klerikalna stranka — piše dalje »Narodov" člankar — prerezala je prt mej seboj in mej nami, kajti pokazala je, da jej ni za mir in za narodno delovanje, ampak da jej je narodnost le sredstvo in da bi rada vsacega spravila s pota, dokler ne trobi v njen rog. Zato nam bode usiljena borba velike koristi, kajti spravila nas je že na delo in v kratkem bodemo popravili, kar smo doslej zanemarili."
Kdo se ne smeje! Gospoda, ki je pisal navedene vrste, je gotovo tudi smeh silil, kajti o trditvi svoji ne more biti prepričan. »Klerikalna
stranka želi nadvlado!" kliče z največjim poudarkom včerajšnji »Slov. Narod".
Že včeraj smo naglašali, da ne poznamo v Ljubljani klerikalne stranke v tem pomenu, kakor ga rabijo nemško-liberalni listi in za njimi tukajšnje slovensko glasilo »napredka in luči". Kar dela valove sedanjega volitvenega gibanja v Ljubljani, je edino le odločen odpor proti ožji »Narodovi" stranki, kateri je »hegemonija, samosilstvo oni smoter, za katerim teži z vsemi silami". Ta odpor pa je tako naraven, da se mu nikdo ne čudi, kdor pozna tukajšnje razmere in ne motri le iz daljave sedanjega položaja v »srci slovenskega telesa". Za ^voditelje" se silijo z obema rokama možje, ki iz mnozih vzrokov nimajo splošnega zaupanja in to
je najžalostnejša prikazen razmere. Pred nedavnimi tega koristolovja, vsa slo-edina proti političnim ne-prijateljem svojim. Odkar pa mlajši možje iz radikalnega tabora lezejo na površje, raste nesrečni antagonizem.
poraja separatizem, ki glede na občeslovenske leti ni bilo med nami venska stranka je bila
To naravnost in odkrito povemo sorojakom " sosednih slovenskih pokrajinah, da poznajo vir, iz katerega prihaja ves boj med nami. Tega semena torej ni sejal »krivi prorok v Gorici", kakor včeraj zopet trdi »Slov. Narod", zakaj seme političnega razpora je že prej kalilo in se razvijalo v naših tleh, ko č. g. dr. Mahnič še ni stopil v javnost. To seme so vrgli v zemljo ravno oni, ki udrihajo po konservativno-narodn i stranki, ker jim več noče služiti kot pod-ložje za »njihovo bodočnost, njihovo čast in mast", da govorimo z »Novo Sočo". In ravno ti gospodje so zadnja leta popolnoma dobili v svojo pest list »Slov. Narod", s katerim gospodarijo po svoji volji, ker so se jim hote ali nehote umaknili treznejši in mirnejši življi. Ker bode nam gotovo še dana prilika, da vnanjemu svetu pokažemo tukajšnje razmere v pravi luči, vrnimo se po tem ovinku k mestnim volitvam.
Kakor omenjeno, trdi gospoda, da je konservativna stranka začela rušiti disciplino pri sedanjih mestnih volitvah. To kratko in malo ni res!
LISTEK.
Izpovedanja bivšega prostomisleca.
(Spisal Leo Taxil. Iz francoščine preložil Martin Žiltir.)
(Dalje.)
Med bivanjem v Genfu, leta 1876, sem imel velikrat priliko videti Cluseret-a, — tega pravega generala, — ki je bil pooblaščen za vojsko pod komuno. Neki dan govoriva o Bordonu. Cluseret me popolnoma poduči. Imel je med svojimi zapiski vsa pisma o njem, in mi je dal pravico prepisati posnetek vseh pisem od njegove roke, da se ga smem poslužiti, kader se mi bo primerno zdelo. Ta posnetek, če se dobro spominjam, je del spominov o dogodkih in ljudeh onega časa, katerega Cluseret ureja v zložnih urah. Pa bodi, kakor že hoče, tukaj je po besedi tisti značljivi oddelek:
»Dolžnost imam povedati z listinami v rokah, kaj je g. Bordone, avignonski razlekarnar, ker vloga^ ki jo igra petnajst let na račun francoske in laške vlade, zanima ves svet.
Od 22. marca, ko sem prišel v Pariz, do 3. aprila 1871. stanoval sem na policijski prefekturi. Ker nisem imel nič dela, preživel sem svoj čas s tem, da sem pregledaval in velikrat prepisaval skrivne
listine. Med prepisanimi so bile tudi listine, tikajoče se g. Bordona; to pa je bilo v njih:
Tri obsodbe, in dve od teh zaradi goljulije. Prva, izrečena po sodišču v Lachatre, ni imela nikake zaznambe nagibov, ne kazni naznanjene (to je obsodba na 50 gl. kazni, ker je izmaknil zarobljene reči, ki je v sodniškem sporočilu poslanem od avi-gnonskega pravdništva ministru prava tourske vlade).
Druga, dva meseca zapora, izrečena po pariškem sodišču.
Tretja, tri leta, po sodišču v Cherbourgu.
Kakor se vidi, politika nima nič, prav nič opraviti s temi dogodki.
Ne obsodi se v treh različnih mestih, pri treh različnih sodiščih ena in ista oseba za eno in isto hudodelstvo, ponavljam trikrat, v treh dobah in na treh različnih krajih, samo zato, da bi se spravil s političnega prizorišča človek, ki je ondi tako malo veljal, kakor avignonski lekarnar.
Ne hodi mi na misel, da bi se vzdignil za branitelja politične nepristranosti cesarskih sodišč Francije; vendar pa moram potrditi, da možje, ki so vse drugače imenitno vlogo igrali kakor g. Bordone, gnani vsled drugačne togote, vzdržavani po drugačnih strasteh, niso nikoli morali bežati zaradi kake zatožbe goljufije.
Ne (tambon, ue Delesciuze, ne Vermorel, ne Flourens, ne Varlin, ne, to morem reči, kdo drugi izmed mož, ki so znameniti v demokraciji, niso se morali zagovarjati pred sodiščem zaradi hudodelstva goljufije.
Ne morem torej sprejeti in nihče ne bo sprejel kot izgovor za hudodelstvo, očitano g. Bordonu po francoski pravici, strah, s katerim je navdajal francosko vlado.
Pa to ni najbolj obteževalno, in ko bi imel opraviti le z goljufom, ne trudil bi se razkriti ga, ker to bi zadevalo le policijo ali osebe, ki so gmotno vdeležene pri njem.
Goljuf seje sprevrgel v mednarodnega ogleduha, da bi ubežal zasluženi kazni, in petnajst let je postavljen od francoske in laške vlade, da nadzoruje Garibaldija. To je obteževalno, to zanima ves svet in zato pišem te vrste.
Listine o Bordonu se dele v dve polovici. Prva obsega vse, kar zadeva tožbe. Druga obsega dopise med vitezom Nigro, laškim ministrom in med ministrom vnanjih zadev Francije o priliki, ko so se poslale listine Viktorju Emanuelu.
V prvem delu je mogočo slediti stopinjo za stopinjo napore različnih pravdništev, da bi bil prijet v nenavzočnosti obsojeni Bordone. V drugem delu
Shod Tohlc«v razreda bil tako slabo »b-iskau, da ni Dii^ff	o	Pre^sf^;^
shodu je nazp^il	da §9 bo4e .ipeščaoa|i
volilni odbor f, to je n^^^oi zastop sam posvetoval v tej zadevi. prej pa so 4dU glasofj osobito proti jednemu iutopivšemu mestpemu odborniku, kar je si. meščanskemu volilnemu odboq} gotovo prišlo ušesa in bi torej moral uvaževs^ to javno	^j^r pa tega ni storil, temveč po
dosedanjem običaji predlagal za kandidate izstopivie odbornike razven jednega, ki več ni hotel prevzeti mandata, izbral si je »ueodvispj Q4fpdni meščanski volilni odbor*, to je konservativna stranka štiri od .meščanskega vol. odbora" priporočene kandidate iu le namesto g. Železnikarja postavil je svojega. Ker pa je dalje g. M. Kune odločno izjavil na večkratno vprašanje, kar sam lahko potrdi, da ne sprejme izvolitve, ako se ne sprejmo vsi štirje kandidatje obrtniškega društva, in ker je .Slov. Narod" sam to zahtevo imenoval pretirano, izbral si je neodvispi narodni volilni odbor svojega kandidata namesto g. Kunca. Ali je to vendar jasno gospfidi?
Za II. razred so gospodje od .Slov. Naroda" že v soboto v svojem listu in po plakatih objavili svoje kandidate ter uamesto g. svetovalca dež. sod. L. B^vnibarja, katerega priporoča po sklepu volilcev tudi .meščanski odbor", postavili g. dr. Majarona, ki je na shodu javno izjavil, da se kot mlajša moč umakne starejše^nu izkušenemu kandidatu. Torej v soboto, dočim je ^neodvisni narodni odbor" včeraj sklenil priporočiti svoje Kandidate. Kdo torej ruši (Jisciplino?
Dalje izvemo iz-za kulis, da ima ožja .Narodova" stranka tudi za I. razred posebna svoja kanj didat^ proti sklepii meščanskega odbor§, s katerim se mi popolnoma strinjamo. Zatrjuje se nam tudi, da nemška stranka namerja v I. razredu postaviti dva svoja k%i)didata. .Puobos certantibus tertius gaudet." In če se bode nemška stranka veselila zmage, krivi bodo le gospodje od .Naroda", ako bodo ostali .samosilni".
Toliko za danes, da konštatujemo nameravano hegemonijo petorice, ki govori z Arhimedom: .Noli turbare circulos meos".
Kako se delajo volitve.
III.
Gospoda moja! Ta dva slučaja, namreč pisma, v katerih se je obetalo 10.000 ali 20.000 gld., morate složiti z dogodkom, ki se je pripetil pred kazenskim sodiščem v Brnu. Pred vsem apelujem na čisti razum vsakega človeka, ali ni naravno, če se reče: mož je agitoval ustno v Brnu in v Auspitzu na ta način pismeno; apelujem na zdravi razum vsakega človeka, ali je mogoče verojeti, da bi bil ustmeno obljubil in plačal tisoče za Auspitza in pismeno tisoče obljubil in ponudil za svojega protikandidata?
To se nam podaja za sprejemno (Cujte!), da se le zavrne sum, da je Auspitz iz teb razlogov obljubil tisoče. Nam so zatrjevali, to je moral biti kak drugi še bolj nemško misleči kandidat, torej le
se dobi nit, predena po listinah, poslanih iz Pariza na dvor Viktorja Emanuela, potem iz Italije na ministerstvo vnanjih zadev Francije, katera jih je vrnila pravdništvu z opombo: Na viši ukaz naj ee ustavi zasledovanje.
Od tistega trenutka je mogel mednarodni ogleduh prosto odhajati in prihajati v Franciji in Italiji. Zanj bi bilo prav, kakor bi delal.
Od teh listin naredil sem tri prepise. Enega sem poslal gosp. Pavlu Meurice-u od Rappel-a, is enega nekemu republikanskamu časniku v Ljonu. Ne ta ne oni ga ni uvrstil. Pozneje, ko sem vprašal, zakaj se ni uvrstilo, dobil sem odgovor: .To bi bilo preveč veselja duhovnikom napravilo!"
Priznavam, da ne razumem. Posebno ne razumem, da dolžnost, prva dolžnost vsakega poštenega človeka, podučiti svoje sodruge o nevarnosti, ki jim preti, ne zadeva politike. Prej smo ljudje, potem politiki.
Tretji prepis je v * » z drugimi papirji. Pa Če bi tudi U zginil, listin o Bordonn ne bo težko na novo dobiti s pomočjo pravdniških arhivov v Lachatri, Parizu in Cherbourgu na eni strani, in od druge strani iz arhivov vnanjih zadev.
(Dalje iledi.)
Auspitz ue. (Poslanec dr. Vašaty: Neprecenljiv kan-
Pf ^eruj«^ niojia| |^edani, ^dati f| jj^orate •'»fff^ko raziodbo, nf )||{ero se ^p^a tol||^ opir*.
fofpod poročey|i||| je danes |(»et f^po raz-||>sil:'Kazensko sodilj^ ja izrecno p^pmailo t raz-|odbinih vzrokih, da sf ^ popolnoma pjrt||^ičalo o Kurtigovi nekr||i|i.
Df, gosp^ll n?oj|. to je m||()|i| in priznati moram, da je c. kr. deželno kazensko sodišče tega vse časti vrednega gosp. Kurtiga spoznalo za nekrivega. Toda, gosp6da moji^ | takem slu^ajf, če ne jemljemo stvari s stališča Kazenskega sodnika, temveč moralnega sodnika, ne morem se zadovoljiti s tem, da beremo razsodbo, temveč ogledati si moramo natančneje tudi razloge same. (Tako je! ua desnici.) Kajti v mnogih slučajih osvobodi kazensko sodišče tega ali onega zatoženca, četudi se ga vsak človek poštene človeške družbe ogiblje ter se boji ž njim bratiti se.
Go8p6da moja, če se v tem slučaji oziramo na to, prepričah se bodemo, ko bodemo prebrali raz-sodbine razloge, da ni kazensko sodišče omenjenega mož» v Brnu sicer zaprlo, a da ni napravila njegova nevdeležba in neoskrunjenost z ozirom na ta dogodek najboljšega vtisa nanj. Krivde, katerih je bil obdolžen, spoznalo je sodišče vsaj deloma.
To je zanimiva vsebina razsodbinih razlogov, da je državni pravduik skoro vse za dokazano imel, česar ga je v resnici dolžil. Obsodil pa ga ni za krivega, ker se glasi paragraf tako in tako in se to dejanje ne more soditi po njem. Ne bom se prepiral s kazenskim sodiščem, je-li tak nazor pravi ali ne. Saj tudi ne gre za to vprašanje. Poročati pa moram, da lahko sami sodite, v kaki meri se jednačite s kazenskim sodiščem, ker hočete po mojem prepričanji stvar sami pretresati in ne pravno prepričanje sodnikovo.
Deželno sodišče v Bron pravi v razlogih oproščenja mej drugim (bere): .Sodišče je spoznalo za dokazano, da je Kajetan Kurtig zahteval od štirih vedočih oseb, da prineso glasovne liste s seboj" — to je torej dokazano, gospoda moja — .a vendar ga ni moglo kazniti po § 6. zakona z dnč 17. februvarija 1862. 1. in sicer iz naslednjih razlogov." Tu sled4 odločilni razlogi, kateri so za nas pri obsodbi tega slučaja jako važni.
Tu se glasi (bere): .Iz besedij gosp. Gepperta in drugov je razvidno, da se jim je obljubil in plačal denar, naj delujejo za nemško stvar pri volitvi v državni zbor v Auspitzu. S tem ni hotel za-toženec" — prosim, gospoda moja, to je posebne važnosti — .zapeljati jih k omenjenemu namenu, temveč jih je v resnici zapeljal. Ne more se torej tu govoriti o poskušani zapeljivosti k prestopku, temveč vpraša se, če ne tiči v tem kazni vredna skušnjava. (Veselost na desnici.) Seveda kazensko sodišče m^ni, da tudi to ni. Ker so, kakor se je dokazalo, vzeli denar, da bi delali za nemško stvar ali kakor je Purek priznal, da bi si kupili volilne listke, vedeti je moral Kurtig, da ga bo vzel tudi Purek. S tem so postali ti štirje pristaši agitatorja Kurtiga in če so kaj slabega nameravali, vpraša se, kaj so že storili. Nikjer ni dokazano, da bi bila njih agitacija kazni vredna, da so štorih kako hudobijo in tudi če bi bili priznali, da so hoteli vzeti denar za nakupovanje volilnih listkov, je njih dejanje samo pripravljanje (Veselost in prav dobro!), a ne kazni vreden poskus, to ni vnanje, hudobno, zapeljivo dejanje, torej tadi ni moči govoriti o poskusu in če bi bil ta inkrimovani poziv poskušeno zapeljanje, vendar se ne bi moglo podvreči zakonu, ker se mora prekaneno po zakonu glasovanje ponarejati, a tukaj še ni bilo glasovanja. (Živahno veselje in Prav dobro! — Klici: Neverojetno!) Podkupljen j« torej bil, a glasovanje ni bilo iznever-jeno, kajti prej ko voli lahko reče: Denar imam, a Auspitza sedaj nečem voliti!"—Te razsodbe kazenskega sodišča nečem to pretresati, temveč prepuščam pravnikom visoke zbornice, da sodijo o njej. Opominjam pa le na to, da je kazensko sodišče za dokazano spoznalo, da se je v ta namen denar obetal in izplačeval in sicer ne le sa agitacije, kakor bi gospod poročevalec večine rad označil.
To je bil denar za agitacije za volitev.
Ne, go8p6da
moja. Sodišče, na katero se sklicujete, je spoznalo za dokazano, da so imenovane esebe vzele denar v nakupovanje glasilnih listov. Da, go-spdda moja, kako naj se še podkupuje, kaj je v tem zmislu bolj protipostavnega, kakor če si ku-
pujem od volilcev voljne |j|^ke,	jih odvrnil
94 »Q}itye ali pa, da	pg lojij?
To jf pa kazensko foiišče gcipoznalo || do-|azano pri najboljši ^ojji pomagati mu, more fe imo^ ja nedokazano.
Polifični pregfed,
v Ljubljani, 1». aprila I¥otrau}e dežele.
KoSut ae je oglasil. Ludovik Košut svetuje v svojem pismu, pisanem poslancu skrajne levice. Emilu Abrdnji-ju, nezavisni stranki, naj se predloži od vseh udov podpisan predlog o vprašanji revizije domovinske postave, da je državljanska pravica prirojena lastnost, katera prestane le z odpovedjo; kdor se jej ne odpov^ ali kdor ne vstopi v zvezo z drugimi državami, ni izgubil te pravice. Vsi udje naj se vdelež^ obravnave, da bode razprava kolikor mogoče velika in demonstracija sijajna. Tu gr^ za moriilno zmago. Stranka naj se ne razdvoji pri tem vprašanji. — Vladarju zvesti državniki bodo že vedeh, kaj je njih dolžnost pri tem vprašanji.
Tnanje driare.
Srbija. V Belemgradu bivajoča srbska kraljica Natalija je poslala po gospodičini Staniji B egničevi pismo ruskemu listu .Graždaninu", v katerem zanimivo omenja razmere med kraljem Aleksandrom in njegovo materjo. Pismo se glasi: Danes je sprejelo njeno vijličanstro kraljica srbska 63. številko Vašega časnika, v katerem se piše o razgovoru jednih Vaših vrednikov z gospodom Pasičem, predsednikom skupščini. Nečem omenjati posameznih zel6 nestvorjenih podatkov omenjenega razgovora, a vendar moram Vam povedati, da njeno veličanstvo kraljica Natalija nikakor oe more svojega sina to-likrat videti, kakor bi si želela. Le petkrat je videl kralj Aleksander svojo mater, odkar je prišla v Beligrad in sicer: 30. septembra, 1. novembra, 25. decembra 1889. 1., 1. januvarija in 3. marcija 1890 1.
Bolgarija. .Bulgarie" objavlja pisanje nemškega generalnega konzula AVangenheima z 20. dne m., v katerem potrjuje prejem 3 6 milijonov rankov v imenu devetih Rusiji dolžnih obrokov vsak po 400.000 za odškodovanje vojnih troškov. Mnogi Bolgarom sovražni listi so namreč poročali, da Bolgarija še ni izplačala dolžne svote Eusiji. Nadalje poroča gori omenjeni list o napredku bolgarskih gospodarstvenih in kupčijskih razmer pod vladarjem princem Ferdinandom; kajti izvoz Bolgarije je znašal 1. 1886. za 50-4 milijona, a 1888. 1. 64-2 milijona, skupna trgovina 1886. 1. 114-7 milijona, a 1888. 1. 130 6 milijona. Na avstrijsko-ogersko državo je prišlo od bolgarskega uvažanja 1886. 1. 26-5 odstotkov, a 1888. 1.27-41 odstotkov.
Rusija. „Daily Telegraph" poroča iz Peterburga: .Policija je preiskala te dni stanovanje mladega, od Božiča v Gačini bivajočega moža in je našla zaboj dinamitnih patron. Pri preiskovanji stanovanja omenjenega moža baš doma ni bilo in se še zdaj ni povrnil v Gačino. — Hripa tudi carju samemu ni prizanesla. Bolehal je več dnij; med boleznijo ni sprejemal nikogar v avdijenco. Dijaški nemiri so baje hud6 vznemirih ruskega carja, daje menil za eno leto zapreti vsa višja učilišča. Peter-burški dijaki so nameravali imeti v petek zbor, da povedo svojo nezadovoljnost o novih vseučiliščnih naredbah. Dijaki taje, da bi kaHli mir iz političnih namenov in pojo, kadar so vkupe, pesem: Bog ohrani carja!"
Ralija. Crispi je prognal iz Rima dva židovska časnikarja, namreč dopisovalca listu .Frankfurter Zeitung" Griinwalda in dopisovalca listu „Agence Havas", ker sta poročala po listih neprijetne vesti o finančnem položaji italijanske vlade. To pregnanstvo pa ni zadrževalo židovskih listov, da so še žalost-neje poročali o italijanskih financah. Izmed vseh listov so pa angleške .Times" najbolj zaničljivo pisale o žalostnem laškem finančnem stanji. Vsekako jezi ponosnega Orispija, da kažejo listi vesoljnemu svetu Italijo v njeni beraški finančni obleki. — V Italiji začelo se je sem ter tja o odstopu Crispijevem govoriti. Tudi je čuti, da utegne Magliani biti naslednik Crispiju.
Španija, V soboto je imel senat sejo, pri kateri se je obravnavala zadeva o Dabanu. Pod-admirali Beranger, Chacon in Pecuela so govorili proti vladi. Ko je začel proti njim govoriti vojni minister general Bermudec Reina, zapust'1 je maršal Martinec Campos sejno dvorano, a vrnil se je kmalu ter imel svoj govor, ki je močno vplival na tabor vojaške opozicije. .Jaz sem — rekel je maršal — podpora vojaški disciplini. Tukaj le dovoljeno je vojakom pečati se s politiko, sicer pa nikjer ne. Armada je poslušna danes vladi in kroni. Nekdanjih strasti oi več. Dežela hoče mir in pokoj. Ko bi se združili vsi generali proti vladi, gotovo bi bil vspeh na njih strani, a ta vspeh bi bil le nesreča, kajti kmalu bi se obrnilo javno mnenje proti tej zmagi. Priznati moramo, da sj se časi jako izpremenili Te modre besede voditelja vojaški opoziciji imele so gotovo dober vpliv ua častilakomnost nekaterih generalov.
Severna Amerika, Iz Kanade se poroča .Frankf. Ztg.", da pričakujejo tam Telike množice, katera se bode izselila it Islandije v seTerno-tahodne provincije. Prišlo jih bode 25.000, kateri bodo dobili baje pod zel6 ugodnimi pogoji zemljišča. Ako je to poročilo resnično, zmanjšalo se bode število prebivalstva v Islandiji za tretjino. Islandijanci se selijo že sedem ali osem let; I. 1887. jih je prišlo 2000 v Kanado in Združene države. Prebivalstvo v Islandiji je vedno redkejše; dasiravno umre tam vsako leto 640 ljudij manj, kakor se jih rodi. Torej vsled samega izseljevanja se je skrčilo prebivalstva od 1884.1. do 1888. 1. od 71.613 na 69.224 ljudij. Islandijanci se izseljujejo posebno s pustih in ne-rodovitih obalij severne in vshodne Islandije. Okraj Hunatava šteje od 1. 1885. četrtino manj prebivalstva, a glavno mesto Beykjavik se je izdatno razširilo ter ima mnogo več prebivalcev. Vsi izseljenci poročajo iz Kanade in Združenih držav toli vabljive vesti, da se ni čuditi, ko gr^ od dne do dne več Islandijancev iz svoje domovine iskat sreče v imenovane ameriške države. Izseljevanje provzročuje vskekako slaba letina in pešajoča' ribja lov. Angleži prihajajo tu sem s parniki na ribjo lov, a domačini jih lov^ v slabih malih čolničkih in ne morejo tekmovati z Angleži. Lansko leto je bilo prišlo sem le še 16, a letos pride 50 angleških par-nikov.
Izvirni dopisi.
Iz Rima, 13. aprila. Ko sem Vam v zadnjem dopisu izrekel nado, da nam bodejo dosedanje tež-koče potovanja izginile v Rimu, to Vam danes v vsem obsegu potrjujem, čem manj je namreč ukrenil dunajski romarski odbor, tem bolj se trudi rimski odbor postreči v vsakem oziru nam tujcem. Ne samo, da so se vsem romarjem nakazala cena in prijetna stanovanja, ne samo, da vživamo za primerno ceno dobro hrano, i spremljati hočejo, raz-kazavati nam zanimivosti rimske dan z| dnevom. Y to svrho razdelili so nas v dva velika oddelka, kojih jeden bode peš ogledal, kar je mogoče, drugi pa se bode vozaril v omnibusili, ki so naročeni.
Ker so nam dali včeriij popoludne prostega časa, da se odpočijemo, napotili smo se Kranjci obiskat tri rojake bogoslovce v »Golleginm Oerma-nicum". V prijaznem pogovoru in ker so nas z dovoljenjem viših smeli spremljati po mestu, napotili smo se na „Monte Pincio", odkoder je krasen razgled na veliki del mesta. Domač, prijazen bil nam je pogovor, ločitev ginljiva.
Na večer je napovedan za vsaki dan prijazen shod romarjev, ki se v raznih potrebnih zadevah poduč6. Tndi sinoči se je zbralo v prostorih „ Katoliškega bralnega društva" v Animi večina potnikov, katere je iskreno pozdravil rektor hospica dr. Nagi ter v krilatih besedah spominjal sv. Očeta in presvetlega cesarja, katerima je k sklepu zaoril iz vseh ust navdušeni „Slava''-klio
Danes ob 10. uri imeh smo slovesno službo božjo v ^Animi". Najprvo je govoril o namenu naiega pota v Bim redemptorist p. Dilgskron, ki biva sicer v Bimu, pa je rojen Dunajčan. V lepi, navdušeni besedi slavil je večno mesto, a obžaloval, da se dandanes ,Bim papežev" posebno na zunaj ne more več kazati kakor nekdaj. Nekaj pa, dostavljal je, boste dosegli vsi, kakor oni, ki so pri-romali pred Vami v Bim — to je ljubezen, s katero sv.'Oče objemajo vse svoje ovčice, ljubezen, s katero Vam bodo klicali: Pai vobis! — Vidno ginjeni so bili romarji ob sklepu govora.
Po pridigi daroval je slovesno sv. mašo č. g. rektor „Anime". Cerkveno petje oskrbela je — kar me je posebno zanimalo „scnola gregoriana" pod vodstvom č. g. dr. Mullerja tako perfektno i v resnici spodbudno, da se koral težko drugod boljše sliii. Ni čuda, kakor sem čul, da rimska gospoda rada zahaja v ,Animo", kjer se goji tako lepo petje.
Ne bom Vam na drobno opisaval posameznih to8k programa, kojega nam je napravil rimski odbor, kigti mnogi čitatelji se še spominjajo obširnih popisov o rimskem romanju, koje je doposlal pred dvema letoma moj prijatelj iz vipavske doline in zadnji čas č. g. pater Hngolin. Najzanimivejši dan bode sigurno četrtek, ko bode avdijenca pri sv.Očetu. O tem natančnejše poročilo. Za danes dostavim, da 8« pam je čez malo ur v Bimu vreme zboljšalo. Oiato, jasno nebo — pravo pomladno vreme.
S dtajarake, dn^ 7. aprila. Na poslednjo notico, tikajoče se volitev v dejtelni zbor, priobčeno v T^em cenjenem .Slovencu", kjer je bilo čitati, da pri bli^iit^	aa siisliti ka^i4«kT«ti tui(OD
Goedel-Lauoj in dr. Badej, mora pač vsako rodo-
ljubno srce iz globine vzdihniti: Fiat! Tako se naj zgodi! Vsaj bo to le sreča za nas štifske Slovence, zlasti ako prevzameta kandidaturo namesto nju že tam omenjena, dobro poznana rodoljuba slovenska: dr. Gregorec in dr. Dečko. Za Slovence, ako hočemo še nekaj časa obstati, je pač že skrajni čas, da imamo za svoje narodne »astopnike ali poslance mož6, kateri imajo vsaj tohko srca, da si usojajo naše želje in pravične zahteve na zborih očitno izpovedati ter tudi v dejanju svojem kažejo, da jim je res mar za blagor ljudstva, ki jih je v poslance izbralo. A kako pa je s to rečjo po višje omenjenima poslancema? — Bečemo naravnost, da močno slabo. Gosp. barona Goedel-na so si kaj dobro zapomnih tukajšnji davkoplačevalci, katerim se je hotel vsiliti novi davek na pile in katerega so se z naporom vseh sil komaj s pomočjo dr. Serneca ubranili. Kot svojemu zastopniku hoteli so namreč mnogi svoje pritožbe proti novemu davku njemu izročiti, toda ta jih ni sprejel, češ, naj plača revna para — slovenski kmet I Pa naj še ne reče kdo, da se to pravi, skrbeti za blagor svojega ljudstva ! Ako imamo še kaj ndrodnega ponosa v sebi, ako želimo sami sebi dobro, pa je sploh kandidatura takošnega poslanca v bodoče nemogoča. — O njegovem pristašu dr. Badaju pa treba povedati le toliko, da so njegova dejanja popolnoma nasprotna njegovim besedam. Ako se slučajno pripeti, da on kot oče, zagovarja ravnopravnost slovenskega jezika po šolah in urad-nijah, pa odgoja njegovih sinov jasno kaže, kako on sam najprvi spoštuje to ravnopravnost, ko še svojim otrokom ne privošči, da bi se jezika slovenskega naučili. Nobeden njegovih otrok namreč ne zna slovenski govoriti, a še manj pisati, Ako se torej oče vnema slučajno za narodno stvar, pa je gotovo njegov v tujem duha in tujem jeziku od-gojen sin jeden iz prvih, ki se roga očetovim besedam iu jih naravnost zasmehuje. — Kakošna škoda pa izvira iz tega, da imamo takošne zastopnike, za nas Slovence, to gotovo vsak razsoden človek lahko na prvi pogled razvidi, kajti takošen po-lovičar, čegar besede so si tako navskriž z dejanji, ako začne govoriti in zahtevati na zboru n&roduo ravnopravnosti. vzbuja le smeh, češ, ako je ona potrebna, pa jo izprovej ti najprvi. To je povsem naravna in logična stvar. Torej, kdor ima srce in zna za dom solze, mora pač na vse kriplje delovati na to, da dobimo pri prihodnjih volitvah za ndrodue zastopnike takošne možake, ki bodo našega zaupanja popolnoma vredni, ki bodo zmožni v resnici tudi z dejanji dokazati, da jim je služba za domovino res sveti posel, ne pa samo pesek v oči, a to ne našim narodnim nasprotnikom, marveč ljudstvu in nšrodu samemu.
Iz zanesljivega vira tudi poizvedamo, da m^ni nastopiti kot kandidat za slovenjegraški okraj namesto g. dr. Šuca neki kmet Fr. Kovač pri Svetem Antonu na Pohorju. Že pri prvi priliki, ko smo shšali to novico, morali smo si z dlanjo zatisniti usta, da nam ni ušel glasen smeh pomilovanja nad priletnim možakarjem, zvestim pristašem marnber-ških liberalnih Nemcev, da si sploh domišljuje, da bo premogel s svojo kandidaturo prodreti. Kdo ga bo neki volil? Slovenski kmet? Nikdar, akoravno se bo morebiti dobrikal ljudem, češ, da je tudi on kmet in da pozna potrebe ljudstva. Tega mu sicer ne menimo odrekati, da jih ne bi poznal, pa da jim misli on v okom priti po znanem nemško-libe-ralnem načrtu, kakoršnega si je menda sestavil iz svojega evangelija ,Dorfbote", to je za slovenskega kmeta že tnalo več, nego preveč. Mi slovenski Šta-jarci potrebujemo pred vsem ljudi, ki bodo skrbeli, da se dejanjski izvrši vsaj na slovensko-nemški meji toliko preganjana in zatirana narodna ravnopravnost, kakor v šolah, tako v uradnijah, kajti od tega je odvisno čestokrat tadi naše blagostanje. A pristaši nemškega „Dorfbote" pa so menda vneti za narodno ravnopravnost I Prej bomo slišali, da so pristopili k „Schulvereinu" in „Sadm»rki", nego da bodo sploh glasovali za takoino izvr&bo odrodne ravnopravnosti, kakoršno imamo v mishb, torej bi si pač Slovenci sami podpisali svoj mrtvaški list, ako bi se res tako daleč spozabiti ter za takošne ljudi glasovali. Da bi bih volilci slovenjegri^kega okraja tako bedasti, tega naj domišljavi Franjo Kovač nikakor ne pričakuje.
Ker je upati, da se prt „8loven8kem društvu" sestavi odbor, ki bo nasvetoval in priporočal xa pri- J lodnje volitve priporočila vredne kandidate, bi lahko sicer dotlej, dukl«r se ti ue ratglMe, s« o volitvah molčali.. Toda ker opažamo pri nasprotnikih ie živo
gibanje in zanimanje za te volitve, smo primorani tndi mi pogledati nekoliko okolo sebe, da nas konečno ti ne prebite. Zaradi tega naj služijo t^ vrstice kot v nekaki napotljej, da se bi dotični odbor bla-govolil ravnati po istinitih željah in potrebah slovenskega ljudstva, ne priporočajoč takošnih kandidatov, ki so naši narodnosti neprospešni, dasiravno bi znal priti, ako jih izpusti, pri njih v zamero. Končam pa svoj dopis z željo mnogih vohicev slo-venjegraškega okraja, katera je: naš kandidat za prihodnje deželnozborske volitve bodi g. dr. Jurij Hrašovec, odvetnik in istiniti narodnjak v Celju! Fiat!
Z dežele, 14. aprila. V časnikih beremo že nekaj časa o nemirih delavcev. Nekateri listi pravijo, da so le nahujskani, drugi zopet dokazujejo, da so skoraj primorani k takemu naporu. Kateri imajo prav?
Pri nas je tovarna, ki je na dobrem glasu. Vodja res skrbi za delavce, kakor oče za svoje otroke, a višji od njega je upravni odbor, in kar ta ukaže, celo vodja ovreči ue more.
Postava z dn^ 8. marca 1885 zaukazuje na dan izvzemši prenehljeje le llurno delo. Glej § 96 a. Ali se to izpolnjuje? Ne! Kolikrat se veleva delavcem, posebno še delavkam: Danes ostanete še do 9. ure, ali celo do polunoči. Tako morajo nepretrgoma delati 15, ali celo 18 ur na dan. Drugo jutro pa bodi ob šestih zopet ua svojem mestu v tovarni.
Ob nedeljah določuje § 75. iste postave, naj delo popolnoma neha, dovoljuje le kake poprave ah znazenja. Pa ko so v soboto delali do polunoči, pride od vodstva ukaz: v nedeljo se bo po sv. maši delalo še toliko ur.
O praznikih niti ne govorim, ker postava te dni veleva le toliko prenehljeja, da gredo delavci lahko k dopoludanski božji službi.
Kje je nedeljski počitek ali nedeljski mir, kakor je slovenil njega dni neki slovenski list?
§ 96. iste postave prepoveduje ženskam po-nočno delo. A če se jim reče: danes ostanete še tii do polunoči, kaj hočejo reve? Bodo li sklicevale se na točko 96 b.? Naj le katera opomni, jaz ne morem, ali nočem toliko delati po noči, odgovori se ji hitro, tedaj te še jutri po dnevu ni več potreba.
Kako se s takim ravnanjem slabi fizična moč! Dvanajst ur nepretrgoma stati in hiteti pri delu, človeka zadosti utrudi, in sedaj se še nepostavno naklada po tri ali celo šest ur več dela. Ali to ne bo ugonobilo korenjaka? Marsikateri ima do doma še pol ure ali celo več hoda, drugi dan do tvornice zopet tohko, kohko ostane za počitek? In slabi za-duhli zrak v zaprtih prostorih, v gneči med tohko množico gotovo ne pospešuje telesnega zdravja. Poglej le tvorniške delavce, kako bledi in prepadeni so. Bes pravi beli sužnji.
V stari dobi je gospodar priganjal sužnja čez dan, po noči mu je dal počitek, da se je oddahnil, le tako je mogel vstrajati pri težkem delu več let.
Da bi neusmiljeni gospodarji svoje sužnje po dnevu in pozno v noč naganjali, ne beremo nikjer, kajti vsak je vedel, s tem se nič ne pridobi, delavec bo vehko prej omagal, ako ni zadosti počakti.
Le v dobi napredka, v razsvitljenem 19. veku so nastali beli sužnji, ki naj delajo celi dan iu še polovico noči, hitro drugi dan naj bodo pa zopet pri delu, da imajo delničarji višje dividende.
In zdaj naj še poprašujejo po vzrokih, kako da je za vojaščino čedalje manj sposobnih mladeničev, sedaj naj se še čudijo, kako si upajo sem pa tje ustaviti po tovarnah delo!
Postava sicer določuje, a se ne izpolnjuje, nadzornike tudi imamo, a jih ne vidimo.
Dnevne no\dce.
(Deputacija ^ubljanskib duhovnikov) poklonila se je danes opoludne v imenu duhovščine ljubljanske dekanije Nj. prevzvišenosti, premilostnemu knezu in škofu ter izročila zahvalno adreso glede na škofovsko izjavo z dne 12. marcija t. 1. Premilostni vladika so deputacijo prijazno sprejeli in svoje veselje izrazih nad to izjavo duhovščine. Opozorili so na nekatera žalostna znamenja časa, kako protikatoliški in celo nekiščanski duh čedalje bolj prodira v raznih stanovih in krogih človeške družbe; povdarjali potrebo odločno katoliškega postopanja in pravih značaj nih mož, kateri iz prepričanja delajo la katoliško stvar. Konečno so sebe in vse škofe, tndi poglavarja sv. cerkve priporočah v molitev
in izrekli nado, da bode Bog pomagal o pravem iasa. TnoviS pokrepčani t svojih nazorih lapnstili 80 gospodje odposlanci škofovo dvorano. — Tudi preč. g. dekan kamniški je v imenu svoje dekanije danes osebno iiroiil enako zahvalno adreso.
(Umrl) je včeraj zjutraj za jetiko ob 1. uri g. Karol Weber, učitelj v Pirničah. Pogreb bode j jutri zjutraj v Smledniku. Pokojnik je bil rojen 1. : 1861. v Cerknici. N. v m. p.!	|
(Pisateljsko podporno drnStvo) je imelo v so- | boto občni zbor. Društvo letos vzida na Vačah spominsko ploščo umršemu tržaškemu škofa in za- j četniku slovenske proze, Matevžu Ravnikarju. Število udov znaša 134. Dohodkov je imelo društvo v minolem letu 161 gld. 67 kr., troškov pa 85 gl. 92 kr., vse premoženje znaša 1033 gld. 29 kr. Predsednik društva je g. dr. Vošnjak.
(Domoljubno deželno pomo6no društvo) za Kranjsko v Ljubljani je imelo sinoči občni zbor. V novi odbor 80 izvoljeni gg.: Albin Achtschin, dr. vit. Blei-wei66, Fr. Doberlet, dr. vit, Gutmansthal, G. Habit, T. Habschmann, dr. Fr. Keesbacher, ces. svetnik Mahr, E. Mayer, J. Mihalič, ces. svetnik J. Murnik, G. Piccoli, dr. J. Stare, dr. E. Bock in P. Grasselli; pregledniki računov gg.: V. Colloretto, K. Karinger in Fr. Ravnihar, namestnikoma G. Didak in J. Kušar. Predsednik je g. E. Mayer, prvi namestnik J. Murnik, drugi dr. Keesbacher.
(Občila n& Kranjskem.) Iz uradnega lista po snamemo, da so na Kranjskem državne ceste dolge 497.910 kilometrov, deželne, okrajne in skladne ceste 2343 kilometrov, občinske 2663 kilometrov in železnice 266 kilometrov. Poštnih uradov je 128, pismenih pošiljatev 6,889.090, vožnja pošta je imela 161.050 pošiljatev, denarnih pisem 102.160 v znesku 6,693.150 gld. Brzojavne črte znašajo 759 km., brzojavk je bilo 44.633, časnikov 1,178.300 številk.
(Letno poročilo Vincencijeve drnibe v Ljnbljani za leto 1889.) Družba sv. Vincencija v Ljubljani obstoji iz dveh konferencij, sv. Nikolaja in sv. Jakoba. Delavnih udov štejete obe skupaj 46. Število podpiranih ubogih znaša nad 270 družin ali posameznih revežev. Sirotišni zavod „Marijanišče" ima 132 dečkov: 7 na gimnaziji, 2 na obrtni šoli, ostali se podučujejo v domači ljudski šoli, ki ima pravico javnosti. Šolski napredek je ugoden, večinoma prav dober, obnašanje vzgojencev vzgledno. Meseca aprila se je ustanovilo v Marijanišču „bralno društvo" za gospe. Društvo ima že precej dobrih knjig. Sirotišče ^Marijanišče" nima nobenega premoženja ter se vzdržuje iz prostovoljnih doneskov blagih dobrotnikov. ^Opravilni svet" v Ljubljani se je preosnoval v ^Centralni in opravilni svet" in za vojvodino Kranjsko. Posebne važnosti je „deško zavetišče', ki pa ne more dosezati svojega blagega namena zavoljo pomanjkanja prostora in denarja. Zato društvo goji željo, da bi bilo mogoče napraviti hišo za take zapuščene otroke. Prihodkov je imelo društvo v letu 1889: 18.558 gld. 97 kr., troškov pa 18.031 gld. 41 kr.
Iz Kamne Gorice) se nam poroča, da imata orglarja brata Zupana v svoji delavnici izpostavljene nove orgije do 17. t. m. Te orgije so 27. delo te tvrdke od 1. 1880. Minolo leto sta naredila četvere, ki bi z letošnjimi imele 73 spremenov in 6 manualov.
Raznoterosti.
— Vspehi germanizacije. Katoliška „Germania" piše, da je pri berolinski konferenci silezki poslanec Ritter britko tožil, da je nenravnost in surovost sileske mladine osobito glavna posledica nemških šol. To je možno tudi pri nas opažati,, kjerkoli se po slovenskih pokrajinah založi kje kaka šulferajnska šola, nenravnost in surovost mladine tudi znatno vzrašča. Kako u. pr. napreduje poljska mladina v nemščini, pojasnjuje nam nastopni do-godjaj: Poljsk šolar bitovskega kraja deklamoval je in pisal znano nemško pesen: Fuchs, du hast die Gans gestohlen, — gib sie wieder her, — sonst soli dich der Jiiger holen — mit dem Schiess-gewehr itd. tako-le:
„FokB tu hast die Gane gestollen, Giebski wieder her, Samst du Jaeger Ijollen Miške Plieke wrhr. Eine lange gtolile scliiska Sobiska stob, Somat den Jedem lioll Muska Fiuecka dor."
Ponemčevalni gospodje mogo biti ponosni na svoje vspehe, koji so na las slični onim, s kojimi se vsegdar labko ponašajo tudi naši jezikovni modreci.
Teleifraiiii.
Dunaj, 15. aprila. „Wiener-Ztg." jo objavila postavo o uredbi vnanjih pravnih razmer židovske verske družbe.
Praga, 15. aprila. Pekovski štrajk ni splošen. Ob V« "" zjutraj so razgrajali pekovski pomočniki pred pekarnami v Smi-hovski in Kinskijevi ulici ter sramotili pomočnike pri delu. Kazgrajalce so prijeli. V plinovi tovarni je bila eksplozija; nastal je ogenj, škoda ni velika, bojč pa se, da nekaj časa mesto ostane brez razsvitljave.
Berolin, 15. aprila. Cesarje sprejel generalnega pribočnika avstrijskega cesarja, G.-M. Bolfrasa, ki je prinesel cesarjevo lastnoročno pismo._
Poslano.
„Slov. Narod" silno udriha zadnje dni po „kle-rikalcih". Vendar pa je stranka njegova postavila kandidatvm za II. razred pravega pravcatega klerikalca — ker ki er i k a. G. dr. Danilo Majaron je namreč 1. 1878 prostovoljno prejel tonsuro in štiri manjše duhovniške redove, ter bil s tem uvrščen mej duhovnike, ali mej „obešence". (G. dr. Majaron more to besedo pojasniti.) Kdor torej udriha po klerikalcih, ali sploh, kdor se sramuje voliti klerikalca, oni pač ne more voliti klerika dr. Danila Majarona.
Klerikalci ga pa tudi ne moremo voliti, dasi ga je redilo Alojzijevišče skozi več let, dasi ga je .verski zaklad" eno leto v semenišču preživil, dasi ga je ljubezen do theologije celo tudi pri juridičnih študijah na Dunaji spremljala in mu celo .titulo colorato" ustanovo bogoslovsko — vsaj nekoliko časa — hranila, ker je izdajica bratov svojih.
Učil se je g. dr. Majaron v prvem letu bogoslovja 1878/79 tudi dogmatike ali vsaj o dogmah in dogmatikih. S kakim pridom pa se je učil, nas
osvedoči njega govor (po poročila letošnjeg;a »Zvona" št. 4, str. 256) pri Trstenjakovem spominskem večeru dne 29. marca v čitalnični dvorani o duhu, kateri je rajnega Trstenjaka prešinjal. Tam čitamo nekaj fraz; potem pa po besedi tako-le: .Trstenjak ja skoro jedino le s slovensko inteligenco" (seveda v smisla g. Majarona in .Slov. Naroda") .zlasti z mlajšo občeval in dopisoval, ker ni bil suženj svojega stana, ker ni iskal dogmatikov, nego resnico-Ijnbnikov". . . . „0n je vedno vršil svoje patrijo-tičae dolžnosti in tako je postal naš oboievanec." — Ubogi Trstenjak! Pač slabo si .oboževan", če te obožuje g. dr. Danilo Majaron, ki po zgorajšnjem stavku nima dogmatikov za resnicoljubnike in ki morda tudi dogem nima za resnice. Še enkrat: Ubogi Trstenjak, ki se moraš pustiti .oboževati" od g. dr. Majarona, glede na katerega bi bil smel kdo opozoriti nekdanje njegove predstojnike na Mat. VII, 6.1
V Ljubljani, 15. aprila 1890.
Klerikalni volilec.
Tremeiuko sporočilo.
J Ca« Stanje	S^ --Veter Vreme igai; «
nnurnMnia »mkom.r* taplonm	,©»» "
opazovanja , „ ^^	^^ g
"TTTu. »jut. I 729-6 7^2	al. zap. roBSJno ""
14 2. u. pop. 729 6 8 8	si. gfzh. . 0 00
9. u. zvee. 729 8 7 2	si vzh. jasno
Srednja temperatura g ž" za O l" nad normalom.
Dunajska borza.
(TelegraflJno poročilo.) 15. aprila.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 89	gld.	15	kr.
Srebrna „ 5* „ 100 „ „ 16 * „ 89 „	25	„
5% avstr. zlata renta, davka prosta . . . 110	„	80	„
Papirna renta, davka prosta......102	„	40	„
Akcije avstr.-ogerske banke...... 942	„	—	„
Kreditne akcije..........301	„	50	„
Francoski napoleond.........9	„	44',,
Cesarski cekini...........5	„	65	„
Nemške marke ..........58	„	42",„
60 kr. 60 , 65 „
Sargove glicerinove speeijalitete. if
Odkar sta izumila glicerinove speeijalitete F. A. Sarg in Karol Sarg, rabi jih Njeno Veličastvo cesarica in drugi udje cesarske naše rodovine kakor tudi mnoge tuje knežje rodbine. Te speeijalitete priporočajo: prof. baron Liebig, prof. pl. Hebra, pl. Zeissl, cesarski svitnik pl. Scherzer itd. itd., dvorna zobozdravnika Thomas na
Dunaji in Meister v Gothi itd. Glicerinovo milo, pravo, neponarejeno v papirji 60 kr.. v škatljici 65 kr., v deščicah
po 3 koščke vkupe 90 kr., v škatljici po 3 koščke.....
, Medeno glicerinovo milo v zavitku po 3 koščke........
Tekoie glicerinovo milo v steklenici............
(Najboljše sredatvo za razkave roke in nečisto polt.)
Glicerinova ustna krema v steklenici.............50 „ ,
Glikoblastol (sredstvo za lepe lase in odstranjenje lišajev itd.) v steklenici gld I —
Toaletno karbol-glicerinovo milo v zavitku po 3 koščki......„ 1,20 '
l/iT	glicerinova zobna krema po ......„ —.35 ,
^ ^ (Izvrstno sredstvo za lepe svitle zobe.)
F. A. Sargov sin & comp., c. In kr. zalagatelj na Dunaji.
Dobiva se v vseh lekarnah in parfumerljah. — V LJublJaiii pri le- , karnarjih Ludoviku Grečelju, Vilj. Mayerju, Gabr. Piccoliju, Iv. Svobodi, pl. Trnk6-czyju, dalje pri C. Karingerju, Josipu Kordinu, Petru Lassniku, M. F. Suppanu in ' Antonu Krisperju.	(20—6)
m.
J. PSERHOFER-ja
I.,	^tev.
Gin
le Oniiiiji,
Kfi ^ristiluc kfo^^Uico, poprej univerzalne krogljioe imenovane, zaslužijo po vsej pravici poslednje iui6, ker je v resnici premnogo boleznij, pri katerih te krogljice izvrstno pomagajo. Že mnogo desetletij razširjene so te krogljice splošno, mnogi zdravniki jih zapisujejo, in malo je rodbin, v katerih ni male zaloge tega izvrstnega domačega zdravila. — Škatljica a 16 taoimi krogljioami atan^ 21 kr., 1 zavoj
s 6 ikatljioami 1 gld. 5 kr., pri nefrankovani pošiljatvi po povzetji 1 g^d. 10 kr. — i.'e se naprej pošlje denar, stane s poštnine prosto pošiljatvijo: zavoj krogljic 1 gld. 25 kr., 2 zavoja 2 gld. 30 kr., 3 zavoji 3 gld. 85 kr., 4 zavoji 4 gld. 40 kr., 5 zavojev 5 gld. 20 kr., 10 zavojev 9 gld. 20 kr. (Monj nego jeden zavoj se ne odpošlje.) — Prosi se, da se zahtevajo izrecno
in gleda na to, da ima vsaka škatljica na pokrovnem navodiln za rabo ime J. Paerhofer in sicer v mdeži barvi.
Balzam za ozebljine j.
Paerhoferjev. Lonček 40 kr. S frankovano pošiljatvijo 65 kr. Trpotcev sok, proti kataru, hripavosti, krčevitemu kašlju itd. Steklenica 50 kr.
Američansko mazilo za protin i gid. 20 kr. Prašek proti potenju nog škatljica oo kr.,
s frankovano pošiljatvijo 75 kr. Balzam za gušo flakon 40 kr., s frankovano pošiljatvijo 65 kr.
Zdravilna esenca (Praške kapljice) Fotfjr^e^^^^ Angleški čudežni balzam
steklenica 50 kr., mala steklenica 12 kr.
Fijakarski prašek proti kašlju itd., škatljica 35 kr., s frankovano pošiljatvijo 60 kr. Tannocllillin-pomada	najboljše sredstvo za pospeševanje rasti las, škatljica
Univerzalni obliž	kT''''"	"
Universalna čistilna sol JitldjeS^ua^^^
Razven tu omenjenih izdelkov ima še vse v avstrijskih časopisih naznai^jene tu- in inozemske far-mscevtične speeijalitete in se predmeti, ki bi slučajno ne bili v zalogi, preskrbe na zahtevanje točno in cen6. — Po^iljatve po pošti izvrše s« najhitreje proti predpošiljatvi zneska, večje pa proti povzetju. — Če se denar naprej pošlje (najbolj po poštnej nakaznici), je poštnina dosta niija, nego pri pošiijatvam s povzetjem.	(12—7)
Navedene špecijalitete dobijo se tudi v ljnbljani pri lekarnarju O. Plocoll-Jn.
Isdajateti: MaUia Kelar.
Od«eTwnii vreilnik: liaaaii tHeik.
Tisk .Katoliške Tigkame''^^« Ljubljani.