101. številka.
I LjuMjlli, i ukoto I. maja 1918.
Ll. leto.
•StovcnaJd Narod- Ttl|« p% p#ttli
M AfftArOgrsko
celo leto sknpaj naprej
po* lete    £ m ,
četrt leta    M » •
Bi mesec   „ m \
K 40-, 20 — . 10-
. 3-50
za Nema Jo: celo leto naprej .... K 45 -za Ameriko In vie druge dežele: celo leto naprej  .  . .  .  K 50*-
Vprafanjeffl glede Iftserttov se naj priloži xa odgovor dopisnica aH znamka, fplivilliliu (spodaj, dvoriSče levo). Knaflova nlloa M. 5, telefon ai. 85.
aaal neiel]« lm »ratnike.
Inaerati se računajo po porabljenem prostoru ln elcer   l mm visok, ter M mm širok prostor: enkrst po 12 vla, dvakrat po 11 vin., trikrat po 10 v. POsJano (enak prostor) 30 vin., parfa in zahvale (enak prostor) 20 vin. Pri večjih lnserdjah po dogovoru.
'< -
Novi aaročsikl aaj »olijejo aaročaias telio    W" 90 nakesnlol. ~W& Na samo pismene aaročbe brez poslttre denarja se oe morena nikakor ozirati. „Narodna Usfcaraa" talafoa At. 81.
celo lato naprej pol leta „
.Slovenski Narod' velja t LJubljani
dostavljen na dom ali če se hodi ponj :
. . . . K 36*— I četrt leta . • . . .   . 18*— I na mesec „
9.-3--
Posamezna itevilka valja 20 vinarjev
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo i  Knnilova nlica it S (v L nadstr. levo), talafoa it 3<
Vojna napoved.
Ministrski predsednik vitez Seidler je včeraj v imenn dunajske vlade napo-yedal vojno našemu narodu. Izjavil je, da ni izključeno, da bi prišlo do ustanovitve Jugoslovanske države, kateri bi ftiogle pripadati tudi cislajtanske pokrajine, da pa nikdar in nikoli ne smejo biti
ridruženi jugoslovanski državi tisti de-avstrijskega državnega ozemlja, ki ležijo na potu k Adriji in se nahajajo v ozki zvezi z nemškim jezikovnim ozemljem. Z drugimi besedami: Načelnik avstrijske vlade je prišel pač do prepričanja, da se uresničenje jugoslovanske deklaracije ne da preprečiti, istočasno pa se je postavil v službo vsenemškega Dranga ter je proglasil, da slovenski del jugoslovanskega naroda nikakor ne sme postati svoboden, da slovenske dežele nikdar ne smejo pripasti jugoslovanski državi, ker gre preko njih nemška pot na Jadransko morje in ker Nemci zahtevajo — ne da jim ta pot ostane odprta (jugoslovanska država v okviru monarhije nudi sama najboljše jamstvo, da bi vsi avstrijski narodi imeli svobodne zveze s pristanišči ob morju!), temveč, ker zahtevajo in si hočejo graditi na našem narodnem telesu svoje bojne postojanke in svoje nacijonalne trdnjave ter postati gospodarji naše zemlje, da postanejo gospodarji morji Ministrski predsednik nas je v imenu vsenemške politike obsodil v nacijonalno smrt in nam jc istočasno naznanil, da bo z državno silo preprečil, da bi se borili za svoje življenje. Napovedal je represalije državnih oblasti proti »agitacijam, ki hulskajo narod proti narodu...«
Za danes se hočemo omejiti le na nekatere potrebne konstatacije k včerajšnjemu govoru načelnika vlade. Predvsem je treba ugotoviti, da je vse-nemški preobrat v vladini politiki posledica vedno ostrejšega irredentističnega gibanja med NemcL Dunajski gospodje so se ustrašili veleizdajniške burje nemških Volkstagov in ker jim je bila postavljena alternativa: >Avstrija mora biti nemška, ali naj je pa sploh ne bo!«, so Seidler in tovariši se odločili »seveda« za prvo. Zgodovina bo zapisala, da je vladal na Dunaju enkrat mož, ki ie menil, da gre lahko preko vseh lojalnih narodnih stremljenj, če so prihajala s slovanske strani, ki pa se je ustrašil in je z vnemo zlezel pod klop v hipu, ko ie stopil predenj goli nemški irreden-tizem.
Vitez Seidler je napovedal enostransko razrešitev narodnospornih vprašanj na Češkem. S tem usodepolnim korakom je prelomil glavno načelo vsake ureditve avstro - ogrskega narodnostnega problema, namreč metodo obravnavanja narodnostnega vprašanja kot enotnega in celokupnega državnega problema. Javno in očitno se je podal na pot vsenemškega programa, ki na jugu odklanja vse tiste odredbe in uredbe, ki jih na severu v svojem interesu zahteva. Vitez Seidler ustvarja Nemcem na Češkem njihov Deutschb&hmen, glede Jugoslovanov pa meče v ko§ na zahtevo nemških Volks-ratov celo tisto skromno avtonomijo, katere uvedbo je do včeraj sam smatral za neobhodno potrebno in za katero ai je sam načrt napravil...
Istočasno, ko obsoja načelnik dunajske vlade v nemškem imenu Slovence v narodno smrt, pa zida hrvatskemu delu našega naroda zlate gradove v oblake. Ponuja Hrvatom Veliko Hrvatsko, dal bi jim Dalmacijo in menda tudi Istro, pravi jim, da nI izključeno, da bi mogli dobiti v okviru monarhije svojo veliko samostojno državo — Če se slovesno odrečejo Slovencem. Dunajski vsenem-*ki Deutscher Klub ni nedavno zaman izdal svojega jugoslovanskega programa, Pilarji, Stadlerji niso zaman pisali svojih memorandov in sklepali svojih posebnih deklaracij, gospod von Stid-land ni zaman spisal svoje debele knjige o jugoslovanskem vprašanju, v ka-teji dokazuje, da je zahteva po združitvi slovenskega ozemlja z ostalimi jugoslovanskimi deželami smešna. Minister Seidler je dober učenec in je silno pameten mož. Ker konečne razrešitve jugoslovanskega vprašanja ne more preprečiti, bi vsaj rad rešil za nemStvo kar se rešiti da, in bi rad Hrvate dobil «a zaveznike proti lastnim bratom, za zaveznike nemštva proti Jugoslovan-stvu. Kaj porečejo Hrvati na to drzno špekulacijo?
Z včerajšnjimi izjavami viteza Seidlerja se vrača dunajska vlada zopet na ona pota, po katerih sta hodila grof
Stiirgkh in grof Clam-Martinic. Prvi je imel že pripravljene cesarske patente, ki so bili v bistvu le prepisi velikonočnega programa, drugi je v odprtem parlamentu hotel peljati državo nazaj v čase takozvanoga starega avstrijstva, ko je bil nemški birokrat varuh moralič-nih, duševnih in gospodarskih interesov podložništva. Stiirgkh s patenti, Seidler z izjavami v prezidijalnem salonu. Reči iToramo, da sta bila Stiirgkh in Clam s mpatičnejša moža, ker sta bila pogum-, r.ejša. Vitez Seidler ima pogum ustreči nemškim belangom in zasukati državno kolo v smeri, kamor kažejo VVolfi in llummerji, nima pa poguma odgovornosti. In istočasno ko naznanja svoje oktroaje kot prve korake k narodnemu sporazumu, zapira vrata parlamenta, da bi se odtegnil sodbi in obsodbi zastopnikov večine prebivalstva v državi. S tem seveda sam najbolje označuje svojo politiko in priznava pred vsem nasilnost svojih ukrepov. Kdo je danes večji škodljivec države, tisti, ki se bori proti narodnemu podjarmljenju in hoče, da bi monarhija postala zveza svobodnih narodov, ali tisti, ki hoče spraviti državo popolnoma pod nemško oblast in se na tej poti ne ustavi niti pred najsvetejšim paladijem njenega obstoja, pred njenim parlamentom, o tem ne bomo izgubljali besed.
Ministrski predsednik je označil oktroa, ki ga namerava uvesti na Češkem, kot prvi korak za revizijo ustave. Smatramo, da je to predvsem usode-polni korak k enostranski spremenitvi narodnostne situacije, katerega neizogibna posledica bo ta. da se razbije vsaka nada na razgovor in nagodbo med narodi. Ministrski predsednik pravi, da bo naredba, ki izide že prihodnje dni glede uvedbe okrožnih glavarstev na Češkem, izdana od celokupnega ministrstva. Nam se zdi nemogoče, da bi v kabinetu bili vsi ministri solidarni z gospodom WolfOftL Zdi se nam izključeno, da bi vitez Zolger mogel podpisati naredbo, ki je takisto naperjena proti Cehom, kakor je naperjena proti nam. In zdi se nam nemogoče, da bi mogel vztrajati v kabinetu, katerega načelnik je podal včeraj vojno napoved našemu narodu.
Mi se te vojne napovedi ne strašimo. Mirno pričakujemo trdih absolutističnih časov, ki se nam obetajo. Zavedamo se. da nam bodo še bolj vezali roke, da bodo še boli pritiskali na nas. da bodo še bolj omejili svobodo izražanja našega mnenja in naših zahtev v govoru in pisavi. Pričenja se morda doba novih preganjanj. Naš narod bo vse pretrpel in vse prenesel. Glavno delo je že opravljeno. Tja do zadnje naše koče je izgovorjena beseda za našo deklaracijo, v najpriprostejšo slovensko dušo je padla iskra narodnega navdušenja m narodne požrtvovalnosti, in mogočno plamti plamen samozavesti in neomajnega zaupanja v lastno silo in v lastno bodočnost. Dokler ostane narod sebi zvest, se bodo ob njegovi skalnatotrdni volji razbili vsi sovražni naklepi. Predvčerajšnjem nam je grozil Šturgfch, včeraj je govoril Clam-Martinic. kje bo jutri Seidler? Narod bo vedno stal.
Izjava ministrskega predsednika.
Dunaj, 3. maja. (Kor. urad.) Konferenca načelnikov strank, ki se je vršila danes pod predsedstvom predsednika dr. Orossa in v navzočnosti ministrskega predsednika dr. viteza v. Seidlerja, je bila uvedena od predsednika z opazko, da je na željo z raznih strani in v sporazumu z vsemi strankami zbornice za 30. april določeno sejo odložil na 7. maj in da do sedaj ni imel povoda preklicati tega koraka. Včeraj pa mu je ministrski predsednik telefonično izrazil željo, da naj skliče za danes konferenco načelnikov strank, ker ji ima podati gotova sporočila. Da-siravno je smatral rok za nekoliko kratek, ni imel vzroka, da bi bil nastopil proti tej želji ministrskega predsednika in je za danes sklical konferenco načel* nikov strank.
Nato je prebral predsednik dopis Češkega Svaza ter dopis Jugoslovanskega kluba, ki se pridružuje protestu prvega. Predsednik dostavlja, da obe stranki danes nista zastopani, to pa no more biti vzrok, da bi se razgovor ne vršil.
Ministrski    predsednik    dr. vitez
Seidler je izrazil svt>je obžalovanje, da dve veliki stranki d&nes nista navzoči. On da ni prijatelj igre z zakritimi kartami, on da postopa vedno odkrito in po ravni poti ter polaga tudi veliko važnost na to, da se tudi nJemu nasproti nastopa odkrito. Zaprosit je predsednika, da naj skliče današnji razgovor, da poda gospodom poročila o gotovih namenih, ki jih namerava vlada v najkrajšem Času izvesti, na drugi strani pa namerava zaprositi zastopnike posameznih strank, da naj mu dado pojasnila, kakšno stališče nameravajo stranke zavzeti prihodnji torek in pozneje — noče reči toliko: napram vladi, marveč — napram parlamentu. Dejstvo, da zastopniki Češkega Svaza in Jugoslovanskega kluba danes niso prišli na razgovor, ne more ovirati razgovora o tem programu, ki ga je vzel v pretres in zato bo podal gospodom sporočila, ki jih je bil sklenil podati.
Gre za dvoje. Tako se je. -kakor znano, pred več kot tričetrt leta po dogovoru z vsemi strankami skušalo postaviti vprašanje revizije ustave in sicer na podlagi narodnostne avtonomije na dnevni red javne in parlamentarične diskusije in on lahko reče, da se je vlada od takrat neprestano trudila privesti te zadeve iz stadija internega posvetovanja v stadij parlamentarične razprave. To se do sedaj kljub velikemu trudu ni posrečilo. Gospodje vedo, zakaj. 2e v jeseni so se razprave pododseka ustavnega odseka preprečile s tem, da ena stranka — Cesk£ Svaz — ni mogla priti do sklepa glede udeležbe pri teh razpravah. Pred nekaj ♦edni ie bila tu zbrana konferenca načelnikov strank in ministrski predsednik je takrat predlagal premirje, poglavitno v to svrho. da bi se bilo mogoče vendar že energično baviti z vprašanjem reviziie ustave. Bilo je brezuspešno. Tudi to pot ni prišlo do udeležbe vseh strank, kar globoko obžaluje. Vlada da se je pošteno trudi izvesti to zadevo potom splošnih pogajanj. V že omenjenem govoru je tudi že namignil, da si mora vlada, če z generalnim razpravljanjem o ustavni reviziji ne bi šlo gladko naprej, pridržati možnost, da izvede svoi program v toliko samostojno, kakor ie to na podlagi obstoječih zakonov mogoče. Na-dalnja odložitev ustavne revizija popolnoma pasivno stali šče napram tej zadevi, je komaj več mogoče in vlada bi hotela zato storiti nekako prvi korak.
Zato se bo v najkrajšem času izdala odredba celokupnega ministrstva, ki bo odrejala na Češkem, ker so tam razmere najbolj jasne, imenovanje okrožnih glavar jev in sicer z narodnostno omejenimi okrožji ob istočasnem prenosu gotovih komnetenc na-mestništva na okrožne glavarje. To bi bilo v okviru programa vlade glede narodnostne avtonomije in je nekaj, kar se da napraviti že danes na podlagi zakona iz leta 1868. Vlada ima jasen občutek, da češki narod vsled tega ne bo trpel nobene škode. Okrožja so tudi del češkega programa in samo zato. ker je ta načrt Nemcem simpatičen, ni mo-jroče stvari smatrati kot Cehom nevarne. To je torej namen vlade z ozirom na Ccsko.
Kar se tiče juga. obstoja jugoslovansko vprašanje in zahteva, da se o njem govori. Govornik ne ve, ali se bo kdaj ustanovila jugoslovanska država. Izključeno to pač ni. Toda tu govoriti o tem je nemogoče, ker ne prihaja v p o -štev samo Avstrija, marveč tudi Ogrska in Bosna. V naprej se torej o tem ne more odločati. Govornik tudi noče govoriti o tem. ali bi bilo mogoče priklopiti posamezne avstrijske pokrajine, eno pa jc precej jasno: Ce bi se taka državna tvorba ustanovila, ki bi stala pod žezlom Nj Veličanstva, bi ne nastala iz mirovnih pogojev in bi se v to državno tvorbo pred vsem ne mogli pritegniti oni deli avstrijskega držav, ozemlja, ki leže na poti proti Jadranskem morju in ki stoje v nekaki zvezi z nemškim Jezikovnim okrožjem. Toda tudi v teh pokrajinah obstojajo narodnostne aspiracije in samo ob sebi umevno je, da je treba napram tem narodnostnim   željam Jugoslova-
nov nastopati z vso obzirnostjo. Govornik priznava brezpridržka, dabibila Jugoslovanom nasproti mogoča tudi kulturna in gospodarska priznanja. Eno pa ie gotovo: Vse blagohotno stremljenje, ki je naperjeno na to, bi se moglo vsled agitacij, ki ščuvajo narodnosti drugo proti drugi, ki zastrupljaio razmerje ljudskih plemen med seboj, ter vsled tega delajo škodo in ogrožajo državno življenje, ne samo ne pospešiti, marveč celo oškodovati. Take agitacije je v interesu države omejiti. Ne govorim o stvarnem in mirnem razpravljanju o Jugoslovanski državi, h a j s k a j o č e agitacije pa so nemogoče. One ogrožajo mir države. Napram takim agitacijam, ki pomenijo ogrožanje miru med narodi, hoče nastopiti ministrski predsednik z zakonitimi sredstvi, pri čemer je samo ob sebi umevno, da enakih agitacij tudi z nemške strani ni mogoče trpeti. Enaka pravica za vse! To reče odkrito, in pošten je namen vlade ter je polagal važnost na to, da sliši, kako bodo nastopale posamezne stranke zbornice 7 ozirom na te namene vlade.
Od dveh strank danes tozadevno ne bo pojasnila. Zdi semu p a o d govor že dan. Živimo v zelo r e s -I nem času in korakamoše mno-go resnejšim časom naspro-t i. Ves naš vojaški in politični položaj je dospel na vrhunec. Napetostje najhujša.   Prihodnji meseci bodo prinesli velike odločitve. Trdno je prepričan, da bodo odločitve, ki naj padejo na bojišču, padle v prilog nam in našim zaveznikom. Obenem so, kakor je umevno, v četrtem vojnem letu gospodarske in zlasti prehi:anitvene tazmere kritične, nikakor   ne obupne, nač pa resne.    Da sedaj vzdržimo do končne srečne odločitve, je eksistenčno vprašanje države. Bilo bi vladi popolnoma nemogoče žrtvovati se tem nalogam, ki so velikanskega pomena, z vso silo. Če bi se morala gibati v parlamen-taričnih zmedah. Vlada mora imeti pod vsakim   pogojem svobodo za razmah, sicer bi si naložila največjo odgovornost napram vsem narodom Avstrije in napram zgodovini. Pred zopetnim pričet-kom parlamentaričnega delovanja mora torej imeti vlada gotove garancije, da se more v omenjenem zrni slu svobodno gibati. Ali so te garancije dan^? V gotovem zmislu ne. Ce pošljeta dve stranki. — nevladi. —marveč   predsedniku zbornice odpoved, ter skušata preprečiti uporabo instrumenta, ki ne pomeni ničesar drugega, kakor   zagotovitev tehničnega    nadaljevanja parla-mentaričnih del, je to zelo žalostna   perspektiva   za razprave, kisepričnovtore k. Pod takimi pogoji ni mogoče govoriti o garancijah in reči si je treba: Izostali odgovor jc tudi odgovor. Pri tem položaju se je zdelo ministrske-mu predsedniku najbolj prikladno, da se zopetni priče-tek   parlamentarnih del odgodi,   oziroma da se sedanja P a v z a nadaljuje.    Ne ve, ali se more predsednik odločiti na podlagi vo-tuma dobiti strank privoliti v nadalnjo odločitev, kakor je to storil že za osem dni. Ce bi to ne bilo mog.xe. bi mo-rsla vlada vzeti v poštev odgodi t e v,   seveda ne odgoditve za daljši čas, pač pa za nekaj tednov. Med tem časem bi se moral storiti poskus razrešiti politični klopčič, ustvariti parlamentarično   možno   situacijo in ~oresti gotove politične niti, ki so dane. Potem bi morala vlada v tem času, kakor že omenjeno, uporabiti vso svojo silo. da reši gospodarska in pr^d vsem prehranjevalna vprašanja, kolikor je to v sedanjem položaju mogoče, da pride preko kritičnega momenta. Mogoče, da bi se v par tednih položaj izkazal za izboljšan. O eliminiranju parlamentarizma seveda ne more biti govora. Cas odgoditve bi se tako odmeril,   da bi ostalo še dosti časa do početka poletnih počitnic, da se državne potrebe parla-mentaričnim potom rešijo. Na vporabo § 14. vlada seveda ne misli. Gre samo za pripomoček, da pride preko trenutnega položaja. Ministrski predsednik ne vidi skoraj nobenega druzega izhoda, kakor ta, in misli, da bo imel dober uspeh, če v tem trenutku parlamentarične razprave niso mogoče, so temu krive one stranke, ki so. kakor posnamem iz tega, kar sem zadnje dni slišal, očividno odločene, da nočejo garantirati mirnega poteka parlamentarnih del.
Predsednik dr. G ros s je izjavil v odgovoru na vprašanja ministrskega predsednika, da ne more v današnjih razmerah, ko ima v rokah že tozadevni protest velikih strank, še nadalje odgoditi sej.
Poslanec dr. \V a l d n e r je Izjavil, da je, če mu je na prosto dano, da se odloči, ali naj se z nadalnjo odgoditvijo zasedanja doseže večje jamstvo za mirno zborovanje, ali pa vsled predčasnega zborovanja zbornice razbijejo tla parlamentu, rajši za nadalnje odlašanje sel potom predsedstva, -pa naj bo potom odgoditve.
Poslanec dr. A d 1 e r je izjavil, da protestirajo socijalni demokrati proti odgoditvi in svare ministrskega predsednika kar najbolj resno pred tem korakom. Debatam, ki se jih sedaj boje, se tudi z odgoditvijo ne bodo mogli ogniti.
Poslanec dr. O i n e r je tudi protestiral proti odgoditvi.
Poslanec W o 1 f je izjavil, češ da ureditev okrožij na Češkem ni protežiranje Nemcev, marveč le državna potreba. Govornik upa zanesljivo, da bo zopetno sklicanie parlamenta že v par tednih mogoče. Popolna izločitev parlamenta tudi ni v interesu Nemcev, in tega bi rad videl, da se vlada ogne.
Poslanec S ei t z nastopa proti stališču nemških strank ter pripomni, da Če vlada izjavlja, da kljub vsemu trudu ne najde nobenih garancij za nori.mino parlamentarično delovanje, tej vladi ne preostaja nobena druga pot, kakor da odstopi.
Poslanec Dinghofer pozdravlja z veseljem vladno akciio, ker tvori prvi korak redu nasproti. Izreka se aa kratko odgoditev.
Poslanec Conci se Izreče odločno proti odgoditvi.
Poslanec T e u f e 1 izjavi, da zveni iz govora ministrskega predsednika, da vlada ravno tako malo, kakor poslanci želi odgoditevr zbornice. On in njegova stranka čuti enako iskreno za parlament, kakor zastopniki socijalne demokracije in zato zahteva solidarično % vlado garancij za delavno sesijo. Nemci ne zahtevajo pretirano nemškega kurza izravnajoče pravičnosti. Oni pozdravljajo korak vlade, ker vidijo x tem možnost ustanovitve večine.
Poslanec Jukel je p javil, da so krščanski socijalci mnenja, da bi bilo bolje opustiti za nekaj časa sklicanje parlamenta, pod nobenim pogojem pa ne morejo pripoznati izločenja parlamenta za delj časa.
Poslanec Z i e 1 e n e w s k 1 se izreka v imenu Poljskega kluba z vso odločnostjo proti vsakemu vladnemu koraku, ki bi mogel izločiti parlament. Če tudi le začasno.
Predsednik dr. Gross Je izjavil, da je dosežen namen razgovora informirati vlado o razpoloženju strank glede vprašanja odgoditve prihodnje seje poslanske zbornice. Predlogu poslanca Dinghofcrja. pooblastiti predsednika s sklepom za preložitev, z ozirom na protest cele vrste strank, ni mogoče ustreči
Nato je bil razgovor proglašen za končan. _______
Parlament odgođen.
Dunaj, 3. maja. C. kr. korespon-denčni urad je izvede!: Cesar je pooblastil ministrskega predsednika, da odgodi državni zbor in takoj prične s potrebnimi pogajanji, ki naj omogočijo obnovitev njegovega delovanja. Na temelju tega cesarskega pooblastila je poslal ministrski predsednik predsednikoma obeh zbornic z današnjim dnem datiran dopis, ki izreka, da je državni zbor z dnem 4. maja odgođen,
URADNI KOMENTAR,
Dunaj. 4. mala. (Kor. urad.) >Wie-ner Zeitungc piše: Nahajamo se v zadnji odločilni fazi te vojne. Na vzhodu nas noben sovražnik več ne ogroža, toda sedaj ie treba y trdnem in zvestem združenju z Nemeiio in ostalimi našimi zavezniki prisiliti tudi ostale nasprotnike, da se odrečejo svojim so-vražnif namenom. V mogočnem izvoievanju častnega in trajnega miru je višek ogromne naloge, rired katero je usoda postavila nas in naše tovariše v orožju. Po trdi preizkušnji 4 vojnih let zahteva ta naloga največjega koneč-
nega napora,
V vojaškem ozirn smemo ponosni na že dosežene uspehe gledati v bodočnost Toda v gospodarskem oziru so. čim dali ie trajalo vojno stanje, težkoče postajale naravno vedno večje. Preživljamo dobo
Stran 2. >--
najtesnejše preizkušnje. Občutno olajšanje bo še le nastalo, ako bo-jdp pomožni viri, ki smo si jih odprli 8 silo našega meča in s pomirljivostjo naših mirovnih stremljenj, na vzhodu tekli neovirano in kadar nam nova letina prinese 6adove pridnega dela.
^V sedanjem upapolnem toda .težkem času mora tudi Avstrija postaviti vse svoje sile v  službo velike Btvari. Izostati mora vse, kar ovira svo-jbodno udejstvovanje teh sil in jih delo-pa uničuje v brezplodnih sporih. Noben dobri državljan ne bo dvomil, da je ta Ss^avek resničen. Navzlic temu se mno-ižina narlamoKitaričneea dela dosedaj ni mogla dovolj prilagoditi potrebam ča-fia.akoravno so se stranke, ki se zavzemajo za državne interese, za to p o žrtvovano trudile, vedno znova so ovirale posledice starih 6porov in porajajoče se neizpolnjive želje bodočnosti, popolno vporabo bogatin državnih energij, ^ajelementarnejšim    državnim potrebam, katerih ureditev spada   drugod k samo po sebi umevnim nalogam ustavnega življenja, se je moglo mnogokrat zadostiti le pod   naravnost kritičnimi napetostmi. Parlamentarni spori so vezali delavnost vlade ter jo   ovirali v skrbi za najnujnejša gospodarska vprašanja. Napram tem pojavom   vlada ni prenehala s poskusi doseči zboljšanje v ozki skupnosti z državnim zborom. Hotela je spraviti notranjepolitične probleme na podlagi sistematičnega obravnavanja, kjer bi iih mogla, ne da bi ogrožala izpolnitev najaktualnejših nalog, približati definitivni vsestransko 'zadovoljivi razrešitvi. V živahnem stiku z vsemi strankami se je trudila vlada ustvariti ono atmosfero medsebojnega^ zaupanja, ki bi omogočila izločitev državnopravnih nasprostev iz tekočega parlamentarnega dela in združitev vseh sil pri   velikopoteznem gospodarskem programu.   2al da dosedaj uspeha ni bilo. Navzlic temu, da so se kazali posamezni lepi začetki, ljudsko zastopništvo ni moglo najti utrjene orijentacije.
Kakor stoje stvari sedaj, bi obnovitev državnozbor.-kih razprav pikakor ne povzročila olajšanja p o 1 o ž a -3 a, temveč bi, kakor vse kaže. politična nasprotstva le še ojačila. .istočasno bi težkoee parlamentarnega obrata ogrožale izpolnitev onih gospodarskih nalog, od katerih uspešne rešitve Je sedaj vse odvisno.
V teh okoliščinah je bil državni zbor na podlagi cesarskega pooblastila odgođen. Odgodite v se priključuje odmoru, ki ste si 2"a obe zbornici že avtonomno sami dali. ter bo vsekakor omejena na tako kratek čas, da bo mogoče iirediti državne potrebe še pred poletnim odmorom in brez uporabe nasilne naredbene pravice.
, l Do zooetnega sestanka parlamenta, ki nai se izvrši, kakor je vlada trdno odločena, čimpreje mogoče, bo vlada posvetila vso svojo silo gospodarskim problemom Časa. predvsem r>a nalogam ljudske prehrane. ^Skrbela bo za to. da nudi prebivalstvu "ono olaišavo. do katere ima prebivalstvo vsled svojega požrtvovalnega obnašanja popolno pravico. Vlada bo skušala ustvariti v vsaki smeri predpogoje za uspešno vzdržanie. istočasno pa se bo najmarljivei^e tru-jclila gojiti^ obstoječe možnosti spo-razumljenja in skrbeti, da dozorijo, da se bo mogla domovina po zo-.petnem sestanku ^ državnega zbora lanova veseliti neoviranega ustavnega življenja. Cilj vlade je in ostane srečno povesti Častitljivo staro Avstrijo iz vihariev voine ter ji sredi pomirjenega sveta zagotoviti .prostor, kjer se bo mogla slavno držati ;in mogočno razvijati kot miroljubna, močna in zvesta zaščitnica za vse svoje narode in vse stanove.
VAŽNA SEJA JUGOSLOVANSKEGA KLUBA.
Dunaj, 3. maja. Jugoslovanski klub Ima kljub temu, da je zasedanje parlamenta odgođeno, v torek, dne 7. maja, kakor naznanjeno, sejo v klubo-vih prostorih. Isti dan nameravata Jugoslovanski klub in Češki Svaz obdržavati skupno sejo. Zaradi resnega položaja je navzočnost vseh klubovih članov nujno potrebna. Dogovoriti se bo treba o smotrenem in enotnem postopanju v Času odgodenja.
★
Dunaj, 3. maja. (Kor. ur.) Glasom poročil listov je sprejel ministrski predsednik vitez von Seidler včeraj zvečer zastopnike nemško - Češkega združenja in proti 10. zvečer načelnika Češkega Svaza poslanca Staneka.
Dunaj, 3. maja. Glasom poročil nekega večernika, so nenemški člani kabineta v zadnjem ministrskem svetu nastopili proti odredbi, ki jo misli izdati ministrski predsednik Seidler. Oni nameravajo svoje pomisleke izreči na najvišjem mestu. Zdi se pa, da grof Svrva - Tarouca in Horbaczevski ne bodeta izstopila iz ministrstva. Glede ministra pl. Zolgerja se pričakuje velika odločitev.Junijsko zasedanje poslanske zbornice bo kratko ter bo prineslo odobritev proračunskega provizorija, oziroma tudi podaljšanje mandatov, nakar bodo sledile razprave o ustavni reformi.
Dunaj, 3. maja. Kakor se zatrjuje, bo imenovanih na Češkem 15 okrožnih glavarjev.
Dunaj, 3. maja. Zastopniki Češkega Svaza in Jugoslovanskega kluba so imeli danes razgovor o političnem položaju ter izjavili, da je vlada prevzela sama vso odgovornost za razvoj političnega in prehranjevalnega položaja. Vsak enostranski in neparlamentarnim potom izvršeni poskus, rešiti ustavno vprašanje, pomeni hudo poostritev političnih razmer ter ne obremenjuje samo te vlade, marveč tudi vsako.prihodnjo vlado. Zastopniki so z vso odločnostjo zavračali od vlade napovedane korake za vzdržanie reda na jugu, ker za to ni nobenega upravičenega povoda !n ker odgovarja ta namen vlade fetmo umikanju prod enostranskim pri-
tiskom posameznih nemških strank. Plenarna zborovanja obeh klubov se bodo vršila v par dneh ter bodo pri tem padle odločitve.
nemški in iH glasovi o Motata nnfiiii
V zadnjem času postaja razpravljanje nemških in madžarskih političnih krogov o jugoslovanskem vprašanju vedno živahnejše.
Te dni je izdal dunajski »Deutsche Klub« brošuro, ki natančno razklada stališče avstrijskih plemen proti jugoslovanskemu vprašanju. V uvodu pravi brošura: Od vprašanj, ki jih je svetovna vojna spravila na površje, je eno najvažnejših   jugoslovansko, ker Jugoslovani prebivajo na ozemlju, ki je za nas most do Jadrana in Orijcnta ter do svetovnega prometa. Ni dvoma, da mora biti to vprašanje, ki je razplam-tilo svetovno vojno, rešeno še tekom te vojne. Zato mora biti naša naloga, da podpiramo ono rešitev, ki je za nas najmanj nevarna. Jugoslovanov je okoli 9 milijonov, ako prištejemo Slovence pa 10 milijonov, ki naj se narodno ujedinijo. Razdeljeni so ti Jugoslovan sedaj v te-le države in upravna področja:   Srbija   (2,500.000 Srbov), Crna gora (400.090 Srbov), južna Ogrska (650.000 Srbov), Bosna in Hercegovina   (850.000   pravoslavnih Srbov, 650.000  muslimanskih   Srbov, 400.000 katoliških Hrvatov), Hrvatska (1,700.000 Hrvatov in 650.000 Srbov) in avstrijske kronovine Dalmacija, Primorje, Kranjska, Spodnja Štajerska, iužna Koroška (100.000    Srbov,    600.000 Hrvatov, 1,250.000 Slovencev). Brošura prinaša nadalje zgodovino jugoslovanskega pokreta pričenši z ilirizmom, spominja se dr. Krekovega  predloga  v kranjskem deželnem zboru o priliki aneksije Bosne - Hercegovine, češ. da je to prvi korak k zedinjenju Jugoslovanov v monarhiji. Spis se nato bavi s stališčem Jugoslovanov   napram  deklaraciji od 30. maja 1917,smatra da so vsi Jugoslovani v avstrijski polovici monarhiie za to deklaracijo, drugi   Jugoslovani pa da žele. da se to vprašanje reši v okviru ogrske države odnosno  d u a 1 i z -m a(!!), ker da so Frankovcem in Stad-ferjevcem Slovenci samo nadložen »balast«. Vendar pa pravi brošura, da hrvatsko časopisje izvečine piše za deklaracijo in da je celo v koaliciji (hrvatski)   ena   struja   za deklaracijo. Kakšno stališče pa naj   zavzemo nasproti deklaraciji Nemci?   Negacija bi ne koristila nič, sodi pisec, treba pa je zavzeti odločno stališče proti temu, da   se jugoslovansko vprašanje reši v smislu Slovencev, ker da se to protivi nemškim interesom, ker bi tako nemške kronovine in nemško cesarstvo bilo odcepljeno od Jadrana in Iztoka, nimajo pa avstrijski Nemci nobenega bistvenega vzroka, da bi se držali negativno proti zahtevam, ki gredo za ujedinjenjem Srbov in Hrvatov pod okriljem ogrske krone. To pomeni, da bi se Nemci odrekli Bosni in Dalmaciji, češ, ako več nego 100 let nismo mogli pridobiti Dalmacije, pa bi danes   pripadnost   Dalmacije Avstriji malo koristila, ker Dalmatinec smatra Nemce za svoje protivnike. Ako bi avstrijski Nemci opustili svoje protivno stališče proti hrvatski želji, da se Dalmacija in Bosna združita s Hrvatsko, bi to ne ojačilo samo hrvatskih unionistov, nego bi tudi privedlo do uvidevnosti one  hrvatske  stranke, ki so za priključenje Slovencev in za samostalno jugoslovansko državo. Najvažnejša posledica rešitve jugoslovanskega vprašanja v okviru ogrske krone, ki bi je podpirali avstrijski Nemci —pravi brošura — bi bilo popolno i z o-liranje   Slovencev.   Potem bi se — pravi — Nemcem ne bilo treba več   ozirati   na   »pretirane« zahteve 1,250.000 Slovencev, ker bi bili Slovenci, ako se reši jugoslovansko vprašanje po tem nemškem receptu, samo »Randvolk«, izročen Nemcem na milost in nemiolst. Nemci naj zatorej v tem smislu stopijo v stik z Madžari in Hrvati. Tudi pokrajine, ki bi jih monarhija znabiti odcepila od Srbije ali Crne gore, naj  se pridružijo samo hrvatsko-srbskemu področju v   okviru ogrske krone, ker zemlja, kjer bivajo Slovenci, mora na vsak način   ostati   združena z avstrijskimi nemškimi deželami.
»Pesti Hirlap« prinaša pod naslovom »Jugoslovansko vprašanje« obširen opis slovanskih aspiracij, in pristavlja: Napačno je misliti, da je z ruskim in ukrajinskim mirom končana panslovanska propaganda, pač pa je ta propaganda postala akutna baš od takrat, ko se je dvignila burja ruske revolucije, ki je pretila uničiti češke in jugoslovanske zahteve. Cehi so že zdavnaj vrgli krinko z obraza in gredo tako daleč, da zahtevajo od nas Madžarov, da se prostovoljno odrečemo svojih »slovaških« župani j. Pa moremo li verjeti, da bi se Ceh! in odtrgani Slovaki nam bolj približali, ako bi mi v hipni zmedenosti misli zares ustvarili zanje no ententi izsiljeno oravico samoodločbe? To bi šele skovalo okoli nas železen obroč, ki bi nas popolnoma uničil. Seveda je tudi jugoslovanska propaganda naperjena v prvi vrsti proti Ogrski, katero bi jugoslovanska drsava, obenem s Srbijo in Črno goro, odrezala od morja in gospodarsko popol-nom? uničila.
Vidimo, da jugoslovanska propaganda zavzema čim večje dimenzije.
! Ni le dolgo tega. ko si smeli fantasti
še niso upali izjaviti, da hočejo idejo jugoslovanske države oživotvoriti tudi proti volji Avstrije in dinastije. Od tedaj so se razmere premenile. Sedaj se
že popolnoma odkrito vodi ogavna borba proti Ogrski. Zato nam pa ne zadostuje, da samo jadikujemo, nego se moramo energično braniti in organizirati. Bodimo oprezni in ne pustimo z vidika tega življenskega vprašanja. Medtem ko mi spimo, se naši slovanski »bratje« pripravljajo, njihovi interesi se pa ne zastopajo samo v Zagrebu in na Dunaju, nego tudi v Parizu in Rimu. Gre za našo bodočnost, za naš obstanek. Sedaj ni Časa za lahkoumne, elegantne geste odklanjanja! Ne smemo pomagati svojim sovražnikom pri kovanju verige, ki naj nas uduši. Ne dovolimo pa tega tudi drugim.
Pod naslovom: »Možnost hrvatskega miru« piše »T. Hirlap«: »Jugoslovansko vprašanje eksistira. Z nobenimi čarovnijami ni mogoče narediti, da bi ne eksistiralo, tudi ga ni mogoče eliminirati z utajitvijo, ne potom cenzure, ne s političnimi sodišči. Nobene mahinacije ga ne morejo ne za-treti, ne zadaviti, niti ne rešiti. To vpra^ sanje, obstoji, živi in se evolucijonira; računati je treba z njim. Ne videti ga ali ga ne hoteti videti, bi bila politika ptiča noja.   Ta pokret je podoben danes hudourniku, ki v divjem  teku, od vseh strani sprejemajoč dotoke, vedno bolj naraščajoč drvi navzdol in tvori, ko pride v dolino, že mogočen veletok. Ako teh vod£ ne naravnamo v varno strugo, preplavijo njih  šumeči valovi cvetoče livade in zaduše najlepše setve, ter vse uničijo in razdero, kamor pridejo. Na Hrvatskem so vse stranke, je narod nezadovoljen z današnjim redom. Valovi jugoslovanskega pokreta udarjajo vedno više, da se ne da vedeti naprej, katero smer zavzemo. Na Ogrskem je mnogo ljudi, ki menijo, da se poslednji hip s pomočio bajonetov da ogrsko stališče spraviti do veljave, list  pa  opominja  te pristaše načela »ultima ratio«, da je pač mogoče dalj Časa z bajoneti stati na straži, počivati se pa na bajonetih ne da. Treba je torej najti rešitev, ki ne temelji na sili, ki odločitve ne zavlačuje, nego jo oživotvori, ki problem reši odkritosrčno, pošteno, brez hinavskih misli, tako da zadovolji vsakogar. Ni sejati nezadovoljnosti, ni vlačiti vsaksebi, ni se umikati, ni ustvarjati novih strankarskih nasprotij, nego najti je sporazum. Pisec navaja nato izrek hrvaškega duhovnika, ki je bil dalj časa poslanec in ki da mu je rekel, da je Hrvaška podobna človeku, ki je padel v jarek(?). Dva bi mu rada pomagala: na eni strani Srb, na drugi strani Slovenec, vsak na svoj račun(?), da se siromak ne more rešiti, ker ga vlečejo na dve strani. Bila bi torej moralična dolžnost Ogrov, da takoimenovanega »bratac rešijo iz rok obeh nepoklicanih reševalcev(?D, To da bi bilo tudi v korist Ogrske«. »Ali bi ne bilo mogoče — pravi list — sklicati medstrankarsko konferenco, kjer bi bile zastopane vse ogrske in vse hrvaške stranke? Ali bi ne bilo mogoče, pozvati zraven tudi zastopnike Bosne, Hercegovine in Dalmacije? Ali bi se ne dal na teh konferencah ustvariti program, ki bi se gibal v mejah možnosti uresničenja? Ali bi tega programa ne mogli obelodaniti v obliki deklaracije? Ali bi ne mogel biti to čarovni rek, ki bi se vsi Hrvati zbirali okoli njega? Ali bi se ta slovesna deklaracija ne dala takisto kakor obljuba splošne volilne pravice in ogrske narodne armade na Ogrskem razglasiti od zgoraj? In ali bi vlada tega dogovora ne mogla predložiti v obliki deklaracije? Ali bi se ne dala na podlagi tega sporazumnega dogovora ustvariti hrvaška vladna stranka? Ali bi ne bilo to vse pametneje nego mnogo dragocenih moči in energij trošiti v sterilnem boju? Ali ni izhoda iz tega kaosa?«
Drugačne strune pa ubira budape-štanska revija »Uj Nemzedek«, kjer piše neki Gesztesi pod naslovom »Jugoslovanska zunanja politika: »V rem-brandtskem somraku zunanjepolitičnega poslovanja meče jugoslovanska diplomacija na svetovno časopisje razmazano in temno senco. V resnici se organizacija zunanjepolitičnega dela Jugoslovanov glede zanosa političnih udejstvovanj, glede svežosti in uspeha ne more meriti z učinkovito diplomacijo Cehov. Ob pričetku vojne je bila diplomacija brez moči, bila je 'diletan-tovska in je spričo svoje neorganiziranosti zašla popolnoma pod vodstvo oficijelne srbske diplomacije. To razmerje lahko imenujemo podporo, pararelno akcijo, kooperacijo, v resnici pa je bila prav do propada Srbije podvržena samovoljnemu vodstvu srbske diplomacije. Pozneje je ta politika postala samostojnejša, o kaki srbski diplomaciji enakovredni jugoslovanski diplomaciji je pa mogoče govoriti šele izza dogovora na Krfu. Čimbolj pa se je bližal padec Srbije, tembolj sumljiva se je zdela ta velikosrbska orijentacija. H. Hinkovič, nekdanji član sabora in ogr- . skega parlamenta, eden voditeljev ju- j goslovanske agitacije, je izjavil na nekem predavanju v Parizu: Obnovljena Srbija ni zmožna Življenja, takisto pa tudi ne povečana Srbija, akose obnovljenje in povečanje ne izvrši smotrovi-to. (L. H. Hinkovič: Les Vougoslaves, leur passee, letir avenir. Parts. Alran. Extralt de la Revue antropo!ogique.) Vston Unije v svetovno vojno in niska revolucija sta jugoslovanski agitaciji dovedla novega zraka. Seda! se niso več zadovoljevali s principielnlm po-udarjeniem jugoslovanske skupnosti. Dnevi Velike Srbije so bili bolj in bolj , Šteti. Krfski pakt jo je tu« resnično '
bila plodna celo njegova smrt Stare povesti pravijo: »Vojskovodja je padel, armada pa je zmagala v njegovem imenu in pod njegovim praporom!« Nikdar se še ni naš slovenski narod tako visoko, tako sijajno razmahnil, kakor v teh zadnjih dveh letih vojne. Dokazal je vsemu svetu, da je zrel za svobodo, zrel za lasten svoj dom. Priznam odkrito, da sem v prvih mesecih vojne trepetal za ta narod, ki ga ljubim, kolikor človek ljubiti more. Rekel sem si v plahem srcu: »Ta peščica dobrih ljudi ob Adriji bo v svetovnem metežu izginila, bo poteptana, truplo njeno bo vrženo v morje! Ni me sram tiste plahosti; saj vem, da jih je bilo mnogo, ki so mislili, kakor jaz. Kmalu že pa sem videl znamenja, videl jih v svojo srčno radost in obenem v svojo sramoto, da a tako strogo ločeni, paSta po \ tega naroda, ki ga ljubim — nisem porani med seboj v ostrih trinci-   znal. Ne poznal odporne moči njegove,
ne politične zrelosti njegove, ne njegG-ve samozavesti.   Tako so nas tujci in potujčenci   delali majhne in slabe, da lidne i smo nazadnje   že   sami verovali v to *vajo   svojo   neznatnost in nemoč! Izkazalo iru- j Pa se je, da nas ta silni vihar ni potis-le-Mi-ajo ci-
pokopal in namesto nje se § rodila: Jugoslavija.
Prav tako malo je enotno!njih stališče glede vprašanja vladni oblike. Delimo jih lahko v dve skupit: v Dri-staše monarhične oblike (seveiz dina« stijo Karagjorgjevićev na pretolu), in zastopnike jugoslovanske itpublike. Prvi agitiralo za centralizira* Jugoslavijo, v katere srcu naj bi selahajala popolnoma obnovljena Srbija I ozemljem pred umikom I. 1915, to fe pravi, z Macedonijo. V drugo skupinofea spadajo po vsem svetu razkropljeif srbski socijalisti in ameriški Jugoslovani. Ti imajo na programu široko razlredeno decentralizacijo in lokalne avt«omije. Ta jugoslovanska republika bi Tla po njihovem samo del federacije v«.i balkanskih narodov. V resnici ti dte skupini nist drugi strai
pijelnih polemikah. Da se lzrazlr-o na kratko — kaj sicer ni dobra ^trV Jugoslovanov — naj še omenimo, ca druga diferenca glede nadaljevanja oblike obstoji v tem, da eni zal plebiscit, medtem ko je po nazor gih srbski heroizem že sam na s gitimacija jugoslovanske enotnos sel balkanske konfederacije zah socijalisti z veliko silo.   Glede te tira Gesztesi od njega svejčas oplsmo delo Ilija Milkića. »Delu jugoslovl diplomacije je že izpočetka na ta Ijiii škodovalo pomanjkanje enotnosti.! fej zadevno citiramo dva karakterisliia dokumenta: Kakor znano, je Krnskega   socialnorevolucijonama vleia tudi pristala na princip miru brez an-.*-sij,   oziroma   je   hotela narodnokno vprašanje rešiti s splošno evropsk deracijo. 30. maja 1917 je ta vladi la vprašanje petrograiskega srbskega slaništva, kako stališče namerava vzeti nova Rusija nasproti Veliki Srlii, odgovorila, da se Rusija za ta vfcii cilj nikakor ne bo vojskovala še napftj. Pač pa se bo ljudska vlada na mi rinem kongresu energično zavzela za da se Srbija obnovi. Ena posledica tflfc duha je bila tudi ta, da je del častnil jugoslovanske legije v Rusiji iz nje stopil in se pridružil ruski ljudski ii madi. V imenu te je D. L. Velikov prt vizorični vladi podal nastopno izjavfe Mi se ne vojskujemo niti za Veliko Srbijo, niti za Veliko Hrvatsko, pa tufi ne za Veliko Slovenijo, nego naš edif; cilj je jugoslovanska federacija. Mi i priznavamo superiornosti ene rase nac drugo« — v tem pasusu vidi Gesztesi priznanje, da celo Jugoslovani Hrvat^ Srbe in Slovence smatrajo za tri razT| lične rase. — »Mi zapuščamo to legijoi; ker svoje   krvi ne maramo   žrtvovati1 srbskemu imperializmu.« Drugi doku-l »Manchester Guardian«
nil k tlom. temveč da nam je opral duše ftl srca, nas pomladil, nas vzdignil kvišku! Spominjam se na osnutek za spomenik Janu Husu, češkemu narodnemu svetniku. Na podstavku so bile vklesane besede: »Iz močvirja se je vzdignil t In iz močvirja se vzdigne žarka visoka postava svetnika mučenca.
Na dom svoj novozgrajen! bomo Slovene« napisali: »Iz močvirja se je vzdignil!« Iz ponižanja, iz hlapčevstva, iz sramote in bede se bo vzdignil naš narod v novo, svetlo življenje, očiščen in nomlaien, vreden član v družini narodov, očiščenih in* pomlajenih.
MmMM plSIflO.
Prvi mai — manifestacija za tiMdvfsao državo S. H. S.! — Kako te orenehol ».ing«, podučno pOFlavie o svobodi narodov. — Izberi u Slatini in drugod. — Zakaj je bli odgođen sabor. _ Napetost
Zagreb, 1. maja 1918.
Mirno in dostojanstveno je potekel včerajšnji narodni praznik Zrinskega m rrankopana. Do večera so nabrali akademiki okrog 30.000 K za siromašno de-co, kot narodni donos.
Mirno in dostojanstveno je potekel tudi današnji dan, proslava prvega maja. Kakor včeraj, so tudi danes zaivor-jene vse trgovine brez izjeme, razven tega tudi sodišča, upravni in mestni uradi, a pošta uraduie kakor na praznik, tramvaja danes ni. Pač pa so zopet ves dan vse ulice in vsi izletni kraji na periferiji polni praznično oblečene mno-
ment prinaša
v številki od 20. junija 1917, ko nastopaj
za pacifizem. List v tej številki name4 fl^^arne m gostilne s0-polne, listki sto  neodvisnih  malih  državic terjai
zvezo držav in piše: Jugoslovani zahte-| vajo vlado Karagjorgjevićev, obenem I pa čitamo, da so se srbski častniki in civilisti — tudi en general je med njimi — združili, da vržejo takratno srbsko vlado. Tudi dva Bošnjaka sta bila med njimi — baje si žele tudi Bošnjaki srbskega žezla — ki sta bila določena, da izvršita atentat na prestolonaslednika Aleksandra, da po padcu monarhije spravijo na prestol vojaško oligarhijo. Cul sem v Srbiji in Crni gori, da bi bilo potrebno iztrebiti rodbine Karagjorgjevićev in Petrovičev, povrh pa še bolgarskega kralja Ferdinanda.« Tako »Manchester Guardian«. Gesztesi pristavlja: »Še predno bi bili Jugoslovani dočakali stvoritev enotnega programa, so že neodložljive diplomatične naloge Čakale dr. Ante Trumbića, Supi-lovega mladostnega prijateb'a, enega očetov reške resolucije. (Tu se pokaže konjsko kopito. Op. »Agr. Tagb!.«) in pod njegovim vodstvom konstituiranega »Comitee Yougoslave«. Trumbić je postal Masarvk jugoslovanskega vprašanja. List se bavi nato s Trumbićevo preteklostjo, ki mu jamči za zadostno avtoriteto in meni, da zaostaja za Ma-sarvkom tako glede modernosti misli, kakor tudi po asimilacijski zmožnosti svojega diplomatičnejra poslovanja, katerega večji del je sicer moral prepustiti Pašiću in uradni srbski diplomaciji. Njegova naloga je bila v prvi vrsti organizacija po vsem svetu raztresenih jugoslovanskih otokov in njih združenje v enem središču. Kot rezultat tega njegovega dela je kmalu nastal jugoslovanski narodni svet, jugoslovanski komite v Londonu. Tozadevno opozarja Gesztesi takisto kakor glede predvojnega delovanja na tem pokretu na »odlični spis« Leo Mandela: »Habsburžani in srbsko vprašanje.«
mss, m mm
inu
(Odlomek iz predavanja Ivana Cankarja v Trstu.)
Ker narod potrebuje v teh težkih časih vse svoje sile, kliče vse in vsakogar! Ce kdaj, v teh časih je potreba, da si zvesto pogledamo iz obraza v obraz, da si sežemo v roke, se strnemo v eno vrsto. Strahopetec je, kdor zdai trepeče, da bi se mu ob takem zbliža-nju morda ne odkrhnila ta ali ona mrvica njegovih strankarskih načel in nie-govega svetovnega naziranja. Prijate-lii, zdaj gre za življenje in smrt! Jaz upam v življenje! In takrat, kadar si uresničimo to pravo življenje, takrat si bomo zopet pogledali v oči in se povprašamo: »Kdo si? Kako misliš ti? Ali si mi brat aH nebrat? — Zdaj pa je vrsta ena. je pranor en sam!«
Tisti, ki ie visoko vzdignil ta naš prapor — Janez Evangelist Krek — Je legel v prezgodnji grob. AH kakor je bilo plodno njegovo življenje, tako je
za gledišča in kinematografe razprodani že zjutraj.
Toda predpoldne je lice mesta vkljub temu resno. Pred največjim kino-gledališčem Metropol na Preradovice-vem trgu se zbira množica, ki se jej vedno iznova pridružujejo gruče novo-prispelih. V Kino Metropol se je zbralo do 6000 udeležencev, več tisoč pa Jih ie moralo ostati zunaj. Napolnili so ogromno dvorišče in zasedli ves Prera-dovičev trg do pravoslavne cerkve ter Potrpežljivo čakali, da se vrnejo oni. ki isb v dvorani. Delavskim masam se Je Pridružilo tudi številno narodno meščanstvo, pred vsem predstavniki skupine okrog dnevnika »Glas S. H. S.«, z r damami, ter akadem. mladina. V predsedstvo shoda so bili predlagani in per licclam. sprejeti: Batt, Brudnjak in An-polković, govoril je pa znan! socialistič-jii publicist Vitomil Korać. ki je v nad knournem govoru. — mimogrede: v jrarlnmentu redko čuješ tako dobrega, po
ksebini in obliki prijetnega govornika_
razložil sedanji politični noložaj in nabasal: »Prvi mai znači za nas pred isem zahtevo po slobodi vseh narodov, ker je ta slobodapred-tvjet za socijalno svobodo. 2ato zahtevamo i mi hrvatski Socijalisti slobodno neza-tisno državo Slovencev, Hrvatov in Srbov.« Zahtevamo to na podlagi čistega in neizkrivljenega načela samoodločbe narodov. To je m$ mirovni cilj. Ostala izvajanja so bila posvečena ožjemu razrednemu Ptogramn in so se odlikovala po svoji stvarnosti Govornik ie bil opetovano prekinjen z dolgotrajnim, bučnim pritrjevanjem. Za njim je kot govornik do-^lih nacionalistov pozdravil shod dr. Drinkovič s kratkim jedrnatim pozdravom. I njega ie pozdravil buren aplavz in viharno pritrjevanje zbranih socialistični!] delavcev, ki so na to zapeli pesem dela in marseljezo, na kar se Je shod opoldne mirno razšeL »Bereit-schaft« je ostala doma.
Govori, izrečeni na ma.miškem socialističnem shodu, in šc bolj pritrjevanje tem govorom, je iznova propagiralo našo misel v najširje kroge, — preko s*>on in jezov, v srca.
Napredovanje naše misli se ne bo dalo zastaviti niti s prepovedjo zborovanj, niti z ustavljanjem novin. Vendar moramo posebej omeniti izredno škandalozni način, kako so »od zgoraj« dosegli končno prenehanje »luga«, ki je širil našo misel iz Osjeka. Že dolgo Časa nam prihajajo vesti, da je »Jug« trn v peti in da ga bodo ugonobili za vsako ceno. Potem je jelo deževati proti nJemu denunciiacij, od strani oseških vladnih madžaronov in nemških Essekerjev, nato je bil ustavljen za osem, potem pa za 14 dni zabranjen v Bosni in sedaj so dobili njegovi uredniki vest, da jih bodo vpoklicali v službovanje po zakon?1 o vojnih dajatvah, če ne prenehajo !■ »ščuvanjem«. Tako je »Jug« »prosto voljno« mora! prenehati. Kako Je že go voril svoiečasno Czernin? Da se ču nad pritožbami, saj imamo najetanokra-
101. štev.
.SLOVENSKI NA*0L>U% one 4. maja 1918.
Stran 3.
tičnejšo ustavo. No da, zaka! bi fe vojnih dajatev bili izvzeti baš oni ki vladi
niso prijetni?
V slatinskem volilnem okraju je izbran za poslanca na hrvatskem saboru dr. Zdravko Kovače vrč, kandidat koalicije. Dobil je 739 glasov, opozicionalni protikandidat dr. Rudolf Ivančič pa 455. To je dovolj lep uspeh in resen me-mento koaliciji, kajti statinski okraj je eden izmed nacionalno najmanj zavednih, v njem je velik dei prebivalstva kolonistovski, madžaronski, nemški, rusinski itd., opozicionalne stranke niso nikdar imele v njem pristašev, prevladovali so vrhu tega razni lokalni in osebni vplivi, m vse to je s celim vladnim aparatom vred šlo sedaj za koalicijo, dočam opozicionalci niso še organizirani in sta agitirala po kotaru samo dva mlajša milinovca brez udeležbe ostalih opozicionalni h skupin. Ako se to vse upošteva, je uspeh opozicionalne kandidature nepričakovano velik. — Govori se sedaj, da bodo kmalu razpisani izbori v prej Supilovem gorskem kotaru« (Delnice) in Križovem kotaru Novi To sta dva nacionalno zavedna kotara, kjer je koaliciji zagotovljen poraz, ako se opozicija zedini na primerne kandidate in ako se organizira pravočasno. Kandidati se že oglašajo, vendar vest »Države« o koalicionaški kandidaturi Gašparca ni resnična in izgleda bolj kot ballon d* essai od zainteresiranega nasprotnika. Vsekakor je pa tudi že na Hrvatskem čas, da prenehajo stare zakulisne mahinacije in »imenovanja« kandidatov.
Počasi se zopet občuti naraščanje napetosti, širijo se iznova razne govorice, ki so bile nekaj časa utihnile, ker je stala v ospredju interesa ofenziva na zapadu, dogodki na Dunaju, kriza \Ve-kerle - Tisza v Pesti. Sedaj se govori, da odide Mihalovič, da bo novi ban Skerlecz, ki si ustvari iz unionistov in dela koalicije novo vladno večino, — nemogoče to ni. četudi za enkrat vkljub neodločnemu držanju koalicije v važnih vprašanjih tega izdajstva vendarle ne moremo verjeti. Zgodil se je pa v zadnjih dneh zopet neugoden dogodek: Sabor je bil odgođen »radi pravoslavnih velikonočnih praznikov«. Ako si pa ogledamo zadevo natančneje, vidimo, da bi bil sabor prav lahko zboroval dne 29. in 30. aprila, ker ta dan še ni praznikov, a 30. aprila je spominski dan Zrinsko - Frankopanski in sabor bi ne bil smel molčati. Proslava teh narodnih mučenikov pa zopet v Pešti ne bi bila ljuba, in tako se je »moral« sabor odgoditi. Mera teh narodnih grehov je že res polna, oportunost prav nedopustna, ker protinarodrra. Na celem svetu nI veliki trenutek našel tako malih ljudi, kakor v hrvatski vladni večini. — Ker sabor do 30. aprila ni votlral indemni-tete, imamo tu ex lex; ker ni podaljšana nagodba z Ogrsko, imamo ex lex tudi med Hrvatsko in Ogrsko. Toda za takšne »malenkosti« se tu nikdo ne zanima. \ _
TrosMo se vznerrrirljlve vesti, da se hoče vlada vdati zahtevam Ogrske v vprašanju vojnih davkov. Toda v tej točki se je koalicija doslej dobro držala, morda tu vendarle ne bo popustila- To Je edina svetla točka, skoraj edina razlika med njo in kakšno drugo vlado.
Dogodki na zapadu.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berofin, 3. maja. (Kor. urad.)
Zapadno bojišče. Na bojnih frontah |e artiljerliskl boj v posameznih odsekih oživel. Močnemu streljanju so sledili delni sovražni napadi južno od Viflers-r3retonneuxa in na zapadnem bregu A vre. Pri protistmku smo vjeti več sovražnikov. V ostalem se ie omejila pehota na Izvidno delovanje. Na lorenskl fronti je trajalo živahnejše sovražno delovanje.
Vzhod. Ukrajina. S črte Jeka-terinosiav - Charkov smo vkorakali v pokrajino ob Donecu. Ob Azovskera morju smo zasedli Taganrog. — v. L.
Ženeja, S. maja. >Times< poročajo, An ho francoski zbornici te dni predložen zakonski načrt za enkratno prebiranje vseh letnikov. Položaj na fronti ni tak, da bi bilo misliti na skorajšnji konec vojne.
Washinjrton. 3. maja Yl£or. uracD Vojni tajnik Baker je predložil danes vojaški komisiji reprezentantske zbor; niče načrt za ojačenje vojske. Obstoječi vojnokreditni zakon je določal, da bodi armada za Evropo močna 1.700.000 mož. Po konferenci s senatno komisijo ie izjavil Baker, da se ni zavzemal za kakršnokoli omejitev vojne sile, ker ie edina meja za to možnost Amerike opremiti in transportirati vojake.Izpre-memba glede službene starosti ni vzeta v pretres.
Z ostalih bojišč.
NASE URADNO POROČILO. Dunaj, 3. maja. (Kor. urad.) Včeraj je bojno delovanje na vsej talijanski fronti med Judikariji in .Jadranskim morjem zopet močno naraslo. Dne 1. maja ie dosegel nad-»oročnik v. Fiala svojo 15., 16. in 17. tmago v zrako. — Sef general, štaba.
Z ITALIJANSKE FRONTE. Italijansko bojišče. Iz Milana: Listi poročajo s fronte, da je padlo po gorovjn m no gro snega. V nižini pa močno dežuje. Slabo vreme iako otežkočuie vojaško preskrbo. Radi tega eodiio, da za sedaj še ni mogoče začeti nikake razsežne ofenzive. Piava ie močno narasti a. Iz Amsterdama: • Angleški vojni poročevalci naznanjajo, d& bo te dni dospele ameriške čete na italijansko fronto. Deputacijo teh čet le sprejel v avdijenci italijanski kralj, ki je z zadoščenjem vzel-na znanje namen Maeriskih vojakov, da am hodo bcittt*
na strani Italijanov. Izrekel te nadalje upanje, da bo Amerika poslala Še na-
nalnje čete na italijansko fronto, ker je potrebno ojacenje boiuiočih se čet. Iz Lugana: >Popolo d' Italia< piše: Avstrijska ofenziva se prične v kratkem. Arz in Conrad von Hdtzendorf sta pripravljena. Mi pa smo tudi pripravljeni. Vemo, da poraz pri Kobaridu je bil le epizoda kolosalne vojne. Zmaga bo naša. kajti z nami se bojuje trideset milijonov upornikov v Avstriji. Mnogo težja od vojne na fronti je za monarhijo notranja vojna.
S solunske fronte.
Sofija, 3. maja. Izvidni sunki An-erlefcsv na solunski fronti se oonavljajo dan na dan. Važno ie, da morejo trajati sovražne operacije v dolini Vardaria in Strume samo mesca majaker nastopa z junijem in vročino malarija. Bolgari drže zasedene višine. Do sedaj se udeležuje bojev kakih 10.000 Grkov. Prihodnje dni bo dospelo baje še 5 divizij.
CESAR NA FRONTI. Dunaj. 3. maja. (Kor. urad.) Cesar ie 2. t. m. popoldne odpotoval na fronto. V njegovem spremstvu ie tudi šef generalnega štaba baron Arz in nemški vojaški pooblaščenec pri armadnem vrhovnem poveljništvu generalmajor Cra-mon.
Katastrofalen poraz finske revolucijoname armade.
NEMŠKO VEČERNO POROČILO.
Eerolin, 3. maja. (Kor. urad.) Na južnem Finskem smo sovražnika v petdnevni bitki pri Lahti j u in Tavastehusu uničujoče porazili. V j e 1 i smo 20.001) mož. — Z ostalih bojišč ničesar novega.
Mockholm, 2. maja. (Kor. urad.') >Afionbladet< poroča iz Helsingforsa: Finska ie v rokah vladnih čet Oborožene tolpe se mude še v deželi. Promet na progi Abo - Libek je zopet odprt. Rusi so zadnje tedne zbrali mnogo čet pred finsko mejo. Pričakovati je važnih dogodkov.
Pred novimi dogodki v Rusiji.
Dunaj, 3. maja. Iz Kijeva poročajo: Bobševiki in Vehkorusi nadalje agiti-rajo, vsled česar se je čutilo nemško vojaško povelj niš tvo primorano, energično poseči vmes.. V noči na 27. april so razorožile nemške čete takozvano Modro divizijo, ki je bila nahujskana proti Nemcem. V seji Rade dne 27. aprila je izjavil vojni minister na tozadevno vprašanje, da je sicer vlada pritrdila razoroženju ukrajinskih čet, mora pa protestirati proti načinu. Ob 3. popoldne je dospel oddelek nemških »vojakov v zborovalnico Rade, nakar so njeni člani odšli. Nemški vojaki so imeli namen, aretirati nekaj oseb v zvezi z aretacijo bankirja Dobrega. Socijalno - federalistična stranka je sklenila, pozvati svoje člane, da naj takoj izstopijo iz ministrskega sveta in zahtevati, da se naj preustroji Rada v državni sovjet s sprejetjem mest in zemstev ter da naj se izvrše nove volitve v konsti-tuanto. Ministrski predsednik je izročil vodstvo vojnega ministrstva generalu Grekovu.
Lvov, 3. maja. Iz Odese: Dvanajst Ukrajincev je bilo od avstrijskega vojaškega sodišča obsojenih na smrt, Vsled protesta Rade, ker v Ukrajini nimajo smrtne kazni, so morale avstrijske oblasti preklicati.
London, 3. maja. >Daily Express« poroča: Zdi se, da se Rusija pripravlja na obnovitev vojne. Izvrševalni odsek sovjeta je odobril program Troc-kega glede obligatoričnega vojaškega izvežbanja vseh moških med 16. in 40. letom ter glede rekrutiranja vseh kmetov in delavcev. Vsi bivši višji častniki so že vpoklicani Zatrjuje se. da se bo zelo močna armada tekom 10 mesecev nanovo ustanovila.
Bern, 3. maja. Prihodnjo nedeljo, ob stoletnici rojstva Karla Marxa, bo proglasil Ljenin splošno amnestijo za one, ki so bili zaradi političnih vzrokov obsojeni. Vsled tega bo prostih nad 300.000 oseb.
Dunaj, 3. maja. Iz Ukrajine poročajo, da so nemške čete vkorakale v pokrajine ob Donecu. Centralne države se hočejo tu polastiti najbogatejših premogovnikov Rusije. Zadnji čas se tu ni delalo, vsled česar je veČina ukrajinskih železnic ustavila promet. Okupacija Krima uspešno napreduje, tako da ta važni polotok s svojimi brodov-nimi oporišči ne bo ostal v rokah bolj-ševiške vlade.
Carigrad. 2. maja. (Kot. urad.) Iz Batuma poročajo, da sta 2 polka, priha-jaioča iz Dagestana v bližini Elizabet-pola ustavila 10.000 mož boliševiskih čet. Boli^eviki so bili poraženi ter jih je bilo 8000 vietih. Turki so predlagali v Bakuju stoječim boljševikom, da naj se udajo.
BukareSka pogaiania.
Bukarešta, 3. maja Turški zunanji minister Massini beg in bolgarski ministrski predsednik Radoslavov sta dospela v Bukarešto. Delegacije zavezniških držav so zopet polnoštevihio zbrane. Pričakovati je skorajšnjega konca pogajanj.
Koln. 2. maia. >Kolnische Zeitung« poroča iz Bukarešte: Sedaj ie pot za rešitev onih vprašani, katerih rešitev je bila do sedaj podpisanju mirovne pogodbe še napoti, prosta. Kakor znano, se je pri mirovnih pogajanjih izkazalo, da obstojajo med Bolgarsko in Turčijo težkoce zaradi meje, ki so bile zopet v zvezi z zadevo Dobntdže. Sedaj so te mdeva t toliko reeeate, da je v najkraj-
šem času pričakovati podpisa mirovne pogodbe.
Bero lin. S. maja Vlada sovjetov je sedaj podala formalni protest proti pri-klopitvi Besarabije Romunski.
Basel. 3. maja Glasom kijevskega poročila je zahteval kmetiški kongres hotinskega distrikta, da mora Romunska nemudoma prepustiti Besarabijo Ukrajini.
Sporazum med Nemiijo in Nizozemsko.
Dunaj. 3. maja. Med Nemčiio in Nizozemsko ie prišlo do popolnega sporazuma Oficijalno se bo pogodba razglasila danes ali jutri. Sporazum se nripi-suje v veliki meri vplivu časopisja
Politične vesti.
=  Manifestacijski shod v Trbov«
Uah se vrši na binkoštno nedeljo popoldne ob 2. pri Špancu. Govorniki poslanci dr. Korošec, dr. Ravnili a r in dr. B e n k o v i č.
= Program Jugoslovanske demokratske stranke. Pripravljalni odbor J. D. S. je dokončal svoje delo, tikajoče se organizacije in programa stranke. Organizacijski red in program sta bila razposlana krajevnim zaupnikom in sta sedaj izšla tudi kot posebna priloga »Domovini«. Današnja Domovinac prinaša program (predlog pripravljalnega odbora) v celoti tako, da se o njem lahko informirajo tudi oni. ki ga dosedaj še niso čitali.
= Komur je mar na srcu bodočnost jugoslovanskega naroda, na delo! Časi v katerih živimo, so zgodovinsko važni za naš narod. Vsa vprašanja javnega življenja so tako velepomembna, da bi bila velikanska škoda, ako bi se o njih vsak naš človek temeljito ne poučil. Zato moramo Slovenci gledati, da pride časopis v prav vsako hišo. Posebna važnost je. da razširimo med ljudstvom izborni tednik »Domovina«, ki je zanimiv in poučen za vsakogar. Komur je na srcu bodočnost jugoslovanskega naroda, pomaga pri tem delu. Tudi naše naročnike in čitatelje prosimo, da opozarjajo na »Domovino« in ji pridobivajo novih naročnikov. Novi priglasi se sprejemajo za »Domovino*« vedno. Naročnina znaša od 1. maja (ko konca 1918. leta 8 kron, ali za en mesec 1 krono. Naročnina naj se pošlje po nakaznici na naslov: Upravništvo »Domovine«, Ljubljana.
«= Ljubljanski državni pravdnik je
— kako naj se izrazimo — pravi konfi-skatorski umetnik. Iz belega ti zna napraviti črno, ne eskamotira v da, iz črnega pa napravi seveda bela Zadnje dni smo čitali po nemških listih toliko iredentistlČnih izrekov in pesem, da Nemci Avstrije sploh ne marajo, če ni nemška, žvižgajo nemški vrabci po vseh nemških hišah s tako vnemo, da se res ne čndimo, če si jtr dejal ljubljanski državni pravdnik, da vendar ne gre, da bi bili vsi državni pravdniki tako nedejavni. Ce nemški njegovi kolegi ne najdejo v izrekih nemških vehnož, v člankih nemških listov nobenega delikta, potem se morda njemu posreči, da najde v slovenskih listih to, česar nemški državni pravdniki pri Nemcih ne vidijo. " *
Toda šalo na stran. Zavarujemo se prav odločno proti temu, da državni pravdnik zlobno zamenjuje mnenje dunajskega dopisa o dolžnosti obeh ob morju avtonomnih narodov z nemškim škiljenjem čez mejo.
=33 Iz ljubljanske cenzurne prakse. Ali je grof Czernin dunajski častni meščan? C. kr. korespondenčni bureau poroča da je. Mi smo imeli to dejstvo v včerajšnjem listu kot naslov nekega članka. Naslov je bil »zaradi zunanjepolitičnih interesov« monarhije zaplenjen. Ali je še kakšen list bolj iažnjiv. kot dunajska »Reichspost«? Mi smo konstatirali, da ne, pa je bilo zaradi zunanjepolitičnih interesov zaplenjeno. Ali potrebuje vlada novih davkov? Mi smo dejali da. pa smo bili zaplenjeni. Ali moramo napeti vse svoje mo*i, da ne bode rri nas gospodaril tujec? Odgovor je celo državni pravdnik prepovedal. Ljubljanski rdeči svinčnik si domneva, da prihajajo boljši časi, Nemec pravi: »er wittert Morgenluft« in je vsled tega ves iz sebe....
= Vojnokreditni zavod za južno vojno krožje nam pošilja nemške dopise. Ko nam je pisal prvič po nemško, se je opravičeval, da v prvem času Še nima slovenščine zmožnega osobja, da pa poskrbi, da se bo v bodoče dopisovalo v jeziku lista. Ali obljube niso držali, ker Nemec še nikdar ni držal nobene obljube v prilog Slovencu. Včeraj smo dobili od imenovanega zavoda zopet nemški dopis, ki govori nekaj o cenzorskih kolegijih. Prošnji za priobčitev vsebine ne moremo ugoditi, ker je pismo nemško. Kadar se postavi vojnokreditni zavod na stališče, prijazno za vzpostavitev po vojni poškodovanih slovenskih krajev, ^sc- naši Slovenci ob Soči. ki ga sedal odklanjajo, brez dvoma sprijaznijo
ž njim. Takrat bi zavod brez dvoma začel dopisovati slovensko in mi bi mogli priobčevati. kar bi želeL V zavodu pa vlada vsenemški duh, ki hlepi po Primorju. Vse, kar ponuja, je le nevarna . vaba v nemške zanjKe. Zato naj nas i pardonira z vsako naualnjo nemško informacijo o svojem delovanju za slovensko občinstvo.
m »Jugoslovanskega vprašanja nI.« Nemški »Volksrau za Trst in Pri-j morje je imel koncem min. meseca zbo-I rovanje, na katerem je poročal neki dr. Miltschinskv (čist German!) o jugoslovanskem gibanju. V svojih izvajanjih se je povzpel do trditve, da jugoslovanskega vprašanja ni, marveč je samo hrvatsko in slovensko vprašanje. Proti vsakemu poskusu rešitve slovenskega vprašanja protestira Volksrat, ker bi bilo s tem zadeto »cvetoče, kulturno in gospodarsko, za državo in ljudstvo tako pomembno južno Nemštvo« in bi bilo tržaško pristanišče odrezano od Avstrije in izročeno poginu. Prav je, da govore Nemci povsem odkrito, zakaj so proti rešitvi jugoslovanskega vprašanja, kakršno hočemo mi. Slovenci bi morali zapasti nemški pohlepnosti po deželah ob Adriji. Izkoriščali bi nas radi v svoje namene in uničevali. Oni bi bili Herrenvolk v Primorju, Slovenci pa njihovi ponižni hlapci. Vlogo hlapcev pod nemškim gospodstvom ob Adriji odklanjamo. Proti nemškemu stremljenju po našem jugu se bomo borili vedno žilavejše, tesno združeni vsi Jugoslovani in posebno še mi Slovenci, ker nemška pest preti v prvi vrsti nam. Tržaški Volksrat bo že še moral uvideti, da se jugoslovansko vprašanje ne deli v hrvatsko in slovensko, marveč da je čisto tako, kakor je obseženo v deklaraciji. Govoričenje dr. Miltschinskega o cvetočem, kulturno in gospodarsko pomembnem južnem Nemštvu pa je skrajno smešno.
= Afera dr. Pivka. Domobranski minister je izdal uradno poročilo o aferi dr. Pivka, v katerem odgovarja na vprašanja nemških poslancev. V svojem odgovoru konstatira na podlagi poročil armadnega vrhovnega poveljni-štva, da se je vsled izdajstva nadpo-ročnika dr. Pivka in več drugih častnikov, podčastnikov in vojakov posrečilo Italijanom pri Carsanu presenetljivo vdreti v naše pozicije.
= Hrvatski uradnik premeščen na zahtevo Madžarov. Iz Osieka poročajo, da je bil na zahtevo osjeških Madžarov na čelu jim finančnega svetnika Szaka-csa premeščen iz Osjeka v Debrečin kr. finančni tajnik dr. Božidar Kocian. ker je član hrvatskega gledališkega odbora in ker je počakal kot tak pesnika Vojno-viča, ko je bil došel v Osiek. To je le en slučaj, ki ilustrira položaj hrvatskih uradnikov pri skupnih uradih, katerim so prideljeni za kontrolo madžarski uradniki. Tako moč imaro Madžari nad Hrvati v Hrvatski in Slavoniji.
= Nemški konzul v Zagreba. V Zagreb je došel nemški konzul, ker je nemški parlament nedavno kreiral nemški konzulski urad v Zagrebu. Te dni je posetil zagrebškega župana dr. Srkulja.
= »Agli esperantjsti nostrani.« »Pisveglio austriaco« v Tridentu je hotel priobčiti oklic italijanskim esperan-tistom pod naslovom »Agli esperantisti nostrani«, pa je bil ves oklic, izvzemši naslov, zaplenjen. »Grazer Tagblatt«, ki noč in dan sanja o samem veleizdajstvu Nenemcev. pravi, da prav gotovo oklic ni vseboval drugega nego golo vele-izdajstvo.
= Ententni vojni svet Pariz, 3. maja. (Kor. urad.) Vrhovni ententni vojni svet se je sestal pod predsedstvom ministrskega predsednika Clemenceaua v Abbeviilu. Navzoči so bili med drugimi ministrski presednik LIoyd Gcor-ge, ministrski predsednik Orlando, angleški vojni minister lord Miln-ir, poveljnik zavezniških armad na zapadni fronti general Foch ter vojaški strokovnjaki vrhovnega vojnega komiteja. Konferenca je trajala dva dneva ter so se presodila in sporazumno rešila vsa vojaška vprašanja.
= Izgube Švedske trgovske mornarice. Švedska trgovska mornarica je v času vojne izgubila že 146 ladij s 102.000 ton prostora.
= Perzija in ententa. H a a g, 3. maja. Tukajšnji perzijski poslovodja je izročil nizozemskemu zunanjemu ministru uradno noto svoje vlade, ki proglaša vse pogodbe perzijske vlade z Rusijo in Anglijo glede rusko - angleških vplivnih sfer za ničeve.
Za Jetaijo in za politiko Jugoslovanskega khka.
Za majniško deklaracijo so nadalje dospele Jugoslovanskemu klubu sledeče izjave: 1746 žen in deklet iz rajhcnbur-ške župnije se z navdušenjem pridružuje m. dr.; župljani v St Janžu na Vinski gori (628 podpisov); odbor občine v Loki pri Zidanem mostu; župljani v Loki (580 podpisov); župljani v Razboru (151 podpisov); možje in mladeniči občine Zerkovce (fara Hoče, 38 podpisov); učiteljski zbor pri Kapeli (okraj Gornja Radgona); krajni šolski svet za ptujsko okolico; možje in fantje, žene in dekleta občine Mestni vrh pri Ptuju (245 podpisov); odbor občine Smolinci (okraj Maribor); slovenski fantje in možje ene delavske stotnije (nam pišeio: »Kdo še hoče biti podlaga tujčevi peti? Kdo še hoče nositi jarem nemškega gospodstva? Kdo še hoče poljubljati bič, s katerim tepeio tujci naš jugoslovanski narod? Menim, da ga ni nobenega zavednega Jugoslovana, ki bi bil še dalje s tem zadovoljen!«); odbor občine Hraponci (okraj Ptuj); žene in dekleta občine Osek, v Slov. goricah .(okraj Sv. Lenart i 102 podpisa);    žene in dekleta-Gornji
Porčič (okraj Sv. Lenart. 94 podpisov); požarna bramba trga Podčetrtek; prostovoljna požarna bramba v Imenem; Katoliško slov. izobraževalno društvo v Podčetrtku; krajni šolski svet v Podčetrtku; hranilnica in posojilnica v Podčetrtku; žene in dekleta občine trga Podčetrtek (40 podpisov); žene in dekleta v Imljanski gorici, občina Imeno (42); žene in dekleta v Slakah, občina Podčetrtek (5S); žene in dekleta v Go-lobinjaku, občina Imeno (30);^ žene in dekleta občine Imeno (94 podpisov); dekleta župnije Rogatec (75 podpisov); odbor občine Donačka gora; žene in de*-Kieta župnije in občine Pameče pri Slo-vcnjgradcu (208 podpisov); žene in dekleta občine Šmartno pri Paki (205 podpisov, raz ven že oddanih 500 podpisov skupno z ženami in dekleti občine Mozirje).
Uz jusroslov. deki. oduševljeno pristoji selo Gajan u Isri; nadalje seljaci Iz Kostrcme. Sv. Barbare. Hrv. Primorje
Boi s smrtjo na morja.
(Iz nekega pisma koncem marca.)
V Z. so nas vkrcali na velik par-nik. Bilo nas ie približno 1000 : 400 glav živine, ter mnogo živil in materijala. Dobre volie, da nas le še udobna vožnja loči od cilia, ?mo m nastanili po stani-cah: mota kabina ie bila II. razreda, čisto spodaj. Zvečer ajho z mrakom od-pluli, mesečna noč, valovi malo večji kot navadno, da sem svojemu sopoto-valcu omenil, da radi min ni ba§ varno. A kdo bo mislil na to . . .  Vladalo je
veselo razpoloženje. Midva pa sva šla dol v stroine prostore, ogledala si velikanska gibala, šla po ozkem rovu na dno broda do ladijincga vijaka zadaj; postalo mi je je malce neprijetno na tem stisnjenem prostoru. In ko je tovar riš omenil, da bi bila izgubljena če se v tem hipu kaj zm>di. sem predlagal da je bolje iti v posteljo. Storjeno « « 4 Zaspala sva.
Silen pok in sunek ladie me dvigne z blaznim krikom iz sna Detonaciia in sunek od sovražne strani, od strani obrnene proti morju. Kot blazen hitim na najvišji krov in čutim, da ie ladja malce nagnjena, A gori vse mirno. Kapitan pride v samih hlačah iz svoje kabine in vpraša: >Ma cosa e? ©osa e aceaduto?« Osupel počakam. Vendar se mi nekaj ni zdelo prav. Dirjam v kabino, vzamem na roko obleko in bežim nazaj. Ko pridem kot misel na krov, je bilo že vse po koncu. Kar sem tu videl, tega se tedaj nisem zavedel, to vem sele sedaj v bolnišnici. Ljudje so bla»-neli, davili drug drugega, pretepali s«, hodili cez trupla, streljali se, eden je plesal drugi v krogu tekal krog sodov bencina. Rešilni čolni vBi polni. Kal. Vseeno. Skočim v enega z obleko na roki, ker sem bil do spodnjih hlač^ in srajce slečen. V tem hipu ae prične spuščati iz višine kakih 8 m na vodo. V drugem hipu se vrv, na koji je bil obešen eden konec čolna utrga in mi vsi z glavo naprej v valova. V tretjem hipu se utrga de druga vrv is ooln na nas . . . Čutil sem, da me vleče čoln v globino. Sežem z roko za tilnik, (dosežem čolnov rob, vspnem se na nio*ra in v tistem hipu šinem spet na povTŽie. Med tem pa je ladja zadrvela mimo . . . Plavam. Krog mene grgraioči glasovi, vrtinec in — nic. Po eni minuti sem bn sam, vse kar je bilo v čolnu, blizo 60 mož potonilo: sam nad globino 32 m. 10 km od brega, brez rešilnega pasu. Opustite mi opisovanje obupa, smrtnega boja z ledenimi valovi. To je nepopisno za me, za druge nepojmljivo. Valovi vijaka so me zanašali proti bregu; ladja je namreč hitela še približno 1 km in se po 25 minutah potopila Vzpela se je s prednjim delom v zrak. s zadnjim tonila, v zadnjem hipu ie zatulila sirena pretresljivo . . . Tisoč blaznih grl ie vpilo in ko se je zgrnil val 5e* ladjo, je vse onemelo . . . Plavam že nad pol ure, leden mraz mi plazi po nogah navzgor, desna ranjena roka ne dela več. Sopem — umiram ... V tem hipu zagledam pred seboj nekaj črnega Čoln, halo, pomoč. Sežem tja, dosežem nekaj mehkega, ali ni to človeško truplo? Ne, to je rešilni pas. Vspnem se z zadnjimi močmi nani. dvigne me, kot bi me dvignila otroka mati iz postelje.
Izsopem se. Valov vijaka, da bi mi pomagali h kraiu, ni več, a spredaj na desni zapazim torpedni čoln, ki nas je spremljal, a daleč, daleč ... ah zasukali so se. A udje že ledeni. Zdaj še enkrat: vso moči in razvnel sem se, blazno suval z nogami, krilil z rokami v visokih lokih in videl da postaja torpedovka vedno večja . . . Zdaj kriknem: >Po-mooooč, tu častniki<. Ako tega ne za-kiičem, kdo poide po enega tam zadej, ko jih plava spredaj na stotine? Pomoč, pomoč — in plavam, plavam besno. Zopet kričim, plavam, kričim, plavam. In na enkrat iz nebes glas: Hal6 oni, Hal6, jaz, Halo - hal6 - halo - halo. Ze iih vidim, čolnič je, dva matroza v njem, približujeta se mi. Vprašam: >Povejta ali sta iz nebes ?< In ie ležim v Čolnu, trepetajoč, brez misli, brez občutka . . . Dvignejo me na torpedovko. Pomorski častnik me sprejme v kabino, kjer spijo častniki, in tam — me sprejme, na od vseh osmih j edinem, do torpedovke srečno dospelem čolnu, — moj komandant Slovenec Slečejo me, obrišejo, vležem se na nekako zofo, odenejo. čez nekaj časa čaj, in čez pol ure je drgetanje in šklepetanie nehalo. Bil sem nad eno uro v vodi. Na to v Z. nazaj. V odeje zaviti tavamo na molo približno 200. Ogrejemo se, ^ spijemo čaj, nato si izposodim čevlie in plašč in telefoniram stricu. Nato se odpeljem v K. Drugi dan ves razbit, poln prask, ranic in sivih madežev, čoln je padel malo po meni. Sicer moi katar v plučih nekaj slabši. Nimam več veselja do ničesar. Nimam več humorja, ne zaupanja v sebe, kot starec —, mlad starec —. To se morda poleže, ne poležejo se pa grozni vtisi, biti priča umiranja nad 600 mož, brez zadostnih varnostnih odredb, brez dovolj rešilnih pasov . . . Ne poleže se mi zavest onega groznega boja s smrtjo ...
Članarina 8 K. nitaiMivnina 200 K
63^3
Z Goriškega.
(Od našega dopisnika.)
Pomanjkanje papirja s« Kadar časopisi najbolj kriče o pomanjkanja papirja, se vzdrami c. kr. vlada in dokaže >sitnim<: žurnalistom njihovo zmoto in sicer s tem. da vpelje nove karte. Tako radi sedaj. Naši listi 60 zdihovali po papirju — in osrečilo se nas je s tobačnimi kartami. K drugim kartam se je pridružila nova karta, katero bomo skrbno spravili v papirnato listnico, to listnico v žep papirnate obleke, na glavo denemo papirnat klobuk, za noge se nam obljubljajo papirnati čevlji, in haj d s papirnatimi bankovci v desnici, s tobačno karto v levici pred trafiko po papiroske. Ni čuda, da sta nastali dve stranki med človeštvom, od kojih zagovarja vsaka z vso vnemo svoje mnenje. Eni pravijo, da živimo v dobi nahrbtnikov, drugi trde, da živimo v dobi papirja. Kdo ima prav? Ko postanejo nahrbtniki iz papirja, bo prevladovalo eno samo mnenje in prva stranka se bo morala udati. Pisemski papir je že tako drag, da bo človek še nekaj prihranil, ako bo pisal svojemu prijatelju pismo na enokron-iskem bankovcu. Kdor se ne more vživeti v sedanje papirnate razmere in so premetuie celo noč po papirnati ^lam-nici. naj si kupi v bližnji trgovini par metrov vrvi iz papirja in nai se obesi. .Umreti itak ne bo mogel, ker nima za ix> karte. Kdor hoče dandanes umreti naravne smrti, mora imeti veliko protekcijo in — karto. Mogla umreti ni etara Sibila, seveda ker ni imela karte! — Glede tobačnih kart je zanimiva dej ■litev kadilcev v dva razreda, namreč $i) v stalne in h) v nestalne odiemaloe. Razlika ne bo velika, prvi dobe malo, drugi pa nič, oziroma to, kar ostane nrvim in to bo zopet — nič. Da se goriški kadilci pripravijo pravočasno na ta nič, so se zvišale cene vžigalicam tako, da stane škatljica 40—50 vinarjev. Da bi se kadilcem od časa do časa, vsaj srce vnelo, bi imeli nadomestilo za vžigalice, toda srce jo postalo v tem prozaičnem času samo prozaično, razvnel bi ga k večjemu košček kruha, in ker tega ni, srce sploh ne gori. Ce bi na začelo goreti, so zopet vse karte v listnici v nevarnosti, brez kart pa. niti umreti ne moreš, še manj pa živeti — zato pika.
Nove rekvizicije. Z zadovoljstvom smo brali v >Xnrodu«, da ne bo na Primorskem na podlagi nove naredbe ecloknpnega ministrstva nobene rekvizicije živil, ker je ta v družbi Kranjske in Dalmacije popolnoma izčrpana. Nova rekvizicija na Goriškem nas ne bi zbegala. Kjer nič ni. rudi najstrožji orožnik z nasajenim bajonetom in strogo uradnim posrledom ne more ničesar vzeti. Naše zadovoljstvo, s katerim smo prebrali to vest v >Naroduc ima drugo podlago. Slednjič so vendar prišli do tega. da nimamo nič .Prišli so sicer po ovinkih do tega prepričanja, a prišli so le! Iz tega pa morajo izvajati potrebne posledice, in to ni samo posledica, da nam nič ne vzamejo, marveč tudi posledica, da nam dajo. česar nimamo. Ako bi komisije toliko ne stale, si bi radi želeli rekvizicije. Na lastne oči se bi komisarji prepričali, da nič nimamo in nujna pomoč bi morala priti. Preoričala se bi pa tudi komisija, da *te Goriška, Če rudi izčrpana na živilih, bogata na rrruniciii. tako bogata, da se lahko kosa z vsako drugo industrijsko deželo. Rekvizicija v tem pogledu bi nam dobrodošla. Imamo glavno znlosro nmnicije tik prejšnje postaje na Voleji dragi in njene večie in manjše filiialke ao po vseh rovih, po vseh kavernah in rseho pod milim nebom, (da se prihrani najemnina.") Sv. pi^ir.o nravi nekie: x3e te kdo vpraša po kruhu, ali mu boš dal kamen?< Po goriško povedano: >Ce *e kdo vpraša po kruhu, ali mu boš dal granato?« In odgovor: >I seveda! Kar imam, to dam!<
W i e s e r je še vedno v Gorici.
S o I e v Gorici. >S 1. majem se otvorijo občne ljudske šole s slovenskim, italijanskim in nemškim učnim jezikom za šoloobvezne otroke obojega .spora, kojih stariši so stalno nastanjeni v Gorici. Prostori bodo v šolskem poslopju uršulink v Nunski ulici. Vpiso-panje se vrši L in 2. maja ob 9. do 11. predpoldne. Istočasno se otvori tudi otroški vrteče Tako je razglašal mestni šolski svet. Podpisan je na razglasu j^rof Dandini, vladni komisar goriškega mesta. Razglas je tudi v slovenskem prevodu. Zakaj pa je slovenski prevod na zadnjem mestu (na prvem mestu je seveda nemško besedilo), nam ne gre v glavo, zakai mu prednjači nemški jezik, je neumljivo, ko nemški ^ezik niti deželni jezik ni. Kar se tiče otrok pa tudi menda nismo na zadnjem mestu. Morda bi rekel kdo. da je to malenkost, toda zapostavljanje našega jezika v naši deželi ie sistem, s katerim moramo prej ali slej obračunati. Da ie pa nemško besedilo na nrvem mestu.ka-že, da grade Nemci svoj most do A d rije tudi po dnevu in iavno. V narodnem oziru je edino davkarija še pravična; ona pošilja Slovencem plačilna povelja v slovenskem ieziku. To je pa tudi vse. kar dobimo. Povsod drugod smo mi zadnji, če nam je voina prinesla slovenske prevode razglasov goriškega magistrata, se bo moral sčasoma ta vdati in odkazari slovenskemu jeziku tudi ob takih prilikah ono mesto, ki mu pri-tiče po številu prebivalcev, na vsak način pa pred nemškim, ki niti deželni je-ak ni.
Vojaki na dopustu so se igrali v neki okoličanski vasi z ročnimi granatami. Zelo priljubljena igra v naši deželi. Pokazati so hoteli svoje kulturne pridobitve tekom svetovne vojne. Kot cilj so si vzeli občinski vodnjak. Posrečilo se iim ja razbiti vodnjak popolnoma. Begunci, prisedši v domačo občino, eo ibli z velikim trudom vpostavili vodnjak, sedai ie pa naenkrat ves njihov trud zaman. Ako bi ne bilo v naših krajih na vseh straneh vse polno ročnih granat, se tudi mladi >ur-lauberjU ne bi mogli postavljati s svojo ročno obrtjo. Če se je begunce odhajajoče v domovino tako opominjalo po raznih ministrskih odlokih, naj se pazijo pored granatami, bi lahko tudi vojaška poveljstva zabičala na dopust odhajajočim mladim vojakom, naj uživajo dopust v miru in naj puste granate v miru. Najenostavnejša bi pa bila pravo-ipoHt odstranitev vsake take izkušnja-
ve. Menda je pa v tem oziru slovenskih žrtev le še premalo!
Dež. Cel mesec april je lilo skoraj brez prestanka. Vsi elementi so se : zaprisegli proti tei naši nesrečni deželi. Saditi ni mogoče v takem vremenu in kmetovalci zro malodušno v temno bodočnost. Orati ni mogoče. Edino le avtomobili s svojimi železnimi kolesi orjejo po mestnih ulicah in človek se pripravlja stopiti čez ulico kakor se pripravlja skopuh na testament. So pa tudi optimisti, ki se tolažijo z majnikom. Srečni vsaj oni!
M a s * i ni v naši deželi. Mestna aprovizacija io sicer deli vsak teden in sicer pride na glavo pol četrti kg. Ako računamo sedem kosil in sedem večerij, pride na vsak obed mani kakor 1 dker. Pridna gospodinja mora biti ona, ki zna tako preračunali, da ne ostane zadnjih pet dni brez zabele. Toda to je vsaj nekaj! Na deželi pa ne daje anrovizaci-ja sploh nič masti. So sicer kmeti, toda ti kmeti so bili večinoma begunci in niso redili prašičev. Zraven tega pa opravljajo sedaj težka dela in brez masti, brez zabele iim kmalu ooešaio moči. Kmetovalci privoščijo meščanom zabelo, zahtevajo ie pa tudi zase. Toda bojimo sc, da izjednači vlada ta nedostatek na ta nar-in, da vzorne še mošč-onom mast, češ, sedaj niso več zapostavljeni kmetovalci. Ali se bi kdo čudil taki rešitvi? Gordiiski vozel bi bil presekan, polenta pa nezabeljena v mestu iu na deželi.
Po deželi so klati tat. kateremu zelo ugajajo kokoši in sicer kuhane kokoši. Gotovo bi dal tat prednost pečeni, ali ocvrti kuretnini. toda do sedaj se še ni slišalo, da bi bila kie ukradena slanina, mast ali maslo iz enostavnega razloga, ker ni mogel iztakni-ti tat vkljub svoiemu finemu nosu do sodni še nikjer zabele. Liudie so nrioe-liali seboj iz begunstva radi jajc kokoši, ki sedai izginiaio po vrsti v tatovem želodeu. Prej ali slei dohiti tudi tatu zaslužena kazen. kaiti liudie bodo kmalu spoznali, kdo se bo začel pri naši običajni aprovizaciji rediti. Potem pa tudi: gorje mu!
Travnik, glavni^ trg goriške ga mesta, dobiva zopet svoie slovensko lice. To pa ne radi okoličanov, ki hodijo na. glavarstvo in kramliajo cez Travnik slovensko. Slovensko liee ie Travniku vrnila voina. Okrog vodnjaka sredi trga ie začela po&raniati buino trava, ki se bolj in boli razteza proti periferiji. Naš Travnik postaia polagoma pravcati travnik. Ker ni živine, se pasejo pa avtomobili tam okrog.
Mariborsko pismo.
(Od našega dopisnika.)
V Mariboru, 2. maja.
Nova rekvizicija. Hujša od vseh dosleišnjih ie to pot oddaja živil. Pomisliti moramo, da pusti oblast kmetu za dva meseca — mai in junij — samo 15 kg za osebo. Kako naj s tem izhaja, kako ostane pri močeh, da bode mogel ravno v mesecih najhujših telesnih naporov vzdržati? Pri nezadostni hrani tudi delavne moči, ki so mu še v skromni meri na razpolago, ne morejo zadostiti zahtevam. Težko delo zahteva krepke in izdatne hrane; če ie ni. popuste moči in volja. Ni še dolgo, kar se je pobiralo zadnje preostanke, večinoma semenskega krompirja Ni torej ne tega in ne žita.
Tatvina gonilnih jermenov V železarni A. Pogačnik v Rušah so bili te dni ukradeni triie še zelo malo rabljeni gonilni iermeni. Prvi ie 13 m dolg. 11 cm širok in 7 mm debel. Drugi ima 14 m dolžine. 26 cm širine in 7 mm debeline. Tretji iermen ie iz dv-naroa. Skupna vrednost zn^šn 3000 K. Kdor izsledi tatove, dobi 200 K nagrade. Tatvino je javiti orožniški postaji v Rušah.
Majevo slavje. Praznujoči delavci so priredili dne 1. maja v Gambri-novi dvorani ob 3. uri popoldne zborovanje za mir. Kdor je šel tje. da bi slišal kakšno ostro besedo proti nadalje-vanju vojne, kedor je mislil , da bodo nemški sodrugi vsaj z našimi domačimi hujskači za nadalievanie vojne, ki imajo svoj generalštab v Eclmund Schmi-dovi ulici, obračunal, oni ie bil razočaran. — Prvi maj je praznovalo vse me-sto. Na večer ie nar pijanih nadleErova- i lo pasante. če so Slovenci   ali Nemri. Med temi ie bilo nekaj nemških sodru- j gov. kar je gotovo vse preje   kot zna- 1 mem*e strankarske discipline. Nemirov j ni bilo: omenjene nraske so mirno po- I tekle izvzemŠi neki kavarni, v kateri so | 5 komiiev ven vrgli.
Kie je mariborski >V o 1 k s- j t a g-"? Mariborskega >VoIkstaga< ni in | ni! Ne vemo. ali si ie spotoma noge po- j lomil, ali ie padel kam v kakšno grez- j nico. Stvar postaja res že nekam ču- I dežno skrivnostna. Kdor ga slučajno naide. naj ga odda pri hišnici v Narodnem domu proti primerni nagradi.
Iz ruskega vojnega vjet-n i š t-v a se ie povrnil k svojemu kadru Marko S n a i d a r, hišnik v našem Narodnem domu.
Pomladni vihar smo imeli 1. maja na večer. Blikalo se in grmelo je. kot v poletju. Toče ni bilo, pač pa dosti in močnega dežja.
Smrt. Dne 26. t. m. dopoldne ie povozilo na tezenskem postajališču 24-letnega premikača južne železnice Ivana Dokloviča. Izpodrsnilo mu ie bi-iO, ko je odpel del vagonov in padelje čez tir. eno kolo mu ie šlo do polovice preko života. Doklovič je takoj izdihnil. Bil je miren, tih fant. Dan popreje 25. t. m. si je nakupil oohištva in v par ! dnevih bi se bil poročil. N. v m. p.! — Dne 26. t. m. je umrl no štiriletni mučni bolezni i etiki gojenec III. letnika učiteljišča J. Medved. Zadnja leta je bil , doma. P. v mJ 1
Zgodovinsko   društvo v
Mariboru. Na zborovanju dne 21. aprila so se društvena pravila med drugim tako izpremenila, da se zviša do-slejšnia letna članarina na 10 K, usta-novnina po 100 K pa na 200 K. lOOkron-ska ustanovnina, ki je bila dotlej vplačana, seveda ostane veljavna, vendar je nadalino doplačilo 100 K na prosto dano. Društvo tudi prosi vse svoje člane in prijatelje, da pridno zbirajo slike naših znamenitih mož in slike niihovih rojstnih hiš. Sprejmejo se seveda tudi tozadevne rokorisbe. Društvo bode iz teh slik priredilo posebno galerijo slovenskih veljakov. Slike in risbe nai se pošiljajo na naslov: >Zgodovinsko društvo v Mariboru«.
Izpraznjeno notarsko mesto. Za notarsko mesto no nokojnem notaniu drju Hansu v Mariboru, sta prišla v lerno vpokoieni sloveniebistri-ški notar W i e s t h a 1 e r in konjiški Svoboda. Torej zopet dva Nemca. Kje so ostali slovenski kandidati?
Wi n mmB. W
Odlikovanje. Carinski oficijal Anton G igo i primorskega fin. ravnateljstva ie odlikovan z zlatim zaslužnim križem na traku hrabrostne svetinje.
Za poročnika - računovodjo ie povišan gospod Aleksander H 1 a v a č . uradnik goriškega okrajnega glavarstva.
Še 10 vagonov semenskega krompirja za Goriško. Poročajo, da ie dosegel deželni glavar dr Faiduiti pri najvišjem armadnem poveliništvu. da dobi Goriška še 10 vagonov semenskega krom^iria
Umrl to na Briah pri Rihembergu posestnik An'on Pečenko.
Hotel »Adria« v Trstu v prisilni upravi. Z odlokom trgovskega ministrstva ie postavljeno hotelsko podjetje >Adria£ Italijanov iz kraljestva pod prisilno uoravo in ie za upravitclia imenovan Fran Korenčan, ravnatelj depozitnega urada civ. sod. v Trstu.
14 K naklade na dalmatinsko vino na Reki. Zadnie čase zahtevaio oblasti na Reki za vsaki hektoliter vina iz Dalmacije po 14 K. Trgovska in obrtniška zbornica v Splitu ie protestirala proti tej nakladi, ker smatra za nezakonito naklado za dalmatinsko vino, ki se prevaža preko Reke kot tranzit. Dalmatinski namestnik se je obrnil radi tega na trgovsko in poljedelsko ministrstvo.
Obe roki mu ie odtrgala eksplozija bombe. Iz Solita poročaio. da je v Solti kmet Ivo Bavčevic našel na obrežju bombo, s katero ie ravnal tako neprevidno, da ie eksplodirala in mu odtrgala obe roki.
Umor. Blažu Jakšiču iz Bi lic je naznanil v Šibeniku Marko Jakšić, ki ie prišel za njim tja, da so mu doma ubili 171etnega sina in odnesli denar. Nesrečni oče je šel domov in res našel sina mrtvega in denar 3600 K ie bil odnesen. Ubojica pa ie Marko Jakšić.
Zaradi neznanega bivališča invalida Anton Gingavec, rojen leta 1895, pristojen v Grižnjan, stanujoč začetkom t. L v Trstu, Via Industria 2, se istemu ne moro dostaviti znatna svota denarja. Komur ie znano sedanje njegovo bivališče, se prosi, da pošlje natančni naslov na uredništvo slovenskega Naroda< v Ljubljani.
Prosvetno živinje na Hrvatoi.
Pred dvema mesecema smo poročali, da je hrvatska vlada nakanila, na svoje stroške izdati realno enciklopedijo namesto »Hrvatskega Biografskega Riječnika*, ki ga pripravlja »Akademija«. Faktično pa Akademija ni opustila misli, izdati svoj »Biografski Riiečnik«; le uredništvo se iz-premeni; namesto dosedanjega glavnega urednika prof. Kučere pride najbrž dr. Fancev. Predsednik Akademije Maretić baje odstopi. Akademija je poslala na Slovensko kakih 100 vabil na naročbo svojih publikacij, privatnikom in zavodom, a odziva ni bilo niti enega. To je sramota, ki jo moramo odpraviti. Edina slov. naročnica na akad. publikacije je že več II. gimnazija na akad. publikacije je že več let II. gimnazija v Ljubliam.
List »Priroda« ima sijajne uspehe. Tržačanka gospa Marija Skrinjarjeva je priobčila v njem na pol beletrističen slovenski spis »Moja koza«, ki je čitateljem zelo ugajal in bi kmalu dosegel konkurenčno nagrado, kakor zatrjuje uredništvo. Urednik dr. Tučar priobčuje zelo rad slovenske spise, a jih ne dobi zadosti.
»Književni Jug« je književni list, ki lepo spaja vse tri grane našega naroda. Izdal je majhen slovarček slovensko-srbohrvatski, ki je bil v par tednih ves razprodan. Hrvatje in Srbi mlajšega poko-lenja posebno radi čifajo slovenski. Tudi v.2 Slovenskem ima list lepo število naročnikov (kakih 500). a žal uredništvo ne dobiva dovolj slovenskih prispevkov, da bi moglo čitateljem z najboljšim slovenskim čtivom ugoditi. Slovenski pisatelji ne smejo nikakor pripustiti, da bi v »Knj. Jugu« Slovencev — zmanjkalo. Politični list »Glas Slovenaca. Hrvata i Srba« ima mnogo slovenskih prispevkov; želeli bi le, da bi Slovenci list tudi čitali.
Dočim na Slovenskem sedaj razim v Trstu ni skoro nobenih predavanj, so na Hrvatskem močno oživela. Poleg Zagreba in Varaždina je tu imenovati posebe mesto B e 1 o v a r. Prof. Bazala je tam predaval o temi, kako postaja narod; prof. Drachsler o razvoju ideje narodnega ujedinjenja v književnosti, a prof. ?isić bo predaval o razvoju nacionalne zavesti.
Na vseučilišču je te dni imel habilitacijsko predavanje za filozofijo dr. Rotkovič; govoril je o »filozofiji in socialni kulturi«. To je letos druga habilitacija iz filozofije (še se seveda izvrši); prva je bila duhovnika dr. Zimmermana, ki se ie habilitira! iz skolastične filozofije in s tem pri »Hrv. Njivic izzval odpor.
Za spomin Zrinskega   in Frankovana }e izšel prigoden letak: »30. travnja«, ki se je tega dne delil po ulicah v Zagrebu. Iz njega posnemamo, da je dosle na Hrvatskem našlo zavetišče 12.653 osirotelih  in | ubogih otrok iz Bosne, Dalmacije, da pa je . osiguranih mest Se 18.111. To ie zares velika in plodovita akcija. Na letaku čitamo i besede: »Spominjajte se onih, ki gladu jeio, da vas ne prokolne solza sirotinjska!« To . veljal   naroda  hrvatskemu, srbskemu   in i slovenskemu. — 1
Dnevne vesti.
— Vojna odlikovanja. Z viteškim križem Fran Josipovega reda z voino dekoracijo je odlikovan stotnik - avdi-tor Valentin L e v i č n i k 27. črn. kad., drugič z vojaškim zaslužnim križem tretjega razreda z vojno dekoraciio in meči stotnik Viktor B u n c 7. lov. bat., nadporočnik Josip Hočevar 7. p., prvič ie dobil tako odlikovanje poročnik Fran Hrastnik art. P. 106. Z nova ie bilo izrečeno cesarsko pohvalno priznanje s podelitviio mečev nad-poročniiai Teodorju Vrbovcu 27. p.
— Nova činovna mesta v poštni službi. S cesarskim odlokom 24. marca je uvedeno mesto poštnega višjega ofi-cijola prvega razreda (8. činovni raz-refl, kateri se doseže brez izpita za uradnega vodjo). Poštni višii ofieijnli v 9. činovnem razredu se imenujejo odslej poštni višii oficiiali drugega razreda. V računski službi pri pošti ie uvedeno novo mesto računskega višj<* ga revidenta v osmem činovnem razredu poleg računskih svetnikov.
m — Za ravnatelja na realki v Idriji ie imenovan profesor na tem zavodu Baltazar B a e b 1 e r.
— Tz šf:«ier?ke noliiiške fttaSbe. Okrajnemu komisnnu dr. Luki W o 11 e ie poverjeno vodstvo okraino<?a glavarstva v Cel.iu. Na njegovo mesto vodstva baračne uprave v Vngni ie imenovan okrajni komisar dr. Marko i p a v i c.
— Tz davčne službe na Štajerskem. Za davčne uoravitelie so imenovani davčni oficiiali: Friderik Kur-n i g , Friderik H e r d e n , Karel Ž i v-k o , Ferdinand T i č a r. Ivan R e i -singer, Alfred Zigeuner. Anton C z e r m a k , Otmar K o r d e n h . Josip Schvreighofer, Sebastiian S t u r m . Anton M r a v 1 a g . Aloizii Herceg. Maks R i e g e r . Anzelm S c h o c h , Edvard M ii 11 e r n , Alfonz Zwierzina, Mihnel S c h vr a r z . Ivan M u k n a u e r , Ant. D o b r a u c . Simon Kit, Peter R i e d 1 e r, Jos. Kreuzwirt in Martin T r n e t s c h.
— Razveljavljena določba o zastavah. Deželna vlada razcrlaša: Določba tuuradnega ukaza z dne 15. avgusta 1916 št. 5243 M., po kateri se smejo v bodoče rabiti ob slovesnih prilikah izključno le zastave v gotovi sestavi barv, se razveljavi.
— Dr. šusteršiceva politika na Štajerskem. Iz Štajerske nam pišejo; Z nemalim zanimanjem smo zaznali, da namerava dr. šusteršič svoie >politicno delovanje« tudi na Štaiersko razširiti. Ne verjamemo, da bi bilo na Štajerskem le najmanje političnih tal za Šusteršiče-ve politične spletkarije. Med Slovenci njegove spletke ne bodo našle niti simpatij, niti pripadnikov — razun, če mu pojdejo morda na roko ptujski žga-niarji in mu odstopijo par ducatov svojih štajercijancev. Seveda, dosti pomagati bi mu ne mogli, ker sami več ne razpolagajo s pripadništvom, kolikor bi bilo za nje potrebno. Preostali bi torej razun štajercijancev edinole še pravi nemčurii ali Nemci. Če tu poskusita dr. Susteršič in Lampe svojo srečo — naj jo, saj nas ne bode prav nič bolelo. Med slovenskim prebivalstvom po deželi, mestih in trgih, pa sigurno ne bo-deta našla niti enega prijatelja. In tak človek bi pri nas sploh ne bil možen, kajti, v onem trenotku. ko bi se zvedelo za takega človeka bil bi izobčen iz vsake narodne družbe. Naisi že bode vsemu za enkrat tako ali tako; radovedni smo, kako bodeta med nami dr. Susteršič in Lampe poskusila svojo srečo, kam se bodeta najpreie vrgla in kedo niima bode v prvi vrsti šel na roko. Počakaimo.
— Posebna deklaracijska številka »Demokracije« izide ob obletnici maj-niške deklaracije koncem t. m Naročila se bo lahko tudi posebei. Uredništvo je zbralo vrsto dragocenih prispevkov o oostanku in pomenu naše narodne politike.
— Ako se kdo vragu zapiše. Pod
tem naslovom prinaša danes izišla >Do-movina< prav izvrstno karikaturo, ki predstavlja vraga z >zvitim repom in zlatim trebuhom<. Vrag poučuje na kolenih sedečega dr. Susteršiča o hudobiji, ziniti o narodnem izdaistvu. Sliko poiasnjuie prav srečno času primerna pesem. — >Domovina< se dobiva # po vseh trafikah ter prodaialnah časopisov v Ljubliani in na deželi.
— Krekova slavnostna akademija »Glasbene Matice« ie v trikratnem iz-vainniu donesla za Krekov spomenik čistega 7020 K 48 v.
— Poverjenikom in članom »Slovenske Matice«. Tajništvo prosi vse gospode poverjenike, da bi čimprej po-brali za tekoče leto članarino, ki mora biti po pravilih plačana v prvi polovici vsnkeea leta. Po sklepu izrednega občnega zbora, ki se ie vršil zadnjeera februarja t. 1.. znaša vsled splošoe draginje zvišana lernipa 8 K. ustanovnina za posameznika 200 K. zn društva obitelji, knjižnice itd. 400 K. Kniižni dar slovenske Matice< bo obsegal letos nai več 2 kniigi. Gotovo izide XXVII. zvezek Zabavne kniižnice z zbirko novel pri-znnnega pisatelia Ksaveria Meska in skoro eotovo tudi XXII. zvezek Knezove kniižnice z znanstvenim in leposlovnim gradivom. Posolme težave so z nabavo papirja, prekomerno pa so narasli tudi drugi stroški. Matica za časa vot-ske ne more na dan s tako številnimi iz-dnnji kakor pred vojsko, zato pa ie odbor mislil naprej in že potrebno ukrenil, da se Matično delovanje pospeši in ooglobi in da bo mogoče po vojski čim živahnejše in obširnejše izdajanje dobrih in pravih, narodu in niegovi kulturi res koristnih kniig. V ta namen ie povišal književnikom znatno honorarie in razpiše v kratkem več izdatnih nagrad za prvovrstna znanstvena in leposlovna dela. Imeimo pa pred očmi. da ie Matica društvo, ki nima niti z daleka toliko premoženja, da bi bilo mogoče kriti stroške le deloma z obrestmi lastnega kapitala. Ponolnoma ie odvisna od svojih članov. Cim več ie teh, tem obsežnejše in usnešneiše ie lahko njeno kulturno delo. čim mani iih ie. tem bolj ie treba skrčiti delokrog. Res ie. da ie priskočilo Matici po razpustu na pomoč mnogo zavednih slovenskih mož in žena z večiimi in mam"širni darili, toda svota vseh teb daril še od daleč ni taka, da bi bila dovoli izdatna za Irffrrtirno društvo, kakoršno ie in mora biti Slovenska Maticac. Prosimo za to vse go- ' spode poverjenike, naj  nabero M^icj
čim več članov - letnikov in ustanovni-kov in nai sprejemajo tudi rodoljubna preplačila enako hvaležno, kakor eo jih sprejemali leta 1917. V pretečenem letu ie imela Matica dobrih 4000 članov. Dvignimo niihovo število v tekočem le-tu za še enkrat toliko! Vsak. ki mu ir' pri srcu slovenska stvar, nai pristop sam in pridobi tovariše in tovariši ce. naša cenjena poverjeništva nai nastopijo s krepkim in odločnim d3lom. Obračamo se do pravih rodoljubov in rodoliubkini zlasti v vseh tistih slovenskih krajih, kjer še niso ustanovljena poverienistva >Slovenske Matice<. Vabimo iih. da prevzameio poverjeništva sami, ali pa nam pridobe in javijo koga, ki bi ta kulturen posel drage volje prevzel. Pisarna Matična mn bo ta-koi poslala potrebna navodila in tiskovine. Za osebne pomenke ie tajništvo na razpolago vsak delavnik od 3. do 5. popoldne.
— Tržaška »Edinost« in linblian-ske demonstracije. >Edinost< se prito-žuie. da smo v notici priobčeni pod zgo-rajiniim naslovom prikrito očitali, kakor da bi bila ona vir raznim izmišljenim govoricam o ljublianskih demon-stracfiah. Lojalno iziavliamo, da nismo hoteli >Edinostic ničesar očitati, sai ie dovoli iasno označila dotične tržaške reeti kot govorice in ie z niih priobče-piom storila konečno le časnikarsko dol>.po.-r IG smo izdali za naslov svoji notici zgorai omenieni stavek le radi tega, ker se ie o dotičnem poročilu v Ljubliani precej govorilo.
— Osobna sprememba v banki »Slaviji«. Sporoeaio nam: Mnogoletni, *\ narodni družbi ljublianski dobro znani in občno spoštovani tainik banke >^la-viie< gospod Josip Kuhar, šel ie v pokoj in je bil na njegovo mesto imeno-van bivši tajnik narodno - napredne stranke dr. Ivan Bole. Čestitajoč gospodu doktorju na imenovanju, želimo, da bi njegov gospod prednik zdrav in čil še dolgo užival pokojnino. To tem-bolie. ker. kakor eujemo, generalni za-stop banke »Slavijo* ni mogel pogrešati nieffovih služeb in mu ie poveril vodstvo blagajnice tudi nadalie.
— Deželna poslovalnica za oblačila naznania, da se prične drugi teden z rnznrodajo cenejšega takoimenovanega ljudskega blaga. V poštev prido nai-preje sodni okrai Ljubliana (mesto^ in okolica). Blago ie določeno izkliučno samo za revnejše sloje in za osebe, ki vsled obstoječih razmer največ trpe (stalni nastavljencO. Ker je zaloga zelo majhna in da cela akcija doseže svoj cili. se prebivalstva poživlja, da se zglase v resnici samo naipotrebnejši. S priglaševanjem za dosego izkaznic A se prične prihodnii ponedeljek in da nebo preveč navala, ie določen sledeči spored: dne 6. maja stranke z začetno črko A: dne 7. in 8. t. m. stranke z začetno črko B; dne 10, maja C; dne 11. maja Č: dne 13. maia D: dne 14. maja E; dne 15. maia F: dne 16. in 17. maja G in dne 18. maja H. Za temi pridejo takoj ostali na vrsto in spored se bo pravočasno objavil v listih. Uradne ure so od 9. do Vi 12. ure dopoldne in od 2. do 4. ure popoldne. Pisarna Šolski drevored štev. 2.
— Tajinstveni Frane Pire na Šu-steršieevem zadniem konventikliu. Nedavno smo poročali, da se ie zadnjega Šusteršičevega konventiklja udeležil tudi župan Anton Lavrenčic iz So-dražice, na to pa je podpisal znane resolucije kot Franc Pire. Sedai nam pojasnjujejo, da ie bil Franc Pire pomotoma dvakra* podpisan in da se župan Lavrenčic ni izdajal za Pirca.
— Slovenec zmagovalec na bero-linskem šahovskem turnirju. Berlinski šahovski turnir se ie končal 2. t. m. Zmagovalee ie dr. Vidmar s 4M števci, Schlechter jih imt^ 354, Mieses 3 in Ru-
binstein 1.
— LublanSti Cechove" sučastnf se v ročr«
•co neihoinejšim schuze p?ipravn6 pro zMzeni Ćeske Besedv (Obce),* ktera se kona v utery dne 7. t m. v za dni mistnosti hostince .Prt Mraku* Rimska cesta o i/a9. hod. večer.
— Novi vozni red na progi Trst-Nabrežina - Kormin. Počenši z desetim mainikom vozijo na progi Trst - Nabrežina - Kormin sledeči vlaki: Vlak štev. J)0 1011. iz Trsta i. k. ob 7*25 dop.. Nabrežina 8*30 don.. Tržič 9*15 dop.. Oori-ca 1017 dop.. Kormin 10*44 dopoldne. Vlak štev. f-4 1015 iz Trsta i. k. ob 9*25 p. n.. Nabrežina 10'30 p. n.. Tržič 11*15, Gorica 12 27 p. n., Kormin 12*54 p. n. Dnevni vlak ima zvezo v Nabrežini z osebnim vlakom št. 31. ki odhaja iz Ljubljane ob 1*40 p. n. in v Korminu v Videm, oziroma v Tržiču s Cervinja-nom. Nočni vlak ima zvezo v Nabrežini z dnevnim brzovlakom. ki odhaja iz Ljubljane ob 6*31 pop. in z osebnim vla-kori. ki odhaia iz Ljubljane ob 2*45 popoldne in v Korminu v Videm, oziroma v Tržiču z Cervinienora. Vlak štev. 1012*91 iz Kormina ob 6*40 dop.. Gorica 7*21 dop., Tržič 8*21 dop., Nabrežinr, 9*20 dop.. Trst 9*50 dop. Vlak štev. 101195 odhod iz Kormina ob 3*37 p. p.. Gorica 4*19 pop., Tržič 5*18 pop., Na-Krežina 6*15 pop.. Trst 6*45 zvečer. — Obadva vlaka imata zvezo z Vidmom in Cervinianom. prvi z osebnim vlakom 3*2. ki prihaja iz Trsta ob 2*25 pop. v Liubliano. drugi z nočnim osebnim vlakom 39. ki prihaia iz Trsta v Liubliano ob 10*53 zvečer. Nočna brzovlaka št. 5 z Dunaia in št. 6 iz Trsta imata zvezo na voiaške brzovlake iz Nabrežine v Kormin, katerima se priklopita po dva voza za eivilne potnike.
— Popisovanje živine bi moralo biti že zaključeno, to pa se ne more zgoditi, ker se ie uradno dognalo, da nekateri lastniki goveje živine, konj in prašičev ter koz in ovac do sedaj še niso storili svoie dolžnosti. Po preteku dveh dni bo mestni magistrat vse te zamudnike ostro kaznoval.
— »Slovenske narodne pesmi za ei-tre in petie«. priredil in izdal Ivan K i f e r 1 e v Ljubljani, Kroiaška ulica štev. 8.. TI. nadstr. Izšel ie IX. zvezek. Cena 3 K. Več v inseratu.
— Umrla ie gospa Ana "Terezija A 1 j a n č i č . soproga c. kr. vpok. brzo-iavnega moistra Ivana Aliančiča, ntara 49 let. Pogreb bo iz deželne bolnišnice jutri popoldne ob H4. uri.
— Umrla je soproga gospoda Ivan Nemeea, sodnega sluga v Ljubliani ga. Ana Nemec. Pogreb ie v neoMio ob H2. uri popoldne iz deželne bolnišnice.
— Lovski krogi se opozarjajo, da so dobila okrajna znložišča za smodnik nekaj debelega špriha za razdelitev. Dobavne listine izstavlja lovnem, na-
femnikom in njihovim gostom politična oblast I. instance.
Prvi roi na Dolenjskem ie imel 29.
iprila v Pijavicah posestnik Jože Jerman. Za tako zgodnji čas izreden po-fav. Roj je bil prav močen ter ie prišel iz starega panja kranjskih čebel.
BO namerah Rikliivega podietia na ledu nam piše ravnateljstvo zavoda z unaja: Podjetje, katero sicer nameravamo otvoriti 1. maja, ima dobiti vsa Eivila od >Einkaufstelle des Zentral verbandes d. Heilanstalten Wien<, ki velja za vsa avstrijska zdravilišča in Ima tu<Ji nas v strogi kontroli. Tam dobivamo i sladkor, katerega danes sploh nimamo niti enega kilograma. Zato od pade tudi obdolžba, da bi zamenjavali sladkor za druga živila. Slednjič nikakor no odgovarja deistvom. da bi bili radi dobave mleka kako obljubo dali: temveč nase ravnateljstvo sploh še ni nikakoršne pogodbe radi mleka sklenilo in tudi, kakor skoraj vsa zdravilišča ne bo v stanu dajati svojim bolnikom zadosti mleka. Sicer pa nikoli ne bi premogli ne mi, ne naši gostie takih cen, kakor ste iih navedli. Podjetje pa bomo otvorili — če ga bomo sploh — ne radi doMČka, ampak da povsem ne propade. Končno konstatiramo, da smo eden glavnih faktorjev svetovne veljave našega Bleda
Dramatično društvo v Mariboru. IzMaribora nam pišejo: Na veliko škodo obmejnih Slovencev ima ves čas vojne vojaška oblast zasedeno dvorano mariborskega Narodnega doma. Dramatično društvo ni moglo ves ta čas prirediti nobene predstave in nobenega koncerta. Neposredno pred izbruhom vojne je priredilo na poziv vseh narodnih društev veliko narodno slavnost ter si nabavilo zanio krasnih narodnih noš. ki so stale tisočake. Ker bi pa bilo Dramatično društvo v normalnih razmerah tisto slavnost ponovilo na vseh cdrih slovenskega ozemlja, bi bili ti dolgovi kmalu izginili. A je prišlo drugače. Vojaška oblast je zasedla Narodni dom, in v istem trenutku se je prekinilo vzgojevanje ljudstva. Da pa društvo vsled slabega gmotnega stania ni trpelo, temveč se še celo rešilo vseh svojih dolgov, zato se imamo zahvaliti članom, ki so pri vsem tem vstrajali pri društvu in tistim, ki so zadnie leto v velikem številu nanovo pristopili ter s tem pokazali razumevanje važnosti Dramatičnega društva. Nobeno drugo društvo ne more gojiti družabnosti v tisti meri, kakor ravno to društvo pri svojih prireditvah. Zdaj. ko pričakujemo s precejšnjo ^ gotovostjo, da vrne oblast dvorano njenemu pravemu namenu, se bliža zopet čas, ko bo skrbelo Dramatično društvo za igre, koncerte itd. Kdo pa je Dramatično društvo? To ni morda družba akciionarjev, kakor se snuie sedaj v Ljubljani, temveč Dramatično društvo v Mariboru so vsi Slovenci y Mariboru in v okolici, ki so njegovi člani. Precei iih je že priglasilo SVOJI pristop, druge pa prosimo tem potom, da pristopiio k društvu do prihodnjega občnega zbora, ki se vrši v soboto, dne 11. maja 1918, zvečer ob pol S. uri v Narodnem domu. Občni zbor bo sklepal o prireditvah v letošnji sezoni in vsak član in vsaka članica naj se tega posvetovanja udeleži. Vsakemu Slovencu v Mariboru in v okolici mora biti na tem ležeče, da postane Dramatično društvo zopet to, kar je bilo pred vojno, hiša umetnosti in hiša neprisiljene zabave. Da pa to hvaležno delo lahko vrši, mora biti vsak posamezni Slovenec član društva, mora skušati spraviti na občnem zboru delavne ljudi v odbor in staviti tam primerne predloge, ne sme pa brezbrižno stati izven društva, in samo kritizirati ter dajati post festum nasvetov. Kdor se sam odteguje temu izključno le kulturnemu delu, ravna smešno, če samo kritizira delo drugih. ^ Vsakdo ima ne samo pravico, temveč dolžnost, da sodeluje kot član ali aktivno, ali pa z nasvetom.
Umrl je v Zagrebu in bil dne 1. maia tamkaj pokopan gosp. Franjo Gomil-3 č e k, uradnik tvrdke Henrik Francka sinovi. N. v m. p.!
Slovenski    otroci    na Hrvatskem.
Osrednji odbor v Zagrebu je prejel iz Gorice prošnjo, da nai bi se nekaj siromašne dece iz Gorice in Trsta ter okolice nastanilo na Hrvatskem. Odbor je takoj Izdal poziv, da se javijo hrvatski starši, ki bi bili voljni prevzeti v oskrbo slovenske otroke.
Zanimiv spored v »Kino - Central« v deželnem gledališču. Od danes do ponedeljka pri večernih predstavah veliki fantastični film »Doktor Moors«. Ni za mladino. — Jutri dopoldne ob Vtll. in 3. popoldne in v ponedeljek ob 4. popoldne velike predstave za otroke. Tudi za odrasle zanimivo razvedrilo! — V torek in v sredo slavljena Hela Moja v drami: Kadar Iji?-blm. — V četrtek, na praznik, nov spored: Stclla Harf v drami »Nevesta drugeca«. Samo en dan. 2126
Opomin! Dne 29. aprila je Izgubila neka revna oseba ročno torbico na glavnem kolodvoru v Liubljani, ori izhodu, pri-šedši z gorenjskega vlaka. Vsebina v njei je bila 480 kron denarja, ključ in rokavice. Dotična ženska, ki je pobrala torbico in jo izročila potem nekemu moškemu, je znana !— prosi se io zato. da jo odda na c. kr. policiji v Ljubljani, drugače se bo proti njej sodniisko postopalo. 2090
Dama, ki Je Izgubila pred tremi tedni
'denarnico v deželnem gledališču, loža št. 4, v parterju, levo, }o dobi pri učitelj, kandidatu Srečko Kristanu, Prisojna ulica 3—3 a od 12. do 1. opoldne.
Za rrekapčevalce In mehanike. Dne 2. maja Je bilo slugi Zadružne zveze ukradeno kolo pred Prometno banko v Ljubljani. Kolo Je črno lakirano z navzgor drže-Čo balanco in prosom tekom. Znamka Puch, model L, št. 60.650. Pred nakupom se svari.
Izgubil se ie majhen bel foxterrier z rjavo liso nad desnim očesom, sliši na Ime »Foxl«. Prosi se, ga blagohotno oddati proti nagradi pri Kraškovicu, Stari trg 22.
Izgubljeno je bilo včeraj na potu iz Gledališke ulice v Prešernovo ulico do tvrdke Čuden belo čapljino (Reiher) pero za damski klobuk. Pošteni najditelj se naproša, oddati ga v našem upravništvu proti dobri nagradi.
250 kron Je Izgubil iz žepa neki gospod na poti od Vodnikovega trga do hotela pri Slonu. Pošten najditelj naj odda denar na Turiaškem trgu št. 2, I. nadstropje attoft DolfeUk
Aproviiaciia.
Is seje mestnega apretliačneg* odseka
dne 3. maja 1918.
»Siovenec« je v svoji včerajšnji številki priobčil tendencijozno notico, da so nekatere uradnice mestne aproviza-cije napravile na Posavju    pri Alešu
1. maja celo pojedino z »ogrskimi salamami« — katerih mestna aprovizacija sploh ne prodaja in jih nima v zalogi — in pri tem vzklikale: »Živela mestna aprovizacija!« Vsak časopis ima pravico kritizirati aprovizacijo. katera se tudi ne boji upravičene in resne kritike. Vendar mora uredništvo dati vodstvu aprovizacije priliko, da vsak slučaj posebej preišče in izve tudi avtorja notice, da je omogočeno zasliševanje. V vsakem slučaju bo. če se dokaže krivda, prizadeti kaznovan. S pavšalnimi snmi-čenji in zavitimi noticami, čisto KOtovo noben časopis ne bo koristil aproviz ič-nun interesom, posebno v današnjih težkih časih, ko je dobro premisliti besede, ki se jih vrže v najširšo javnost. Sicer pa srne uslužbenka mest.ie aprovizacije za svoj zasluženi denar v gostilno in končno tudi jesti kot drugi zemilani. Aprovizačni odsek apelira za to na uredništva vseh listov, naj bodo previdna S svojimi aprovizač.iimi noticami in ne begajo z^neutemeljsnimi vestmi težko prizadetega prebivalstva. Uredništva imajo priliko, da se preje vedno informirajo in pritožijo pri aprovizaciji sami, ki bo gotovo vsako nepravilnost, če se kot tako izkaže, takoj odpravila.
Prihodnji teden razdeli aprovizacija na vsako osebo po V« kg moke za kuho.
Testenin je do danes dobilo iz aprovizacijskih zalog; približno 2000 strank. Dobivale so jih predvsem le one stranke, ki so udeležene pri ubožnih akcijah A, B in C. Ker nekatere stranke iz omenjenih akcij do danes še niso prejele testenin, odsek sklene, da jih dobe tudi te stranke. Kedaj in po katerem redu se izvrši razdelitev, bo objavljeno.
Zadnie dni je kruh zopet skrajno slab. Odpomoči ni nobene, ker dobiva mestna aprovizacija tako slabo moko, da je nemogoče speči kaj boljšega, kar se po ljubljanskih pekarijah speče. Ni samo koruzna moka slaba, ampak je tudi mešanica bele moke nižje kakovosti.
Z novimi izkaznicami za goveje meso se je pričelo v Ljubljani v najširšem obsegu tako goljufati, da se bo morala mestna aprovizacija iz splošnih interesov poslužiti najstrožjih ukrepov proti tem manipulacijam. Dodalo se je že v neštetih slučajih, da imajo stranke po dve izkaznici za meso. Do danes še mestna aprovizacija ni izvršila vse revizije priglašencev za goveje meso, ker je bilo to radi velikega navala strank tehnično neizvršiiivo. Tekom prihodniih dni se revizija izvrši in bodo najstrožje kaznovani oni, ki so si na goljufiv način pridobili dvoje izkaznic za meso. Da ne bo izgovorov, mestna aprovizaciia vse stranke zadnjič najresneje opozarja, da prineso tekom treh dni v aprovizačni urad one izkaznice za goveje meso, katere si niso pravilnim in upravičenim potom pridobile. Kogar bo mestna aprovizacija sama izsledila, se ne bo izognil neprijetnim posledicam kazenskega zasledovanja.
Raznim ubožnim akcijam razdeli mestna aprovizacija prihodnje dni sladkor in cikorijo.
Kavin nadomestek se razdeli na izkaznice IV. okraja, ki je edini okraj, kateri do danes še ni dobil kavinega nadomestka.
' Aprovizacija je prevzela zadnji čas večje množine krompirja in pričakuje, da se bodo dovozi še toliko izpopolnili, da bo mngoče še enkrat razdeliti celemu mestu krompir.
Dovoz mleka je zopet padel in ga dobiva nekatere dni mestna aprovizacija celo več kot polovico manj kot pred par dnevi. Zato je neobhodno potrebno, da se razpoložljivo količino mleka kar naipravičneje in vestneje razdeli med potrebne. Aprovizacija se je odločila, da dobe A izkaznice za mleko le dojen-ci do 1. leta in se principijelno prav nobeni stranki ne napravi izjeme. Stranka, ki dobiva mleko pri mestni aprovizaciji, tudi ne sme imeti nobene mlekarice in mora biti res brez mleka za svojega otroka. Navzlic vsei natančnosti se morda še zgode slučaji, da se neupravičene! utihotapijo med potrebne in si pridobe A izkaznice. Aprovizacija bolj natančne kontrole izpeljati ne more, kot jo ima danes. Občinstvo mora za to v svojem lastnem interesu pomagati aprovizaciji, da izsledi one stranke, katere imajo A izkaznice, a niso upravičene zanje. Mestna aprovizacija bo zato javno razpoložila na mestnem magistratu pri glavnem vhodu sezname vseh onih. ki dobivajo na A izkaznice mleko. Občinstvo se lahko samo prepriča, kdo dobiva mleko. Kakor hitro se dožene, da je kdo v seznamu, ki nima pravice do mleka, naj se ga naznani in bo mestna aprovizacija gotovo takoj poskrbela, da ne bo dobival več mleka.
^ Oddala semenskega krotapfcffr Mestna aprovizacija bo oddajala semenski kroirtpir na nakazila, ki so jih dobile stranke pri vojnožitnem zavodu, pri Muhleisnu na Dunajski cesti v ponedeljek dne 6. t. m. Red *e tale: od 3. do 9. dopoldne št. 1 do 100, od 9. do 10. št. 101 do 200, od 10. do 11. št 201 do 300. popoldne od pol 2. do pol 3. št. 301 do 400, od pol 3. do pol 4. št. 401 do 500, od pol 4. do pol 5. št. 501 do >>00, od pol 5. do pol 6. št. 601 do konca. Vsakemu je na izbero gališki krompir po 35 v kilogram ali domač krompir po 1 K 20 v. Stranke prosimo, nai se drže reda. 4- Prodala vojnih In praških klobas t m m-iimmk am( Mestna ■nirnriitKiii bo
prodajala klobase v vojni prodajalni v Gosposki ulici v ponedeljek dne 6. maja strankam z zeleno izkaznico A. Vsaka oseba dobi V* kg; kilogram voinih klobas stane 2 K; kilogram praških klobas 4 krone.
-f- Izdelke iz prekajevalnlce Kranjskega deželnega mesta za dobavo klavne živine bo mestna apravizacija razdeljevala v svoji prodajalni v Gosposki ulici na bele izkaznice za nakup mesa po sledečem redu: V torek dne 7. maja: od 8. do 10. št. 801 do 900, od 10. do 12. št. 900 do 1C00, od 3. do pol 5. št. 1000 do 1100, od pol 5. do 6. št. 1100 do 1200; v sredo dne 8. maia: od 8. do 10. št. 1200 do 1300. od 10. do 12. št. 1300 do 1400. od 3. do pol 5. št. 1400 do 1500. od pol 5. do 6. št. 1500 do lt~00; v potek dne 10. maja: od 8. do 10. št. 1600 do 1700, od 10. do 12. št. 1700 do 1S00, od 3. do pol 5. št. 1800 Jo 1900, od pol 5. do 6. št. 1900 do 2000. — Vsaka oseba dobi V4 kg; cene se poizvedo v prodajalni.
4 Aprovizacfjskl škandali v Mostah. Opetovano ?mo imeli že priliko opozoriti ob!as:i na aprovizacij^c Skandale v Mostah, vendar vsa ta opozorila niso imb nrbenega usoeha. — vemo tudi za!:aj. in bomo, če treba, tudi to povedali. Sedaj je pa morda ven nr enkrat dozorela stvar tako daleč, da se ne bo več dala prikriti. Vedno igre za i.cte osebe, danes Oražem, jutri Podobnik. To pot je na vrsti Podobnik. Izkazalo se je namreč, da je Podobnik podpisoval za razne dobave mesa redoma gosp. Prusnika in da je iz moščanske občinske mesnico prodajal meso po 30 K kilogram Buzzolinim v Ljubljani. Pri rr.zdeljevaniu na ubožno akcijo pa morajo odhajati ljudie brez mesa. Tozadevna ovadba je že vložena.
Prosveta.
— »Glasbena Matica«. Krekova slavnostna akademija se bo četrtič vršila v nedeljo, dne 12. maja popoldne ob 5. v Unionski dvorani ket ljudski koncert, namenjen najširšemu občinstvu, slovenskemu delavstvu, za katero je umrli Krek toliko plemenito dobrega storil. Vstopnina bo izredno nizka: stojišča 50 vin., sedeži pa po 1 K, 1 K 50 vin. in 2 K. — Začetek predprodajc vstopnic v trafiki v Prešernovi ulici se bo naznanil tekom prihodnjega tedna. Opozarjamo na to prireditev najširše občinstvo in posebno vse organizaciie slovenskega delavstva!
— Olga Borova - Valouškova. V prihodnjem tednu, v četrtek, dne 9. maja in v soboto, dne 11. maja se bosta vršila dva velezanimiva koncerta v Ljubljani. Najslavnejša češka altistinja, koncertna pevka in operna pevka »Narodnega divadla« sospa Olga Borova - Valouškova iz Prage priredi v Unionski dvorani v četrtek »koncert klasične in moderne češke pesmi«, v soboto pa ^koncert svetovnih klasikov«. Sodeloval bo obakrat Češki skladatelj in klavirski virtuoz gospod Jaroslav .Tereni a š. Prcdprodaja vstopnic za ta d\a koncerta se prične jutri v nedeljo dopoldne v trafiki v Prešernovi ulici.
— Slovenska Socijalna Matica«, r. z. z o. z. v Ljubljani. Grozote in prelita kri sedanje svetovne vojne bodo vzdramile Človeštvo, rešile ga bodo dosedanjega hlapčevstva, dale mu bodo svobodo. Jasno je, da moralo poslej zavladati med prosvitlie-nim človeštvom ideje demokracije; njim bo sledila tudi socijalizacija gospodarstva. V tem spoznanju smo ustanovili »Slovensko Socijalno Matico« r. z. z o. z. v Ljubljani, katere poglavitna naloga je. Širiti med slovenskim ljudstvom zanimanje za socijalne in kulturne probleme sedanjosti in bodočnosti. Zakaj bližnja bodočnost po vojni bo morala razrešiti težke naloge v kulturnem, socijalnem in gospodarskem življenju, in bo morala pole^ tega celili tudi velike rane, ki jih je človeštvu vsekala sedanja imperialistična vojna. »Slovenska Socijalna Matica« si je nadela težko nalogo, v tem pogledu slovenskemu ljudstvu pripomoči do večje jasnosti v težavnih in zamotanih vprašanjih, ki moramo nanje odgovoriti kot mai narod. Delo, ki nas čaka, zahteva vsestransko jasnost in kulturno udejstvovanje. Zgolj politično delo nam ne more zadoščati. Politično delo, ki ni obenem tudi kulturno, je šušmarstvo. »Slovenska Socijalna Matica« Izdaja izborno urcievaro polmesečno revijo »Demokracija«. Pri njei sodelujejo raši najboljši socijalni pisatelji vseh smeri. Revija ie prosta, vsakemu pristopna tribuna, ki stremi po demokratizaciji in socijalizaciji slovenskega narodnega življenja. Vsled tega je njena izrazita naloga tudi ta, utemeljiti pravico slovenskega naroda do politične in gospodarsko osvoboditve. Koncem majnika 191S izide »Demokracija« kot jugoslovanska številka, ki bo prinesla ob obletnici majiriške deklaracije prisoevke naiboljših jugoslovanskih piscev. Revija velja 16 kron in se naroča pri upravništvu -Demokracije« v Ljubljani, Kolodvorska ulica S.PoIet; »Demokracije« izdaja »Sloven-rka Socijalna Matica« tudi »Knjižnico socijalnih in političnih snisov«. Prvi zvezek vsebuje »Probleme malega naroda^, ki jih je razvil pisatelj Abditus! Spis je vele-aktualen za slehernega Slovenca, za mc-ščana, kmeta in delavca. Cena 2 K. za člane »S. S. M.« 1 K 60 vin. Drugi zvezek te knjižnice bo prinesel spis dr. Drag. Lončarja: »Ideja slovenskega naroda«. »Sto-venska Socijalna Matica« hoče skrbeti rudi za strogo znanstvo in bo v ta namen izdajala svojo »Znanstveno knjižnico^. Prvi zvezek je v pripravi In bo prlnerel slavni MachiaveJlijev spis »II Princioe«. (»Knez«). Posebno skrb hoče posvetiti »Slovenska Socijalna Matica« vzgoji mladine, ki je bodočnost naroda. Zato bo poskrbela za Dopularizacijo slovenske mladinske literature. Naročajte se na niene publikacije! Širite jih med ljudstvom!
— Dramatično društvo v Trstu bo Imelo v torek, dne 7, maja svoj občni zbor.
— Balokovičev koncert v Politeama Rossettl v Trstu je uspel sijajno. Gledališče Je bilo polno občinstva. Id se le naslajalo na divni umetnosti Zlatka Balokoviča. Tržaški uradni list poroča, da Je program obsegal Jako težke točke, katere pa Je izvršil z lahkoto umetnik, ki Je dosegel eden najveljavnejših svojih nastopovo In vzbudil občudovanje.
— Predavanje dr. Pavla Grošlja v Trstu. »Edinost« poroča: Pred nabito polno dvorano  »Delavskega  doma« le dna 17% *
aprila govorU dr. Grošelj o »lakoti«. Predavatelj je svoje poslušalce naravnost očaral s svojim jasnim, često s pristnim humorjem zabeljenim izvajanjem, s svojim ljubeznji-vim podajanjem, z neštevilno množico pe-strobojnih prispodob in drastičnih primerov, kar vse ie storilo, da je ta sicer bolj suhoparen predmet držal poslušalstvo od konca do kraja v napetosti in izbornem razpoloženju. Sprovel nas Je v kraljestvo kemiie, ki nas seznanja s prvinami naše hrane. — Predstavil nam je 79 prinčev — elementov anorganskih spojin — ter kralja, ki neomejeno vlada v kraljestvu organskih spojin, t. j. ogljik. Primerjal je naše telo s kuhinjskim ognjiščem, ki mu treba kuriva, t. J. hrane, za razvoj kalorij, tako potrebnih za naš obstanek. In če te hrane zmanjka — dejal je v sila dramatičnem opisu lakote
in njenih posledic — tedaj mcČc človek še slednje poleno na žrtvenik, t. i. samega sebe, svoje telo. Hrani se še od lastnih maščob, m!~ic, krvi in kosti, Ie da se vzd'iije delovanje srca in možgan. Ko pa Je dogorelo to slednje »poleno«, nastopa katastrofa — smrt vsled lakote. Slednjič nas je sprovel predavatelj v sila poetični obliki skozi »snnJe mladeniča«, in nam drastično povedal, kje so one »retorte«, ki se tzdefu}eio za našo prehrano toli važne snovi, v prvi vrsti b^liakovme. DrsedaJ opravlja to umetnost v prvi vrsti pač r.aš kmet. Spleta želia vseh poslušalcev je b:Ia sklepčno, da bi naS^Ta učenega prirodoslovca čim prej vno- .: slišali.
* Roparski umor na H na.* in. Alojzij Malv, izdelovalec podplatov v 4. okraiu na Dunaju, ie bil napaden in umorion v njegovi trgovini. Osumljena £ta zločina neki vojak in neki civilist. Zločinci so odnesli nekai blaga in hranilnih knjižic.
* Krompir iz Bavarske za Tirolsko. Iz Inomo.^ta poročajo: Deželni odbornik Schraffl. ki se ie zaman trudil, da bi dosesrel na Dunaju nekaj živil za Tirolsko, ie naznanil sedai brzojavno iz Bavarske, da pošlje Bavarska 175 vagonov krompirja za Tirolsko.
* Prepovedan film »Francoske matere r. V zagrebškem kinu Apollo so kazali nekaj dni film ^Francoske matere«:. Glavno vloero ie imela svetovno-znana tragedinja Sara Bernhardt. Sedaj pa so oblasti prepovedale ta film. V Budimpešti so era vpriz.arjali 14 dni in listi so pisali cele članke o njem.
* Sindikat v Nemčiii za izkoriščanje vodnih sil v Avstriii. V Monako vem se ie pod vodstvom Nemške banke in z veliko udeležbo bavarskih bank in tvrdk ustanovil sindikat za izkoriščanje vodnih sil spodnjega Ina. Sindikat ima za sedaj kapitala dveh milijonov, potreboval ga bo pa nad 150 milijonov mark. Pridobiti hočejo 150.000 konjskih sil.
* V boju za vrečo pšenice. Kmetica
Ivana Vukič, 23 let stara, se je peljala iz kloštra Ivanića domov. S seboj je imela vrečo pšenice 70 kg. V vlaku so planili na njo nekateri moški, in jej hoteli vzeti vrečo. Žena je kr cevi 10 držala vrečo in ko ie v boju za pšenico prišla do izhoda, je padla pod vlak. ki jej je odrezal desno nogo v gležnju. Spravili so jo na to v zagrebško bolnišnico.
* Zakol spomenikov.* Pod tem zaglavi em piše berlinski »Vonvarts«: Kakor poročajo listi, je dal pruski vojni minister konferenci zvedencev sporočiti, da bo precejšnji del nemških spomenikov treba pretopiti. Nemški oficijalni patrijotizem mora terej v bodoče izhajati brez v kovino vlitih znakov. Ali bo to mogel prenesti, je vprašanje, katerega odločitev moramo prepustiti poklicanim krogom. Najbolje bo izhajala pri tej* zadevi umetnost ki ne izgubi ničesar, čeprav so sklenili, da je treba prizanašati spomenikom z umetniško vrednostjo. Da že vnaprej preprečimo razpor v časopisih, kateri spomeniki so umetniško dragoceni, predlagamo nastopno poraz vrstite v: Umetniške vrednosti so v prvi vrsti spomeniki poglavarjev vladajočih hiš, kolikor njih države niso z nami v vojni, z zraven spadajočimi konji vred. Umetniško prihajajo tudi v poštev in Jim je v sili prizanašali, spomeniki prinčev, princesinj in ple-mičev. Brez vsake umetniške vrednosti so pa nasprotno spomeniki navadnih civilistov, n. pr. učenjakov, iznajditeljev, zdravnikov itd. Marmornati spomeniki so pa sploh in itak brez vsake umetniške cene, ker nimajo kovinske vrednosti. Ta opomba se nam zdi jako potrebna, zlasti za Berlin. Kovinska žrtev te odredbe pa menda ne bo presilno visoka. V Henrika Heincja knjigi Le Grand se o spomeniku volilnega kneza Ivana Viljema v Dusseldorfu pripoveduie pravljica, da ie pri vi it ju kipa zmanjkalo kovine in so meščani umetniku s srebrnimi žlicami priskočili na pomoč. Tak patrijotizem je pa samo izjema. Dandanašnji spomeniki na sredi ne obstoie več iz srebrnih žlic, nego iz debelega železnega jedra, samo okoli kraja je tenka brončeva plast. Računa, ki ga je dc~ck Henrik Heine pred spomenikom Ivana Viljema tako oogosto v mislih izračuni!, koliko srebrnih žlic pač tiči v kipu, in koliko jabolčnih tortic bi se zanje dalo kupiti, tera računa torej Wnrnfta ne bo ponovila, že zato ne, ker sedaj sploh ni več na prodni jabolčnih tortic. Upalmo, da stari Bliichcr v nebesih ne bo zameril, ako bodo lepega dne z njegovimi v gra-tiate nrelitimi Jezdnimi škomji streljali na njegovega rajnega zaveznika pri VVater-looju.
Gospodarstvo.
— Ljubljanska kreditna banka. V
mesecu aprilu vložilo se ie na knjižice in na tekoči račun K 9,335.889-21, dvignilo pa K 8.975.S79-46. — Stanje vlog: koncem aprila K 42,760.010-27.
— Nasveti za poljedelce. Dne 27< aprila t. L se je vršila pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Ljubliani *eja okrajnega kmetrjsivega sosveta, pri kateri se je mea dragim razpravljalo o odpo* moči p ornega jkanja gnoja. Nas veto vala se je zeleno znojenje potom pridelova« nja detelje in sočivja. Z ozirom na letošnje pomanjkanje mladih prašičev se priporoča reja plmenskih svinj ter na* prava pašnikov za svinje. V izogib po-* manjkanju semen se ie priporočalo goji lev prosa in koruze, zlasti manjšim posestnikom. Slednjič se je tudi opozorilo na veliko važnost pridelovanj« lanu.
DariSa.
Tatvina. Jožef Kopač, 60 let star, hlapec, iz Sore, je izmaknil sodarskemu mojstru Ivanu Buggenigu v Ljubljani dve odeji po 20 K, iz zaklenjene šupe za vozove pa komat z jermeni v vrednosti 300 K. Dve ženski je opeharil, obljubivši jima živila, eno za 200 kron, drugo za 62 kron, kar obdolženec priznava. BH je že 41 krat pred-kaznovan, 17 krat zaradi tatvine. Obsojen je na l*/* leta težke jleče.
Cerkvene sveče le kradel. Franc Pretnar, 16 let star, delavec na Jesenicah, Je bil obtožen, da je v družbi nekega vojaškega begunca v zakristiji cerkve pri Sv. Križu vzel nekaj sveč in dve neblagoslov-Henl hostiji. Obsojen ie bil na 7 mesecev težke leče.
( Ljude-n, ki trpe na bolezni ledvic, mehurja itd. izvrstno služi naravna >Franz - Josef* grenČica s skrhnim odvajanjem na črevo.
Mesto venca na grob svojemu drage«
mu bratu in starosti Antonu Počivavšeku so zbrali trboveljski Sokoli 100 kron ter jih poklonili Ciril - Metodovi družbi.
Slovenskemu pevskemu društvu »Ljubljanski Zvon« je naklonilo stalno narodno, omizje gostilne »pri panjuc znesek j>0 K, v znak veselja, ker se je po Štirih letih uaŠet društveni talisman. — Iskrena hvala!
Omizje: >Peter na škafe sedi, pa žvižga —« v gostilni »Pod skalco pri Jaka-tu« je nabralo za družbo sv. Cirila in Metoda znesek 76 K; za gramofon slepemu slovenskemu vojaku pa 32 K. — Naj le še. na škal'c sedi In žvižga!
Za Družbo sv. Cirila in Metoda se Je nabralo 80 kron, ko je z. France Mitter-egger v Judenburgu slovo jemal od samskega stanu. — Ciril - Metodovi družbi je> nakazal g. M. Muha, Lokev na Krasu, 20 K, mesto cvetja na grob ge. Terezije Guštin. — Hvala!
Društvo rodoljubnih Slovencev in Hrvatov, zbranih v gostilni g. Ludovike Kin-kela na Mihotičih pri Matuljah je nabralo po inicijativi gosp. Karla Siškoviča ml. U Črnega kala 120 kron za kulturni spomenik velikemu Jugoslovanu dr. Janezu Ev, Kreku.
Slovenskemu odboru za skrbstvo invalidov v Pragi so poslali: Dobrodelna pisarna v Ljubljani 100 K, Hranilno In poso-» jilno društvo v Ptuju 45 K, Fr. Kovač, Ško-cjan 2 K, Posojilnica v Mariboru 130 K. Daljne darove sprejema blagajničarka gdč. A Poldi Lessiakova, uradnica Pozemkove banke v Pragi II, Pfikopy.
Sokol L je zbral za svojega br. K. Rakuša, ki mu je sovražna granata razbila levo nogo in se začasno nahaja kot Invalid v ljubljanski obrtni šoli, znesek 575 K, da se mu trenorno in vsaj deloma olajša njegovo bedno stanje. — Vsem plemenitim darovalcem in nabiralcem se odbor Sokola I. za bratstvo v dejanjih iskreno za* hvaljuje.
Velik dar za »Vejaški dom« v Ljubliani. Za »Voiaški dom« v Ljubljani ie darov ilo »Kranjsko mesto za dobavo klavne živine« 20.000 kron. Odbor ponovno prosi vse. katerim je pri srcu blagor naših vojakov, da z obilnimi darovi kar naisijainejše izpričajo ljubezen do onih, katerih hrabrosti se imamo zahvaliti, da naša dežela nI opustošena po sovražniku. Darovi se pošiljajo na naslov: Odbor za »Vojaški dom« v. Ljubljani. .
Darovi za dr. Krekovo ustanovo goriških Slovencev od 9. februarja do 26. aprila 1918: Županstvo Log pod Mangartom fOOi kron, B. P., goriški begunec 30 K, Janez Ev. Jarc, kurat 10 K, 405 K, uprava »Slov. Naroda« IT. zbirka po dr. Kobalu 100 K 70 v. Poniž Avgusta, Leoben Roseggerg. it 8/1 10 K. »Slov. Narod« zbirka 20 K, Sorli Jurij, Rupa pri Kranju 10 K, Anton Boškin, Solkan zbirka beguncev Angern 13 K. »Slov. Narod« zbirka po dr. Kobalu1 100 K, »Slov. Narod« zbirka no dr. Kobalu ins K, Ivan Kenda, kurat, Novaki zbirka 133 K, Ernesto Blažica. nabr. v Dol. To-, plivah 9o K. Anton Lazar, sedaj vojak 10 K. Andrej Černuta, krčmar. Log 10 K, Andrej MlekuŽ, Korltnica 26 10 K. Jože Komac, Mali Bovec 10 K. Mlekuž T. 1 K, Berlot, dekan. Kanal 20 K. Bisail Aure! 10 K., Adolf Anton Mlekuž, Bovec 10 K, hran1 Droč, St. Peter 2 K. Marija Komel vdova 1 K. Tncjn H"daTes. Okomna Štajersko 3 K, Sinšič Mihael 2 K, P!e*ko Lovro ! K, Zega M. 2 K. Kokali Ivan 2 K. FHlo Bačnar, Gorica, delovodja 10 K, Janko 2vannt 10 K. uprava »Slov. Naroda« 15 K. Slnrpaj 1255 K 70 vin. Prejšnji izkaz 5286 K, skupaj 6541 K 70 vin. NB. V dnicrem Izkazu je oomotoma Izostal g. Josip KraŠovec, daroval 2 K.
Umrli so v Liubljani;
Dne 28. aprila: Luđovlk Lassner, strojni ključavničar. 22 let. Planinska cesta 207,-
Dne 29. aprila: Leoooldina pl. Kosu-* lich. iiradnikova soproga, 40 let. Rimska c©^ sta 12. — Angela Hren, hči čevljarjeve vdove, 2 let!. Dunajska cesta 8.
Dne 30. aprila: Franc Smrdetj, užit-kar, K let, Radeckega cesta 9.
Dne 1. maja: Albina Dejale hči knji-goveške<ra pomočnika, 2 leti, Streli&ka ulica 15. — Janko Krof ta sin bančnega ravnatelja, 8 mesecev, Marije Terezije cesta 5.
Dne 2. maja: Martin Podkrajnlk, krojač, 50 let. Radecke^a cesta 1.
Dne 3. maja: Fran Tiran, nadsprevad-nikov sin, 5 let, Marije Terezije cesta 14.
V deželni bolnišnici:
Dne 25. aprila: Jožefa Lekan, vdova železn. čuvaja, 64 let. — Anton Zupan, posestnik, 58 let. — Marija Podobnikar, žena posestnika. 62 let.
Dne 26. aprila: Marija Žust, hči posestnika, 5 let.
Dne 28. aprila: Julijana Rozman, spre-vodnikova žena, 42 let.
Dne 1. maja: Marjeta Čeme, gostilnl-čarka in posestnlca, 43 let
Z. K. F., Bruck. Ce Iščete svojega br-
ta. morate vsai povedati, kako se piše In tudi Vaš naslov nam ne zadostuje le v začetnicah.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar, jjfljr+nžmi in tisk
KdftDJC VOJ-env — na pSrpd&cs* Vuc-I as eseg< aničai -v aa. Nes njegove fcset*. Pttipeb bo 1» umjft 1.1. eb pdl{4. nrl mi i pokopan 5 ču, aadBSnice se bodo stasite 8. maja ob 7.
2npn? cetkvi *t09
dne 29. aprila 1918.
Spnfmota se
na hranoin stanovanje rz boljše družine. Naslov »Sloven. Naroda«. 3022
Kožnšna garnitura
on a* podobno ae kupi. — ŠMMM ceee pod „leoiufi ee apsavnJetvo »»oven. Nar.«
(teki* zlato) M preda, Naslov pove apravoČftfo »Stoven. Naroda«. 2093
g as« 11 a sa ■ ****** * takoj
9wWHf G! sprejmeta pri BL Seale-nan UanAJana, Start trg stev. 21, L izseetresje. 2100
si
pomočnik r.
se sperjme takoj v trajno delo za po-af5tve eri
2067
Proda se KOZA
2104
w takoj lepo
NEBLOVANA SOBA
— Naslov se Jeve t »Stovea. Naroda«. 2108
981. žveplo
edda.
v v*£ ji h množi« a h se pod ^vesio 2046"
»Slovenskega Naroda«.
Oskrbo
so bde*, poSten Hrvat (uradnik, samec) za 1 aH 2 dni v t«dn« pri maR boljši strne »ri brec otrok, bo*j sredi Ljubljane. Prinaša lahko teći živita. Ponudbe pes* ^ll«lanyaqnm nm 8878" na mSCfmmsbsgs Naroda«.
eo|aMtae prost
URADNIK
lesei
izobrazbo ki prakso v Ke premene stofbe kje
mala hiša
m dvoriščem na Št Peter-•predmestjm aii Poljanah. Ponudbe mm. uprav. »Slov. Narode« pod
tokovih desk
Konj
Ogleda te pri ¥. Mt ari
II pesti
ie
e premo se proda. —
Irema nov za tefe 40—60 q.
stanovanje, zftgftj?.
trKne razsvetljavo ia kopamo sobo. Pismene ponoibe se prosijo na uprav. .Slov. Nar.« pod   Skfakiaa 88T40*.
Zlato uro::
podarim
oskrko aOaka v klao. ftakr. ki aUela aUea 9
v LJaJMjani. 2075
Dober »dni mošt
prodaja v večji Množini tvrdka Aatoa Lfnblfene, Karlovsks eesta •lev. f I. 17 9
I   MnL!| mmk *^ p*s Doberman,
■i it u ni i rn ink*5!isi °a 'me
I/llllllll \r lr »La*" Pm ie
IHII Ullll ||y JU Črn, na visokih —S T    nogah, nad očmi
Prsih in tacah je rejasto rujave barve, es se je zatekel najbrže k vojakom. Kdor o njem kaj ve, naj sporoči proti i nagradi na naslov: Prano Dolene, I Stara Loka, p. anof|a bata. 2062
Zamenjam
za eaovpreini lahek eevijer, a. 2047
Toplice
ffrvatsk*).
p revava, iscklas.
Pojasnila in prospekti zastonj. Dobra prehrana zagotovljena. 1421
KUHARICA::
že v letih, išče službe za samostojno gospodinjstvo; gre tudi na deželo. — Pismene ponudbe pod Marija 2105 na upravništvo »Slovenskega Naroda«.
Išče so
stanovanje
z 2 do 3 sobami z vrtom na periferiji mesta za takoj. Vzame se tudi hiSa z vrtom ▼ najem. Cenjene ponudbe pod „mira* stranka kras otrok 2848"
na upravnlstvo »Slovenskega Naroda«.
Kupnjom nmetno
zobovje
in splošno vse, kar je starinsko.
Posredujem pri prodati posestev.
ALBERT DERGANC, brivec
Frančiškanaka ullos 10.   145:8
Na prodaj
je v Ljubljani na prometnem kraju velika kisa s dvoriščem in gospodarskim poslopjem. Kunci naj se oglase v moji pisarni. Dr. Anton ftvlgeli, odvetnik v Ljubil sni, Dalmatinova nltes 11. 2020
ŽAGAR
ki razume na polnojarmenik in veneci-janko ter brusiti žage smirkelj, o a apcejme. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe na: a\* Rovan, pnrnn Saga, Col pri Vipavi. 20 u;
ee
se
popolnoma zmožne slovenščine in nemščine, Če možno tudi hrvaščine, z razločno pisavo, so Ueefo aa tvomUko pisarno v majhnem kraju na Hrvatskem. — Ponudbe s sliko, prepisi izpričeval, navedbo zahtevane plače na
E. V. FELLER, ZAGREB,
Jurjevska 3I-A, Hrvaško. 2124
MARMELADA
— Sušilna napravo za sadje In so čl v je. HT LupMd krompirja Itd. "W9
FRIDERIK ROTTER, DUNAJ IV.
anar- WlednergUrtet 96. fN 2127
Bukovo oglje
za sukcesivno dobavljanje do konca marca 1919 knpi v vsaki množini
Preskrba fiorlvaza Primorsko ilr.z.o.i.v&s!u.
Veliki fantastični lil)
DOKTOR NOORS
danes v soboto* Jutri v nedeljo Hi v poned.
Central
gledaliSču.
Kino
r deželnem
Ni
mladino.
pnTnrl Prodata v a so otroko jutri v nedeljo
■  llallf a dopoldne ob po! 11, url dopoldne in ob 3.
popoldne, v ponedeljek ob 4. uri popoldne. 2125
SODE za mošt
v velikosti do 700 litrov, kapi po Ulk eauak, L. Stslsar, ~ Prt
•1.
2 NOVI PLAHTI
sa vosovo 190X280 se prod a sta v Ljubljani, Eelisef, prttliete 16. 2054
Sadni mošt
večje partiie na vagone prodaja a. Slelier, Wstzsltdorf kal 8rez. 2005
Vzel bi v bližini L|ubl|aae v nate m
za tri leta
senožet
v obsegu 2—4 johov, katero bi tudi sam pognnjil. Cenjene ponudbe naj se poštjejo na naslov: A. Ku£-aot Lfak-ljana, Earlovska cesta št. II. 2058
Starejši uradnik
zmožen slovenskega in nemškega jezika, verziran v sodnijskl in politično uradni praksi, lice službe kot očinski tajnik ali knjigovodja pri kakem podjetju, v kaki vetji občini na deželi. — Ponudbe pod „itv. 25 2013" na upr. »Slov. Nar.«
Barju uradnica
z večletno prakso, zmožna več jezikov, Zeli premenlti službo. Prijazne ponudbe na „postat prođsl 47", Ljubljana.
lito aa sa avfaalav tarnala
stanovanje
obstoječe iz dveh sob, kuhinje, priti* klin ter z električno razsvetljavo. — Ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda« pod „M. O. 18 1533".
Kupi se hiša
Prav dober
sadni mošt
500 hI aa proda. Proda se tudi 120 hI belega in rdečega vina (Schilcher).
HT M. VVilcher
Gradec, JUtnenstresse 01. 2051
■ posestvom v kateri se nahaja ali se je ?e nahajala dobra ido'a trgovina. Najrajše v trgu ali kakem večjem okraju. Ponudbe je navesti z navedbo cene in pogoji pod »Trgovska hi4a 40 1908" na upravništvo »Slovenskega Naroda«.
Dtf Arls es a na zl''° rrornet_
rlUUd iC nem krij-j v Zametu hšt 200 ob glavni cesti v Reko, 5 minut oddaljena od tramvajske postaje, lopa 2-nsdetropna hila s salonom, kavarno, teraso, kegljiščem itd. Hiša je pripravna za vsako obrt, ima vse obrtne koncesije. Več se izve pri: Ivan ivancl*, trgovec, Zemet It«v. 2S6 pri Reki. 1977
Češko gos]e perje.
1 kg belega puljenega I. vrsta K 24.— 1 »      » »       II.    »   K 16 50
1 » sivega      » .....K 7.—
1 » belega nepuljenega 1. vrsta K 10.— 1 »     » »        IL  »   K 6.50
Po povzetju pošilja se po 5 kg ali več L HALĐKE, Prags Ssslchov, ~OJPl
1. 1824
Spreten, zanesljiv
2111
se l8Ce za večfo tvornico na Spodnjem Štajerskem. Prosilci, ki znajo slovensko, imajo prednost Hrano in stanovanje preskrbi tvornica. — Plača po dogovoru. Ponudbe pod „Gana* lich mHItarfrel It. 777" na anončno ekspedicijo Klenreich v Gradcu.
skladiščnik
G. F. Jurasek
oglaševalec  klavirjev  In trgovec  % glasbili
LJubljana, VVolfova ulica 12.
Edina konces. tvrdka sa ugtaievanje klavirjev in harmonijev ter popravila violi glasbil. Vsa to dola izvršujem strokovno in cono. Glasbenim šotam u sla* laje Iskijucno le O. P. Jurneolu
Nov kažipot za bolnike
Sestavil sem spis, ki v njem tisočim trpečim kažem edino možno pot do ozdravljenja. Ta kažipot ne stane vinarja in ga pošljem vsakomur, kdor se čuti bolnega, slabega in obupanega, zastonj. Moj spis je rezultat 501etnega študija in premišljanja, vsebcie celo množico praktičnih izkušenj m dokazov od odličnih mož znanosti.
Kdor se hote rešiti
bo sledil mojem pouku, ki je že tisočim pomagat Naj je nastala bolezen vsled skrbi, toge, prenapora,
ali vsled
lahkomiselnosti In nesmeraosiJ,
vsem trpečim, dela nevoljnim in neenergičnim pokažem znanstveno in   narmmto pol   k ozdravljenju živčnih bolezni, nespanca, delamržnosti, telesne in duševne oslabelosti, trgan i a v udih, glavobola, ovir prebave in želodčnih težkoč ter mnogo drugih bolečin. Pišite še danes dopisnico in zahtevajte gratis ln Iranko
moj kaiipot!
Dopisnico naslovite: 2083
E. Pasternack, Berlin« M. O., Michaelkirchplatz 13, Abt. 456.
SLOVENSKE NARODNE PESMI
K3T Zm OTRE IN PETJC^EK
Priredrl In založil podpisani. Iz§el je IX. zvezek, ki vsebuje več daljših domoljubnih pesmi. Na razpolago so še prejšnji zvezki. Cena vsakemu zvezku je 3 K. — Pesmi se lahko spremljajo tudi na gosli ali kitaro. Kdor naroči zvezke, naj pove, katere zvezke želi. Na ogted se ne pošilja. Povzetje je drago. Tsdl je oblika zvezkov obširna. Ako se zvezek pregane, se poSkoduje. okroglo zvitega s povzetjem pa poŠta ne sprejme. — Najceneje in najhitreje dobrte zvedce, ako pošljete denar naprej. Proshfi, napišite razloCno svoj naslov pa se na pošti ne bo nič Izgubilo. Priporočam se! Iv. Kite rte, UubUone, KroJeSke nt. a H. 2106
Za VIII. vojno posojilo
se sprejmo
nabiralci
s možnostjo velikega slu 2 k a in prispevkom k potovalnim stroškom. — Oglasijo se lahko moški, Ionske mM deklico.
Vsakemu razumljiv pouk.
Osebe med kmetišklm ljudstvom uvedeno ofl ki ae hočejo tem uvesti, Imajo prednost. Vprašanja pod „VIII. Kriogsenioine 247/e" ne anončno ekspedicijo J OS. aV. KIENREICH, ORAOCC. 2050
Iftče se stanovanje
2 aH 3 sobe s priti kl i nami, od avgusta naprej^ Ponudbe pod: „Stanovanje a/1 It S" na uprav. »Sloven. Naroda«.
Iščem sobico
s prostim vhodom, z elektr. razsvetljavo in s hrano. Ceniene ponudba na upr. »SL Nar.« pod sa stalno 2121.
Dve zračni cevi
za motor se proda s ta. polj, Zsj. bika itev. 42.
Ro-
— 2117
: STANOVANJE::
sa avgust z 2 ali 3 sobami išče trgovska obitelj bret otrok. Cen j ponudbe na upravništvo »Sloven. Nar.€ pod  „ot>ite<J 2t20**.
Detelfo, lncerna. L,
^ J£ v vsaki množini se dobi
v trgovini ki Borića, Bsttelt 27. — Razpošilja se
tudi po pošti. 2036
Krepka in poštena "M
(ansP^ Služkinja
se takoj sprejme za vsa domača d« I a. Naslov pove uprav. »Slov. Nar.« {3097
Pisalna miza
pult s kopirno prešo, peti so knjige ln drugo se takoj prode.
Naslov pove upravništvo ^Slovenskega Naroda". 2118
aŽ aflLCr J«LR
ci jonsko) žago pro-- ti dobrem zaslužku
če tudi z družino, se takoj sprejme. Dvbi tudi živila po primerni ceni. — Pojasnila pri Prane Seiencu, vodji tovarne v Trebnjem, Dolenjsko. 2114
V najem vzamem za dobo 3 do 5 let
s* amen asaeSsmel v °bsegu 4 do 10 9CllU2t3l) oralov, katero bi tadi sam gnojil. Vzame se tudi letošnja košnja, lepa kravja mrva v zakup. Cenjene ponudbe naj se pošliejo pod naslovom: „Ljubljana, Polja Itev. 55 2113".
Proda se
lepo posestvo
aa nerentskam, pripravno za vse, v lepi legi. Ugodni kupni pogoji. Pismene ponudbe na upravništvo »Slov. Naroda« pod „eoreatjsko 2038".
Bonbone, karamele, nes* politanke, kekse, čokolado, sakanec, mflo, špago in razne druge stvari priporoča po nizki ceni
DARBO, LJUBLJANA« trg t*, Pod IrsaTo. »22
Pozor!
mlad deček
kot trgovski sloga za manufakturno trgovino. Kje, pove upravništvo »Slovenskega Naroda*. 2066
Kor es pondenca
Mlad gospod v držav, službi, z nad 10 000 K prihranjene gotovine, teli znanja v svrbo zenitve z mlado, lepo ter nerazikaliČno gospico brezhibne minulosti: na premoženje se ne ozira, Le resne ponudbe s sliko pod »Jutranja snrjn 2T13** as upr. „Stov. Naroda''. —   Tajnost zajamči
S II 11 I lil od 10 cm <tebe-II llllllll lin€ m od 1 mt
I tU laf I I    I do,2Jnc n*prej, ■ kakor tudi lepe
hrastove is orehove hlode od 30 cm debeline naprej. Ponoooe na naslov: Anton Reschifa, trgovine s ka*
soaa
Stanovanje
oziroma prostori za pisarno v bllžlai sodnije se išče eventuelno se zsmenla stanovanje v tem kraju* s cenim ps lepim stanovanjem na periferiji mesta. Tudi se semenja hiša aa Dtmaht z hišo v Ljubljani. Ponudbe na upravništvo .Slov. Naroda" pod nataa<
iean
SSr Imam naprodaj malo rabljeni
kosilni stroj
z dvema rezervnima nožema. Slamareanlco »Patent Austria štv. 4 s 13« ustnino s podložnikom za na roko in gepelj z 2 posebnima novima nožema priporoča J. Ko matic,
Gradište itev. ti in kot zastopaik znane tovame brzopariloikov Welsia. Prodajem kotijo za kuhanje f ganja
Stanje den. vlog na hran. knjižice 31. okt 1917:
is      K 214,881.880---. a
Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Maver
CMtab ■ lih,—Kil.....Min mk m blU Dl'n. Mi IKll (I Iffi MtnM ttbmljaa 1I6*. - M ihMUc
___ w_____tmnsekdi a.pr.s Prevresasaje itanalk vlog aa hranilne
knjmee baec rentaega davka, lrcmtovae knffe ter aa koato-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obre-0tovan)em. — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vreanoetalk v okvim mjlO.IL hriiasfli pevočft. — Skiaajevsafa ia npravaaeje (deeoo) vrednostnih
34
Najkulantnejše izvrševanje mmmtik. aareftfl na vseh tizemskih in inozemskih mestih — Izplačevanje kuponov ta Izžrebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje lit prodajanje deviz, valat in tujih novcev. — Nsjemodaja varnih predalov ssmoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje prednostnih papirjev, 1'stin, dragotia itd. pod lastni zaklepom stranke. — OoravlUsee a. kr. raar. latert|e Brezplačna revizija i z žre-banih vrednostnih papirjev. ->romese ia vsa žrebanja. UpUcils ia aaksslU v Amsrlko In tz Amerika tMneefceiJnli vaekder bro.pleteo. nae^8rielsvke i r^amstna banka MaMJana. - Telefon Mae. 41
9999941
5
3138
9-
21
Taaarle in mizarje
proti dobremu plačilu (za hrano in stanovanje skrbi j eno) sprejme MTOM S T BI HIB, LfnblJazta, Jaranova ulica st 11. 175
parava severonemška, se dobi pri Sever s. preje Peter Las3nlk, L cb-Hacn, Ma?V:n trg. 1914
Vsakovrstno slamnike, sfsnfinate torbica (cekarle)
predpražnike, slamnate solne priporočam
gosp. trgovcem za obila naročila
FRAN CERAR,
tovarna slamnikov v Stobu
posta Domžale ?rl LJubljani.
fzaeScaje grinte, ss-efcčico in druga kotno kolesa! odpravi hitro in sigurno Parate!, fionasSe isa-silo. Ne umaže, je brez vonja, zato uporabno tudi Čez dan. Veliki lonček K 350, dvojnati K 6.—. Daljo Paratol tresni prašek za varstvo občutljive kože, škatljica K 2.50. Oboje se dobi proti vposlatvi zneska od lekarnarja
M. Stota Paratol tvornici v Bu-Um-
Srbečico,
pasli, VII-23, R6iaa atca t
i •
S. **. ?
10-12
Natančne ponudbe s ceno na
cementno tvornico na Zidanega mosta,
gg?T Čtaf srsko. ~3e*ji 2095
Izdelava in razpošiljanje ntesku-šerio radikalno učinkujočih uničevalnih sredstev, za katera dobivamo vsak dan priznalna oisma. — Zoner podgana in miši K 5.— Proti sohurfers in sčorlieza K 4.50. Tlnfe-tara zoper stan" c 9 K 2.— Uničevalec
avMiev K 2.— Prašek zoper snrces K 1.50 in 3 K. Raznih©vales k temu K 1.20. Tlaktnra zoper človeške uši K 1.20. za ilvinako ni! K 1-50, Pra iek zooer asi v c-.2lV.-A in perila K
2. —. Tinktura zoper pasle bolhe K 120. Tinktura zoper mrčes na drnvfu in selenjadl (rastlinske škodljivce) K
3. —. Pošilja se po povzetju. — Znvod za nHiče^an?e mriesa M. «5uu&err Zagreb 15, Pelrinjaka nI. 3. 1090
MESECNAPREVEZa
zdravniško priporočena Varuje pred prehlaje-njem, dobro vsesava, pije, komodna in rrak-lična, varčuje perilo, se dobro pere ter ostane vedno mehka. Kompletna garnitura B 6"50, 8«—, na leta trpežna K 12'—, 18»—, najfinejša E 20'—, 25*— in 30«—, Porto 95 vinarjev. V varstvo žensk fzmlvalnl aparat 25'—, 30*—, 32*—, do — S. Pošiljatev diskretna. — Hlgijen. blasa trtrovina SI. Potokv Buaaf, VI.SttGges??sss9!5. 1199
Kupujem zmedene
žens
Štefan Strmel!,
Cjabijasa, Pod Zrane« št. 3.
POIIIB! Zaradi vpoklloaala v ooiaskoolnibavanle fe lokal odprt onzno sa prodalo blaga in sicer vsaki dan samo od 9. do pol 1. tat v BOdelfO od 8. do 11. vre don.
odstrani prav naglo dr. Plesen-a Izvir, postav, varovano -lxmiJJuW rOBav1 rujavo mazilo. Popolnoma beta duba in ae ataše. Poskusni
lonček K 230, veliki K 4-, porcija sa rodbino K lW-~
Dr. L Hascns' Krmies-Apttiitki (tfOr), Itak Ogrska. :
Zaloga za Ljubljano in okolico:
Llahljaa*
MP" Pozor na varstveno znamko „S^MATOlaf"
i o ukujico:    marna Marf
Maklfaaa, Marijta tra>
■
880
MODNI SALON
S »
zi rabcic
Pfporota voltho Itfctro
SLAMNIKOV
od al 15.— naprej V zalogi  imam  v<.dn.> sveže § &2nnafsiie moda)o in §
žalno klobnlio po možno l
najntžiih cena1«   Sprejme I
se delavka in učenka  16/1 l
Dr.A.Botteri
primarij daZaltte bolnica za oSesne bolezni BasT ordinira »opat redno (Beethovnova ulica e>.
spccortt&fee stroka zmožna, crva moč, pri tvrdki Ivan Feraan v Ljn^-
ll»r.?. H: na in stanovanje no dogovoru, eventuelno v hiši. 2101
fz.
Proda se prostovoljno na lenem In zdravem mestu, 4 klm. od Lni-zlnske ceste ležeče posestvo v velikosti 240 oralov. Od tega fe 15 oralev njiv, 5 oralov vrta In sadovnjaka, 4 orale travnika, 7 oralov vinograda« 180 oralov lose, drugo pašniki z novo
prizemno hišo in gospodarskimi poslopji. — Cena 350.000 bron. Bližja pojasnila daje HZ2*o Ribić obč tajnik v Ne trati čn pri Sarloicu,
Hrvaško. !GS6
4 t9b o
Po dolgoletnem razlskavaniu na po!]u negovanja lepote se je konečno posrečilo, najti novo metodo, po kateri se vse nadležne kožne nečistosti kot ptge, zajedci, mozolji, gube, nosna in obrazna rdečica tekom nekaj dnij sigurno odstranijo na kar zadobi obraz, tudi pri starejših damah, mladostno svere rožnato lice. Učinek je presenetljiv in ta recept so sijajno priporočili sloveči zdravniki. Tisoči prostovoljnih priznanj! Vsakomur dajem proti retour-znamki popolnoma zastonj pojasnila. Pišite takoj na: h. Decker, Dana!  58, Predal 18.,
oddelek 36. U9
vet n
Kdor je enkrat poskusil rasla barvo za oblaka
!ntorri.jfirinal** ta se 'e P^oričal, da je edino ta barva pristna l9 lllCIllUlIvliai in zajamčeno dobra. Vsak se lahko osebno prepriča, kako jo vsi dosedanji naročniki hvalijo. Vsak zavojček ima
navodilo.
190 zavojčkov stane K SO.-, 509 zavojčkov po 45.- K sa (00 sov., iOOO savoJSkov po 40.« K sa COO sav.
bb" Prosto poštnine. — Zahtevajte cenik drugih predmetov. "^89
1999 Se priporoča
SSucfg^f C©fSs, Vrhnika.
E I 139 17/5.
oklic
Dne 23, maja 1913 depeldae9 ob 90! S2. c?i vršila se bo v l&OiStra&i št. 20 dražba zemljišča vi. štv. 87 kat. obč. Dovje, obstoječega iz hiše št. 20 v Mojstrani, 2 zag. vrta, travni ha in gozdov,
Cenilna vrednost in najjnanjši ponudek, pod katerim se ne prodaje, znsša 22.197 S 16 h.
Prodaja se bo vršila po parcelah.
Na zemljišču zavarovanim upnikom se pridrži njih zastavna piavica brez ozira na doseženo skupilo.
Dražbeni pogoji in listine, tičoče se draženega zemljišča se morejo vpogledati pri podpisanem sodišču med uradnimi urami.
C. k. okr. socisšle v Kranjski gori, &đd«
dna 18. sprHa 1918. 2027
od c. kr. kmetijsko-kem. preizkus, in splošnega avstr. društva lekarnarjev na Dunaju preiskano:
perilu zajamčeno popolnoma
neikodljivo.
9 fie$ra**e#<> »OANIA" spaja vse
-v'X>^Vt^i^^ «sW»ols%dr5^os   lastnosti originalnega ^^j^RibHrL-v^v-^^wQL>^   kakor pšeničnoga, riževega, ječmenovega, krom-Os^M-jlSi rir;eve^3. kuhalnega in surovega škroba in se
ifrjfil enako lahko rabi za vse imjustriialne in doma-
fe namene. — Neutrpljivo za vsako gospodinj-iSr^       8 cW,stvo, bolnice, samostane, pralnice, industrije?
itd. Dobiva se po vseh lekarnah, cfrogori-jOh» Spocorljah« psr!fmer!Joit in podobnih prodaialnicah v originalnih zavitkih z natančnim navodilom po 80 h in K VSO, 2079 Za posamezne kraje se solventnim trgovcem oddajo odfne prodaje« da se izključi verižno trgovanje. — Preprodajalci debe uspeSno reklamo in visok rabat. Zadevna vprašanja je naslavljati na general, razpečeval išče za Kranjsko
filT MiSan Hočevar v LiubSlarei.
tailaliliiMBpji
je zaradi opustitve Častniške kuhinje etapnega štacijskega poveljeni-štva zopet v polnem obratu. — Izborna kuhinja p j meščanskih cenah. Vino in pivo ves dan — tudi če/, ulico. —  iiž^" Velik senčnat vrt.
1849 PBF" JOS3PIHA SCKH1TT, restavraterka.
1      11
I i| i       51
iiiiiiiiiiiiiiiiiT
fr^mihazogarefnimpapirjenidml&azcrn?jenozarezoSe^osdiJBdlrcja.  || |
II
I i
A Viil 'J-3/17-6.
• v •
1 HI
Pri c. kr. okrejnom sodlSfu v Lfiibljanl je po prošnji dedičev po Marjeti ftaiic« posestrcici v Bisoviku Sf. 56, na prodaj po javni dražbi sledeča nepremičnina, za katero se je ustanovila pristavljena izklicna cena in sicer somiJIiZo vi. iiov. 93 kat. oblino Bisovik, obstoječe iz parcele Stov. 124 hiša Slov. 55 v Bizoviku in 487 vrt okrog ne za 8.000 K.
Dražba se bo vršila dne 13. maja 1918 oi» 3. uri popoldne pri hiSi Stev. 59 v Bisoviku.
Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejme
Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno.
_ Dražbcno izkupilo je plačati pri sodišču.
Dražbene pogoje je mogoče vpogledati ondi soba Stov. 32 med uradnimi urami.
t. kr. okrasne sediSSe v LiubSjani, eeSd. VliL
dno 30. aprila 1918.
2119
VMŽfcovifava  lpQZOW V"gfc<Hrltova
yh@ kava" nadomestilo
MILKA"
99
„M&& A-SOPUUN" snežna beli lug „MI8.KA** Kristal vanilin-sladkor
MHEL!CAM prašek za peko.
DiSava, ssonep, paprika, oimat Čisti iar., pSment, kllnčki, Janeš, kocko sa Jaho in golsž, ruski ca';, milo za brije nI a, toilotno milo, kekai In waa droga ko!oni;slna roba dobi sa edino po najnižjih dnevnih cenah pr! solidni la znosi tvrdki
mr gjorgjs vuckovic -m®
Prva sagrefelka importna In eksportna ag en tur no kcmisSjpnalna trgovina In tovarno „MILICA" proizvodov s sktadiicem na
-= ZAGREB, Nikoliieva 9. =-
Zakfevafte cenike!        1161        Dokler Jo zaloge!
j Mle T0PĐSKB.
Sežana cd L msja da 30. septembra.
flViniLf A Cl IV revmatične in druge bolest! sklepov Illl/m/VLIiFL,      mišičja, protln, neuralgiie, zlasti
fF??if?s in ionske bolesni. rDF^FI NF k'OPFI I in kopeU z oglilkovo klseu-
ViI\JLraL.L.lSLr AUrLLl M. nmasoso in alakfrnffarasfia
RADIOAKTIVITETA
TEMPERATURA VODE 59° C. UGODNO BLAGO PODNEBJE.
ŽEL EZN1ŠKA POSTAJA KTiMBff""
xo!ar, iifsa lekarna.
KRASNA ŠETALIŠČA ttSSSZS&SZ
trebno fnlila in avgusta :.obe naraciii naprej. Pros^oMo in navadila daje brezplačno:
no, masaža in elektroterapija
vrelca v veliki meri znanstveno dokssaaa.
2082
la^olelistBO lir. zemaljskog lječilišta.
Starejši zakonski par brez otrok
stanovanje, 2 sebi
za avgust Ponudbe pod v»9Ur 20S9"
na upravnistvo »Slovenskega Naroda«.
KISLO VODO
in vino razpošilja 1768 S. Oset p. Guštanj Koroško.
5B ateller
nmeruitko aestovljsalh rerieib OeL Sačeto in gotove koraleee torbica, storv blSTlae Ltd. ^163d
Mta&a Detlčkofs,
RraL Vi30br8dyy Jcagman. tf. 99.
iiuuill
tuđi rabljeni, različne velikosti,
^rse kupiiOo"«!
Ponudbe na „Rosenkratu"« poSfnl predal, LJubljana«
Frfsrrtvdel ie sredstvo za po« riafiijulll mlajenje las, ki rdeče, svetle in sive lase in brado n traju temno pobarva. 1 steklenica t nit. ad K 3 25
RydyoI
je nJntl en, ki 2tvo preti Udi lica. Učinek je Čudovit. 1 steklenica s poStnino vred K 2*45.
K? slov za naročila i
M Greli. EU-hiA
Brno štev. 639, Moravska.
svojo trgovino s vellastm sbladi&čem maandaMsV* na In mešane stroke sa ]oko »godno oosso.
Ustmene ponudbe na 9026
Vilim Pitk, Zarreb,
Savska cesta 68.
Kompletni
KURNIKI
v vsaki velikosti,
4630
- 4
stroji za valienie
za poljedelce ln veleposestnike,
mlini za kosti
zs pripravo krme da nU obrat ln (Nltot silo) se kopijo najboljše pri
Nickerl & Co^ d. z. o. z.
specijalno podjetje za radjonalno rejo perutnine in drobnjadi.
Inzersdorf 99 ari DvASje.
Zahtevajte veliki katalog, učna kaik ga 63 proti vposlatvi 1 K v znamkah.
Kupujem:
les sa i sme od 12 ca naprej
na me
mehak okrogel les, smrekovo lmbje \lansko ln le* ersslo / (otaje
ttolToJ-H10™"^
Prosim ponudbe s skrajnimi cenami, množino in navedbo roka za oddajo 1745
Vinko Vabič, Žalec, 8
apoenio imlsrsno
Kuiantno poslovanje. Takotsajc
plačilo proti duplikatom.
Stran
A.
»SLOVENSKI NAROD-, dne 4, maja 1918.
101. štev.
finesOho prodtUolKo
stroka, samostojna moč, iell jo mesto prememtf. — Cenjen* pedj,assasatslas lilO" na >9*veaskege Naroda«.
vešča slovenskega
w  . ______ter strojepisla. —
Viamone ponudbe s sliko na tvrdko 2045 Co.f r Ljubljanu!
probkovi, stari od sodOT,Sampanjski samaski, stari nc-atomljenl zamaski — od steklenic — do K 80, nori K tS maihai aomaSki tndi draža)-^aja| pujejo vsak <ac — Po poveetju ^jjoalje vzorec naprej. — mooflnah pridem na kraj mt a. asojisi a 11, omai n.
It bei der Vord-a 1483 IT. 1617
e
■HSSlsH!
losip Jug
Mi mojiter
Rimska cesta Si t*.
eeujeriemu občin-▼ to stroko spadajoča Vda delam samo s m firaeaem.
točna aastroiba.
=»BlF====l
r*
G 0 S P onJ E
S £il
ailrSU aparat ponikljan, klinjaml K 4.-, 6 la. If,osrebren, dvorezne klinie K 8-, 10.-, tefico posrebren, elegantan etui kompl.
__K 1S>, 15.-, speclaL vrsta
etnimi vijaki najflnejSi K 13.-, 30.-. Dro rez ne fUetta* kiinjs, tu: a! K $ tacate K **>, listem Giiette K 9.-. 12.-,- praaaa britev naj fin. .je ročno kovano jeklo K 6.-, 8.-, !£.-. Ponc $5 h. Zamena dovo-— KoaaoaUiaioica au. Fotofcr " VI. auaganoaaae 15. — 1975
Zapirajto!
Zapiraito!
več 1000 ds anajjtorie visečih ključavnic
tw papirnatih servijetov, h«mh
prav po nlikl c»ni predaje. 738
LJubljana, OradllCa 7 MT Maks Carnak.
Voaka dama naj čita
mojo velezanimivo navodilo o
modaraam nagovanln gradi].
Iskušen svet pri vpadi o s ti  In poman]-kan|n bn|nast1» — Pišite zaupno na
Ido Krause, Požun, Pressburg Ogrsko
Sekanaoaroooo 2. odd. 41.
Zamaške
ptutove, rabljene, zavrtane, pa ne zlomljene ali pretrgane do K 36*— nove zamaške za steklenice do K 65*—, zamaške za sode nove do K 55*—, zamaške za sode stare, do K 36.—. Kupuje in prevzema po povzetju (pri večjih partijah vzorec in pridem eventualno sam k prevzemanju. 1885
Korkwarenerzeugungf Wien VXI
OengUrejasM 1.
2054
Smrekovo lubje
les slabtaib koštani e v od 10 cm navaa-or
hrastov les
kupi po vsakokratnih najvišjih dnevnih cenah In izplačuje proti duplikatom voznih listov pri kranjskih bankah. >— Transportno dovoljenje se preskrbi takoj. — Alex. Rosenberg, Gradec, Aaaeaairasae 22. 1744
Ceni ene ponadao na
KOHSERVEHFMRIK ĐUNR1, RRSERHER6JISSE ZZ.
Franc Jožefov« cesto 5
Novo otvor J eni lotograllčol atelje
HELIOS ^=
Specialitetei 2085
♦
popfretnedoplsniceušfiicnioblilii
kakor tudi vsa fotografska dela najboljSe izvržena.
Pretili, ule-ilt! si natailjni slike.
Zahtevajte zastonj m peteline prosto moj katalog • slikami ar. alatalee. sreamine, godb. iottr. itd.
JAN. KONRAD
e. bi kr. dvorni založnik vBo*tn(Brfli) it 1958. HOs>t*e aH Jcklsae tnker-are K 26\ J8, 30, bela kovina (Gloria-srebro) aH jekkL remont, z dvojnim pokrtvatom K Se, 40» 90, 60, violine 1CJB, 2«, 96, harmonike K 26, 28 In riSJe. Za ore triletna garancija. Pošilja se po povzetja, lamena dopustna ali
aat *
■Modni salon
i StDhlv-Mastbke
I Židovska ulica štev. 3. ajDvorski trg 1, Ljdljna.
PrlporeCa za
•• auv
»101
slamnike ■
nfleie klobuke in čepice |
najnovejših oblik B)
za dame In deklice I
Popravna se aeref ema]e. J
2alni kle&oki vedno t zalogi 1
Bnpvtte le đ^T«T- 'VA**- ' *o Je
Emona
'M
sosaoski * ^ v/ /
pralni prašek
Dobiva se vaeb prodati .
Rudninsko vodo
vseh vrst, svete polnitve oddaja
Slavna zaloga rudninskih voda
A. ŠARABON V LJUBLJANI.
Na zahtevo aa posije conik.
2089
vseh vrat ss urade društva, trgovce IN
m nit
graver ia bdel o ti-tetj kaieakfvia llenpmj
U&UUt torti tro it«. 1.
F. Batjel
fnrlca — Ljubljana M i. S. H SUH hi fin. 2B.
a uhlite delatulca
BoTki h lam lunina
Samsko in otroško konfekcijo
zelo solidne tvrdke
. Krištof ič-Bučar
Ljubljana, Stari trg it. 9. — Lastna hiša.
Najnovejša     \\%W~   KOSTUME   "M Najnavejša
Plašča, jope
BLUZE
Žalna — domače oblaka Parilo, capiaa. športna klobuke ln steznike.
tofllni h pisnim stroji,
orsifiofonio
topao iTottlka. mm*** baterije.
23 IIRRNNVHIIVI
Hifjtanlšna parilo In druga patrabššlna za novorojenčke'
OTVORITEV GOSTILNE.
Stavnem občinstvu prijazno naznanjam, da s 19. majam
otvorim
gostilno v Ljubljani
paV Prisojno ulico itev. S. -^m
Točila bodem prvovrstna vino In taborno pivo.
Za kuhinjo bode v vsakem času najbolje preskrbljeno.
asar- Cene nizke, -ase MoroiHo no obod In vecorjo ao sprejemajo.
Za mnogobrojni obisk se priporoča 2123
ANTe BURGER«
bivša hotelirka pri »Kronic v Postojni.
x x
X X X X X X X X X X X X
K
JO.. F.t.Uae;iw.^^'p.tr. n* 7. SBgfe '»0»™$!» gfc!
Priporočamo edino najboljše šivalne stroje tvrdke:
Jos. Peteline, U""«™. ^nA^
poleg frančlškanakega mostu, larOf 3. hiša ob vedi.
Na j ve 6 js ln edina zaloga Šivalnih strojev vseh sistemov v poljubnih opremah za obrt in rodbino.
V zalogi igle, olje, ter deli za razne stroje.
Dr stavitev strojev takoj l   Pank v vezenin brezplačen I
■■■a
10 leta« raraacfft t
HsMA za obleke i6 v ceni tako poskočilo, da si EaflCal^f%kw  ga morejo omisliti le najpremežnejši sloji.
Staro in po- aa> gfm± la% am ffaaaama o^^akna^omes^ n0" nošeno blago PUDOFoSnOvo. Včasih že zavrženo blago, pobarvano črno, lf-*a^& ar%afa4ftaTa#% 1
modro, rdeče, rjavo   itd. izgleda ■ l\r WW •
Podpisana tvrdka se priporoča v to svrho z zagotovilom, da bo cenjeno občinstvo kar najbolje zadovoljila.
Prva in najveija parna barvarna in ke-
milna Čistilnica
Josip Reich, Ljubljana.
Tovarna: Poljanski nasip itev. 4. Podružnica: Selenburgova ulica Itev. 3.
pf Peitna nareIHa ae letno tevrlujeje. "W&
Mirni Sarks Uubljana
Hotel 9,pri Mališu", sobo 25., 26.
■ II« nadstropja. ■
1 ■■■ 1
mt Vedno zadnje novosti H
dunajskih modelove
Popravila ao okusno In točno Isvrlojojo.
Žalni klobuki vedno v zalogi.
Pridne j*, T^štonafa ""VI
zlatarskega vajenca
tako) sprejme Lud. fierne, javellr, Ljabljana, Wo4fova allea S. 2043
Prazne vreče
vsake vrste ln suha poba kupuje vedno in v vsaki mnotmi ter plačuje po najvi§jh dnevnih cenah trgovska firma J. KuUan, Kranj, Oor. Isto-tam se sprejme trgovski u<<
Resna ženitna ponudba!
Agronom, akademično Izobrafea, 33 let, Zeli znanja z gospodično aH mlajšo vdovo s posestvom ali trgovino v svrho ženitve. Le re*;ne ponudbe, Iče mogoče s sliko, na upravnfStvo tega lista rod „Samostojnost 1923 2061".
liče
1 rezbar za pohištvo 1 mizar, pomočnik
sa pohištvo.
I. hrv. stolarska udruga
Zagreb.
20^2
Resna ženitna ponudba.
Vdovec, v 34 letu, popolnoma sam, vojaščine oproščen, z lepim posestvom, večjo lesno trgovino in parno Zago, se želi seznaniti ter takoj, ali pozneje poročiti z boljSo gospodično aH vdove brez otrok. Prednost Ima ista, ki bi imela veselje do kmetijskega vodstva. Prosi se samo resne ponudbe,  ako le
mogoče s sliko, na upravo aSlovert Naroda' pod „Bodocaost 18tV. —
Tajnost zajamčena.
GUMBI
(iz koščakov) en gros
sa uniforme ta clvll
zaponke, kavi jI, pegli ee (aftl)e} gumbi na zapono (Druckkn&pft) patentni gornbf Vl-1181
Rudolf Bodenmuller,
Ljubljana. Stari trg štev. 8
Jos. Kolino
modni atelje
sa gospode
LJubljana
Franca Jožefa usta 3,
VojaSke in uradniške uniforme
po mart v najkrajiem Času.
Nudimo
za takojšnjo dobavo s skladišči na Dunaju ali v Budapeiti
MT aaa 97-98% -*m v
na cele vagone po ti B za kg na pol vagona po IS E » • pri manjšem odjemu 24 E » > nrl poštni posiliatvi a poštnino vred IS E kg. 2098 Vaterliodische Hsndels- aad Verkehra-A. a. Bodapeat, V., Akademiantcxa ta Telefon 133-66, 159-16. Brzojavni naslov: OROISIST.
*tog koacMi nneaikra 1»17 m. K 20»,707.065-7«.
Podružnica t Uubflani
Češka Indnstrijalna banka
Glavnica K 40,000.000*—,
Stritarjeva ulica št 9.
mmclranle vojaških dobav.
VMatomtaM iMmtee tnuMkell«.
a a
a a • a
Kredite zo aprovizočne nakupe.
Srećka e. kr. avstr. raaredae lotarlje.
Nakazila vojnim nlemlkom.
6
5151
39991^14