35. številka. Ljubljana, 10. decembra. III. leto 1875. Politični in gospodarski list za kmetsko ljudstvo. Izhaja trikrat na mesec. List velja za celo leto 2 gld. 80 kr., za pol leta I gld. 40 kr. — Posamezni list volja 6 soldov, Uredništvo in opravništvo lista je v »Narodni tiskarni" v Kolmanovi hiši v „zvezdi“. »Slovenski Tednik" bode od novega leta naprej nehal izhajati. Vse tiste naročnike, ki so naročnino še dolžni, prosimo, naj jo precej pošljejo po pošti na »administracijo Slovenskega Tednika v Ljubljano," ker sicer bomo prisiljeni tožiti tiste, ki so obljubili plačati s tem, da so se naročili in list prejemali, da nijso plačali. Tiskanje, pošta, c. kr. štempelj, pošiljanje itd. nas je drag denar koštalo, torej je pravično, da nam naročniki povrnejo vsak po svojej dolžnosti in po svojem dolgu, da vsaj prevelike izgube ne bomo trpeli. Ob enem vabimo vse naročnike, ki so nam zvesto plačevali in „Tednik" radi brali, naj se od sedaj naroče na »Slovenski Narod", ki tudi v Ljubljani izhaja. Res, da je »Slovenski Narod" precej dražji, ker velja četrt leta štiri goldinarje. Ali zato pa ne izhaja vsak mesec le trikrat, ampak izhaja in se po pošti naročnikom pošilja vsak dan, torej prinaša veliko več berila. Če se enemu posameznemu naročniku »Tednikovemu" zdi »Slovenski Narod" predrag, naj ga naroče po dva ali trije vkup, ali pa vsak uaj si še nekaj sosedov pridobi, da zlože vsak nekaj, pa dobe vsak dan en slovensk časnik na dom. Torej naročite se na dnevnik »Slovenski Narod." Denar se pošilja po pošti in sicer naprej. Za četrt leta 4 gold., ali za pol leta 8 gold. Domače stvari. — (Iz Vojnika) se nam piše 1. dec.: Sneg je padel do kolena visok, naredil nam je zimsko življenje in vedno še sneži. Zemlja je mokra in zna za zimska žita slabo biti. Mladina hodi veselo v šolo, pa tako slabo vreme jej pot zavira. Šole imamo prena-polnene. I. razred ima 170, II. 86, III. 90 otrok. V I. razredu more biti podme polu-dneven, v II. in III. razredu so otroci natlačeni, ker sti te dve sobi male. K temu nas je še denes zapustil tukajšnji dosedanji pod-učitelj g. Ivan Bračič, kateri se je skozi 5 V2 leta pri tukajšnjej šoli s svojo pedago-gično izurjenostjo, vrlo marljivostjo in kole-gijalnostjo odlikoval. Prišli so po njega šolo-Ijubni in vrli Št. Lorenčani pri Štorah, da so ga odpeljali kot učitelja svoje mladine. Tukaj se mu pa priznava zahvala od šolske mladine in nje staršev za njegov obilni trud. Naj bi le tudi na novem mestu v pravo domačo korist obilno delovati mogel! Da bi pri tolikem številu tukajšnje šolske mladine celodnevni poduk mogoč bil, je krajni šolski svet v seji 11. nov. tt. 1. sklenil za nujno razširjenje šole v štirirazredno prositi, in vsak čas se dovolitev pričakuje. V sedanjem kr. š. svetu imamo vendar za šolo vnete gospode iz trga, v prejšnjem pa je bila večina iz kmetov, kateri nijso bili za „dati“. Šolski proračun za 1. 1876 znaša 600 gold.; mej tem seje za pripravo novega razreda 100 gl., za slučajne potrebe 50 gld. dovolilo, in drugemu učitelju stanovaiua dala. Vojniški župan je županstvo položil. Začasno županstvo bo v Trnovljah, in ne bo ravno prijetno ga tako daleč na koncu občine iskati. Temn nasproti so se pa vojniški tržani včeraj razveselili zvedeti, da je ločitev trga v svojo občino od cesarja potrjena, in je konec na-ganjanja od kmetske strani v občinskih zadevah. — (Nesreča.) Piše se nam iz Središča: 30. novbr. t. 1. je J. železniški delavec iz Obriža zmrznil. Revež bil je vinjen, na nasprotni pot zašel iu v potok padel. Pričel je vpiti, dva druga delavca to slišita, gresta ga iskat, a ko ga k bramn prineseta, je izdihnil dušo. — (Iz Rojana) pri Trstu se nam piše: Sinoči je naša čitalnica po programu, ki ste ga tudi vi objavili praznovala Miklavžev večer, kakor lani, samo še sijajnejše. Videlo se je, da se je ta stara slovanska šega naštniu občinstvu prikupila, — ne, videlo sc je, da je odbor pravo zadel, ko je prvič poskušal z besedo tudi Miklavžev bazar združiti. Delitev je trpela celo uro, i kako ne bi, saj se je moralo mnogo nad sto darov razdeliti, malim in velikim otrokom, tft lep in dragocen spomin, tam šaljivo in zbodljivo darilce brez vrednosti, ali s tem večjo radostjo, grohotnim smehom sprejeto. Tudi izvrstne domače črne kapljice, prave zajčje krvi, za odbor po-sebe, za tržaški kvartet posebe, za rojanske pevce posebe nij Miklavž pozabil, ki nas je po dovršenej delitvi črez pol noč združene držala. — Ples, ki nij bil postavljen na dnevni red, ali nočni red — moral se je dovoliti. Obsule, so vam naše krasotice nesrečnega, kaj pravim, srečnega predsednika in tako dolgo v kolu sukale, in prosile, d« je v ples privolil. Rad bi ga pa tudi poznal godrnjača, ki bi se takej peticiji protiviti mogel; — se ve da si predsednik nij mogel misliti, da se bode njegovo dovoljenje vse tja noter do jutra porabilo. A zgodilo se je, i mislim, da se je ta prestopek krivičnicam tudi uže odpustil. Teže pa je odvezo dati nekemu gospodu, ki je jako predolgo i pregloboko v dao čaše se bil zagledal, in duševno in telesno ravnotežje popolnem zgrešil bil, tako da si mislim, da si ga ne bode v čitalnične prostore več iskat prišel. Miklavž pa je menda tudi na tako vrsto čestilcev navajen ter se je gotovo mislil: sit et ei venia. Kje pa je ostala beseda? Zdaj stoprv zapazim, da sem pri koncu začel. Da be- seda. Cospodičina pl. Neugebauerjeva, pela je kakor slavček, kakor škrjanček, tržaški kvartet milo in ubrano, kakor mu je navada, čitalniški pomnoženi zbor krepko i mogočno, rekel bi junaško same davorije, baš v duhu časa, kateremu se tudi Slovan ne more odtegniti, ne sme odtegniti. Tudi njegova golobja kri se mora premeniti, i se bode preme-nila, saj nij na večni plač, i robovanje obsojen. Če se ne motim je tudi predsedaik v svojem govoru tej podobno misel izrazil. Barka „Gluh mora biti“ je mnogo veselosti, i smeha prouzročila. Tako mislim da sem ne držaje se sporeda vendar vse njegove točke omenil, i jako vesel večer se ve da le površno popisal. A glej, malo da nijsem na deklamatorko pozabil, ki je Stritarjevo „Siroto“ prav ginljivo i razumljivo kraso-slovila. Zdaj pa pika. — (Iz Sežanskega okraja) se nam piše 6. dec.: Mnogo se je v naših krajih o šolskih zadevah na boljše obrnilo, ustanovile so se nove šole druge razširile na više-razredne, nastavili so se sem ter tja izobraženi učitelji, kateri vspešno v svojih delokrogih podučujejo. Naš c. kr. okrajni šolski svet je naložil 50% doklade na izredne davke, da je v stanu učitelje plačevati in druge izhodke izgotoviti. On obrača svojo pozornost na vse kraje in si prizadeva zahtevanju posameznih okrajev in občinstvu zadostiti. Toda pri vsej svojej dobrej volji ne more vsega storiti, kakor sam želi, kajti mnogokrat je v zadregi zaradi tega, ker se za kak prostor nobeden ne oglasi. Pri teh za občinstvo povoljnih razmerah nas je jako osupila neka notica, katero baje veljaven mož (?) v „Sočiu razglaša in si prizadeva, c. kr. šolski svet podučiti o razmerah, katere sam komaj pozna. On obžaluje, da služba učitelja na Barki in v Vrtovljak še nij na novo oddana, zamolči pa, da se je prejšnji učitelj še le mesec« novembra odpovedal ondašnji službi. Kakor dolgo bode n&š c. kr. okraj, šolski svet svoje dolžnosti tako izpolnoval, kakor si je do sedaj prizadeval, smemo zadovoljni biti. Meseca novembra naznanjeni odhod učitelj« se do se- daj nij mogel nadomestiti, to bi omenjeni veljavni mož gotovo vedel, ako bi si prizadejal, da bi mu bile šolske postave bolj znane. Nezaslužena graja izbuja nejevoljo in človek izgubi veselje do vsake reči, ako se njegovo rodoljubje ne prizna. S tem mislimo, da smo opravičili omenjeno notico. — (Starožitnost.) Iz Trsta se nam piše: Včeraj sem čital v „Gazetta di Ve-nezia,u da je neka grofica Kapnist podarila beneškemu muzeju dva stara meča, ki sta okinčana s podobami ter slovanskimi napisi. Našla sta se na posestvu omenjene grofice na otoku Zakintu. Ali bi ne bilo dobro, ko bi si kak Blovansk zavod pridobil ona dva meča? Gotovo bi bila nam in-teresantneja, kakor Italijanom. — (Iz Središča) se nam piše 3. dec.: Kakor sem bral 27. novembra v št. 271, vašega lista, iz Poljičan dopis, tako se je tudi pri nas pred nekoliko leti v slovenskih šolab na slovenskej zemlji, pri Središči fara sv. Duha, le nemški učilo. Se zdaj ljudje, kateri smo tistega časa v otročjih letih, tam šolo obiskovali pomnimo, da smo si morali vedno samo nemščino v glavo zabijati, pa nijsmo znali kaj in zakaj; celo v nemškem jeziku smo morali moliti znati. V šoli je nam bila vsaka 10 reč vsem nerazumljiva ker se nij na podlagi našega materinega jezika podučevalo. Iz nekaterih občin, katere so od šole daleč proč, so tudi otroci po poldnevih pri šoli oBtali in si za to hrano soboj nosili in tamkaj kosili. V tistem času pak so otroci se morali igrati in pogovarjati vsemu kljubu v nemščini. Za to je tedajšnji učitelj neko dreveno kakor pri nas rečemo škatljo otrokom dajal in s to škatljo so bili otroci na cerkvenem prostoru okoli farne cerkve. Ta škat-lja pak je bila zato, da kateri je imel to čudno reč pri sebi, je moral tako zvit biti da je druzega sošolarja ukanil v materinem jeziku slovenščini izpregovoriti, in on je bil potem primoran, to škatljo k sebi vzeti in tako je moral drugi, tretji, četrti itd. narediti, dokler nij bil čas za uk v šoli. Kateri pa je to škatljo v šolo prinesel, mo- ral jo je učitelju pokazati in ta je malemu otroku nekatero gorko s palico prislonil. To vse za tega delj, da nijsmo smoli otroci se v slovenskem, ampak v nemškem jeziku spominjati. Zato si pa mi Središki občani v veliko srečo štejemo, da imamo zdaj trirazredno ljudsko šolo in spoštevanja vredne narodne tri gospode učitelje, kateri našo mladino dobro in z veseljem v materinem jeziku podučujejo, tako da mora vsacega očeta in mater pri svojem otroku za rad napredovanja v znanosti veseliti. — (Dr. Klunov testament.) Pove dali smo uže, da je sicer neznačajni človek odpadnik in renegat svojega roda pokojni dr. Klun sicer lep testament naredil. Naj denes to dopolnimo: 20.000 gld. je zapustil za vdove ljubljanske, vsakoletne štipendije. 15.000 za osem študentovskih štipendij za vse šole razen teologije in sicer za sorodnike ali pa kmetske sine izMoravčega. Dalje 25.000 za ustanovljenje šole in vzdržanje učitelja v Sdregni (?) v Istri, svojem rojstvenem kraji. Pri šoli mora biti drevesnica in kmetijska šola. Zraven tega so še veliki legati sorodcem in njegova žena dobi še poleg vsega velikansko premoženje, ki ga je bil Klun nagrabil vkup. — (Slovenski „misijonar“ Lah) ki je nekaj časa bival v Bosni pri trapistih, potem v Drinopolji mej Bulgari, od koder je šel črez Carigrad v Rim, kjer se pripravlja za misijon na iztoku prijateljem piše: „Srečno sem došel od Carigrada do Ankone in od ondot v Rim, kjer sem nekatere reči uže ogledal. Dolgo uže nijsem bral avstrijskih časnikov in ne vem nič, kaj Avstrija misli z Bosno? Turška je, dokler sem bil v Dri- ■ nopolju, neprestano pošiljala vojake in topove po železnici v Bosno, vsaj 100.000 mož in 200 topov. To nij samo zoper kri-stijani, mora slutiti kaj več. Pa morala bo odnehati, ker denarjev nema in še dolga ne more narediti, brez denarja pa bo vojske kmalu konec. Druzega bi se ne bal, samo Rusa v Bulgari ji se bojim, (kaj pak Slovanu se je treba bati Sloyana ? 1 Ur.) pa bo uže bog obrnil, da bo prav. Udom bratovščine sv. Cirila in Metoda pa je zdaj posebno moliti. Leta 1876 se bo v Turčiji gotovo vse spremenilo“. — (O Brandstetterji) poroča „Ta-geBpost" iz Celja historijco, ki mora menda močno ganiti njegovo prijatelje, in signrno jo „T.“ priobčuje, da dokaže, kako plemenit je njen bivši patron in njen kandidat še v ječi. Vrženo mu je bilo namreč skozi okno v ječo pismo, v katerem se mn bivši mariborski poštni ekspeditor Trape, ki je zarad poneverjenja tudi zaprt, a 3. decembra kazen dostane, ponuja za posredovalca za kaka dopisovanja. Ali Brandstetter je pismo preiskovalnemu sodniku dal in za Trupeta še milosti prosil — pravi „Tagespost“. Politični razgled. Notranje dežele. V državnem zboru je bilo zadnji petek in soboto vprašanje na vrsti, kako bi M oderubovstvu posebno po deželi koneo storilo. Nekdaj je bil kaznovan, kdor je oderuhovsko visoke procente, obresti (interesov) jemal, a kasneje so to postavo odpravili. Zdaj je mnogo glasov, ki terjajo, da zopet postava mora čuvati, da denarja posojevalci ljudstvo ne bi drli z neusmiljeno visocimi obrestmi. V tem smislu je poslanec Rydzovski iz Galicije, kjer posebno judje nbogi narod der6 in na kant spravljajo, stavil predlog, kattri je bil sprejet. — Govoril je zanj deh&nt Pfltigel, ki je dejal, da ima kapital uže tako preveč gospodstva, torej se mu sme pravica vzeti, da se preveč množi in reveža zatira. Sila ne pozna postav. Rydzovski dokaže, da je na Gališkem leta 1874 bilo celih 1026 posestev prodanih, ali leta 1867 le 164. Torej se vidi, kaj je odpravljenje one ostre postave o obrestih zakrivilo. Pravil je, da se poBojuje denar na 1000 procentov, kjer se vč da lehkomiselni jemalci morajo poginiti. Weber je n&padel vlado. Predlog je bil potem sprejet. V Pragi je bila od oblastnije prepovedana velika beseda s plesom, ki so jo Cehi hoteli hercegovinskim begunom na korist napraviti. Hrvatski ban Mažuranič je odšel v Pešto na posvetovanje. V ogerskem državnem zboru je zopet Sennyeyevec ostro govoril zoper hon-vede, terjajoč, naj se ta draga magjarska posebna vojska odpravi in naj bode sredina brambovne moči v sknpnej armadi. Vnanje države. „Poll. Corr.“ dementira, da so se razprave mej llutijo in Avstrijo razbile in da sti te državi nejedini o načinu s katerim postopati proti Turčiji. Tu izvedamo zopet kaj nij, a nič, kaj je in kako se namerava. Pri generalu Ignativu, ruskemu poslaniku v Carigradu, je bil dopisnik angleških „Times“ in ga je povprašal o orijentalnem vprašanji. Ignatiev mu je nekako rekel, da je to vprašanje, slovansko vprašanje.—Ta reč neče dopasti nemškej „N. Fr. Pr.“, katera se se v uvoduem članku sobotnega lista v imenu Avstrije tudi zarad tega po svoje pohuduje. To se ve da ta list ne jemlje ozira, da v Avstriji je mej vsemi narodi največ nas Slo-vauov. Iz Peterburga javlj ajo: Nadvojvoda Albrecht je 7. decembra zvečer sem prišel in je bil od členov carske familije in od pruskega kronprinca sprejet. Na kolodvoru je bila častna straža postavljena. Iz Helgratla se ne potrjuje veBt o ministerskej krizi, nego ministerstvo je zopet zbranej skupšuiii proračun predložilo. Razhoda in dohoda je 36 milijonov srebrnih grošev. Na Francoskem se je v naroduej skupščini bralo poročilo o razpustu skupščine. Debata se začne potem, ko ta skupščina voli še 75 senatorjev. Na Španjskem se pripravljajo volitve, Volilni listi se uže delč. — Kralj Al-fonzo potuje na sever. Francoski poslanik iz Londona piše, da je angleški nakup suečkih akcij le defenzivna akcija bila, skrb, da akcije nijso prišle v neke druge roke, ki bi prevago bile zadobile (t. j. menda v ruske). „Timesu izrekajo, da če bode angleški vojni kancler proglasil ob priliki kake vojne (torej na to se v Angliji misli) cel angleški plan (kakor pravi), kaže Anglija, da rajši vsem sovražnikom informacije o sebi da, nego da bi svoje oficirje v temi in nevednosti držala, V nemškem državnem zboru je Bis-mark 3. dec. zagovarjal glasovito politično reakcijonarno novelo h kazenskem zakonika. Nij si upal, prav odločen biti. Rekel je, da nekatere reči se lehko odlože, le nekatere naj se precej sprejmo, kakor; varstvo ekse-kutivnih uradnikov, določbe zoper nemarn« uradnike vnanjega ministerstva, ker sicer neče on minister ostati. Kdo je bil Brandstetter? Graška nTagespost“, bivši organ Brand-stetterjev, v katerega je tudi članke pisal mnogo let, zatajuje sedaj svojega podpornika, ker ne more več z molčanjem prikriti njegove sramote, in piše v večernem listu od zadnjega ponedeljka v članku „Affaire Brand-sttetter“ — „dass das System mit einer per-sonlichen Tkat in gar keinem Znsammeu-hange steht." Tedaj štajerski nemški usta-voverci, kateri so v vseh narodnih rečeh naši protivniki, pravijo zdaj: Brandstetter nam nij mar, kar je on storil, to je on sam. Ali stojte malo! Brandstetter nij bil navaden človek, on je bil vodja cele nemške nstavoverne stranke na spodnjem Štajerskem; on je izdajal celej stranki parolo proti Slovencem; on je kričal kaki goljufi, zapeljivci ljudstva, kaki hinavci, nepoštenjaki so slovenski narodni možje, slovenski kandidati, slovenski poslanci. In njegove besede ste vi vsi, ki se ga zdaj sramujete, ponavljali za njim od leta 1865 do denes. Ali se ne spominjajo neciŠki časniki, posebno „Tagespost“ več, kako so vpili na vse Cehe, ko je bil Skrejšovski samo dol-ževan, da se je odtegoval plačati 30.000 gld. inseratnega davka, on, ki je nad 40.000 gld. moral globe plačati 1 Kak razloček! In vendar so nemški časniki dolge članke prinašali o češkej in slovanskej korupciji itd. In če je v jednej slovanskej založni kakih 100 gld. poneverilo se, kako vpitje v usta-vovernem taborji! Kako bi „Tagespost“ vpila na slovensko stranko, ko bi en slovensk poslanec le sencoBrandstelterjevega greha imel! Brandstetter, vodja nemčurske agitacije na slovenskem Štajerskem, ustanovitelj znanega celjskega „frfasungstagau, katerega se je tudi Dežman udeležil, ustanovnik radvanjskega nemškutarskega taborja in nešte-vilnih političnih javnih shodov po vseh mestih in trgih spodnje-Štajerske, on je Vaš mož, gospodje nemški in ponemčeni udje UBtavo- verne stranke na spodnjem Štajerji! Ne otresajte ga od sebe, drži se Vas! Toliko za denes. A prihranimo si še besedo o tem predmetu. Podučljiva je za volilce vzlasti v mariborskem volilnem okraji, kjer je slepar Brandstetter 15 let proglašal nas Slovence za sleparje: „wie der Schelm ist etc.“ Na potu v ječo. (Dopis iz Slovenskega Stajerja.) Častilakomnost! Koliko lepega spraviš na dan, ako si zdrava, ako vladaš nepopačeno moževsko pošteno srce! Ti si angelj-varb, ki človeka vodiš, povzdiguješ, kadar mu vse upanje podrto leži, ti si koristna, ker s toboj premaguje človek vse teškoče, s toboj spleza človek v socijalnih redih više in više, svoj narod povzdigne, nove ideje obudi, za občno blagOBt dela! A ti si tudi hudi duh, ki človeka spravi od poštene steze, ki ga spravi tja, kjer mu sramota, prokletstvo sodržavljanov, državljanska smrt sledi ; ti si nevaren dar narave, ako vodiš srce, ki se tvojim objemajem prelehko in preveč uda. In črez noč obogateti — bogatemu bili — uzor je to po večjem zdajšnjega človeštva, in kako ne, če pa v tem spridenem svetu „le pttica da ime sloveče.11 In pošteno delo je toliko težavno, toliko teško je spraviti par grošev vkup po poštenem poti! Kdo bo mravlja; v večjem slogu je treba delati, če tudi včasih človek zraven v položaje pride, kjer poštenost in nepoštenost na ojstrini noža hojevati. In kaj dč — pravijo ti — malo ali več nepoštenosti, oko se zatisne in „ženijalen duh“ mora dobiti dobro plačo za njegov „trud za človeštvo.11 Nekaterim se posreči, splezati po nevarnej, poljskej tej poti do bogatstva, ali vsi nijso duhoviti tako, da cel čas in sovremenike opeharijo, nekateri se zmotijo, ceneči svoj talent, nekateri so malo oslovske narave in zraven še kaj nesrečni v spekulacijah, in ti pridejo pod nož anatonia-kazenskega sodnika, in čem višje so prej stali, tem hujša je sodba o njih. In prav tako. Kaj hočemo kleti abogo človeče, ki je v atmosferi zločinstva vzraslo, kaj hočemo kamenje lačati na reveža človeka, ki je vzrastel, kakor je sam hotel, če je ta ali oni zločin storil; to je bolnik, in njegova bolezen je milovanja vredna, človeška družba je sama kriva teh pripro-stih zločincev. Ali če človek izobražen, Človek, ko-jemu zaupanje da tisoč in tisoč ljudi j, če državni poslanec prav nizko zločinstvo stori, in ono prav grdih je zločinstvo goljufije, potem nij več prostora za mi-lovanje, na take ljudi pade prav pravično zaničevanje sodržavljanov, taki ljudje se pravom mečejo mej pravo sodrgo človeške družbe, ker ti so izobraženi in ta izobraženost bi jih morala uzdati, da njihova volja ne krene preveč stranpot. Brandstetter, zastopnik slovenskih kmetov v deželnem zboru, in slovenskih trža-nov v državnem, je v preiskovalnem zapora zarad zločina goljufije. — Bil je nekdanji čas, ko so tako zvani nljud8ki zastopniki“ mej soboj ali mej prijatelji pravili: ljudstvo je in bode neumno, ž njim nij nič storiti, za druzega nij na svetu, kakor za to, da dela, da je trpin, osli bi bili, če bi se ne okoristil' iz njegovih žuljev: mundus vult decipi. — Dosti tega časa je šlo uže v zaton in nekaj poštenih časov izhaja na nebu časovnega duha, sliši se nekaj, kakor: ljudstvo kot masa nij le za trpina na svetu, ljudstvo nij brezpravni „Pobel,“ ljudstvo je pravi suveren, kdor ljudstvo goljufa, je prav nizek zločinec, kdor ljudstvo goljufa, ostra kazen nanj! Nase ljudstvo je revno, od vseh strani) prevareno, obeša mnogo upanja na svoje poslance, od teh misli dobiti s časom boljših časov, po teh misli dobiti zboljšanja njegovega stanja. In kaj druzega, nego goljufal je Brandstetter svoje volile« za te upe, kaj druzega, nego grdo je ravnal ta človek z zaupanjem, ki so ga stavili njegovi volilci yanj, ki je zločinom v prsih se silil na ovo mesto, kjer je treba kot zlato čistih rok. Advokat ljudstva je državni poslanec. Sveti posel, in na svojo škodo, z vsem mogočim požrtvovanjem, vsem vplivom, vsemi duševnimi silami treba je, to sveto misijo opravljati. Iu je Brandstetter, v lastnih rečeh nečistih rok, sedel z omenjenimi mislimi na sedežu državnega poslanstva? Za boga ne, kdor goljufijo „en gros“ privatno goni, ta nij čistega srca kot zastopnik ljudstva. Ljudje govorč, da se kakovemu sitnemu govorniku v parlamentih usta zamašijo s tem ali onim. — Vzemimo, da fama ne laže, — prvi> ki bi si dal usta na tak način zapreti, bil bi Brandstetter. Ljudstvo, ,,der grosse Ltimmel,u naj tarna, kakor mu drago, jaz sem osigu-ren, si misli kak tak novopečen „veiwal-lungsiath,u mu bom pa kako šolo zidal, se vč da, moje ime dam na vrata, dodene, da je ironija polna. Brandstetterjev padec v globine zločinstva je velike vrednosti za nas štajerske Slovence. Mej odpadniki našega naroda je vsakdanja morala ta: opeharimo slovensko paro, koder mogoče; vbog gmotno, je uže na pol prepariran za nemško žrelo Sloven. Brandstetter je izvajaje to moralo onesrečil. Človek je, koji nij usmiljenja vreden, pokažimo tedaj slovenskemu kmetu zastopnika ljudatva tega kova, kujmo iz tacih slučajev strele zoper odpadništvo, ki je tujemu mo-loliu klanja, a pozabi slovansko mater, svojo roditeljico! V državnem zboru je bila 6. in 7. dec. generalna debata o proračunu, pri katerej se je zopet osvetilo stanje stvari in strank v Avstriji. Prvi je govoril za proračun ustavoverec K lep s c h. On je rekel: „Uprava za vojsko se pripravlja kakor da bi bili naravnost pred vojno in nas financijalno ubija. Vladi Klepsch očita, da pri imenovanji višjih uradnikov ne ravna previdno, da pusti pri izvrševanji postav neko brezdisciplinnost vladati. Uradniki potlej pomorejo, da se postave tako malo spoštujejo, kakor to dostikrat očitamo ljudstvu. Ali neiuate pravice zahtevati, da se na svetost postave verjame, če tisti, ki imajo postavo izvrševati, kažejo nespoštovanje do nje. Položaj države je resen, naše blagostanje podrto.“ Govornik nazadnje zagovarja personalno unijo z Ogersko. Dr. P len er vzame številke proračuna v pretres in zračuna, da je prav za prav uže 48 milijonov deficita in še 11 milijonov za najpotrebnejše železnice. On hoče direktni davek povišati, (oho!) da se dnficit pokrije. Nov davek naj se vpelje in sicer osobni prihodnji davek! S tem, da bi vedno državi dolgove delali ne ide. Poslanec Herman govori proti. Iz njegovega govora prinesemo politični del po stenogr&fičnem zapisniku. Heilsberg govori za, Steudel zoper. Steudel pravi: V nobenej državi se od ljudstva toliko ne terja kakor v Avstriji. Dr. Schaffer, ljubljanski poslanec, hoče novih potov in sredstev najti, namreč on hoče davek reformirati in štediti. On hoče, naj se politični prepir na stran dene, (t. j. menda vse v nemški rog (robi). Dr. Pražak: Od leta 1868 vlada nemško-nacijonalna stranka, njene vlade so do denes državo vodile. Če je res, da so te vlade krive fiaancijalnega stanja, potem je kriva ga tudi stranka. Centralizem uže sam po sebi na to gre, vedno več izdajati. To Be je od 1. 1868 sem pokazalo, vedno več se potrosi. Kar se tiče zmanjšanje vojske, katero je odličen patrijot nasvetoval, nij zdaj čas za to, ko je evropski položaj tako resen. Sedanji sistem nij sposoben državi gospodarstveno pomagati. Sam federalizem more latentne moči razvezati. Strankarska vlada je tam mogoča, kjer so enaki elementi; izvor nejediuosti v Avstriji je pa, da ena stranka vlada. Wedl nij zadovoljen z očitanjem, da je nemško-liberalna stranka zakrivila iiuan-cijalno slabo stanje države. Dr. Dunajevski pravi, da smo ekonomično in fmancijalno bolni. Če se govori | o „pasivnihu provincijsh, protestuje on proti temu, ker vse dežele po enakej meri davke plačujejo. Ako ene menj, nego druge, je zato, ker jih država nij podpirala, da bi bile bolj produktivne postale. Galičanje so hoteli z vlado premirje imeti, če prav nij v ustavi vse, kakor bi imelo biti. Oni so premirje držali, ali druga stran ga nij. Zato terja gališki deželni zbor vse svoje pravice. Grof Spiegel pravi, kako trgovina in obrt potrta ležita. Velik del davkoplačevalcev plačuje uže svoj davek iz kapitala, ne iz obresti. O el z konstatuje, da centralizacija vodi našo državo v pogubo. Nasledki zdanjega vladnega sistema so žalostni in se povsod kažejo. S k en e dolži opozicijo, da njeai govori daleč črez to hišo gredo, vladna stranka pak tudi skozi okno ven govori volilcem. Viada pa, ki jo imamo, ima v financijalnih in gospodarskih rečeh prtcej nesrečno roko. Knez Czartoryski vpraša: kako je mogoče, dobre fiuance imeti, če je politika slaba. Gospodje od večine nijso jasni o ciljih vlade, s katero se niti ne skladajo v vseh rečeh. Tisočkrat „ne“ se bode odgovorilo na vprašanje, ali vlada daje poroštvo za varstvo obstoječega prava in reda, ali če je vlada res liberalna in svobodomiselna posebno gledč novinarstva, pravice zborovanja in druzih terjatev pravega liberalizma. Vsled tega bode poljska opozicija odslej odločnejša. Viada ima le ta princip, od dne do dne životariti. Oaim, ki hočejo vojsko znižati, svetuje Czartor^ski, naj bi tudi terjali, da bi se število uradnikov znižalo, ker uradništvo kot kasta ja za razvoj ljudstva pogubno. Potem so govorili še Fuchs, Slovence dr, Vošnjali (čegar ves govor po steno-grafičnem zapisniku prinesemo), Mtnger, šiezijski Slovan Cienciala, Zallinger, Fux, Dalmatin Klaič, Čeh Kusy in minister Depretis, ter potem je bila generalna debata sklenena. Vstanek v Hercegovini in Bosni. J« Spijeta, 8. decembra. (Izv. telegram nSlovenskemu Narodu“.) Pretečeni četrtek so vstaši prijeli Rauf-pašo na Planem, ko je 8 šestimi tabori vojske marširal iz Gačka v Bilek. Po dolgem ostrem boji so vstaši zmagali pod Bgcovičsm, Pavlovičem, in Zimoničam sijajno. Tnrki imajo take velike izgube, kakor v zadnjej velikej bitki. Eden turških vodja, po uniformi soditi, en paša, je padel. Vstaši imajo 10 mrtvih in 30 ranjenikov. Tepena vojska se je umek-nila v Bilek, Rauf-paša pa v Trebinje. I& Spijeta, 8. decembra. (Izv- telegram »Slovenskemu Narodu".) Zadnji petek je bil boj pri reki Sekula, v katerem je palo 80 Turkov. — Turška vojska v Be-ranu pak je na drugo krdelo vstašev pala preko Lime, a bila tepena, nazaj zapodena po dolgem boji, v katerem so Turki imeli 300 mrtvih. Nedeljski dunajski listi, mej prvimi to se ve, da „N. Fr. Pr.,“ so se uže, podi učeni po turškem telegramu, veselili, da so se vstaši pri Pivi in Goranskem brez boja umaknili. Kakor najnovejša poročila kažejo, je to turško veselje prav kratko bilo, ker najnovejša poročila kažejo, da je bilo ono umikanje vstašev le preračunjena vojna zvijača. Tudi vstaši so iznašli svoj „divide et impera.“ Vstaši blizu Metkoviča na dalmatinskej meji so te dni napali turško colno hišo, a kakor se „N. Fr. Pr.“ poroč«, nijso jo mogli vzeti. Valjda je bila to le mala četa. IzStaregradiške se „Obzoru“ te-legrafira o vstanku v gornjej Bosni: Mo-taička četa je razterala turški logor mej Svinjarja iu Ercegovega-stola, turške ob kope razvalila in vse spalila. Turci so utekli. Vstaški vodje v B o s n i so imeli v Drenovcu skrivno skupščino, v katerej so sklonili, nadalje bojevati se in turškega pomi-lostenja ne sprejeti. Za prvega vodja je bil izbran vojvoda Petar Uzelac. — Pri Basi-jeki so bili 20. novembra vstaši od Turkov pregnani. Vendar so se, kakor je iz poročila oficijozne „Pol. Corr.“ prevideti, neraz-kropljeni nazaj potegnili v Črni potok. Iz Staregradiške se „Obzoru“ brzo-javlja: Četa ki je v Motaici, je pod Ristom Tesičem in Šimom Stefanovičem 28. nov. pri Malem Vakupu s Turci skupaj trčila, 4 Turci so mrtvi ostali, več je ranjenih. Vstaši so priplenili več konj, volov in hrane, popalili čardak hadži-Derviš-age. O turske j vojski se piše nemškim novinam : Turki na sebi izkušajo resničnost reka, da nesreča malo kedaj sama prihaja. Ne dovolj na poslednjih nesrečah, ki so tur-škej vojski pogum vzele, kažejo se sedaj še druge prikazni, ki jemljčj turškim poveljnikom veselje do energičnega vojskovanja. Uže dalje časa se je opazoval mej turškimi vojnici duh slabe discipline. Kmalu je pa upornost vojakov očito pokazovala se. V zadnjem času je popolna nepokorščina mej vojaki v Trebinji pojavila se. Oficirji so morali sekati na uporneže, ker nijso hoteli marširati in so morali s kavalerijo infante-riste ukrotiti. Uzrok te prikazni je: turški vojaki nijso 20 mes ecev plače dobili. Tržne cene v Ljubljani 5. decembra t. 1. Pšenica 5 gld. ‘20 kr.; — rož S gld. 20 kr.; — ječmen 2 gld. 50 kr.; — oves 2 gld. — kr.; — ajda 3 gld. 30 kr.; — prosd 2 gld. GO kr.; — koruza 3 gold. 20 kr.; krompir 2 gld. — kr,; — fižol 4 gld. 50 kr.; masla funt — gld. 54 kr.; — mast — gld. 46 kr.; — Špeli