Leto LXVII.> št. 151 Ljubljana, sobota 7« julija I934 Cena Dia L- dan popoidn«, lavnem* nedelje m praznike. — Inaerati do 30 petit vrat1 Din 2.-. do 100 vrst a Din 5.50, od 100 do S00 vrst a Din i.-, večji inaerati petit *^ - Popust po dogovora, inseretni davek posebej. — > Slovenski Narod< TOeaeĆ!00 v J*go«laviji Din 11.-, ma inoiemstro Din 36.-. Rokopisi aa ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA. Knafljeva obča it. 5 Telefon it. 5122, 3123, 3124, 3125 in 312« Podružnice: MARIBOR, Smetanova 44/1. — NOVO MKSTO, Ljnbljanake rini, telefon it. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Stroaamaverjeva ulica 1. telefon ŠL §L podružnica uprave: Kocenora ulica 2, telefon st„ 190. — JESENICE, Ob kolodvora ULL Račun pri poštnem čekomem zarodu v Ljubljani st, 10.361. HITLER GRE NA ODMOR Z generalom Blombergom bo potoval po Severnem morju in se njim posvetoval o nadaljnjih ukrepih Berlin. 7. julija, g. V diplomatskih krogih se zatrjuje, da hoče državna vlada oditi prihodnji teden na poletne počitnice. Kakor se sliši, bo državni kancelar Hitler odpotoval na morje, kar so mu tudi nujno svetovali zdravniki. Pariški * Information« pristavlja k temu, da bo državni kancelar Hitler prebil svoj dopust na križarki »Deutsch-land« v spremstvu državnega obrambnega ministra Blomberga in več visokih častnikov. Kakor mislijo bo potoval vzdolž skandinavske obale. Zaradi važnih dogodkov zadnjih dni, se domneva, da bo državni kancelar pri tej priliki razmotrival razna vprašanja bodočnosti in da se bo vlada rekonstruirala šele potem, ko se bo vrnil Hitler s tega potovanja. Kakor menijo, bo Papen odšel kot poslanik v eno izmed evropskih prestolnic, najbrže v Vatikan. Kardinal Faulhaben aretiran ? London, 7. julija, g. Reuter beleži govorio«, ki se razširja v londonskih političnih krogih, da je bil aretiran v Nemčiji tudi kardinal Faulhaber. Ve»t do sedaj še ni potrjena. Berlin, 7. julija. AA. Vest, da so kardinala Faulhaherja v Monakovem aretirali, ni točna. Res je le toliko, da je kardinalova palača obkrožena z detektivi, ki zapisujejo vse njegove obiskovalce. Kardinal uživa kot papežev delegat eksteritorialne pravice Vse žrtve vpepeljene Curih. 6. julija, d. »Neue Ziiricher Zei-tung« poroča iz Berlina, da truplo ustreljenega voditelja katoliške akcije dr. Clausenerja ni bilo izročeno članom njegove rodbine, ki so bili samo obveščeni, da je vpepeljeno. Oblasti so se izjavile pripravljene, da ji izroče žaro s pepelom pokojnika. Katoliški krogi, ki so se čutili prizadete že zaradi vesti, da je Clausener izvršil samomor, so zaradi vpepelirve njegovega trupla še bolj razžaljeni. Tudi trupla vseh ostalih žrtev 30. junija so vpe-peliH. Hitler gre na počitnice Pariz, T. julija. A A. Iz Berlina poročajo, da, namerava nemški državni kancelar Hitier svoje letošnje počitnice prež.'veti na križarki »Deutschland-«. Ladja bo križari la ob skandinavski obali V Hitier-jevem spremstvu bo vojni minister general Blomberg z višjimi ofictrji. Papenovce izpuščaje Pariz, 7. julija- AA. Po poročilu DNTB v Berlin« eo včeraj izpustili bi zaporov so-tradnika državnega podKancelarja Pa-pena gg. TscbJritaeba in Savignvja. Dunaj, 7. jomlija. d. Tukajšnji listi poročalo, da bi moral biti v usodni noč*, beri in-sfcm dogodkov obrt todš pod kancelar Papen. Ko pa J« prišla pred njegovo bišo četa HrtJerjeviii zaupnikov iz napadam* oddelkov, da bi vdrla vanjo, so našli pred bišo voiaštvo z dvei\ ta stmfnjcama. Odmev v Rimu Parizu, 7. julija AA. »Oeuvre« pravi, da je francoski poslanik v Rtmo de Cham-brua sporočil Barthouju, da bi se Mnseo-Bm rad čim prej seertal v Rimu s tranco-ajrrm rajianjim mink^trom. List pristavlja, da žeti Bartbou s svoje strani obiskati Rim šeie, ko bodo francosko-i talijanska vprašanja stala pred prijateljsko rešitvijo. Res je, da so dogodki t Nemčiji i*-premecJii položaj in da zato Rim idaj želi, da Bartbou obišče Mneeolmija. De Cbambrun se vrne v Rim IS. julija m prinese s seboj odgovor franeoske vlade. Reorganizacija napadalnih oddelkov Berltn. 7. jahja. w. »Ajagrrfi« objavlja razeovor z novim šefom grkvnega štaba napadalnih oddelkov Lutzejem, ki je med družim izjavi da ie zvedel za zločinske priprave Robma m njegovah tovarišev šele tedaj, ko je položaj dozorel že skoro do vrhunca- Da je bil pozvan na mesto šefa glavnega štaba, za je iznenadilo. List pristavlja, da je Lutze prepričan, da bo treba vse napadalne oddelke organizirati poool-nom-a na novo. Pri tem nti Izključeno, da bo njihovo števiio precej zmanjšano. Goring smrtno ponesrečil ? London, 7. julija. AA. Jz Berlina poročajo, da se je predsednik pruske vlade in državni minister Goring smrtno ponesrečil-Doslej še ni potrdLla te vesti. Berlin, 7. julija. AA. Vesti, ki so se razširile v inozemstvu o nesreč; predsednika pruske vlade Gormga, so popolnoma brez I podlage ki doceaa. • Tendenčno podtikanje Pariz, 7. julija, n. Francoski tisk zavrača najodločneje trditve, ki jih je lansiralo nemško propagandno ministrstvo o zvezah med generalom Schleicherjem ter francoskimi diplomati v zaroti proti Hitlerjevemu režimu. Listi poudarjajo, da imaio v Parizu dokumente, iz katerih je razvidno, da so te vesti senzacionalnega značaja običajno podtikanje z namenom, da bi se oslabilo odkritje angleškega novinarja Steeda o nemških pripravah za bakteriološko vojno proti Franciji. Razen tega so Nemci lansirali ta sumničenja s prozorno tendenco hujskania proti Franciji, ker odpotuje francoski zunanji minister v kratkem v London. Francoski poslanik v Berlinu Francois Poncet je izjavil, da je samo enkrat, in sicer 15. aprila govoril z generalom Schleicherjem. Basel, 7. julija, d. Tukajšnja »National-Zeitung« javlja, da niso po ugotovitvah verodostojnih krogov obstojale nobene zveze med Schleicherjem in Rohmom. General Schleicher je bil ubit, ko je sedel pri pisalni mizi in ni res, da bi pograbil za revolver, ko so ga prišli aretirat. Glede na to sre z* navaden umor Schleicherja Švicarski protiukrepi Bern. 7. julija. \vk. Zaradi ovir pri uvozu švicarskih listov v Nemčijo je sklenil Švicarski zvezni svet prepovedati uvažanje in ra-zširjenje za dobo 14 dni naslednjih nem-šk:h listov: »Y61k:scher Beohachter«. »An-Erriff« in »Borsen-Zeitunj:«. Obnova vojaške zveze Francije in Anglije Sporazum med Francijo in Anglijo, ki naj nadomesti neuspeh razorožitvene konference ^London, 7. julija, r. V zvezi z uradno objavo, ki podčrtava važnost in pomen po se ta francoskega zunanjega ministra g. Barthouja v Londonu, in v katerem se poudarja, da bodo na sestanku Barthouja z angleškimi državniki proučili vsa aktualna mednarodna vprašanja, naglasa »Daily Herald«, da ta komunike v polni meri potrjuje njegove informacije, da gre za okrepitev prijateljskih odnosajev med Francijo in Anglijo. Izven vsakega dvoma je sedaj dejstvo, da so se pogajanja, ki so se pričela oh priliki nedavnega pose ta francoskega maršala Weyganda te dni nadaljevala in da bodo o priliki pose ta Barthouja zaklju- čena. Angleška vlada je že sprejela sklep, da sklene s Francijo sporazum o diplomatskem in vojaškem sodelovanju, ki naj okrepi mir in red v Evropi ter nadoknadi in popravi neuspeh razoroži tvene konference. Na osnovi tega sporazuma bi bila Anglija zaščitena pred zračnimi napadi, ki bi se mogli organizirati na evropskem kontinentu, Anglija pa bo na drugi strani jamčila varnost Francije Belgije in Nizozemske in bo v primeru kakega vojnega konflikta poslala na evropsko celino vojno ekspedicijo, ki bo mnogo močnejša, kakor pa je bila leta 1914. Krvavi komunistični nemiri v Amsterdamu Komunistični hujskači so pognali brezposelne na ulice — V borbi z vojaštvom in policijo je bilo mnogo ubitih in ranjenih Amsterdam. T. julija, r. Komunistični nemiri so se sinoči ponovili in je prišlo do krvave ulične bitke. V večernih urah so se zbrali v severnem delu mesta in zaceli prodirati proti centru. Spotoma so pobijali šipe na lokalih in ropali trgovine. Policija je bila prešibka. Vlada je zaradi tega poslala na ulice vojaštvo, ki je z oklopni mi avtomobili in strojnicami ukrotilo upornike in jih pozno ponoči razkropilo. Komunisti so zgradili na ulicah velike barikade, za katerimi so se obupno branili. Na obeh straneh je bilo mnogo ranjenih in mrtvih. Komunisti so svoje žrtve poskrili. Vojska m policija sta imeli 10 mrtvih in 60 hudo ranjenih, od katerih se več ko polovica bori v bolnici s smrtjo. Lažje ranjenih je nad 300. Vlada se je še ponoči, ko je bil red vzpostavljen, sestala k izredni seji, na kateri je sklepala o nadaljnib ukrepih. Sklenjeno je bilo, da se komunistični nemiri zatro z najradikalnejšimi sredstvi. 6e se bodo iagređi danes ponovili, bo proglašeno obsedno stanje in uveden preki sod. Dopoldne je vladal v mestu mir. Amsterdam, 7. julija, wk V delavskem mestnem delu je prišlo snoči med demonstracijami brezposelnih ki so iih vodili komunisti, do hudih spopadov med policijo in demonstranti. Nemiri so se v poznih večernih urah razvili v ogorčeno bitko na barikadah. Na pomoč so morali poklicati vojaštvo. Cele mestne dele so morali obkoliti. Policijska akcij« je še v teku. Do zda i sta dve osebi ubit; in mnogo hudo ranjenih. Komunistični poulični nemiri so se nadaljevali tudi danes ves dan. V mestnem okra in Jordaan so delavske skupine že popravljale raztrgani cestni tlak in drugo š'kodo. drugod pa so demonstranti zopet razkopavali tlak in se oboroževali s kamenjem. Na raznih mestih so skušali znova postaviti barikade. Okoli 11. dopoldne je prišlo spet do spopadov. Oblastva se boje, da bo prišlo v večernih urah do resnih pouličnih bojev. Ponekod po mestu je množica ustavljala vozove z živili in jih izro-pala. Amsterdamski župan je dal objaviti, da bo v bodoče zatrl brezobzirno vsak odpor proti državni oblasti. Bolgarija m Nemaj a Tovarna konzerv pogorela Soff/a, 7. julija. AA. Predsednik bol garske vlade Kfmon Georgijev je dal posebnemu poročevalcu berlinskega »Lokal Anzeigerja« izjavo, v kateri pravi med drugim: Na rešitvi podunavskega vprašanja je Bolgarska zainteresirana. Zato posveča temu vprašanju primerno pozornost. Svoje stališče pa bo Bolgarska opredelila šele, ko bo to vprašanje postavljeno konkretno in ko bo šlo za to, da se reši. O odnoša-jih med Bolgarsko in Nemčijo, pravi Georgijev, da so dobri že iz preteklosti. Trgovski stiki med obema državam i so te odnošaje le še okrepili. Vrhu tega so nemška tržišča za bolgarska blago prav dobra. Železniška nesreča zaradi vročine Pariz, 7. julija. Včeraj popoldne se je v bližini Bordeauxa iztiril osebni vlak. Zaradi -ročine so se skrivile tračnice. Strojevodja je bil ubit kurjač in vlakovodja pa hudo r^j«'* Potnikom se ni nič zgodilo. Pariz, 7. julija, r. V Massidanu (okrožje Dordogne) je sinoči pogorela ena največjih francoskih konzervnih tovarn. Ogenj je nastal v skladišču in je v kratkem času uničil nad 40.000 zabojev po 200 konzerv. ?koda znaša nad milijon frankov. Sumijo, da je bil ogenj podtaknjen od nekega odpuščenega delavca, ki so ga aretirali. Ker so uničeni vsi stroji, bo morala tovarna obratovanje za dali časa ustaviti. Nad 1000 delavcev je izgubilo kruh. Letalski nesreči v Angliji London, 7. juilja. w. Angleško vojno letalstvo sta v zadnjih 24 urah zadeli dve hudi nesreči. Snoči se je na letališču v Nordholdu pri AeJingri zrušilo vojno letalo, ki je obenem zgorelo. Smrt v plamenih so našli tudi letalci. Davi se je vračalo neko vojaško letajo z nočnega poleta na letališče v Hevfordu. Pri pristanku je zavozilo v mejo in se razbilo. Pilot in dva potnika so bili ranjeni. Naši učitelji zborujejo Davi se je zbralo v Ljubljani učiteljstvo dravske banovine na IV. banovinski skupščini Ljubljana. 7. pili ju. Duvi ob 0. e?p \p> pričelo dvodnevno IMO danje uerteljstva drnvpko banovine, ki se je v dvorani Delavska zbornica zbralo k evofj četrti banovinski skupščini. Pred pri četkom skupščine jp verifikao ;-aki odbor verificiral pooblastila posameznih sreekih učiteljskih dr.ištev in se jo ueotvv vilo, da so rnntofuiiii vsa sreeka dm^štva. 3i po številu. Nato bi se morala vršnti skupna pera predsednikov oreških društev ? uprav-nini odborom sekcije, da bi se pogovorili o tehničnem delu skupščine. Sklenilo se je pa. da bf>do to točko obravnavali na skupščini sami. Točno ob 10. je predsednik sekcije /a dravsko banovino c. Ivan Dimnik ofcvoril skjpščino. ki ji pole? članov uprarvnega odbora, nadzornerrn in ^lavn<%ra odbora prisostvuje veliko slovilo delegatov in članov, dalie kot zastopnik bnnske upravo banovin-aki šolski nadzornik Deroovfek tor nadzornik] Mikler in Onim iz Ljubljane in Za-hrastnik iz Škofje T>okp. rroti^ojnvki. Nato so bile prečrtano štovilne pozdravne brzojavko, ki so jih nosali e. Encelbort Oan.7l in razne sokcij**ke uprave v državi. Nato so bili izvoljeni j>os^bni odseki, in sicer čoLskoupravni, fiospodamki, tis»kcivm. Pevski, odsok za obmejne šole, za stanovske in gospodarsko - socialne ustanove, za k.netsko in gospodarsko - nadaljevalno lol-stvo. zn javno delo in resolucije. Tajniško poroč-ilo se ni pročitalo, teer je bil že objavljeno v >Učiteljskern tovariši« Posnemamo iz nje^a le glavne točko n,!hor ie DOsVsSa] posebno po/7x\rnr*4 ureditvi pravnih zahtev unrtelietva. Zrffrta nč.'eT^tva so je izvedla do skrajmih me-j. Akcija stojo 7 novou^tinovTjonim' sreskim dr jštvom v dkofri T>>ki 8-1 «ro»»trfn druetov, ki tavajo včlaninih alpspno 3*2flr> tie^eljor* in učiteljjc. Neorganiziranih jo Is *4o tovs-raasv. Sekcija fe rit**] Motala tilerte zo- [>~tne uzakonitve učiteljsko stalnosti, preureditvi rtucpiea in oddalo službenih m ^t in izpromembi discipb' nekega poetopka. Stalnost ,e poiroj ta napredek Me in uspešno delo učiteljstva meti narodom. OrMaia boliših mest so vrši brez vsake kortkuTf-Ti<'.-\ kjer naj bi odločevala kvalifikacij in socialne razmere prosilca, as odd-njaio mesta pO posredovanj i laičkih krofov }>o čisto drugič in osebnih vidikih. Ta način sabiifri 'lpraivičen odpor. Razpisi nai se objavijo v ] Službenih Novinah« in "-Službenom lishi<, kjer naj so objavi tudi dekret. Disciplinski postopek je treba urediti po vzorcu disciplinskih predpisov za ostale stroke dTŽav-nih nameščencev, za katere veljajo dolo*b*» uradniškega zakona. DcHeljstvo mora »m«ti za_ svoje delo vsestransko zaslombo in zaščito. Obdol'/eaem i učiteliu na, dovoti vpoajled t obtožnico in vse disciplinske spise. Ra CarskUi krosov, da zrušijo sedanji režim v Španiji Desničarji =matrajo. da je sedanja napete a t med špansko viadp v Madridu in avtonomno upravo v Ra^eioni v ko-r.s* rjlhovi akciji. Delavska olimpijada v Pragi Praga. 7. julija. AA. CflfC poroča: Včerajšnjim tekmam tretje delavske olimpijade je prisostvovalo 100.000 ljudi. Mod prisotnimi so bili član vlade, diplomatsko era zbora in zastopniki druge internaeionale. med njimi Vandervelde, Seheidemaou in dru?i. Na programu so bile orodne vaje, nato pa proste vaje, pri Katerih je sodelovalo "000 telovadcev in 7000 telovadk. Pariz-Bukarešta v 6 urah Tariz, 7. julija, u. Francoska letalca Francois in Gecin sta si priborila pokal kneza Bibescu za najhitrejši polet iz Pariaa v Bukarešto. Prevalila sta progo v 6 urah in 29 minutah. Povprečna hitrost je Šala 350 km na uro. Sorzna poročila INOZEMSKE BORZE. Curih. 7. julija. Pariz 30.5^5, London 15.50. Newyork 307.25, Bruselj 71-86, Milan 26.38. Madrid 42.—, Amsterdam »8.40, Berlin 117.80, Dunaj 57.15, Pnaaja UJM, Varšava 5-8.10, Bukarešta 3-4)6. Stran 2. »SLOVENSKI NAROD«, dne 7. jrdrja 1934 Pogajanja med radarji in TPD zaključena Minister dr. Ulmanski bo posredoval, da se naražiln železniške uprave povečajo Ljubljana, 7. julija Včeraj ob 10. je z beograjadom brzo-vlakam prispel v Ljubljano minister za šume m rodnike g. dr. Ulmanskv. da se pod njegovim osebnim vodstvom nadaljujejo pogajanja med rudarji in TPD. Z njim je prišel tudi rudarski glavar ing. Močnik iz Zagreba. Ob 18.15 se je v dvorani palače TPD pričela konferenca, ki jo je sklical minister z željo, da se osebno pouči o položaju. Iz premogovnega revirja so se konference udeležili zastopniki U. rudarske skupine in vseh organizacij, Delavsko zbornico so zastopali predsednik Sedej, podpredsednik Žemljic in tajnik Uratnik. udeležili so se je nadalje zastopniki TPD in rudarski glavar ing. Močnik iz Zagreba ter za ljubljansko glavarstvo ing. Zupančič in nadsvetnik ing. CiheLka, ki je v odsotnosti ministra vodil razgovore. Minister g. dr. Ulmanskv je pozdravil navzoče z apelom k umerjenosti, nato je pa zapustil zborovanje ter prepustil prizadetim. naj najdejo kompromisno rešitev, ki bo zadovoljila obe strani. Razprava je trajala do polnoči, ko so najrazličnejši govorniki naslikali položaj v vseh podrobnostih in z vseh vidikov. Ob 23. je mjinster g. dr. Ulmac-ski ponovno prišel v dvorano in se je polno uro sam brez prič rasgovmrjol ter posvetoval z zastopniki delavstva in se dal natančno poučiti o položaju v revirjih. Interes in razumevanje uAiistia za vse podrobnosti perečega vprašanja, prav tako pa tudi njegova bistra razsodnost ter objektivnost za vprašanja delavstva in TPD, so napravili na vse udeležence konference najboljši Vtie in vzbudili trdno upanje v čim najbolja izhod iz težkega položaja. Minister g. dr. Ulmanskv je ob zaključku izjavil, da bo zastavil ves svoj vpliv, da se naročila železniške uprave povečajo v toliko, da bodo radarji lahko delali dva dneva v mesecu več. S tem bi za delavstvo nastalo tako zboljšanje pri zaslužku v gotovini, da bi bilo delavstvu mogoče pristati na kompromisno rešitev. Minister je seveda tudi obljubil rešitev v najkrajšem času, nato se je pa davi ob 10. odpeljal v premogovne revirje, da si položaj ogleda še na mesto. Delo v rudnikih se bo v ponedeljek normalno nadaljeval« Gospodarska kriza popušča Zanimiv govor predsednika trgovskega društva „ kur44 na snočnjem občnem zboru Ljubljana, 7. julija. V trdi borbi za dobrine išče človek v vcč-nam metežu vsakdanjega življenja posebno v dobah naglega izpreminjanja vrednosti kljub vsem oviram stalne vrednote za uspeh svojega truda. S tako prirojeno nagnjenostjo je v današnjih nemirnih dneh človeku težje zadeti pravo, kakor zadnja desetletja pred vojno. Zaupanje in vera v stalne vrednote sta doživela spomladi preteklega leta nepričakovano silovit potres, ko je napovedani ukrep postal resnica, in so amerikanski dolar, zlati malik povojnih časov, ločili od zlate podlage. V temelje gospodarskega reda segajoč preokret v monetarni politiki Združenih držav je za gospodarsko zgodovino preteklega leta nedvomno najdalekosežnejši dogodek. Vse drugo, kar je sledilo razvredbi zlatega dolarja, so postranske okolnosti. V gospodarski krizi prizadeva kriza vrednost valute, valuta pa jedva more virtualno ozdraviti krizo. V gospodarskem pogledu preteklo leto ne spada med ugodna razdobja, prav dovolj nesreč in reve mu je pripisati, ali brez zlohotnega primeska presojano, je minulemu letu šteti v dobro okolnost, da se zadnje mesece razmere niso obračale na slabše. Dopustno je pravičnemu presojevalcu govoriti o umiritvi in ustaljen>u za splošnost, dočim je na velikem zapadu že bil jasno videti preobrat na boljše. Konec preteklega leta tako vsaj ni bil zlonosna antifona za naslednje leto, ki v gospodarskem pogledu seveda ne more še postati hlagonosno po trdovratnih tegobah minulih let. Gospodarsko neugodje je v nase kraje prišlo pozneje v goste, pa bo tudi obrat na boljše kasnejši. Odprta in skeleča rana v naši ožji domovini je vprašanje razrahljanega denarnega nstroja, katero pač najtehtoviteje doprinaša k vladajoči gospodarski odrevenelosti. Naš mali m srednji gospodar skoro ne more več do kredita. Svetovna gospodarska kriza je neusmiljeno izpodnesla valuti dveh največjih mogočnjakov Anglije in Zedinjenjh držav pa je treba računati s tem, da učinek takih izprememb pride do konca in kraja stoprav po daljših letih. Gospodarsko ravnovesje je s takimi ukrepi mogočno omajano, pa je posebna nesreča ta, da v gospodarski politik' vodilnih držav v valu-tamem pogledu tudi ni več doslednosti, ki bi služila za vzgled gospodarski politiki manjših in najmanjših narodov, prav tako kakor je po pravici velikim državam očitati neiskrenost in nedoslednost v vprašanju carinske zaščite. Od slabejših zahtevat5, da podro zidove svoje obrambe, sam pa v isti sapi grad'ti nove carinske trdnjave in jim za družbo uvajati uvozne prepovedi, kontingente in kompenzacije. Svet se je dvignil do blagostanja v svobodi prometa blaga m kapitala pa so represivne mere zadnjih let prav po velikih državah in stremljenje za avtarkijo največja motnja in ovira, da se opešano in izpehano gospodarstvo opomore znova. Visoko življenjsko stopnjo, doseženo ob času prostega prometa in dela, bo težko obdržati, oko zapademo v partriarrtaluo primitivnost in se države zabubijo proti ostalemu svetu. Napake v svetovni gospodarski politiki so prav tako malo srečne, kakor je v naših razmerah lahko usodepolno prizadevanje, da se enostransko delajo ukrepi v dozdevno korist, ene sicer velike panoge pa pri tem pozablja, da so gospodarski pridi prepleteni na gosto in da našim kmetijskim pridelkom ne odpremo pota v tujino, kjer bi delali ondotni proizvodnji napoto, tudi ne za ceno uničene obrtnosti, ki smo si jo razvili z velikim naporom. Samo od kmetovanja ni blagostanja. Ni gospodarske po-vzdige brez obrtnosti, brez trgovanja in izmen ievalnega prometa. Vsepovsod so vzgledi in priče, zato pa je tudi pri nas pereča nujnost, da se v svoji gospodarski politiki složimo v prizadevanju za gospodarsko solidarnost vseh stanov. Trgovinsko politično smo v preteklem letu v primeri z letom 1932 navzlic poostritvi gospodarskega in socialnega položaja stali ugodneje, pa so se zadnji meseci prošlega leta izkazali glede našega celokupnega prometa z inozemstvom po svojih zaključnih računih za aktivne. Naša trgovinska bilanca je v preteklem letu aktivna. Okornost je gotovo sv^tfa točk*, ki prihaja v dobro naši valuti v obračunih z inozemstvom. Zahteva pa veliko gospodarskih žrtev med trgovci. Izvoz je hil močnejši od uvoza, vendar ne smemo pozabiti, da uvažamo vedno še velike množine blaga, ki bi jih mogli pogrešati v trdih časih avtarkič* nih stremljenj, zlasti v kolikor so luksuznega značaja, odnosno bi bilo mogoče, da glede takega blaga, ki gre v zadostne množine, mislimo na lastno produkcijo, ki je tudi zategadelj velikega gospodarskega pomena, ker se s tem krepi m jača konsunrvoa moč v naši zemlji v korist našemu kmetijstvu, ki ima vedno večje težave pri prodaji v inozemstvu. Neutajljivo dejstvo je, da napreduje stremljenje po dosegi kolikor mogoče dovršene avtarkije tudi glede poljedelstva celo tam, kjer so naravni predpogoji slabi ali vsaj manj ugodni za kmečke pridelke. Množina uvožene robe se krči in pada, ne da bi morda ne bilo v tujini blaga, ki bi rado našlo kupca pri nas. Tudi carina ni edina in prava ovira, ker se vsepovsod v izvozni kupčiji iz ozirov na izkoristi ji vost obratnih naprav prodaja blago po cenah, ki na sebi zaostajajo za naprevnrmi stroški, pač pa negotovost položaja, velike kreditne neprilike, valovanje denarne vrednosti, zlasti pa težave, ki jih srečava kupec vsepovsod po svetu, kadar zahteva plačno za prodano blago. Nabava in preskrba plačilnih sredstev za inozemske kupčije je okorna, riskantna in včasi prav nemogoča. Razmere so take, da so od prejema blaga iz inozemstva pa do prodaje in vnovčenja blaga lahko razmere docela drugačne. V trgovini sami so težave in neprilike že velike in povzročajo skrbi. V industriji je položaj posebno težak osobito tam, kjer je dolgotrajno postopanje od prejema potrebnih surovin pa do prodaje in plačila fabri-katov. Neprilike povzroča uvoznikom osobito v manufakturni trgovini m tam, kjer gre za lepotila, neenakomernost v izvajanju in navajanju carinskih postavk. Pri tem al v nemar pustiti okolnosti, da je v današnji gneči za kredit in težavi za gotovino visoka carina, vezana z robo za dolgo dobo, isto tako cokla za gladko trgovanje. Če se krči obseg trgovine, pa zaradi manjšega uvoza prihaja izvoz do presežka, je v tem pojavu tudi mnogo gospodarskega gorja zapopadeno, ker krčitev trgovinskega obsega seka globoke rane v trgovskih vrstah, da često porazno vpliva na blagostanje številnih kupcijskih eksistenc. Ne samo gospodarjev usoda je v igri, rudi številnih uslužbencev, posredovalcev, trgovskih potnikov in zastopnikov. Tekom leta 1933 vseskozi stabilna obrestna mera pri Narodni banki za eskont menic 7 in pol, za lombard 9 ter pri Državni hipotekami banki za avista vloge 6 odst-se začne spričo zahtev gospodarskih krogov majati in je v februarju 1934 že padla pri Narodni banki na 8 odst., odnosno na 7 odst., pri Državni hipotekami banki na 5 odst.. dočim so blagajniški zapisi Narodne banke trimesečni na 2 in pol odst. od prvotno 5 odst. pred letom. Obrestna mera Narodne banke je sedaj važna za zasebne denarne zavode tako za aktivno obrestno mero, ki mora biti 1 odst. pod Narodno banko, kakor za pasivno, ker ne sme biti nad 5 odst čez nivo Narodne banke. Državni papirji so ob pocenitvi denarnega trga v svojih tečajih hitro skočili — inozemski in domači. Zanimivo za presojo današnjih razmer je gibanje v stanju trgovinskih m obrtnih obratov. V preteklem letu je bilo prijavljenih 777 novih trgovinskih obratov, odjavljenih pa 2127. Obrtnih obratov je bilo lansko leto prijavljenih 1293, dočim ie bilo odjavljenih 2591. Posebej v gostilniškem obrtu ie bilo preteklo leto prijavljenih 366. odjavljenih pa 358 obratov. Skupno stanje vseh trgovcev koncem preteklega leta je 10.090 proti 12.935 konec leta 1931, dočim ie znašalo konec leta 1P33 število vseh obrtnih obratov, vštevsi gostilniške, 31.630 napram 32.913 konec leta 1931. Industrijskih podjetij je bilo priglašenih leta 1933 vsega 26, odjavljenih pa 8. Nov sluga. — Predno vas sprejmem v službo, bi vas rada nekaj vprašala. Ali imate radi mačke? — Gospa, jaz jem vse. DANES OB 4-, 7.15 IN 9.15 PREMIERA. Slavni komik GBEORO ALEKSANDER In ELSE EL8TER v muzikalni komediji NIČ BREZ LJUBEZNI Nov » Paramo un tov zvočni tednika. — ELITNI KINO MATICA. Telefon št. 21-24. Ljubljanica regulirana sredi mesta Dane« bode ibetonirali dno v odseku, kjer delati pred dvema mesecema, namreč od Sv. sipa do Novega trga začeli na- Ljubljana, 7. julija. Se danes bosta ropotala stroja za mešanje betona pri tromostju in meščani bodo prisostvovali zgodovinskemu trenutku — betoniranju Ljubljanlčineg-a dna sredi mesta in dedo bo končano. Nobeno delo izmed vseh tistih, ki jim pripisujemo izreden pomen za napredek mesta, ni postalo bolj poputerno od regulacije Ljubljanice ter ni zbujalo toliko zasluženega, pa tudi ne-zasluzenega zanimanja- S cer je regulacija Ljubljanice tako potrebna in aktualna že od začetka L;ubijane, da se mora zanimati za regulacijska dela sleherni pošten Ljubljančan. In če gledamo na regulacijo z očmi meščanov, ki opazujejo delo v strugi dan na dan od jutra do večera, moramo tudi priznati, da je to edini največji in najznamenitejši dogodek v mestu in da poleti pri nas počiva vse drugo živlenje. Regulacija Ljubljanice je zvezana menda že od njega dni s tolikšnimi težkočami, žrtvami ter ovirami, da je še pomembnejši sleherni uspeh ob večjih fazah dela. Danes bodo zbetonirali dno v odseku, kjer so začeli delati pred dvema mesecema, in sicer od Sv. Petra nasipa do Novega trga. Prejšnja leta so delali v daljših odsekih, približno po kilometer dolgih, dočim ta ni dolg niti pol km. Tu bi moralo biti delo končano že jeseni in bi tudi bilo, če bi ne bila izredno deževna jesen. Delo je prevzela jeseni Ljubljanska gradbena družba, ker ga pa zaradL skrajno neugodnega vremena kljub vsej svoji vestnost: in soiid-nosti ni mogla opraviti, je pogodba zapadla in je bilo delo zopet razpisano spomladi. Pozneje ga ni hoteio prevzeti nobeno podjetje, ker so bile cene prenizke zaradi nove trošarine na cement, ki se je podražil za okrog 30 Din pri 100 kg. Zato je deko opravljala sama terenska sekcija za regulacijo Ljubljanice, ki je prejšnja leta izdelovala samo načrte in nadzirala regulacijo. Delo je bilo proračunano na približno 1,200.000 Djn; to je znatno nižja vsota od stroškov dela pr: drugih odsekih, ki so znašali približno po 3,000.000 EHn- Vsa leta je regulacijo najbolj oviralo siabo vreme in tudi letos jim niso bili bogovi naklonjeni. Večkrat so morali prenehati z delom, vendar zaradi tega niso trpeli druge znatne škode, le deAo se je precej zavleklo. Danes morajo zbetonirati še približno 32 m struge v doižini. Bilo bi res zakleto, če bi Hh presenetil dež zadnji dan. Dežja se jim torej ni treba več bati Vsega dela sicer še niso končali, ampak le betoniranje dna; izvoziti morajo še i* struge do jubilejnega mostu prod, ki ga je naplavila voda največ pozimi, na že zbetoni-rano dno. Ker so začeli strugo poglabljat od spodaj navzgor, je deroča voda, ko ^ jo morali odpreti, vedno znova naplavtja-la blato in grušč od zgoraj. Pravijo, da je to celo sreča, ker jim zaradi tega ni bilo treba odkopava-tš toliko blata pri poglabljanju, saj je že voda opravila precej dela. Vendar bodo morali zdaj izvoziti Iz struge tudi napiavljeni materijal in deda ne bo nič manj. Nastala je celo veiika škoda, ker je naplavljenega mnogo materijala tudi v strugi nižje od cukrarne, kjer ni zbeto-nirano dno. Ce bi hoteli očistiti strugo tudi tam, bi bili veliki stroški, ki niso nikjer proračunani. Na betoniranem dnu je naplavljenega okrog 5000 kub- metrov proda. Vzpenjača bo torej obratovala še nekaj časa, morda še ves mesec Lahko rečemo, da je šlo delo kljub vsemu po sreči od rok ter da so ga še precej hitro končali. Pripetila se nI nobena nesreča, razen včeraj, ki pa ne gre na račun regulacije, ker se je ponesrečil voznik zunaj struge. Nesreča se je pripetila dopoldne pri tromostju na desnem bregu, kjer stoji stroj za mešanje betona. Sirnikov hlapec Matija Pavlin z Vidovdanske ceste je vozJl gramoz za beton. Ko je hotei izsi-pati gramoz in je začel dvigati »trugo« z »amerikanarico« (»vinto«), sta konja nenadno potegnila, pridvižnik se ie izpod-rnaknil, »truga« s kubičnim metrom gramoza se je pa zvalila na Pavlina-, da mu de-lavcL niso mogli niti takoj pomagati. BU je strašen prizor, ponesrečenec je ležal pred očmi ljudi pod gramozom. Ko so delavci s težavo dvignili »trugo« s ponesrečenca, je bil že posinel, tako ga je stisnLIo. Od vseh strani so navalili ljudje na pozori-šče, da so se še reševalci komaj preboriK do ponesrečenca, ki je ležal na gramozu nezavesten z obema zlomljenima nogama. * Nadaljevanje regulacije Ljubljanice je razpisano, in sicer regulacija struge od Čevljarskega mostu do razvodja na Pru-lah, za kar so proračunani stroški skoraj na 7 mHijonov Din. Kredit (10,000.000 Din) bo dala Poštna hranjlnica. Za zgradbo stalne zapornice pri cukrarni je določeno 3 milijone Din. Zdaj so cene nekoliko višje zaradi dražjega cementa. Podjetniki se zelo zanimajo za delo. Ponudbe je sta vik) 11 podjetij, kar dokazuje tudi, da zaradi gradbenega zastoja narašča konkurenca med podjetji. Na delo reflektiralo vsa ljubljanska večja gradbena podjetja. Delo bi pa radi prevzeLi tudi dve beograjski podjetji in eno zagrebško. V ponedeljek se bo odločilo, kdo prevzame regulacijo, ki je bila doslej trda preizkušnja za naša solidna podjetja. Prejšnja leta so oferir^e same ljubljanske tvrdke, letos so se pa torej začel zanimati za znamenito regulacijo tudi v Beogradu in Zagrebu. Konkurenca bo nedvomno huda, kar pa ne bo v korist delavstva. Zato mislimo, da bi ne bik) dobro, če bi odločala najnižja ponudba. V pogodbi bi morale biti zaščitene vsaj osnovne delavske pravice in vnesena zahteva, da smejo bJti zaposleni le delavci iz naše banovine (kjer je dovotj nezaposlenih), da bi delavci iz drugih pokrajin ne vplival še bolj na padec mezd. Vsekakor bi pa morala biti določena minimalna mezda. Kmečka šolska mladina v Trbovljah Trbovlje, 6. .julija. V nedeljo popofcme nae ie posetila mladina narodne šole ix Sv. Jurja pod Kiumom, ki nam je 6 svojo ljubko mladinsko prireditvijo v Delavskem domu za nekaj uric razpršila vsakdanje skrbi in težke misli Pod vodstvom šolskega uoravitelja g. Vinka Modern/iorferja in učitelta g. Krizmana se ie na treh kmečkih vozovih pripeljalo nad 70 učencev in učenk, kar je bilo že samo na sebi senzacija za Trbovlje. Bilo je pa to menda tjdi prvič, da je gostovala kmečka doteka mlađana na odru radarskih revirjev. Po izvedbi skrbno sestavljenega sporeda prireditve sodeč, si ie šolsko vods£w> in uS-tel^fcvo namodne sole v St. Jurju pod Kumom dalo mnogo truda in skrbi, da je moglo v nedeljo pred našim dokaj razvajenim občinstvom p tolikim uspehom e svojo mladino nastopiti. Primati se mora, da je bfl program prireditve dobro nastudiran. Uvodoma te spregovoril vodja prireditve, Šolski upravitelj g- Moderndorfer. znani borec za svobodo slovenskega Korotana. Primerjal ie rjdanake otroke s kmečkimi ter delavce pod zemljo s kmeti na zemlji, a vsi so složni r enem efrja — za kralja, narod vn veliko Jugoslavijo. Njegov navdušujoči govor ie nagradilo občinstvo z živahnim aplavzom. Sledila ie državna himna, ki ao jo navzoči poslušali stoje, nato so se pa vrstile slovenske koroške, hrvatske m erb-ske narodne pesmi, ki jih ie mladina pela tako globoko občuteno, da je bilo občinstvo naravnost gin jeno. Rusko narodno > Večer ni zvon« je morala mladina trikrat ponoviti, ljudje pa so v solzah vedno znova zahtevali, da ee Še ponovi, Čemur pa se zaradi utrj-jenosti mladine ni moglo ugoditi. Globoko ie presunila tudi recitacija general Maistrove »Za sinom« in Kloocieeve >Moj oče«, ki sta >u deklamirala dva učenca IV. in V. razreda- Tudi igrica >PaveWkova piščalka«, ki so jo mladi kmeeki odrski umetniki prav dovršeno odigrali, je žela pri občinstvu mnogo prrenanra. Mladina »e ie dobro vživela v posamezne vioce rn je fcmti disciplina v zborovskem petju rm visku. Tako disciplinirana mladina nam daje 'upanje v boljšo bodočnost Želeti bi bik), d* se stiki, ki jih mladi pionirji med delavskimi revirji m kmetskim podeželjem na kulturnem polju ohranijo m utrdijo. Kmečka mladina nam je pripravila prijetno presenečenje s svojo ljubko prireditvijo. Želimo skoraišniega svidenja. Živilski trg Ljubljan*. 7. jviija. Zdaj so menda gospodinje zadovtoikie ter se ne morejo pritoževnti, da je trg premalo založen. Danes mnogo prodajalk ni niti dobilo prostora na tr-j-i. Vozički so stali na vseh prehodih na trgu in tudi ob drevored« med semeniščem in mesarskimi stojnicami. Vsi prostori so bili tako tesno zasedeni, da je bfl marsikje zelo otežkočen prehod. Zlasti prostor, kjer imajo razložena živila trnovske zelen jada rice na vozičkih, je bilo tako tesno, da si mnoge gospodinje ntso upale med vozi Ste, zlasti ne one, ki ne pripadajo med vHke. Nedvomno je bil danes trg rekordno saložen. kot še ni hu" leto«. Pa tudi živahno je bilo precej na njem, naše gospodinje se rade dobro založe aa nedeljo. Dobra izbira je tudi na etainem sadnem trgu, kjer je zdai grozdie že po 10 Din kilogram. Mnogo je že Čespsrj in breskev ter vse kaže. kot da je že jesen. Letos se je poiavilo grozdje na trgu skorji mesec dni prej kot lani. A tudi v splošnem je boij zgodnja letina, kar se pozna tudi na kmečkem sadnem trtri, kjer so zaceli letos prodajati jabolka nenavadno zgodaj. Zdaj so že zek> lepa po 5 Din kg. Dobra letina je feuda za lagode. Razen ogromnih količin borovnic je bilo danes na trgu tudi izredno mnogo rdečih malin, ki so se pocenile na 2.50 Din liter. Velik dovoz živil je seveda vplival tudi na cene, zlasti na perutninskem trgu, zelenjava se pa itak ne more več mnogo poceniti. Pocenil se je novi krompir, in sicer na 1 Din kg. Mnogo domačega stroč-jega fižola ie bilo že po 2 Din. kumare so bile že skoraj po jesenskih cenah, veliki komadi po dinarju, domačega era h a je Še dovoli po 4 D m ktr. naflepSi uvoženi paradižniki eo po 4 Din, ohrovta je že toliko kot leseni in tudi dražji ni. sploh zdaj gospodinje ne pogrešajo na trgj ničesar, e Cimer se lahko založe jeseni. Cena piščancem je precej padla. Danes eo prodajali prccei tolste komad po 11 do 13 Din, par pa po 22 in 28 Din, 'Padi j*ira so se danes zopet pocenila, pač zaradi velike ponudbe ter konkurence. Najdražia bo bila t>o 1.25 Din par. najcenejša pa 25 komadov za 10 Din. (Safelesctttcci KOLEDAR. Dane*: Sobota, 7. julija, katoličani: Vi-libaki, Neg-oda; pravoslavni 24. junija. Jutri: Nedelja 8. julija, katoličana: Jelislava; pravoslavni 25. junija. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: Nič brez ljubezni. Kino JDvor: ples se nadaljuje... Kino Slaka: >s. Q g Ledena gora« Sokol Vic: baki jada po viški občini ob 21. uri. PHIREJMT\-E V NEDELJO. Kino Matica* Nič brez ljubezni. Kino Dvor: Ples se nadaljuje . .. Kino Siska: >S. O. S. Ledena gora«. Sokol Vič: Raavitje nara^ ajskega prapora ob 14.40 pred Sokolskim domom, on 16. javen telovadni nastop, po telovadbi narodna veselica. DE2URNE LEKARNE. Danes in jutri: Mr. Bahovee. Kongresni trg 12; Hočevar. Ljubljana VII.. Celovška cesta 34 in Ustar Sv. Petra cesta 7S 3x&€>€i mita ATič ne pomaga žigosanje — našemu lepemu jeziku bijejo menda zadnje ure. Vedno več ima grobarjev in vedno manj prijateljem Kaj pomaga, če ne Oglati zdaj tu, zdaj tam jezikoslovec, da pr eseje skozi jezikovno rešeto največje grdobi je od tujk preko slovniških napak do jugoslavenskih spakedrank, ki jih ie k,ir mrgoli v naši nesrečni slovenščini. En sam človek na bojišču se ni vojak, pravi ruski pre&ovor. Dvigniti bi se morali vsi, ki te zavedamo, da nam odpada z jezikom glavna ve našega narodnega drevesa, vsi bi morah vzeti biče in pognati iz s\>etišča skrunilce te naše s\'etinje. A nikogar ni. ki bi to prepotrebno delo začel. Polovično in četrtinsko »voin/o« homo k sreči izgubili, a ne po lastni zaslugi. Ljudem pa ne dopoveš, da je lahkr> voinja samo cela ali je pa sploh ni. ,Va po/m/rc in četrtine se da deliti samo voznina, denar, ki ga je treba plačati za vožnjo Ministrstvo nam Slovencem tudi ne dovol u je polovične ali četrtinske vozninc z rešen jem, temveč z odlokom. Rešen ja naš jezik ne pozna. Če smo si pa še »stekli« tolike zasluge za slovenščino, bodimo \>saj dosledni in iztrebimo iz žive in pisane be sede čim prej vse, kar količkaj diši po nji. Ne ostanimo pri polovičarstvu, ras mrcvarimo do konca, kar smo začeli tako vneto mrcvariti. Naj se oglasi kdo. ki bo obdržal javno predavanje o steklih psih in stečenih pravicah. SOKOL JubUej viškega Sokola Sokolsko društvo Vič ponovno vabi v&a ljubljanska in okoliška sokolska društva k proslavi društvene 25letnice, ki bo v nedeljo 8. t. m. popoldne z razvitjem oa-rasčajskega prapora in javno telovadbo. Vae priprave so v polnem teku, /.lasti telo-vadišce se ureja tako, da bo eno najlepše urejenih v naši sokolski aupi. Spored nedeljskih svečanosti je naslednji: Ob 10. dopoldne sknAnje vseh telovadnih oddelkov na letnem telovadifečn. popoldne ob 13.30 »bor ljubljanskih in okoliških sokolskih druetev ter narodnih noš pred Mestnim domom, odkoder krene povorka po glavnih mestnih n lica h na Vič, k^35 k° 6I>reJel Sokol svoje goste v HoMi dolini, od ta povorka do Sokolskoga doma, kjer se bo vr-šilo razvitje aara-ščajskega prapora in pozdravi, ob 15.30 koncert godbe Sokola I. ob 1«. javna to-lovadba s sledečim sporedom: 1. moška de-oa, okrožne proste vaje, 2. ženska deta, okrožne proste vaje, 3. moški naraščaj i proste vaje za zJet v Zagrebu, 4. žent,lii narasoaj: proste vaje za zlet v Zagrebu, 5. raznoterosti in igre dece, 6. orodna tek> vadba, 7. starejši oiani: vaje s palicam:, 8. članice: zletne proste vaje, 9. člani: zletne proste vaje, 10. nastop vojaštva 16. art. polka z vajami s puškami, 11. nastop jeadnega odeeka Sokola Vič: jahanja in vol tiž Iran je. Po javni telovadbi narr»di,a veselica. Vaa bratska društva vljudno i ab:mo k posetu, zlasti v slavnostnih krojih, s članskimi in naraščajskimi prapori. Narod .k.' noše dobrodošle. Pokažite z obilno j« * lezbo priznanje vrlemu viskemu Sokola za njegovo plodonosno 25letno delovanj*'. Kuma navraščajskega prapora sokol-skega društva Vič Nj. Vis prestolonaslednika Petra bo zastopal na jutrišnji slav-nosti komandant 40. peš polka polkovnik Ljoba 2ivanović, ki bo privezal na novi narašča jaki prapor Krasen trak kot prestolonaslednik ovo darilo. — zdravo! 25 letnica litijskega Sokola Drevi se prične svečana proslava »reb^ nega jobile}a litijskega Sokola, ki se [e uetanovil po septembrskih dogodkih 1. 1908. fVireditveni odbor s staronto br. ro*iavi naš sreski načelnik gosp. Podboj. Za udeležence je dovolie-na polovična voznina in naj krpijo izletniki na od hodni posta ii celo vozovnioo ter železniško legitimacijo. Oboje se jim bo v Litiji na telovadišou žigosalo, nakar jim bo sluzi!* vozovnica za brezplačen povratek. Jutri v Litijo! Zdravo I — Sokol Vič poziva vse svoje članstvo in naraščaj, da se drevi polnoštevllrto udeleži bakljade po viški občini. Zbor za povorko ob pol 21. v Sokolskem domu. Vsi v kroju, kdor nima kroja, v civilni ohlo ki z znakom! Zdravo! — »Ljubljanski Sokol« vabi svoje član stvo, da se v čim večjem številu udeleži javne telovadbe bratskega Sokolskega društva na Viču ln razvitju naraščajskega prapora, ki bo v nedeljo S. t. m. kot za kljuceK društvenoga srebrnega jubileja Zbor članstva v kroju ob pol 14. url pr« I Mestnim domom, od koder odkorakamo na Vič. SMravo! Uprava. tev 151 >SLOVENSKl NAROD«, efeie 7. jnfija 1934 Občni zbor trgovskega društva ^Merkur" Izredno lepa udeležba — Društvo Šteje zdaj 7» članov Ljubljana, 7. julija. Snoči ob 20. je imelo Trgovsko društvo »Merkur« v Trgovskem domu tako obiskan občni rhor, da je zmanjkaln sedežev v društveni dvorani. Predsednik £. dr. Fran Vvindischer je otvoril zborovanje z v dano srn i m pozdravom Nfj. VeL kralju, nato je pa s priznal-nimi besedami pozdravil novinarje, češ, da hoće s tem, da je novinarje postavil na prvo mesto svojega pozdrava, pokazati, kako visoko ceni izgovstvo pomoč novinarjev. Za dober omen smatra tudi udeležbo r»redsednka Združenja trgovcev g. Karla Sossa s tajnikom g. Smučem, pozdravlja pa rudi predsednika razsodišči g. dr. Maia-rona ter sporoča pozdrave predscdn;ka Zveze trgovskih združenj g. Josipa Kavčiča, ki je kot društveni podpredsednik poslal tudi daljše pismo. Po tem uvodu je predsednik prićel čitati dolg govor o zgodovini »Merkurja«, ki stopa že v 34. leto svojega plodnega delovanja. S suverenim obvladan i cm materiala je predsednik v si- jajni obliki podal pravo zfgodovrn^ko razpravo, ki naru izčrpno slika dobo po L t°00 z vseh strani, zlasti pa stremljenja našega trgovstva po osamosvojitvi. Društvo ■Merkur«t je skrbelo, da se je širila stanovska zavest da smo dofbnli svoj strokovm tisk. svoj trgovski jezik, svoje najpotrefe-nerše trgovske knjige, svoje slovensko dopisovanje in slovensko knjigovodstvo, skratka, v letih delovanja društva »-Merkur« smo dobili šele pravo slovensko trgov-^rvo s šolami, zavodi m strokovno literaturo ter or'jani7acijami. Po rej mogočni slfki društvenega delovanja in zaslug je pa predsedn;k orisal sedenji gospodarski položni pri nas tako na'/orno in ostro, da njegova optimistična izvajanja objavljamo dobesedno na drugem mestu. Po LzTedn-o živahnem odobravanju je podal svoie obširno poročilo tajnik g. Anton Agnola. ki se je predvsem s pieteto spomnil umrlih članov, nato je pa opasal delo-van ie draStvene posvetovalnice za delo m delovanje podpornega sklada, ki si njegovih uspehov skoraj ni mogoče misliti brez predsednika g. dr. Wmdischerja. Po opisa poučnih tečajev, knjižnice in glasila »Trgovski tovariš«, ki ga vseh 10 let ureja podpredsednik g. Josip Kavčič, ki mu je društvo v znak hvaležnosti postavilo v svojih prostorih njegov kip. je tajnik orisal koristi trgovskega koledarja in se zahvalil njegovemu uredniku g. Zeleniku. Na mestu tradiconalnega Merkurjevcga plesa je društvo izvedlo nabiralno akcijo v prid podpornega fonda, ko so si nadvse t>o/rtvovnlno prizadevali odhornic' ge. Jelka dr. Bretlova in Ivanka I^eskovičeva ter odbornik g. Fran Kovač. Tajniško poročilo se zahvaljuje tudi blagajniku g. Josipu Kreku, predvsem pa predsedniku g. dr. TVindi-scherju, končno pa poroča, da ima dnjšrvo Merkur sedaj 752 članov. Predsednik dr. Windischer je predvsem pohvalil vsebino in lepo obliko tainikovega poročila ter izrekel tajniku za vse delo najlepšo zahvalo, ki so jo zborovalci odobrili z aplavzom. Prav tako lepo in pregledno poročilo je podal blagajnik g. Josip Krek. ki se je predvsem zahvalil pokojnemu Famcu Golobu za volilo ZTOl. K1D ;n Trgovskemu združeniu v Radovljici na za podpore. Podporni sklad ima 68.000 D:n premoženja, vendar je pa vse denarno poslovanje društva otezkočeno zarad: zamrzlih v'og. Na predlog preglednika računov g. Urbaniča je b\\ soglasno izrečen absolutorij z zahvalo blagajniku. rVedsednik g. dr. Windischer ie poudarjal pomen sestankov in predavanj, ki so na žalost morala prenehati zaradi premalega ninska članov, nato je pa pred volitvami izjavil, da po 10 letnem predsedovanju želi dati svoje mesto na razpolago kakemu trgovcu, predvsem pa takemu možu, ki ni samo dober gospodar, temveč tudi mož dobrega srca za nskižbencc, ker je društvo venSar sinteza med gospodarji in uslužbenci- Tudi podpredsednik g. Josip Kavčič je pisaL da zaradi prezaposlenosti ne more več sprejeti podpredsedniškega mesta, ki ga je imel tudi 10 let, ter na to mesto predlaga g. Albina Smerkolja, ki bo kot pou 12 godb rz najrazličnejših kra~ iev. Totrko godrven'kov se redkokdaj zbere, zato so št- Mengšaui z vnemo pripravili, da jih dostojno sprejmejo m z njimi tudi vse goste, ki bodo pribrtefi na veliko godbeno slavje. O Mengšu redkokdaj kaj sViSmo afi beremo. Zadnja lete živi ne zunaj tiho in rorrrr i v ro*?n:ci pa zelo žrva&rno zrvlje- arašiča proslavi mengeška godba oj zlati jubilej. sani so že od nekdaj vzorno skrbeli za tz-obra^K) svojih otrok in so imeli že leta 1697 zasebno šolo. Prihodnje leto poteče 100 let. odkar so sezidali staro šolsko poslopje, v katerem sta prejemala prvo iz-obraziK) pisatelj Janez Trdina in senator Ivan Hribar. Ze od nekdaj slovi mengeška obrt, ki je rudi sedaj močno razvita. Tu imamo tvornico peči. opekarno, parketno industrijo, zavod za pridobivanje in vzgajo gozdnih semen, slamnika rs k e tvornice, lani pa je zgradil tovarnar g. Kane tovarno za kvas. Pred vojno je bila znana Stare tova pivovarna. Večina tovarn in večjih obrti ima najmodernejše stroje na električni pogon. TucE društveno življenje je v Mengšu zelo zfvsAmn in društva tekmuTejo med seboj nje tam pod zeleno gozdno Gotx>vica, v sredini plodne ravnine med Kranjem k» KamTi;kom. Okrog 5 km daleč od kamniške železnice se razprostira ob cesti, iz katere je najlepši pogled na Kamniške planine, dolga vrsta hiš prijaznega trga, Pol ure rabiš, da prehodiš Mengeš fes enega konca do drugega. Če te zanimajo znamenitosti in posebnosti mengeškega trga, se moraš t« pomuditi par dni, da si vse ogledaš. V Rav-barjevem gradu, ki je bfl zida o leta 1567. bi našel mnogo zanimivega, pa tudi Stare-tov gred in razvalina na grajskem griču pričajo o slavni zgodovini mengeških plemiče v. Mengeš ima slavno preteklost in spada med prastare naselbine. Znano je, da je bil misijonsko središče za vse ozemlje med Karavankami m Savo in že leta 1154 se imenuje v neki listini Ditrfh iz Mengša. V staroslovenskih grobovih, ki jih je okrog Mengša izredno mnogo, so našli dragocene dokumente iz življenja naših pradedov še iz poganske dobe. Cerkveno je spadal kraj najprej pod Oglej, notem pa pod cisterci-janski samostan v Dunajskem Novem mestu, in nazadnje pod Stično. Pod ljubljansko škofijo je prišel leta 1787, sto let kasneje pa si je pridobil trške pravice. Meng- v lepi harmonij za izobrazbo in gospodarski napredek občanov. Sokol ima tu močno postojanko m se prav lepo razvija. NajstarejSe mengeško društvo pa je godba, ki je bila ustanovljena leta 1884 in je s svojim lepim napredkom povzdignila sloves mengeškega trga. Mengeš je ponosen na slavno preteklost svoje godbe, zato bo proslava njenega zlatega jubileja nadvse slovesna. Ze danes zvečer bo velik koncert pevskega zbora m godbe. Koncert bo prenašal ljubljanski radio. V nedeljo ob 9.22 bodo Mengšani slovesno sprejeli goste na kolodvoru v Jaršah. Popoldne ob pol 15. uri bo obhod po trgu. nato pa veselica. To bo brez dvoma največja godbena prireditev, kar jih je bilo kdaj v kamniškem sre-zu. Gostje bodo odnesli z nje in gostoljubnega Mengša najlepši vtis. Zanimivo je. da bosta obenem z zlatim jubrlejem godbe praznovala isti dan petdesetletnico tudi predsednik godbenega društva g. Kompare m kapelnik' g. Peter LrpaT, ki je že od svojega desetega leta član godbe, kapelnik na že 26 let Vrli mengeški godbi ob njenem zlatem jubileju rudi naše iskrene čestitke z željo, da bi še naprej tako uspešno delovala v čast in ponos prijaznemu trgu Mengšu! Počastitev spomina ruskih mučenik o v Vsako leto počaste v Sloveniji bivajoči ruski emigranti spomin ruskih mučenik ov, nesrečnih vojnih ujetnikov, ki so našli pod Vršičem svoje zadnje domovanje kot žrtve avstrijske tiranije. Zdaj je zemljišče, kjer stoji lepa ruska cerkvica, last Ruske Matice. To je edini spomin pri nas na ogromne žrtve, ki jih je doprinesel ruski -larod med svetovno voj-io. Tudi letos so se pripravljali ruski emigranti na romanje k edinemu grobu neznanega ruskega vojaka na sveta, in jutri bodo pod Vršičem zopet skromno, zato pa tem prisrčnejše počastili opomin mučeniške smrti imrlih rojakov. Profesorski kongres zaključen Profesorji so izrazili svoje želje in zahteve v posebni resoluciji Ranjatuka, 7. julija. Včeraj je bil končan kongres srednješolskih profesorjev, ki je bil zaradi razprav o ukinitvi verouka v srednjih šolah zelo buren. Ob zaključku kongresa je b la sprejeta naslednja resolucija: XV. kongres jugoslovenskega profesorskega društva naroča po izčrpni razpravi o važnih vprašanjih naše šole in ostanov-skih vprašanjih te po referatih, ki so bili podani, centralni upravi, da tudi nadalje v najtesnejšem sodelovanju z vsemi sekcijami stori vse, da se naše šolstvo razvije v korist vsega našega naroda. Posebej pa ji naroča, da stori vse korake za izpolnitev zahtev, ki so bile postavljene že na prejšnjih kongresih. Pri centralni uora-jejo posebni pedagoški odseki, v okviru v: in pri posameznih sekcijah nai se ;>snu-JPD pa strokovne delovne zajednice. Cim prej naj se vzakoni novi načrt zakona o srednjih šolah. Pri centralni upravi JFD naj se osnuje tudi poseben odsek za zbli-žanje slovanskih narodov. V to svrho naj se na srednjih šolah omogoči pouk vs3j enega slovanskega jezika. C:\vn prej naj se postavijo za suplente dosedanji diplomirani honorarni učitelji na srednjih 5oiih ter izpopolni učno osobje sploh. Resolucija zahteva dalje, naj se pri ministru trgovine izposluje odlok, da se bodo diplomirani dijaki filozofije in absolventi učiteljišč, ki so brez službe, nastavi li za honorarne učitelje na trgovsko-obrt nih šolah, ki jih vzdržujejo posamezne mestne občine in druge ustanove. S tem bi se jim omogočila vsaj najskromne jša eksistenca. Na vseh srednjih šolah pa naj se nastavljajo honorarni učitelji s stalnim mesečnim honorarjem. Vprašanju zgraditve šolskih poslopij se mora po vsej državi posvetiti največ ia pozornost. Za one šole, ki nimajo lastu h poslopij, naj se čimprej zasigurajo potrebna finančna sredstva. Kongres smatra, da je sedanje pomanjkanje prostorov v šolah eden izmed najbolj važnih razlogov za to da se ne morejo doseči oni učni uspehi, ki bi se želeli. V mestih naj se pravočasno otvorijo nove srednje ali strokovne šole, ki bodo odgovarjale kulturnim potrebam poedinih krajev in pokrajin in v skladu s številom učencev, da ne bod ^ i>rj pričetku novega šolskega leta nast3te zopet nove ovire za pravilen razvoj pouka V odsek za sistemizacijo profesorskih mest pri prosvetnem in trgovinskem mini strstvu naj se imenujejo tudi zastjpn ki JPD. Ravnatelji, nadzorniki in profesorji srednjih šol naj se avtomatsko prevede o v rjTJ/Z ako so v IV/1 prebili tri leta. a v HJ/1, ako imajo že štiri leta IU/2. Suplen- I ti s profesorskim izpitom naj začno napredovati s V/I. skupino in avtomatsko napredujejo do lil. skupine. Pri sistemizaciji mest naj se priznajo za pokojnino in za napredovanje vsa leta, ki so jih pre> bili v državni službi in naj se po teh priznanih letih prevedejo v odgovarjajoča skupino v smislu splitske resolucije JPD. Za napredovanje v bodoče naj se priznajo tudi vsa ona leta, ki so jih posamezniki izgubili o priliki prevedbe leta 1929, a ki jim jih Državni svet zaradi zamujenega roka ni mogel priznati. Ravnatelji dijaških internatov in njihovo osobje morajo dokazati merodajni prosvetni oblasti, da popolnoma obvladajo državni jezik in da imajo potrebne pedagoške kvalifikacije. Te določbe morajo veljati za privatne in verske šole in zavode, prav tako pa tudi za razne tečaje in druge vzgojne institute, ako se sploh smatra, da so te ustanove potrebne. Profesorjem srednjih in strokovnih šol naj se po 30 letih službe prizna pravica do polne pokojnine. Kongres smatra, da je profesorska služba izredno težka in je zato primerno, da se jim v tem pogledu prizna primerna ugodnost. Kongres zahteva dalje, da se vsi profesorji in direktorji, ki imajo že polna službena leta, takoj upokoje, da bi se mogli na izpraznjena mesta nastaviti suplenti. Predmetni in strokovni učitelji srednjih šol naj se brez ozira na določbe uradniškega zakona prevedejo v V. skupino. V pogledu ruskih profesorjev, ki so v državni službi, predlaga kongres, naj se nastavijo kot stalni učitelji in profesorji, ako imajo potrebne kvalifikacije. O priliki prevedbe naj se jim vračuna doba, ki so jo prebili v naši državni službi in do pet let službovanja v njihovi domovini. Absolventom meščanskih šol naj se omogoči prestop v učiteljišče pod pogoji, ki se v to svrho določijo, zabrani pa naj se jim prehod na trgovske akademije bTez dopolnilnega izpita. Izključenim učencem srednjih šol naj se odvzame pravica polaganja razrednega izpita. Taki učenci naj ponavljajo razred ali na postanejo privatni učenci. Učencem, ki dobe tri slabe ocene iz veščin, naj se zabrani polaganje popravnega izpita. Kongres zahteva končno, nai se izda učni program za srednje tehniške in moške obrtne šole. Učenc; moških in ženskih obrtnih šol naj se oproste domine. Na trgovskih in srednjih tehniških šolah naj se prične šolsko leto istočasno, kakor na ostalih srednjih šolah. Odločno naj r^. zanimive so fotografije profesorjevi-,;v >-na dr. ing. Maksimiljana Plotnikova in Ljubljančane bo posebno zanimala tomografija Trijrh*va ki. jo je ob meglenem vri -nuMiii napravil Sl.|«ni< n.a tor«j skozi 180 km debel sloj megle, dima in drugih I <%*>stiivjn atmosfer«- m«*d Sljemenom in Trifrhivom. Podobne posnetke je dr. ing. Maksuniljan Plotnikov napravil tudi na morju, vendar je pa dosedanji največji uspeh fotografija etruščanskih povojev. Pri tem pa moramo opozoriti, da .so vsa sredstva za ta dela dala dunajska |g k',_ penhaška akademija, ne pa morda m. . zavodi. S pomočjo tujih firm in zavodov je urejen tudi Plovnikov institut v Zagreli, vendar pa temu zavodu grozi konec, ker ga država premalo podpira, OUZD v juniju Ljubljana. 7. tu!''.' OUZD v Liubljani objavlja dbatistične podatke n stanju /.avarovanja v hini u. \\<\ orodno je bilo zavarovanrcvSl>.0TX3 (v primeri z junijem lanskega leta 1437 več), in *icor moških ol.Sl«> (+ 23801. žennk 1*1.184 (4- 2057). Bol ni km- je bilo 2083 ( I m Povprečni odstoto.k bolnikov je z.naSal 2.51 (-r Qj23). Povprečna dnevna UMVlVfAOJ možda jo znašala 22.7<- (- 0.W), in f»ioor pri moških 25.42 ( - Oirfi). pri /.on.>kah 18.10 (— 0.15). Celokupno zavarovana I nov ! na mozda je znašala 1.8S4.3!rJ,S0 (4 4>. ! in sicer r>ri moških 1.317.270 (+ 13.314). pr, ženskah 567.122.80 (+ 33.072). Konjnnkt.irna zaposlitov dolaMAvj M v jiumiiu močno izholišala. Lotni difpr**nciri 1 znaša že 4437 zavarovanih delavrrv ii r*j je tako že precej približal lotoma iif'Ton cialn iz Eaaov gospodarskega poleta ^1 četka leta 1026. do sroim.' 19901, ki |e znašal povy>r»Vmo '»Uro-j BOoo . Prvič po krizi je letni diforonoial mi^kili v^čji od diferenciala žonsk. Sadjdkl prir&fll dehrartva od maja do junija 7naš.^ 1757 Najvišje število članstva v Mošnjam "; ■DO dor»o«rli 15. iimija, in fticer 83.379. 'M tu dalje število članstva, kakor MMko leto, prehodno zaradi kitnih dopustov ,tva Bc \ - \ > padaio, vondar je pa bila celokupna 'i na zavarovana mezda vtJoh članov OUZD z* 46.386 Din ve>cja kot lani. Odstotek bolnikov j> še ve»dno ve^ji kot lani. Blagovni kolodvor v Šiški bo ukinjen Ljubljana, 7. julija Včeraj je završala po Ljubljani novic*, da bo UKinjen blagovni kololvor v g M.nogi niso verje-li, saj blagovni kolodvor v Šiški obstoji že od tedaj, ko je na Gorenjskem stekla železnica, vendar j«' ;ia vsaka pritožba sodaj že prepozna, krr i* novica golo dejstvo in bo blagovni kok> dvor na Gorenjskem kolodvoru v roau • ukinjen že r 1. avgustom. OataU bodi. samo se dostavljalni tiri raz-nih r>odjet'j i tvrds. a obračunavalo se bo vse na slav n^m kolodvoru, kjer bo rentra lizi ran tndi ves Masovni promet. Skladišča na «> •-rpnjskem kolodvoru bodo zaprta za itran« ke in ne bodo -več sprejemala blasa niti ga oddajala, ker bodo vse to opravilo pisarno za blagovni promet na zlavn: postaji. Šiška in okolica smatrata ukinitev s* reda za največjo škodo tor vsi Intereaont« jo opozarjajo na to, da IO bo po ur in m v šo polj pomnožil promet s težkimi tovornimi avtomobili, ki tako siln^, škoduje našim cestam. V trgovskih krogih se pripravlja velika akojja, da bi bil ta sk'o rvrek-lican, vendar ima pa nenadna odlo na teh šolah. Pri prosvetnem ministrstvu naj se ustanovi odsek, pri banskih upravah pa oddeleK za meščanske šole. _ Smrt odličnega šolnika. V Trebnjem je umrl včeraj popoldne upokojeni učitelj e. Josip Zajec. Pokojni je bil rojen leta 1853. v Farškem Kalu pri Št. Vidu. Študiral je v Novem mestu in v Ljuolja-ni, kot nadučiirl, je služboval 47 let v Velikem Gabru na Dolenjskem. Bil je znan čebelar in kmetijski strokovnjak. Celih 24 let je predsedoval učiteljski organizaciji v litijskem okraju, 24 let ]e bil pa tudi naš naročnik. ZajrjisSa tri hčerke učiteljice in sina Josipa, ki je šolski upravitelj v Trebnjem. Posreb bo jutri ob 16. na domaČe pokopališče. Bodi pokojnika lahka zemlja, težko prizadetim svojcem naše iskreno eožalje! — Konkurzi in prisilne poravnave. Društvo Lndustrijcev in veletrgovcev v Ljubljani objavlja za dobo od 21. do 30. junija sledečo statistiko (številke v oklepaju se nanašajo na isto dobo preteKlega leta). Otvoritveni konkurzi: v dravski banovini — (3), savski 1 O), vrbaski 1 (—), primorski 3 (4), drinski 2 (1), dunavski 3 (4), moravski — (1), Beograd. Zemun, Pan-čevo 2 (—). — Razglašene prisilne poravnave izven konkurza: v dravski banovini 3 (D, savsKi S (1), vrbaski 1 (—), primorski 1 (11, drinski 1 (—), zetski 1 (—). dunavski 2 (1), moravski 1 (—), vardarski 1 (—1, Beograd. Zemun, Pančevo 3 (—). — Končana konkurzna postopanja: v drav-ski banovini 2 (2), savski 5 (4), vrbaski 1 (2), primorsKi 3 (—), drinski 4 (3), zetski 1 (2). dunavski 3 (5), moravski 2 (1), vardarski 4 (2), Beograd, Zemun, Pančevo 1 (1). — PotrjVno prisilne poravnave: v dravski banovina 7 (1), savski 3 (5), vrbaski 1 (2). primorski 1 Cl), drinski 4 (2), zetski — (3), iunavski 2 (3), moravski — (1), vardarsK1: — (2), Beograd. Zemun, Pančevo 1 (3). — Tz Službenega lista«. >$8uzbeni list kr. bansko uprave dravske banovine s*, 54 z rine 7. t. m. objavlja pravilnik o koloniza-ciipkem skladu min isti siva rfi- kmetijstvo, pravilnik za izvrševanje zakorra o zatiranja spolnih bolezni, izpremembe naredbe o obratovalnem fewa v poGOstinskrh podtet}rh, odredbo o nazivih pocrostinskih obratovalnic, objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v 1. 1934. in razne obiave iz >Službenih Novine. — Za mrtvega proglašen. Okrožno sodišče v Celju je uvedlo postopanje, da se pro-elnsi za mrtvega Janez Ajdnik p. d. Taks, pristojen v Ljubno, ki te odšel v začetku vo*ne na r.isko bojišče, odkoder ie zadnjič pisal svoji ženi 5. oktobra 1914. — Mariborski harmonikarji v Zagrebu. O nastopu malih mariborskih harmoniarjev oi^jo zagrebški listi zelo laskavo. Dvorana Evropa kina je bila nabito polna in občinstvo je navdušeno sprejelo male harmonikarje Obsežni program je obsegal jugoslovanske narodne in popularne pesmice, ki jih je prof. Viktor Svajger sprotno hannoni-ziral in priredil za svoje malčke. Muli har-moniknrii so zaigrali tudi nekaj tipičnih hrvatskih pesmic, ki jih je občinstvo še posebno natvrf-iž 'wj sprejelo. — Dve šte.ilki >Kopriv< prepovedani. Državno tožrtelistvo v Zagrebu je prepovedalo hfinmorisrič.ni tetinik »-Koprive« §1 26. in 27. z dne 22. in 29. junija. — Pozor, godbe na pihala! Pri skladatelju A. Jaklu, Moste pri Ljubljani, se dobe v samozaložbi priljubljene jugosloven-ske SKladbe na pihala Glej današnji oglas! — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo lepo in toplo vreme. VČeran je znašala rrajvišia temperatura v Splitu 29. v Skoplui 28, v Zagrebu 27. v Ljubljani 26.8, v Mariboru 24.8, iz drugih krajev ni poročila o stanjj temperature. Davi ye kazni barometer v Ljubljani 7f>4.6. temnera+ura ie znašala 14.2. _ Samomor. V Zagrebu si je v četrtek zvečer končal življenje 4oletni poljski delavec Stjepan Miletič iz Makarske. V samomorilnem namenu je skočil skozi okno in se tako močno pobil, da ie v bolnici umrl. V smrt ga je pognala neozdravljiva bolezen. — Strašna smrt pod vlakom. V četrtek ponoči se je pripetila v Zagrebu na železnici težka nesreča. Vlak je do smrti povozil kolesari a Edvarda Juraka. Fant je najbrž sam zakrivil nesrečo, ker ni bil dovoli previden. — Ljubezen Črnogorca Petra in Slovenke Marije. Pred zagrebškim sodiščem se je vršila včeraj obrarvnava proti pristavu zagrebške bolnice Črnogorcu Petrj, ki je ob-Ijpbljal privatni namesčenki Mariji Preko, da se bo z njo poročil in ji teko iavabdl preko 26.000 Din. potem se ie pa poročil z drugo. Ker ni prišla glavna priča, je sodišče obravnavo preložilo, — 15letna deklica ubita spečo mater. V vasi Vrbnik blizu Rume je lSletna Zlata Gaber v petek ubila svojo spečo mater Zofijo s sekiro. Zločin je vzbudil silno ogorčenje med prebivalstvom, Zlata je kljub nežni mladosti razvita kakor odraslo dekle. Ljudje, ki trpe na otežkoceni telesni potrebi in ki jih zaradi tega mučijo krvno prenapolnjenje trebuha, pritisk krvi v možgane, glavobol, močno utripanje srca, dalje, ki trpe na bolezni dančne sluznice, fišurah, hemoroidalnem zamot-ku, fistulah, jemljejo za iztrebljenje črevesa zjutraj in zvečer po eno četrtinko »Franz Josefove« vode. Vodilni zdravniki kirurgičnih zavodov izjavljajo, da se poslužujejo »Franz Josefove« grenčice po operacijah z naboljšim uspehom. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Iz Ljubljane —lj Pregled motomth vozil. Dne 13. t m. od 8. do 10. ure se bo vršil komisijski pregled motornih vozil pred palačo uprave policije v Ljubljani, šubičeva ulica. Dovoz preko Muzejskega trga. To ^ reprekJcto zadnji komisijski pregled za vsa dosedaj iz katerega koli vzroka *e nepregledana motorna vozila v območju te uprave policije ter areskih načelstev, kakor tudi za vozila, ki se stavijo v promet za drugo polletje tega leta. Po tem pregledu bodo vsa letos še nepregledana motorna vozila organi javne carnosti ustavili in zadržali do ugotovitve, ali je lastnik dotičnega vozila zadost 1 vsem dolžnostim, obenem pa se bo zoper vsake ga zamuda lita uvedlo kazensko postopanje v smislu tarifne postavke 163 zakona o taksah, pripomba 8 zaradi vožnje brez odobrila za rabo vozila. K pregledu je prinesti s seboj: 1. Saobraćajno knjižico, v kateri mora biti potrjeno plaći o državne in banovinske takse za leto 1934 in občinskega davka vsaj za 1 četrtletje tega leta. 2. 1 kolek za 100 Din. 3. 60 Din v gotovini kot takso ca aomlsijsii pregled. 4. 25 Din v gotovini za nove tabRce. 5. Vozniške izkaznice vseh oseb, ki običajno vozijo z omenjenim vozilom. Vozilo se mora predstaviti komisiji čisto in z vsemi pripravami In orodjem, kot se rabi na vožnji Je rastlo zidov je. zid ni bil namočen, bodo prostori še tem prej suhi. —Ij Opozorilo telefonskim naročnikom. Telefonske naročnike, ki še niso poravnali redne naročnine za drugo pofletje 1934 opo-zarin direkcija pošte in telegrafa na čl. 12. telefonskega pravilnika, po katerem zapade termin poravnave računa dne 16. t. m. Kdor do tega dne ne bo poravnal račjoa, ee mro bo telefon izključil iz prometa, poleg redne najočnine pa bo moral plačati le pribitek 10n Din za zopetno vključitev telefona. —I j Seznam najdenih predmetov, prijavljenih upravi policije v Ljubljani od 1. do 30. junija. 14 EMn; denarnica, v njej 9 Din: denarnica, v njej 31 Din 50 para in 18 listkov za dividendo 2%. ki jo plačuje trgovina Mahnič Josip; denarnica z Din 104.50; ročna torbica, v njej 5 ključev, robec, ogledalce in prometna knjižica od dvokolesa evid. št. 47.412, glaseča se na ime Voljč Marija. Vrhnika 363; prstan iz rumene kovine z vdelanim belim kamenčkom; zlat moški prstan: zapestna ura; zlata ženska zapestna ura; nikeljnasta moška ura brez verižice, znamke »Longines«; srebrna ženska ura; nikeljnasta zapestna ura; zlata ženska zapestnica; zlat prstan v obliki obročka; ovratna verižica s sveti-njico; moški polsvilen dežnik; otroški dežnik s koščenim držajem: otroška bela volnena pelerina; čoln: siv dežni plašč; pes jazbečar evid. št. 1060/33; 7 spričeval, gla-sečih se na ime Mohar Anton krojaški pomočnik; leseno dvigalo m delavska knjižica rojstni in krstni list in šolsko spričevalo, vse glaseče : na ime Cotar Štefanija. V železniških vozovih so se našli ti-le predmeti: 38 dežnikov, 9 palic, 5 jopic, 3 zavitki starega perrla. zavitek risb, zavitek kotenine, zavitek, v njem 10 knjižic, zavitek kemikalij, zavitek blaga, zavitek vrvi, zavitek blaga za srajce, zavitek pisemskega papirja, 1 črna jopica, očala, otroški nahrbtnik, ročni kovčeg s perilom, kovčeg, v njem 1300 Din, kovčeg stare obleke, kovčeg s perilom, kovčeg s kopalno obleko, košarica surovega masla, torbica z nekaj gotovine, perirnrk, kosa, vrečica zobotrebcev, aktovka s cunjami aktovka z lipovim cvetjem, aktovka s starimi čevlji, nova orožniška čepica, zvez ključev, karbidna sveriljka, drvarski cepin, par novih čevljev, 2 denarnici z nekaj gotovine, žepna ura, damska torbica z zlato uro, aktovka s šolskimi knjigami, par starih dokolenic. damski plašč s krznom, damska obleka, aktovka s srajčko, njič, damski slamnik, par moških gak>š, 6 klobukov, 2 čepici, ožala, platnen suk-suknjič, jopa, star površnik in plašč. —lj Sočani! Bratsko društvo »Tabor« nas vabi na vrtno veselico jutri ob 4. popoldne k »Levu«. Udeležba Sočanov mora biti mnogobro.+na! Prosimo Mirim kraljica čokolade" —lj Umrli so v Ljubljani od 2S. junija do 5. julija. Beženšek Tončka, roj. Toni, 31 let stara, žena prokuriKta, Zeđjarska wL 6. Zobec-pa ter Salva tor, 64 let, frančiškan, Marijin trg 4. Hočevar Josin, 57 let, reviden t žel. v pok-, Mestni trg 7-HI. Hiovat Neža, roj. Pipa, žena kamnoseka Ivane, Japljeva ulica 2. šerjak Matija, 64 let, posestnik, Peruzzijeva ulica 82. šimic Marica, 8 mesecev, hči delavca, Vodovodna cesta, mestna jama št. 62. Rovan Anica, 8 let, hči vdove uradnika TPD, JarnUova ulica 5. Vidmar Marija, 20 let, hči posestnika, Crna vas 197. Fabjančič Josip, 77 let, kapetan v pok., (evidenčni nadofic), Vrazov trg 4. Plesko Josip, 60 let, delovodja »Strojnih tovarn in livarn«, švabiče-va ulica 7. Papež Marija Monika, 66 let, Marijina sestra, Vidovdanska cesta 9. Prijatelj Elizabeta, 81 let, bivša šivilja, Japljeva ulica 2. Majcen Barbara, roj. Stebe, 65 let, zasebnica, Vidovdanska cesta 9. — V ljubljanski bolnici so umrli: Bolta Janko, 1 leto, sin delavca, Krakovesa ulica 20. Fabjani Leopold, 70 let, posestnik, Žužemberk 150. Pur kart Bogomir. 23 let, sin voznika, Dolenjska cesta 28. Zabret Marjetica, 2 meseca, hči posestnika, Britof pri Kranju, čeme Franc, 56 let, posestnik, Moste 82 pri Ljubljani. Hribar Janez, 67 let, zidar, Sv. Petra cesta 49. Kozjek Marija, 27 let, žena posestnika, Trebee 7, obč. Sv. Peter pod Sv. Gorami. Issra Frančiška, 14 let, hči dninarja, Dvorna vas 19 pri Brezjah. Hrovatin Anton, 34 let, kočar, Okonice 1 pri Borovnici, Hrovai Peter, 31 let, mesarski mojster, Javoruik 7, srez Radovljica. Tavčar Andrej, 34 let, Javorje, Poljane nad škofjo Loko. Stanko Fran, 66 let, posestnik, Peče 40 pri Moravčah. Mekuš Marjana, 74 let, postrežni-ca, Cojzova cesta 1. čmive Anton, 4 mesece, sin služKinje,, Vojsko 8, obč. Vodice. Tamše Martin, 76 let, vžitkar, Topol-šica 67. Rozman Alojzij, 32 let, mizarski pomočnik, Duplice 30 pri Kamniku, šepic Jožica, 2 meseca, hči kiparja, Tabor 6. Lukač Terezija, 4 leta, hči dninarja, Gaber je 12 pri Litiji, K u bo t Slavko, 9 mesecev, sin delavca, Dolnja vas 14, obč. Rudnik pri Ljubljani. —lj Nova fasada nazidane banovinske palače v Knafljevi ulici bo končana v nekaj tednih. Palača bo povsem spremenila lice ter bo mnogo impozantnejša kot je bila doslej. Skozi dve nadstropji segajo polovični stebri, ki se zgoraj pod zid-cem zaključujejo z močnimi kapiteli. Zaradi tega ima fasada, ki je sicer gladka, ometana z žlahtnim ometom, monumentalni značaj. Zidarssa dela v notranjosti bodo kmalu končana in jeseni bodo prostori že uporabljivi, zdaj se morajo samo še dobro presušiti. Ker so delali ves čas pod streho, ki so jo postopno dvigali, kot —lj Sreska organizacija JNS za mesto Ljubljana javlja, da se sreska skupščina, določena na 7. t. m. ob 17. uri v Kazini, preloži, ker je poslanec minister g. dr. Kramer nujno zadržan v Beogradu zaradi razprave o zakonu o avtonomnih mestih. Kdaj se bo skupščina vršila, bom v; javili v najkrajšem času. —lj Ušla je mlada rumeno-zelena pa-pkjja »Kikl«. Najditelj naj jo odda proti nagradi v ZalokarjVvi ulici 16. —lj Hubadova župa JPS obvešča vsa včlanjena pevska društva, da se vrši letna skupščina 9. septemebra ob 10. ari v Glasbeni Matici, župni koncert pa istega dne popoldne ob 15. uri v Unionu. Spored ostane isti kakor j1 bil določen za 21 maj. Pevska društva naj takoj javijo sodelovanje s samostojnim programom in s skupnim nastopom. Obenem je njihova dolžnost poravnati čim prej letno članari no. Uprava Hubadove župe JPS. ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM« V ŠIŠKI. — Telefon 33-87 S. O. S. LEDENA GORA z Leni Riefenstahlovo in Gustavom Diesslom. — Film je sniman na Grenlandu. V filmu sodeluje tudi znani polarni letalec Fdet. Predstave v soboto ob 7. in 9., v nedeljo ob 5., 7. in 9. v ponedeljek ob 7. in 9. uri zvečer V dopolnilo nov zvočni tednik Pride! MOŠKI NAPRODAJ I u— Zahvala. Ob koncu junija so priredili policijski uslužbenci in nameščenci mestnega dohodarstvenega urada v Ljubljani nogometno tekmo, katere Čisti dobiček je namenjen dobrodelnim svrham. V sredo 4. t- m. so ta dobiček v znesku 3&67.50 Din prireditelji izročili ljubljanskemu županu g. dr. Pucu, da jih uporabi za podporo ubožcev in brezposelnih mesta Ljubljane. Mestno načelstvo izreka prirediteljem v imenu najpotrebnejših najlepšo zahvalo za njihovo požrtvovalnost. Župan In mestni načelnik dr. Dinko Pnc —lj Za jutri napovedan izlet »Krke« v Litijo m Stično se preloži na nedeljo 15. "L m. z odhodom ob 5.31. Prijave in informacije v pisarni »Krke«, hotel »Mi-klič«, dnevno med 17. in 19. uro. —lj Christofov učni zavod, najstarejša, najbolj obiskovana, oblastveno dovoljena enoletna zasebna trgovska šola v Ljubljani, vpisuje ves mesec julij, avgust in september na Domobranski cesti št. 15. Prilika za priučenje trgovskih predmetov, nemščine, slovenske in nemške stenografije itd. »Izobrazba v perfektne stenografe- strojepisce, kar dokazujejo vsakoletnv javne tekme. — Vstopnina 30 Din, mesečna šolnina 120 Din, reveži popust. — Pouk prične 1. osiobra 1934. Zahtevajte prospekte! —lj Sokol I, Tabor, Ljubljana, obvešča starše dece, da odhaja mladinska kolonija na letovanje v Metliko 16. t. m. Zaradi točnih navodil naj se zglase vsi udeleženci kolonije v ponedeljek 9. t. m. ali v sredo 11. t. m. po po kine na Taboru pri viodtiiku kolonije br. Gorjancu, da dobe točne podatke glede odhoda m opreme. — Zdravo! Išče Te sreča, um TI je dan, Prktt fra dom moj, rte bodi zaspan . . . (Prosto po V. V.) Jutri popoldne Ti bo sigurno dolgčas, ako se ne odzoveš Narodnemu prosvetnemu društvu »Vodnik« v Zgornji Šiški, zato pridi naravnost h Kamniti mizi na veliko vrtno veselico. —lj Na vrtni prireditvi društva »Tabor«, ki bo jutri na vrtu restavracije »-■Prt levu« (Gosposvetska cesta), bodo nastopili gg- gledališki igralec Milan Skrbin-šek, tenorist Angel Jarc in drugi. Pel bo eruštveni mešani zbor. Pridite, bo prav pn etno! —lj Obleke kemično 5+sti Šimenc, Kolodvorska 8. ZOBOZDRAVNIK DR. SREČKO PUHER ne ordinira do 19. avgusta. \refacija nevarnega vlomilca 6. julija. Ze preeei S&0& *»e m nože po Beli Krajin: vlomi in tatvine in je bfl že marsikateri rro-spodar oškodovan, a se vendar orožnikom kinih nnfmarlnvejšemu zasledovanju ni po-čirečilo iTsledifci vlomilcev. Včeraj «) pa pr:-onali v Metliko prosluleea vlomilca Frana MTkeSiča. ki si je izbral Belo Kraiino za (=rvoj "Eldorado ter s svoiimi prevejanimi tatvinami in vlomi vznemirjal tuknj-^riie prebivalstvo. Cele tri mesece so era naši vrli orožniki podnevi in ponoči vneto zasledovali, a se jim je vedno znal spretno izogniti in je povsod pravočasno odnesel pete. Te dni je pa imel Mikešič klpib spretno-r*ri veliko smolo. V neki vasi v bližini Crnom rja je prt belem inevj dežel v neko hišo. kntere stanovalci so bili zar^eni na polju. Morda bi odnesel bos-at plen, a ?a je pra\y>časno opazila sot»edova deklica m so na njen vrišč prihiteli Ijorfje ter ga zasačili pri delu. Pripeljnli so a. Ministrstvo aa km t ttistvo je odredilo, da se moralo T>o živino-zdravrtikn pregledati vse svinje, ki jih trgovci prevažajo s tovornimi avtomobili Iz savske banovine, ter mora biti pregled na živinskem potnem listu potrjen. Tovorni avtomobili morajo biti vedno razkuženi in taki, da ne more iz njih padati blato. — Prevažanje čebel. Vsako leto se dogaja, da čebelarji rz drugih krajev prevažajo čebele posebno na ajdovo pašo. Ker je banska uprava izdala naredbo glede prevažanja čobeL naj se v«i čebelarji z njo sznanijo in se po njej tudi ravnajo, da ne bodo imeti v ta jih občinah nepotrebnih Bitnosti. Tozadevno naredbo imajo ne vpogled vse občine. — BoJnlcaraka podoficirska soia v Nišu sprejme večje število gojencev in sicer mladeniče v starosti od 17. do 21. let. Interesenti naj se javtjo pri pristojnem občinskem urade, kjer uredmok> vaa navodila za vložitev prošonj- — Občina objavlja Obveznice vojne škode zamenjava davčna uprava, kjer naj se lastniki obvezni« zgtase. Na banovinski kmetijski šoti na Grmu se prične šolsko leto 15. septembra t 1. Sprejetih bo 34 učencev. — Lastniki izsekanih goznih parcel se opozarjajo na določila glede čiščenja gozdov In zatiranja smrekovega lu-badarja. — Sosedno ^ok olako društvo Mokso- nog proslavi prihodnjo nedeljo 251etnkco društvenega obstoja, V ta namen priredi Istega dne tudi novomeška sokolska Župa obvezni župni z let v Mokronogu z inpni-mi tekmami članov In članic. Na predvečer, to je v soboto 14. t- m., bo v Mokronogu jubilejni občni zbor in slavnostna akademija a sodelovanjem v župi včlanjenih edinic. V nedeljo bodo dopoldne topne tekme in skušnje za popoldanski nastop, ob 14. uri pa razvitje članskega prapora in povorka, nato pa javen nastop vseh oddelkov. Z odlokom ministrstva prometa je dovoljena vsem udeležencem polovična voznina na podlagi legitimacije, ki jih je nabavit: pri železniških postajah pred odhodom. Izreid. Žen nam ni treba učiti raznih trikov nezvestobe, ker pridejo vedno same na to, na kar njihovi možje nikoli ne pridejo. — Možoe se začno zanimati za vrline svojih žen šele takrat, ko ne najdejo v njihovih napakah nič več mikavnega, — Marsikatero dekle ne izgubi v zakonu nič drugega, nego svoje ime. — Najprej poljub, potem pa praskanje, taka je pesem ljubezni. — Obleke povzročijo vso tragiko ljubezni in vendar se žene zelo skrbno oblačijo. 9te*. 151 »SLOVENSKI NAROD«. e 156 let. Američan je takoj sporočil v Ameri- ko, da je našel najstarejšega moža na svetu, M so v primeri z njim 110 let stari možje pravi otroci. Kot posebno senzacijo je sporočil, da ima 13 žen, kar pa ni noben čudež, če pomislimo, da so stari moislimani menjavali žene kakor hlače. V Ameriki pa ljudje tega ne vedo in zato so nestrpno pričakovali, kdaj se pojavi najstarej&i mož. Nekam proti svoji vodji se je vkrcal Zaro Aga na paraik in podjetni Američan ga je potem kazal po ameriških mestih ter pobiral visoko vstopnino. Nekaj denarja je dal starcu, večino si je pa pridržal. Končno je začelo zanimanje za starega Turka pojemati in Zaro Aga se je moral vrniti v Carigrad. Tu je preživel se tri leta v trdnem prepričanju, da je res star 159 let. Domačini in tujci so hodili gledat moža, ki se je rodil med francosko revolucijo in preživel šest sultanov. Prepričeval je vse, da bo dočakal najmanj 170 let. Na vsak način se je hotel še enkrat oženiti. Mnogo je pa mislil tudi na denar. V bolnico je dobival mnogo pisem, nekaj tudi iz Amerike. Upal je, da bo ozdravel, toda smrt ga je končno le pobrala. Njegova številna rodbina se je požurila, da bi ga videla mrtvega. Živih sinov starec ni imel, edini sin mu je umri, star 97 let. Njegova edina živeča hči Gulu harnima je stara 70 let in ko je zagledala mrtvega očeta, ja zaplakala in vzkliknila: s-O, dragi moj oče, odhajaš s sveta, ne da bi se ga bil nasitil!« Starčevo truplo so raztelesili na zahtevo zdravnikov, ki so zatrjevali, da bo to velikega pomena za znanost. Raztelešen ju so prisostvovati mnogi adj-avniM, profesorji in medi cm ca. Poedine organe starčevega telesa so poslali v anaUtični laboratorij, da jih preiščejo. Na pljučih so našli klice tuberkuloze, ledvice je pa imel Zaro aga samo dve, ne pa treh. Po mnenju zdravnikov je bil mož star največ 120 let. Pokopali so ga na starodavnem pokopališču Ejub, in sicer na občanske stroške. Občina mu bo postavila na grobu dostojen spomenik. Abesinija se počasi modernizira Cesar je vzel pod svojo upravo tri pokrajine, ki naj postanejo vzor vsem drugim. Nedavno so v Addis-Abebi položili temeljni kamen za novo palačo, ki bo v njej imel svoj sedež abesinski parlament. Ob te/j priliki je izdal abesinski cesar Haile Selassio, čigar oficijelni naslov se ~lasi: Moč Najsvetejše trojice in Lev iz Judeje«, proglas, v katerem pravi, da ne namerava ustanoviti parlamenta, ki bi bil samo »materina šolica«. Ker ni mogoče, da bi opravil ogromno delo reforme poedinec, fevdalna gospoda ga pa ne podpira posebno rada, je nujno potrebno, da pokliče v parlament može, ki uživajo njegovo popolno zaupanje in ki mu bodo pomagali doseči cilj. Ustanoviti hoče moderno državo, toda ne slepo po evropskih vzorcih. Zaveda se velikih težav, ki bo na nje naletel pri tem delu, kajti njegova država je bila evropski civilizaciji doslej večinoma zaprta. V prvi vrsti pa hoče rešiti svojo državo težkih in ponižujočih pogodb s tujimi državami. Po tako zvani pogodbi Klobokovskega iz leta 1908 ne sme Abesinija ničesar iz-premeniti na svoji carinski politiki brez dovoljenja drugih pogodbenih držav. Doslej velja tudi sistem tako zvanih za-šcitencev tujih poslaništev, ki so bile svojčas običajne tudi v Maroku. Mnogi domačini gredo prostovoljno pod zaščito tega ali onega tujega poslaništva, da se na nje ne razteza domača, zelo patrijarhalna in često barbarska zakonodaja. Taki domačini so vpisani kot zaščitenci tega ali onega poslaništva, ki ga morajo oblasti takoj obvestiti, če katerega zaščiten-ca aretirajo. Abesinski cesar se je že obrnil na vsa tuja poslaništva s prošnjo, naj se te neprijetne pogodbe razveljavijo. Vsa večja trgovska in industrijska podjetja v Abesiniji so v rokah tujcev in tudi edina abesin&ka železnica je tuja last. Haile Selassie hoče delati na to, da bi se začeli domačini pod njegovim vodstvom sami pečati s trgovino in industrijo. Izdani so bili tudi že strogi ukrepi proti suženjstvu, ki še vedno bujno cvete v obmejnih krajih Sudana. Vsakemu, kd ku- puje ali prodaja sužnje, preti sicer smrtna kazen, toda dobro mišljene ukrepe cesto sabotirajo celo najvišji vladni uradniki. Duhovščina in fevdalna gospoda so proti reformam svojega vladarja, ker se boje, da bo z njimi prikrajšana njihova moč. Cesar je vzel pod svojo upravo tri pokrajine, ki naj postanejo vzor vsem drugim. Krog novih mož v Abesiniji, dostopnih raznih reformam in novotarijam, se omejuje prav za prav na najbližjo okolico cesarske palače. Cesar je poslal več mladih ljudi v Anglijo in na Japonsko, da bi tam študirali državno upravo in zakonodajo ter sploh zbirali najrazličnejša znanja in izkušnje, ki bi se dale s pridom porabiti za veliko delo obnove in modernizacije Abesinije. Sam se je obdal z japonskimi svetovalci. Odkar je bilo sklenjeno, da se bo japonski princ poročil z abesinsko princeso, se vidi v vsem naraščajoči vpliv Japonske v Abesiniji Kaže, da si je izbral Haile Selassie Japonsko za svoj vzor in da hoče iz svoje države polagoma napraviti najmočnejšo državo v Afriki. Radodarnost perzijskega šaha Perzijski šah je obiskal nedavno Turčijo in bil je gost Kemaia paše. Mož je pa pravljično bogat in zato si lahko dovolj tudi bogata darila svojim prijateljem. Mustafi Kemalu paši je podaril krasno perzijsko preprogo, ki so io tkali celih deset let. Soprogi predsednika turške narodne skupščine in soprogi ministrskega predsednika je podaril po en 15-karatni demant, soprogi šefa generalnega štaba pa 9-karami demant. Razen tega je izdatno podprl z denarnimi sredstvi azne dobrodelne ustanove. Turška vlada je hotela prirediti visokemu gostu na čast velike svečanosti, toda perzijski šah jo je prosil, naj to misel opusti, da bi njegov narod ne misLil, da je odpotoval v Turčijo samo za zabavo. Lju&ie iz šahove okolice zatrjujejo, da šah mnogo misli na usodo kralja Amanullaha, ki je padel, ker so ga v Evropi tako častili in pove Lice v ali. Drehr obsojen na S let V četrtek opoldne je bila pred sodiščem v Budimpešti razglašena sodba v procesu proti bivšemu državnemu tajniku ministrstva socijalne politike Drehru. V začetku obravnave je povzel besedo obtoženec sam. Zatrjeval je, da je delal vse v dobrem namenu '.n da ni kriv. Zato je prosil sodišče, naj ga oprosti. Sodišče se je umaknilo k posvetovanju, ki je trajalo dve uri, potem je pa razglasil predsednik Tereki sodbo. Drehr je bil priznan krivim v treh primerih zlorabe uradne oblasti, v dveh pa sleparije, in obsojen je bil na 5 let ječe, na denarno globo 5000 pen- g6, na 5 let izgube službe in 5 tet izgube vseh političnih pravic. Ko so mu prečkali obsodbo, se je obtoženec opotekel in malo je manjkalo, da se ni zgrudil. Izgovoriti ni mogel ndti besedice. Zagovornik je prijavil vzklic. Obschiba je povzročila veliko senzacijo, ker so ljudje pričakovali, da bo Drehr oproščen ali pa obsojen le na nekaj mesecev. Zdi se pa, da je brl predsednik Tereki ogorčen nad nastopom politikov v parlamentu proti njegovi praksi v sodni dvorani in zato je obtoženca zaradi te čudne politične protekcije še strožje kaznoval. Curie Sklodovvska in francoska Akademija Po smrti politika in diplomata Ch. Frevcineta bi morala postati njegova naslednica na stoMci francoske Akademije gospa Curie-Sklodowska. Da ni postala, je kriva samo proslula francoska konservativnost, ki ne pripušča žensk v najvišje ustanove, ista konservativnost, k: odreka francoski ženski tudi glasovalno pravico kot zadnji simbol enakopravnosti z moškim. Pred vo- lit vi jo Freycinetovega naslednika je nastal v Akademiji srdit volilni boj. Okrog 15 članov se je z vso vnemo potegovalo za izvolitev genijalne vdove po profesorju Curie, med njimi tudi bivši ministrski predsednik in slavni matematik Pairtleve, filozof Bergson še več drugih znanih učenjakov. Večina drugih članov pa o izvolitvi slavne učenjakinje ni hotela ničesar slišan. Njihov odpor ni bil naperjen toliko proti osebi gospe Curie, kolikor proti temu, da bi bilo z njeno izvolitvijo prekršeno načelo Akademije, ki za svoje člane nikoli ni sprejemala žensk. Zlasti stari gospodje med člani Akademije so pokazali občudovanja vredno vnemo v agitaciji proti izvolitvi gospe Curie. Nekateri so šli celo tako daleč, da so odrekali kandidatki vsako zaslugo, češ, če sploh kakšno ima, je njena zasluga samo ta, da je vdova po profesorju Curie. Kandidat te skupine je bil matematik Emil Piccard, ki je bil že večkrat poskusil priti v Akademijo, pa je vedno propadel. Matematika proti radiologiji? Vendar so pa misogini dosegli večino in matematika je zmagala. Pk> card je zmagoslavno zasedel stolico, ki bi jo bila morala zasesti gospa Curie. Zena, ki je odkrila radij, je podlegla samo zato, ker je Francija Francija, dežela, ki je prva kovala geslo o svobodi in enakopravnosti, ki pa priznava ta načela svojim ženskam šele na zadnjem mestu med vsemi. Prijatelji gospe Curie so bili potrti, niso pa vrgli puške v koruzo, trdno so sklenili kandidirati jo znova, čim bi se izpraznilo katero mesto v Akademiji. Gospa Curie je pa zdaj mrtva in ves kulturni svet jo slavi tudi brez insignij članice Akademije. Židovski pesnik Bialik umrl Na Dunaju je podlegel v četrtek operaciji znani novohebrejski pesnik, prerok novega Siona, kakor so ga nekoč imenovali, Hajim Nachman Bialik, star 61 let. Rojen je bil v Voliniji; pred vođino je poučeval hebrejščino v Rusiji in se pečal z založništvom v Odesi. 2e od mladih let ga je veselil študij klasičnih del in pravoslavno okolje, ki je v njem zrasel, ga je v tem nagnjenju podpiralo. Že kot deček je znal Biaiik znatne dele talrmida na pamet in nehote je primerjal staro hebrejsko slavo s položajem svojih sovernikov v carski Rusiji. Po znanih pogrorriih v začetku tekočega stoletja je nastopil z zbirko satiričnih pesmi, ki v njih ni nastopal tako ostro proti povzročiteljem pogromov. kakor proti malodušnosti "In strano p etnosu svojih sovernikov. Hotel je v njih vzbuditi duha Makabejcev m njegovo delo ie res vzbudilo veliko zanimanje v vsem židovskem svetu. Bialik je postal narodni pesnik židovskega preporoda in po vojni je bil eden glavnih pionirjev palestinske ideje. Odpotoval je v Tel Avviv, toda kmalu je krenil na propagandno potovanje po Ameriki, da bi zbral tam sredstva za izgraditev nove židovske domovine. Dosegel je nepričakovane uspehe, kajti bil je govornik izredne nadarjenosti, ki je znal omehčati še tako zakrknjena srca. Splošna sodba o njem je bila, da je v njem oživel duh j starih izraelskih prorokov. Bialik ni bil j samo novohebrejski narodni pesnik, temveč tudi pomemben pesnik nove dobe sploh, čigar dela so prevedena v mnoge jezike. Škofjeloška meščanska šola Skofja Loka, 6. julija. Ta naša naimlajša prosvetna jstanovn t največjim samozataje van jem opravlja važno kultenmo delo. Z intimno, a zato nič manj prisrčno elavnostjo je zaključila šola na Vidov dan d rimo leto svojega vzornega dekv vania. Zavod je. kot rečeno, mlad, a je imel v dveh razredih 63 dečkov in 3 deklice. Ker sta med šolskim letom zapustila Joinke klopi le dva gojenca, je ostato na meščane v državni meščanski aoli vse leto 64 učencev. Odlienjaki so bili trije, s prav dobrim uspehom je absolvirano šolsko leto 34 dečkov m deklic, z dobrim 13. popravnih izpitov pa bo 12. Nesposobna sta samo dva in je torej v tem pogledu napredek zek) zadovoljiv. Velike pa so bile med letom izpremembe pri učiteljskem zboru, ki jih je bilo kar sedem, hvala botri, da samo v prvem Šolskem polletju, tako da je notokk) šolsko življenje v drugem pol let tu brez motenj in pretresi ja-jev. Sok) so vodili upravitelj cr. Sovre. dve nastavnici meščanske Sole. dva honorarna nčtterja in veroučitelj. ki so ■ složnim delom vedno stremeli le za tem, kako dvigniti splošen ugled zavoda in mu pridobiti Čim več prvja tel i ev. Tik pred zaključkom Šolskega leta je dobil zavod svoj upravni odbor in dr.istvo Zajednica doma in mesfonske Šole. Oboje je bilo meščanski šoli res potrebno in sta obe korporaciji že pričeli s svojim delom, zlasti Zajednica, ki je sporazumno z upravnim odborom, občinskimi odbori in dobrodelnimi društvi pričela utirati pot modemi socialni vzgoji. Za prihodnje leto se pripravlja revnim dijakom tudi znosnejši socialni položaj. Z novim šolskim letom se priključi že obstoječima še tretji razred. Ker pa ie z novim finančnim zakonom šolnina znižana, z uvedbo dobrodelne akciie pa šolski {ond. s podporno knjižnico vred, povišan, je pričakovati odslei živahnejšega dotoka novi n-cev, in to tudi iz sosednih občin. Absolventi meščanske Sole ee čedalje bolj. usposabljajo za praktično življenje torei za poklice, ki jih pripeljejo kolikor mogoče zgodaj do lastnega kraha. Iz Litije — V spomin na 5-letnico naših športnikov. Te dni so proslavili člani našega SK Litije 5-letnico društvenega, obstoja. V to svrho so priredili vrsto športnih prireditev, ki so jih Člani našega Fotokluba tudi slikali. Vse te slike so razstavljene zdaj v izložbi trgovine g. Ivana Kavška na Glavnem trgu. Ljudje občudujejo trudi krasen pokal, darilo našega dentista g. Eda Glaviča, ki ga je prejel zmagovalec di-stančnega teka na progi Šmartno—Grbin— Litija, naš domačin g. Eltrin Jože, član SK Litije — žrtev psov volejakOv. Navdušeni Nimrod, g. ing. Pušman, upravitelj graščine Slatine, je ujel v graščinskem revirju srnjaka. Uboga divjad je imela težke poškodbe na vratu in nogah. Ing. Pušman je ugotovil, da so mu prizadejali hude rane psi. Poizvedbe so podprle njegov« domneve. Pred tem so se namreč klatili v revirju pei-volčjaki, ki so srrijačka močno razmesarUi. živali ca je zdaj v skrbni negi g. inženjerja. — Strel skozi okno. Odkar imamo pri nas Strelsko družino, se je vse predalo strelskemu sportu. Nekemu gorečnežu na Grbinii pa se je sprožila puška-flobertovka še pri basanju in je izstrelek priletel v okno I^vrinove hiše, ter se je zapičil v vrata na drugi strani stene. Priporočamo več previdnosti sredi obljudenih krajev. Za nerodnim strelcem poizvedujejo orožniki. — Na glavo postavljena pr^tika. Smo že •sredi poletja, in se bližamo pasjim dnem, temperatura pa je po zadnjem deževju taka, kot bi bili šele na prelomu zime in pomladi. Toplomer je padel v večerih tega tedna že tudi na 9° C Na predvečer 9v. Cirila in Metoda ko smo žgall na Trtici kres, je ljudi pošteno zeblo in so morali domov po plašče. Kopalna sezona se še ni začela, hladno vreme pa se pozna tudi na poljskih in vrtnih pridelkih. Ljut>-Ijančani se bodo gotovo ustrašili, če jim povemo, da stane pri nas kilogram letošnjega krompirčka še vedno 2 Din, seveda, če ga dobiš- Iz e Loke — Priprave z gasilsko slavje so zaključene. Veselje je bilo gledati nase neumorne gasilce med tednom, ko so z mravljično pridnostjo preuredili Zvezdo v pravi raj. Ne samo pohvala, temveč vse priznanje jim gre. Zadoščenje pa bodo dobili jutri s tem, ko bodo občudovali njihovo delo ljudje od blizu m daleč. Svoj prihod je prijavilo mnogo sosednih gasilskih čet, tudi daljne med njimi. Ni tudi izključeno, da bomo imeli jutri v gostih najodBičnejSe predstavnike gasilstva in oblast ev iz Ljubljane. Občinstvo okolice Sk. Loke in mesta samega naprošamo, da dostojno m polno-StevUno sodeluje pri pomembni proslavi. — V*e goste, tujce in ljudi, ki se naselijo na novo v Škof ji Loki, pa četudi le za kratek čas. je treba takoj po njihovem prihodu javiti občini. To razglaša mestno žurpanstvo. Iz Kamnika — Neprijetnost potovanja. Med potniki naletiš včasih na posebneže, ki se ponašajo s svojo potencirano sitnostjo in spravljajo v nevoljo vse sopotnike. Tako se je zadnjič neki potnik v vlaku branil pokazati sprevodniku vozni listek, češ, prešVHpnili ste mi ga in ste videli, da je v redu, zdaj pa nimate več pravice zahtevati, da vam ga ponovno pokažem. Dvignil je tak halo, da so bhl vsi sopotniki po koncu in se ni dal dopovedati, da mora po čl. 16 potnik pokazati vozni listek vsakokrat, ko ga sprevodnik zahteva. V večernem >Peregrinovem avtobusu, ki odhaja ob 19. iz Kamnika, so imeli podoben primer. V Domžalah so hoteli vstopiti trije potniki, ki so čakali na zadnjo zvezo z Ljubljano. Neki gospod pa se je pričel silno razburjati, češ, jaz sem doktor ta in ta in ne dovolim, da bi še kdo vstopil. Zagnal je tak hrusč, da so morali tisti trije potniki res ostati v Domžalah, čeprav avtobus ni bfl prenapolnjen in je bilo v njem prostora še za nekaj ljudi. Sopotniki so se zgražali nad takim oblastnim nastopom. — Trubadurji se ogia&ajo pozno ponoči po predmestjih in z izlivi veselih in žalostnih pesmi kratijo počitek željnim meščanom spanec. Po mestu si seveda ne upajo, da jih ne bi presenetilo čuječe oko mestne straže. Nič nimamo proti lepemu petju, mnenja p*, smo, da je noč za spanje. — Poroke. Poročil se je kamniški orož-niski podnarednik g. Anton Muha z gdč. Milo Zakrajskovo iz Velikih Lašč. Danes pa bosta stopila v zakon v nadžupni cerkvi na šutai g. Slavko SvetUčič in gdč. Slavi BruCanOva. Bilo srečno! Iz Celja —c Pes mu je odgrize! prst. v Rogaški Slatini je v četrtek neki pes popadel 50-letnega Štefana Krznarica in mu odgrizel levi kazalec. Krznarič se zdravi v celjski bolnišnici. —c Zanimiva nogometna tekm». V nedeljo 8. t. m. ob 18. se bo pričela na športnem igrišču pri > Skalni kletk nogometna tekma za pokal Okrožnega odbora LNP v Celju med SK Celjem in SK Atletiko, ki bosta po daljšem odmoru zopet merila svoje sile. Sodil bo g. Svetek. Za tekmo vlada veliko zanimanje. —c Nesreča k okvirja, v celjsko bol-nišico so pripeljali 23-letnega Franca Leskova rja. sina Kočarice v Prelogah pri Konjicah, ki si je bfl v sredo pri padcu s kolesa zlomil levo ključnico. —c Nočno lekarnttko službo ima od vštetega petka 13. t- m. lekarna rPri Križu c na Kralja Petra cesti. Iz Trbovelj — Rudarski shod. Včeraj popoldne je pozval minister za šume in rudnike v Ljubljano zastopnike vseh deJav.skih stro-kovriih organizacij in to načelnike II. skupine iz Trbovelj, Hrastnika in Zagorja, ter zastopnike Narodno strokovne zveze, Zveze rudarjev Jugoslavije in Jugosloven-ake strokovne zveze. Odpotovali so: gg. Plibenšek, Mura, štruc in Križnik iz Trbovelj, Krautberger in Arh iz Zagorja in Bedenik iz Hrastnika. — Za danes popoldne ob 16. sklicuje JZ lupina rudarske zadruge v Delavskem domu javen shod rudarskega delarvstva. — dril-Me*>dov kres. Drevi ob 20. bo gorel na letnem telovadišou trboveljskega Sokola kres, ki ga bo pridala tukajšnja moška in ienaka podružnica CMD. Zastopniki in članstvo vseh narodnih in kulturnih društev ter ostalo občinstvo se vabi. de se te narodne tradicionalne prireditve v čim večjem številu udeleži, ter tako počasti spomin velikih slovanskih Hagovest-nikov sv. Cirila in Metoda. Nedelja, 8. julija 8.15: Poročila. S.30: Gimnastika Uni-atišek Ivko). 9.00: Versko predavanje (dr. Guido Rant). 9.30: Trbovlje m. (Ludvik Alrzel). 10.00: Prenos iz stolnice. 11.00: Radijski orkester. 12.00: Čas, čeJka. lahka glasba na ploščah. 16.00: Pomen Ln potreba standardizacije kmet. pridelkov (Alojzij Jamnik). 16.30: Josip Jurčič: Jurij Kozjak — zvočna igra. 17.30: Slovenske narodne (reproduc. kvarteti in okteti). 20.00: Schumannovi dueti, izvajata gdč. Koren-čanova in g. Drmota. 20.45: Radijski orkester. 22.00: čas, poročila, valčki v reproduc. glasbi. ponedeljek, y. julija. * 12.15: Orkester balalajk v reproduc. glasbi. 12.45: Poročila. 13.00: Cas, repro. duc. operne koračnice. 18.00: Alkoholne in brezalkoholne sadne pijače (gdč. Traven). 18.30: Janlčarji II. Rudolf Dostal). 19.00: Radijski orkester. 19.30: Zdravniška ura (dr. Bogomir Magajna). 20.00: Sor večer, izvajata gg. Trost Ivan (violina) ki Heribert Svetel (klavir). 21.00: Narodne v ženskem tercetu. 21.30: Radijski orkester. 22.00: Cas, poročila, lahka glasba. Torek, 10. julija. 12.15: Ravelove kompozicije v reproduc. glasbi. 12.45: Poročila. 13.00: Cas, reproduc. orgelski koncert. 18.00: Otroški kotiček (Mani ca Komanoma). 18.30: Malo šale za naše male (reproduc. koncert). 19.00: Sokolstvo. 1930: Med prodajalci in kupov alci na ljubljaskem trgu (Ciril Ko-čevar). 20.00: Mozartova una, izvajata ga. Oberwalderjeva in Mirko Jelačin. 2045: Prenos iz Zagreba. Grški pianist Laris Margarita. 21.45: Radijski orkester. 22.10: Cas, poročala. 2230: Angleške plošče. Sreda. 11. julija, 12.15: Reproduc. operne arije. 12.45: Poročila. 13.00: Cas, citre in harmonika v reproduc. glasbi. 18.00: Komorna glasba, Radijski kvintet. 18.30: O verstvih (Pr. Terseglav). 19.00: Radijski orkester. 19.30: Literarna ura: A trna Almatova (dr. Preobrazenskij). 20.00: Vrjolmski koncert ge. Fanike Brandlove. 20.45: Ravnik: Segvidile. ciklus za tenor solo (g. Drmota) in klavir (J. Ravnik). 21.30: Oktet >Ljubljanskega Zvona«. 22.00: Cas, poročila, lahka glasba. četrtek, 12. jonja 12.15: Danski kozaki pojo na ploščah. 12.45: Poročila. 13.00: Cas, reproduc. angleška plesna glasba. 18.00: Mistika mo-hamedanstva (Vladimir Regaflv). 1830: Knjižni pregled (Mrzel Ludvik). 19.00: Plošče po željah. 20.00: Prenos iz Beograda. 22.00: Cas, poročila, lahka glasba. Petek, 13. julija. 12.15: Zapoj mi pesem, o dekle (Slovenke pojo narodne na ploščah). 12.45: Poročila. 13.00: Cas, reproduc. klavirski koncert. 18.00: Radijski orkester. 18.30: Izleti aa nedeljo: Po loškem gospodstvu (Ante Gaber). 19.00: Radijski orkester. 19.30: Narodna odbrana. 20.00: Prenos iz Zagreba. 22.00: Cas, poročila, lahka glasba. Sobota, 14. julija, 12.15: Reproduc. koncert: ksilofon in tu-bafon z orkestrom. 12.45: Poročila. 13.00: Cas, slovenske narodne v orkestralni reproduc. glasbi. 18.00: Reproducirani valčki in polke. 18.30: Zabavno predavanje (Reš Franjo). 19.00: Koroška ura (g. Megen-dorfer). 19.30: Zunanji politični pregled (dr. Jug). 20.00: Vesela ura: slovenske narodne z orkestrom (gdč. Zupanova, gg. Drmota, Jug) Magistrov tercet, kratke veseloigre. 22.00: Cas, poročila lahka glasbe. Razlika Pisatelj piše najbolje, kadar je lačen, kritik pa, kadar je sit, toda o nekem, ki ga ima v želodca. Stran 6. >SLOVBM8KI M ARO D«, dtoe 7. jkdrjV ±934 Steir. 151 Ponson du Terrail: o4 Lepa Židovka Roman. CJodaon je odšel s čolnarjem, Le^ta ga je hitro odvedel h caillouskim vratom. Pred vrati mu je vrgel čez rame svoj žolti navosceni ovratnik, rekoč: — Mislili bodo, da ste mornar, kakor jaz. Potem se je mornar izkazal z medaljo in straža jima je odprla vrata. Tako je prišel Clodion iz mesia. — Zdaj. prijatelj, — je dejal čoirar-ju, — pa pojdiva vsak po svojih opravkih. Srečno pot. — Ali poznate pot? — je vprašal čolnar. — Prav dobro. Na svidenje! Čolnar je vzel svoj ovratnik in krenil proti pristanišču. Clodion je napravil nekaj koraicov po cesti, naenkrat se je pa ustavil. — Deset rmnm sem abi tja, — je za-mrmral sam pri sebi. — Grlo se mi je izsušilo. NapravH je krateik ovinek in potrkal na vrata skromne krčme za mestnim zidom, kjer so lahko sedefi gostje vso noč m kjer so tri dni prej naši Štirje Gaskonci tako nestrpno čakali, kdaj se odpro mestna vrata. Krčma je bila polna gostov. Clodion je sedel k mizi, kjer sta sedela uniformirana gosta. Bila sta vojak in mornar; prvi je nekaj pripovedoval, drugi ga je pa potrpežljivo poslušal. Takoj pri pTvih besedah, ki jih je Clodion zaslišal, je napel sluh, kajti izgovorjeno je bik) iime krčmarja krčme *Pri treh zajcih« Simona, Vojak je pripovedoval: — To niso bili ljudje, temveč pravi peklenščki. Naš kapitan, Pivoine on vsi drugi tovariši, razen mene in še dveh, so plačali to z glavami — To torej pomeni, — je pripontrril mornar, — da ste ostali od osmih samo trije. — In še mi trije bi se ne bili rešili, da je nismo hkro popihali. Taki srn* se m bilo mogoče upreti. — Kaj vas niso zasledoval? — ;e vprašal mornar. — Ne. Imeli so druge skrbi. — Kaj pa vasi konji? — Svoje kome smo vzeli, drugih pet je pa ostalo tam. Po teh besedah je dvrgnil prazen kozarec — Vina m, — je dejal mornar. — ki denarja tmfi ne, — se ie nasmejal vojak trpko. — Kaj bi ga nama na np ne dafc? — Dvomim. — Hej, prijatelj. — se je obrnil Clodion k vojaku, — ali hočete sprejeti od mene steklenico vina? Vojak m mornar sta pozdravila. — Ne bom je odMoml, — je ,xigo-voril vojak. — Toda pod enim pogojem. — In ta je? — Da mi povesta od začetka vse, kar sta govorila. — Z veseljem, — je odgovoril vojak. — Včeraj sem se borH z bojevta-rrri divjaki, ki so branili neko ženo in njenega otročička. — Kje pa? — V krčmi »Pri treh zajcih«, Če veste, kje je. Ta krčma sto* bHzn Lan-gona. — Hm, — je zamrmrai Clodion sam pri sebi. — Začenjam verjeti, da bom zvedel tu kaj o lepi Židovki in naših treh prijateljih. Naročil je tri steklenice vina. — Za vsakega eno, — je dejal. — Zdai pa začnite pripovedovati! II. ZOPET SVOBODEN Grof de Coarasse je odšel ta čas zopet v krčmo k utrdbi Chapeau-Rouge, kjer je ostal do ranega jutra. Toda na-mestu, da bi spal, je tudi on prisluškoval za druge morda brezpomembnemu pogovoru, ki je pa njega zelo zanimal. Okrog štirih zjutraj sta vstopila v krčmo dva gosta. Bila sta seržant Brin d'Amour in njegova lepa ljubica. Seržant se je le mimogrede ozrl na Cca-rassa, le-ta je pa kar zazijal od presenečenja. Miren seržantov obraz in zardela hca njegove ljubice sta mu pričala, da niti on, niti ona nista imela najmanjšega pojma o tem, kar se je bilo zgodilo tri ure prej v palači Saint-Herm -ne. To se je zdelo Coarassu zelo čudno, ker se je spomnil, da je prenesel kapitana na posteljo, ob kateri je sta1 a mizica, na nji pa zvonček. Miren seržantov obraz je pričal, da markiz zvončka ni rabil. Coarasse si je podpri glavo s komolcem, kakor bi spal, v resnici mu pa ni ušla nobena besedica iz seržantovega pogovora z ljubico. Seržant je dejal: — Ne hotel bi biti v kapitanovi kož . — Zakaj? — ga je vprašala ljubica. — Ker je najbrž izgubil mnogo denarja. — Saj je markiz in mora biti boga:. — Kaj še! — Ce ni sam bogat, ima pa sorod-nike, ki bodo lahko plačali zanj. — Ne vem, ali jih ima. toda nocoj je bil zelo otožen in zapovedal mi ie, naj ga pustim pri miru, češ, da hoče spati. Coarasse, ki ie slišal vsako besedico, je pomislil sam pri sebi: — Iz vsega tega sklepam, da e um: markiz nekaj minut po našem odhodu in da bo njegova smrt odkrita sele Čez nekaj ur. Potem bodo pa mislili, da si je sam končal življenje. Nadaljnji pogovor seržanta Brin d'Amoura in njegove ljubice ga ni več zanimal. Tako je naslonjen na mizo brezskrbno zaspal. Ko se je zbudil, je solnce že sijalo v krčmo. »TRIBUNA« F. B. L., tovarna dvokoles, otroških vozičkov in delov, Ljubljana, Kartovška 4. — — Znižane cene. — Največja izbira. — Ceniki franko. KUPIM PARNI STROJ 300 HP, kupimo. — Premogovnik Peklenica, Mursko Središče. ZIVAU ML.\DE JEREBIC ARJE proda Serianz, Slov. Bistrica. FOTOAPARAT Voigtlander, jubilarko, odlično ohranjeno, z vsem priborom — poceni prodam. — Ogleda se: Pod Rožnikom, Cesta I, št. 9. MOTOR S PRIKOLICO BSA 500, nove tipe, prodam ali zamenjam za avto male ku-bikaže. — Senečić, Zagreb, Maksi m irska 77. ZANIMIVE STARINE in človeške ribice proda Hrast, Vir št. 10, STAN0WC9\ Dijaške sobe oglašujte v »Slovenskem Naroda«. — Beseda 0-50 para. Če oddajate ali iščete stanovanje oglašujte v »Slovenskem Narodu«. — Beseda 0.50 para. LETO VT&O ARJI! Na Bledu se oddajo sobe z vso oskrbo. Cene nizke. — Pojasnila daje: Jerica Ažman, Bled L Krekova cesta št. 88. 2231 MESEČNO SOBO malo, opremljeno, iščem za takoj v blizini glavnega kolodvora. — Ponudbe z navedbo cene pod > Julij 2245« na upravo >S1. Naroda«. LEPO IN SOLNČNO SOBO išče državni uradnik pri gospe, ki nima za nikogar skrbeti, pa bi hotela imeti za nekoga skrbi in brige. — Ponudbe prosim na upravo >Sk>v. Naroda« pod >A. S. 2244«. PRAZNO ALI OPREMLJENO SOBO S KOPALNICO blizu opere oddam takoj. — Cisto, zračno, solnčno! — Gledališka 7/m. 2241 MPHMftN POSESTVO 11 j£ oralov, Sv. Peter pri Mariboru, sadonosnik, njive, gozd, pašniki, stanovanjsko in vini-čarsko poslopje, hlevi, vse aron-dirano. Tričetrt ure od Glavnega trga, četrt ure od mestne avtobusne postaje — naprodaj. Vprašati: Maribor, Aleksandrova cesta 57, I. vrata 3. 2243 ŠPEDICIJA TUR K LJUBLJANA prevzema OCARINJEN JE vseh uvoznih in Lzvoznih pošiljk, in to hitro, skrbno in po najnižji tarifi. Revizija po njej deklariranega blaga in vse informacije brezplačno. Telefon interurban 24-59. Vilharjeva c, SS. (nasproti nove carinarnice) PREVAŽANJE vsakovrstnega blaga, bodisi kuriva, strojev, selitve itd. v Ljubljani in Izven Ljubljane vozovi na konjsko vprego kakor tudi s tremi najmodernejšimi avtomobili. Telefon interurban 21-57. Masarvkova e. 9. (nasproti tovornega kolodvora) Zahvala. Za vse dokaze iskrenega sočutja povodom smrti našega dobrega očeta, gospoda JOSIPA PLEŠKO izrekamo za mnogoštevilno spremstvo blagopokojnika, kakor tudi za poklonjeno krasno cvetje, in pevskemu društvu Krakovo-Trnovo, najprisrč- nejšo zahvalo. Sv. maša zadušnica bo v ponedeljek 9. julija ob ^ 6. nri zjutraj v Trnovski cerkvi. Ljubljana, dne 7. julija 1934. ŽALUJOČI OSTALI. ZAHVALA. Za premnoge ustmene in pismene dokaze iskrenega sočutja, ki smo >^ prejeli ob nenadni prerani smrti našega ljubljenega očeta, starega očeta, tasta, svaka, gospoda CEGNAR ANTONA gostilničarja in posestnika se vsem najiskreneje zahvaljujemo. Zlasti čč. duhovščini, gg. zdravnikom dr. Fajdigu, in dr. Hufradux Sokolu škof j a Loka, pevskemu odseku škofjeloškega Sokola za ganljive žalostinke, gasilski četi žabnica in Stražišče, starološkemu občinskemu odboru z g. županom, Gostilničarski zadrugi, vsem stanovskim tovarišem gostlničarjem, zastopnikom Dijaške kuhinje iz Kranja ter vsem in vsakemu posebej, ki so z nami sočustvovali in našega nepozabnega pokojnika tako mnogoštevilno spremili na njegovi zadnji poti. žalujoči rodbini: Cegnarjeva in ev- HIŠA Z GOSTILNO TN VEČJIM VRTOM v Domžalah, Studijska cesta, bo prodana na javni dražbi pri sodišču v Kamniku dne 18. junija 1934 ob 9. uri 30 minut. Cenil na vrednost znaša 121.842 dinarjev — najmanjši ponudek Din 62.437.66. Prevzem hipoteke po dogovoru. — Informacije daje advokat dr. zvokelj v Kamniku. 2249 Pozor! Pozor! NAPRODAJ JE VEČ HIŠ in tri dobro vpeljane gostilne ter več stavbnih parcel. — Vzamejo se tudi hranilne knjižice. — Natančneje pove lastnik kopališča Jezica pri Ljubljani. DOBROIDOČO GOSTILNO ali buffet vzamem na račun. — Ponudbe na upravo 5 Slov. Naroda« pod »Gostilna 2251«. Jutri, v nedeljo, 8. t. m. vsi na VRTNO ZABAVO S PLESOM v gostilno »PRI JERICI«, Prešernova ulica 9. — Začetek ob 4. popoldne, konec ob 3. zjutraj. — K obilni udeležbi vabi gostimičarka JERICA 2IĆKAR 2256 FRIZERKO sprejme salon Holy, Rogaška Slatina. FOTOGRAFA sprejme Foto Pelikan v Rogaški Slatini. Klavirji! Planini! od Din 8.500.— prve svetovue fabrikate: tto-sendorfer, Steinway, Fdrater, Petrot HolzL Stingl original. ki so nesporno najboljši! (Lahka, precizna mehanika.) Pro daja jih izključno le sodni izvedenec in bivši učitelj Glasbene Matice Alfonz Breznir »»Lr^ndrova cesta štev. 1 Velikanska zaloga vseh glasbenih inštrumentov in strun GODBE NA PIHALA"" dobijo v samozaložbi A. -lakia, Moste pri Ljubljani, sledeče skladbe: »V veseli družbi«, narodni potpuri; > Slovenski biseri«, nar. potpuri; >Jugoslovanske cvetke«, potpuri SHS; >Kratke jugoslovanske notice«, potpuri SHS; »Odmevi iz naših krajev«, narodni potpuri; >Naši mladim«, valček; >V kresni noči«, valse-intermezzo; a) »Pozdrav iz Dolenjske«, b) »Našim rojakom«, koračnici; a) »V našem taboru!«, b) >Po-vratek«, c) »Split-Dubrovnik«, koračnice, d) »K večnemu počitku«, žalna koračnica; »Ceho-slovak in Jugoslovan«, potpuri za salonski orkester. 2214 , letovišča priporočamo veliko zalogo flanelastih odej blaga za posteljno perilo, brisač (frotirk) po žejo ugodnih cenah! R. MIKLAUC, »PRI ŠKOFU«, LJTJBLJANA, Pred Škofijo — Lingarjeva nI. MUZIKA klavirji, piani ni — Ljubljana, Sv. Petra cesta 40 — se je preselila v Knafljevo ulico ftt. 4, ter se za nadaljnja naročila priporoča. 8/T PAZNO PRIPOROČA SE KOPALIŠČE TN LETOVIŠČE SOKLL Gorenja vas. Poljanska dolina. 43T 5—7 LETNO DEKLICO sprejmem v dobro oskrbo in nadzorstvo. Prilika, da se nauči nemščine. — Pojasnila daje Ana Rude, Vir, pošta Dob. 2236 SPALNICE iz orehove korenine, moderne, pleskane in kuhinjske oprave ter drugo pohištvo dobite najceneje pri Andlovic, Ljubljana, Komenskega ulica 34. 46/T HRANILNE KNJIŽICE prvovrstnih ljubljanskih denarnih zavodov — (Ljubljanska kreditna banka etc.) jemljemo do preklica zopet v račun. — A. & E. Skaberne, Ljubljana- 2215 Za slabokrvne in oslabele je najboljše sredstvo »JADRANSKA KAPLJICA« kri in moč tvoreče vino. Steklenica Din 17.-. — Zaloga: M. Ravtar, Ljubljana Stari trg št. 19. 45/T SEJEM ŽELEZA tračnic, jekla itd. — Kras, Zagreb, Sajmišna 48 a. PO 50 PARA tdSi l LAN J & •zdelovalnica perila, vezenje zaves, monograroov. ažurja, gumbnic itd. — »J uljana«, Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 12 (poleg Slamiča), VošnJakova št. 2. 25/T Tudi Vaša obleka bo kakor nova. .0 jo pustite icemicno Cisou In barvati v tovarni JOS. REICH LJUBLJANA, Poljanski aaaip »tev. 4-6 Pralnica — «v*»tln|ikalnica JAGNJETOVE PLOHE suhe, v merah od 50 do 100 mm, širine od 20 cm naprej in dolžine od 2 m naprej, za takojšnjo dobavo, kakor tudi CRNI GABER gladke hlode od 18 cm in 2 m naprej — ter HRASTOVE TN OREHOVE I. hlode od 60 cm naprej kupi Tovarna furnirja — Podrečje, pošta Dob. 2237 ZAVESE vam najlepše napravi po izbir blaga specijalni oddelek za zavese — RUD. SEVER, Ljubtja na, Marijin trg 2, — Kdor ku pi blago pri me.nl, mu jib iz-gotovim brezplačno! 36fl ZAKUHAVAJTE sadje in sočivje v WECKOVTH KOZARCIH, ki so najboljši. — Cenike pošilja zastonj trgovina s špecerijo m železnino Jos. Jagodic, Cetje, Glavni trg. 2139 NUDIMO VAM za majhen denar dobra oblačila A. PRESKER, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta štev. 14. 6/T CELEGA PIŠČANCA ocvrtega za Din 16.- nudi vsak dan gostilna Mevželj, preje Plan k ar, Dolenjska cesta. — Izborna vtna. 2246 JABLUS iz katerega napravite izvrsten jabolčnik brez da pridenete naravni jaboienik, po navodilu g. dr. L Vosnjaka. — Pišite po navodila. — »Jabtos«, Franc Renier, Podčtrtek. 2247 PREKLIC Podpisani obžalujem in pre-kiicujem vse žalitve, ki sem jih dne 23. junija 1934 na dvorišču Tyrševe ceste izrekel o gdč. Ivanki Ropretovi, modistki, Ljubljana, Tvrševa cesta št. 9, in se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. — 2252 Rratkovič L, L r. KOMFORTNO SOBO V VTLI takoj oddam. Telefon na razpolago. — Cesta na Rožnik št. 45 2216 OGLAŠUJTE V malih oglasib v »SlovensK. . Narodu« velja vsaka besed* i0 para, davek Din 2.- Naj manjši znesek za mali oglas Din 5.-, davek Din 2.- Mali oglasi se plačujejo takoj, po pošti lahko v znamkah — Za odgovore malih oglasov treh* priložiti znamko SODOBNI POKLIC: kozmetičarka! Izobrazba po-edincev. — Vpisovanje dnevno. Informacije: Kozmetični institut Beauty-Cult, Zagreb, Jun-šićeva ul. 1 a, IV. kat. MAJHNO HIŠICO kupim. — Pojasnila: KodreC, Fram. s s § i g B 0i o S g 5 X ona i S B n v* O S? a vi 4 o P LISE za volane v različnih gubah. t SPECTELN1 ENTEL oblek, volan, šalov 1. t. d. AŽURIRANJE, entel vložkov In čipk. PREDTISKANJE, VEZENJE MONOGRA.MOV. zaves. J perila. Hitro, fino In poceni Izvrši Matek & Mikes, Ljubljanr \ poleg hotela štrukelj Potrti globoke žalosti naznanjamo, da je dne 6. julija 1934. ob 15. uri po kratkem, muke-polnem trpljenju, previden s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspal naš preljubi oče, gospod Josip Zajec nadučitelj v pok« in posestnik Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, dne 8. julija 1934., ob 16. uri na domaČe pokopališče. Maše zadušnice se bodo brale v ponedeljek v farni cerkvi v Trebnjem. Prosimo tihega sožalja! Trebnje, dne 6. julija 1934. JOSIP, sin; ERNA, OLGA, SLAVA, hčerke; ERNESTA roj. BLAzIC - ZAJEC, sinaba: VLADKA, vnukinja Urejuje: Josip Zupančič, — Zrn >Narodno tiskarno«: Fran Jezersek, — Za upravo In la—tl aei ustsu Oton JiuadUa, — Vsi v Ljubljani