Poštnina plačana v gotovini Leto VIII, it. 100 Ljubljana, četrtek 28. aprila 1927 Cena 2 Din 253 Izhaja ob 4. zjutraj. = Stane mesečno Din 25-—; za inozemstvo Din 40-— neobvezno. Oglasi po tariiu. Uredništvo 1 Liubliana, Knaflova ulica štev. s/L Telefon §t. 3071 in 2804, ponoči tudi št. 2034. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravništvo: Ljubljana, Prešernova ulica št. s«. — Telefon It. 2036 inseratni oddelek; Ljubljana, Presci -nova ulica št. — Telefon št. ?ir 2 Podružnici: Maribor, Aleksandrova št. 13 — Celie, Aleksandrova cesta Račun pri poštnem cek. zavodu : .Ljub-iana št. 11.842 - Praha čislo 78.180. Wien,Nr jos.241 Ljubljana, 27. aprila. Gospod Marinkovič je prevzel resor vnanje politike gotovo v dovolj ugodnem momentu. Kot član stranke, ki je bila dolgo v opoziciji, ima v moralnem pogledu boli proste roke, nego bi jih imel minister iz iste stranke, ki sta ji pripadala oba Marinkovičeva prednika. To velja kljub temu, da je v vnanji politiki potreba mnogo več kontinuitete nego v drugih področjih najvišje državne uprave in da iu strankarsko-politični vidiki ne prihajajo toliko do veljave kakor drugje. Po drugi strani se je naša celotna vnanja situacija prav sedaj močno spremenila. Konflikt z Italijo, ki je tako rekoč permanenten, odkar se je sklenila in objavila tiranska pogodba, je v zadnjem času doživel znaten preokret, odkar skušata Francija in Anglija vplivati v Rimu v nam ugodnem smislu. Da se je Anglija toliko angažirala, kolikor smo imeli priliko občutiti doslej, pomeni izdatno olajšanje situacije za nas, že brez ozira na to, kako se stvari razvijejo v bodoče. Angleška naklonjenost je v dani situaciji za nas zelo dragocena in že najenostavnejši preudarek nam veleva, da storimo vse. da si jo obdržimo tudi za bodoče, ko nam gotovo ne bo manj potrebna, nego nam je bila zadnje tedne. V tern pogledu ima gospod Marinkovič zelo hvaležen delokrog za svojo udejstvovanje, ki nam more prinesti, ako bo dovoli produktivno, zelo velike koristi. Anglija ie ob raznih prilikah pokazala, kako mnogo ji je na tem, da se na Balkanu doseže popolno pomirjenje in sprava med tamkajšnjimi državami. V Londonu smatrajo, da se da to doseči najlažje in naisigurneje s tem, da se tudi za Balkan sklene splošna garancijska in razsodiščna pogodba po vzoru locarnske. Na Balkanu je prva predlog za sklep takega pakta sprožila Grčija, ali žal. ravno v času, ko ni mogla doseči dovolj naglo zadovoljive zavezniške pogodbe z Jugoslavijo, kar je vzbudilo pri nas upravičen sum, da se hoče s predlogom glede pakta nekako izogniti svojim obveznostim glede Soluna. Temu primeren je bil naš odgovor. Izjavili smo, da smo tudi mi za idejo balkanskega Locarna. da pa smatramo kot predpogoj za njega realizacijo, naj se najprej rešijo vsa vprašanja med posameznimi državami, kar bo najboljša podlaga za pakt sam. Pri tem seveda naša diplomacija ni imela pred očmi samo odnošajev do Grške, marveč tudi do drugih držav, osobito do Bolgarije. Od takrat so vesti o balkanskem Locarno skoro povsem utihnile. Grčijo ie popolnoma okupirala notranja politika., v borbi za moč v državi in za ureditev notranje vladavine državno vodstvo, ki se ie vrh tega pogostem menjavalo, ni imelo časa. misliti na take zadeve. Rumunija se niti poprej ni posebno angažirala, ker ima njena vnanja politika svoje težišče na drugih straneh. Bolgarija kot politično najslabša in spričo mednarodnih klavzul v svoji akciji kolikortoliko omejena država, se ni mogla eksponirati z iniciativnostjo. Ker z naše strani ni bilo inicijative, se zadeva glede balkanskega pakta ni premaknila z mrtve točke. Politična situacija ie danes taka, da je postal balkanski Locarno potrebnej-si nego doslej, tudi z našega stališča. Naš uspeh v angleški javnosti je gotovo v veliki, če ne celo v poglavitni meri posledica spoznanja, ki ie prodrlo v Londonu, da smo resnična miroljubna država. Ako želimo ta vtis pred Evropo še pojačiti, je prilika, da to storimo baš z incijativo za balkanski Locarno. Naša vodilna ideja: Balkan balkanskim narodom se popolnoma ujema z njegovo osnovno mislijo. Seveda pa je prav tako še vedno veljavna naša teza. da je treba pakt pripraviti s predhodnim sporazumom med posameznimi državami. Jasno ie in gotovo ni potreba utemeljevanja. da ie za to najbolj važen sporazum z Bolgarijo. Danes je malo ljudi pri nas. ki ne bi bili mnenja, da je sporazum z Bolgari centralni problem naše in balkanske politike. Gospod Marinkovič ima hvaležno priliko, da se udejstvuje v tej smeri in ako tu državi pripomore do uspeha, bo deležen največjega našega priznanja. Pogajanja, ki so se v tem pogledu že vršila pred meseci. kakor se .ie priznalo z naše in bolgarske uradne strani, so gotovo ustvarila že nekaj predpogojev: razni pojavi, ki jih opazujemo tako tu — kot onstran meje, so gotovo dobri znaki za razpoloženje. Če prav ne podcenjujemo ovir. ki so še na potu naglemu uspehu, smo vendarle mnenja, da je treba storiti čim največ v tej smeri. Zavedamo se. da ho ootem lažje doseči tudi sporazum z Grčijo, oziroma, kar bo morda točneje, da bi potem vprašanje sporazuma z Grško ne bilo tako važno. S tem bi pred Evropo postavili nov dokaz svoje miroljubnosti in bi tako dosegli gotovo velik moralen uspeh, ki pa danes tehta mnogo vec. nego bi bilo misliti na prvi pogled. Stvarno, politič- -1- Nesoglasje v v adi radi razpisa volitev? Davidovičevci zahtevajo volitve, g. Vukičevič se jih brani. — Pred velikimi spremembami na vodilnih uradniških mestih. — Interesantna razprava o kazenskem zakonu v zakonodajnem odboru. — Klerikalni pozdravi radikalom Beograd, 27. aprila, p. Za danes se je splošno pričakovalo, da bo politično življenje po končanih pravoslavnih velikonočnih praznikih znatno oživelo. Vendar pa še ni bilo vidnih dogodkov. V političnih krogih se razširjajo samo kombinacije o zasedbi izpraznjenih mest v vladi ter se v tej zvezi mnogo komentira tudi včerajšnja dveurna konferenca med ministrom Marinkovi-čem in drjem Žerjavom. Radikali so razburjeni, ker zahtevajo demokrati še en portfelj in sicer ministrstvo pošte, ki bi naj ga zasedel hrvatski demokrat, V tem smislu piše tudi današnje »Vreme«. Vprašanje izpopolnitve vlade s kako hrvatsko skupino (z dr. Nikičem ali Radičem) je, kakor se zatrjuje, začasno odstavljeno z dnevnega reda. Kar se tiče izpopolnitve radikalskih re-sortov, se položaj še ni izkristaliziral. V vladi se misli, da vprašanje izpopolnitve ni potreba reševati, dokler se za to ne razvijejo povoljne razmere. V narodni skupščini je danes dopoldne, čeprav ni bilo posebnih političnih dogodkov, zavladalo živahnejše razpoloženje, ker je zasedal zakonodavni odbor. Ta odbor je nadaljeval razpravo o kazenskem zakonu. Diskusija je bila otvorjena pri čl. 29, ki je bil sprejet brez razprave. V tem členu se določa, da se ima zamišljeno in začeto dejanje kaznovati kot izvršeno kaznjivo dejanje. Zatem je bil sprejet čl. .30, ki predvideva ublažitev kazni, ako je izvršitelj pravočasno odstopil od izvršitve dejanja 'ter s tem preprečil izvršitev zločina. Čl. 32 govori o sodelovanju in pomoči pri zločinu. Tudi ta člen je bil sprejet brez diskusije. Nato se je prešlo na tretje poglavje, ki govori o kaznih. Čl. 33 se glasi: Glavne kazni so: smrtna kazen, robija, ječa. strogi zapor in denarne kazni. Postranske kazni so izguba državljanske časti in izguba službe. Pri diskusiji o tem členu je zahteva! posl. Hodžar, naj se smrtna kazen ukine in naj se mesto nje uvede največja kazen 20 let ječe. Ta predlog je večina odklonila., čl. 34 predvideva, naj se smrtne obsodbe izvršujejo z obešanjem. V debato so posegli posl. dr. Hodžar in dr. Srdjan Budisavljevič. Prva dva sta zahtevala, nai se smrtna kazen izvršuje s streljanjem, dočim je dr. Srgjan Budisavljevič dokazoval, da so strokovnjaki ugotovili, da smrt lažje nastopa pri obešanju nego pri streljanju, ki je obenem tudi kazen za one, ki io morajo izvršiti. Večina je sprejela ta člen v prvotni stilizaciji. V naši državi se bo na ta način izvrševala smrtna kazen z obešanjem. Nato so bile sprejete ostale uredbe o kaznih, zatem ukrepi o varnosti do petega po- glavja, to je do čl. 59. Prihodnja seja zakonodavnega odbora je jutri popoldne ob 3. Za 30. t. m. ob 9 .dopoldne je napovedana seja anketnega odbora z dnevnim redom: razprava o bencinski aferi. Zvečer ob 19.30 je bil na dvoru ministrski predsednik Vukičevič. Vašemu dopisniku je izjavil, da se je mudil samo pri ministru dvora. Zanimivo je, da so Vukičeviča danes posetili med drugimi politiki tudi Grga Angjelinovič, ki se neprestano trudi, da bi ga Vukičevič vzel v vlado, popoldne pa radičevski bivši minister dr. Krajač. Zvečer je bila v kabinetu ministrskega predsednika konferenca gg. Vukičeviča, ministra Stankoviča in nekaterih vojvodinskih poslancev, ki so novinarjem izjavili, da so se razgovarjali o gospodarskih prilikah v Vojvodini. Zvečer je bil na dvoru tudi prometni minister general Milosavljevič. Razen dopoldanske seje zakonodajnega odbora ni danes zabeležiti nikakih političnih dogodkov. Zvečer je vaš dopisnik dobil intere-santne informacije o odnošajih med vladnima strankama. Po teh informacijah je med demokratskimi in radikalnimi ministri v zadnjih dneh prišlo do diferenc glede bodočih skupščinskih volitev. Demokratski ministri forsirajo volitve trdeč, da je sedanja situacija nevzdržna. Oni zahtevajo razpust Narodne skupščine in volilni mandat, in sicer v najkrajšem roku. Zdi se pa, da Velja Vukičevič ni razpoložen, da bi se sedaj vršile volitve, predvsem zato. ker sploh nima zagotovljeno pomoč radikalov in bi torej vlada pri volitvah vsekakor propadla. Vukičevič se trudi, da bi najpreje pridobil radikalni poslaniški klub, da bi tako mogel tipati na uspeh v volitvah. Interesantno je, da se iz vladnih krogov trdi, da bomo te dni dobili velike spremembe v uradništv/ 111 da bo zamenjanih veliko število velikih županov. Iz vladnih krogov se je zvečer naglašalo. da zaenkrat še ni pričakovati izpopolnitve vlade. Demokratski ministri so zvečer imeli v ministrstvu za javne zgradbe konferenco. Prisotnih je bilo tudi nekoliko članov Glavnega odbora Demokratske stranke. Pojutrišnjem ima sejo glavni odbor Demokratske stranke. Precej komentarjev vzbujajo poročila, da slovenska klerikalna stranka na svojih shodih sprejema pozdravne resolucije na adreso radikalov. To očito vsiljevanje izziva pri radikalih ironične opazke, pri davidovičevcih pa ogorčenje. Davidovičevski prvaki izjavljajo: Dokler smo mi tu, klerikalci ne bodo v vladi. Naša letalca dospela v Bombay Brez najmanjšega defekta! — Beograd, 27. aprila, r. Uradno se poroča: Naša letalca sta danes 27. aprila srečno prispela v Bombay. Tekom celega poleta so motorji izborno delovali, Letalo je v najboljšem stanju. Jutri, 28. aprila zapustita jugoslovenska letalca Bombay in se vračata v domovino. Beograd, 27. aprila, p. Komanda zrakoplovstva je zvečer prejela brzojavko: Javlja se iz Karačiia dne 27. t. m., da sta jugoslovenska avijatika kapitan Sondermayer in Bajdak dospela v Ka-rači včeraj 26. t. m. ob 14.15. danes 27. t. m. pa sta ob 9.15 dopoldne nadaljevala pot v Bombay. Beograd, 27. aprila, p. Naša avijatika sta srečno dospela v Bombay. Po do- Seja ministrskega sveta ticogrnd, 27. aprila, p. Za jutri popoldneh 17. je napovedana seja ministrskega sveta 7. nastopnim dnevnim redom: Iz pro« metnega ministrstva: 1. Nabava železni* škega materijala na Poljskem na račun pro« danega tobaka; 2. izprememba čl. 40 pravil nika o voznih olajšavah; 3. vprašanje av« tomobila patrijaTha. Iz ministrstva za jav« ne zgradbe: 1. Razdelitev kredita izredne« ga proračuna za 1927/28 v breme partije 845: podpore in subvencije za nedržavne ccste; 2. naprava tlaka v Rasi (Kraguje« vac), 3. določitev nagrad za člane gTadbe« nega sveta po čl. 334 finančnega zakona za 1927/28. Iz ministrstva za socijalno politi« ko predlogi: 1. svet narodno invalidskega fonda; 2. komisija za odkup invalidnine in pokojnine; 3. komisija za striženje ku« jionov za obveznice vojne odškodnine; 4. izseljeniški medministrski svetodajni od« bor; 5. odbor za podpiranje graditve urad« r.iških stanovanj: 6. višja stanovanjska so« dišča. no in moralno bi s tem šance za italijansko ofenzivnost temeljito poslabšali in to je tudi centralni problem naše politike. Danes se vračata v domovino sedanjih poročilih se je njun polet izvršil brez vsakih defektov, dasi jima je na poti preko puščave zelo nagajal droben pesek, ki je padal v aparat in sta trpela radi ogromne vročine, tako da sta mogla leteti samo od 3 zjutraj do 10. dopoldne. Avijatika potujeta v naši vojni uniformi, ter so ju kot taka povsod pozdravljali. Tovarna za aeroplane Vlajkovič je danes zjutraj priredila premično razstavo svojih aeroplanov. 10 takih aero-planov je bilo privezanih k vozovom in so jih tako vozili po Terazijah in sploh v središču Beograda. Ta premična razstava je vzbudila v Beogradu veliko zanimanje prebivalstva. Nikič o protiradicevski fronti Zagreb, 27. aprila, n. Danes popoldne se je bivši minister dr. Nikič vračal iz Dal« macije preko Zagreba v Beograd. Na ko« lodvoru so ga vprašali novinarji kakšne so prilike glede disidentov Radičeve stranke v Dalmaciji, nakar je dr. Nikič odgovoril: Lahko Vam rečem to, da vlada med radi« čevci veliko nezadovoljstvo radi Radičeve politike sploh, ne samo v Dubrovniku, temveč v vsej Dalmaciji. Ti ne za dovolj« neži sc vedno bolj zbirajo ter je cepljenje na dnevnem redu. Imel sem razgovore s tamkajšnjimi federalisti ter se vsi strinja« jo s tem, da bi bilo treba napraviti skup« r.o fronto proti Radiču. Mislim pri tem tudi na federaliste. Vendar pa je to stvar bodočih in nadaljnih razgovorov. Glede mojega vstopa v Vukičevičeve vlado, Vam še ne morem ničesar reči, videl bom jutri, ko pridem v Beograd, kakšna je situacija. Posebne komisije za razmejitev državnih in občinskih gozdov Beograd, 27. aprila, p. V ministrstvu za šume in rudnike se bodo prihodnji mesec sestavile posebne komisije, ki bodo odšle v vse pokrajine države, kjer jc treba izvr« šiti razmejitev državnih in občinskih go« zdov. Ta posel bo trajal do oktobra. Kaj namerava fašistična Italija? Senzacionalno poročilo o fašističnih pripravah za zasedbo našega ozemlja v primeru odklonitve nettunskih konvencij Rim, 27. aprila. X) Kakor zatrjujejo v dobro poučenih fašističnih krogih, na- merava Italija v slučaju, ako bi Jugoslavija ne pristala na njeno zahtevo, da ratificira nettunske konvencije v nekem najkrajšem času, ki se točno določi, kratkomalo zopet zasesti tako imenovano «tretjo cono». Sušak z okolico, kvarnerske in dalmatinske otoke ter severno Dalmacijo, češ, ker Jugoslavija ni izpolnila pogojev, pod katerimi je Italija svoječasno izpraznila to ozemlje. Če bi se Jugoslavija uprla tej zo-petni zasedbi, bi seveda prišlo do spopada, v katerem bi se Italija polastila vse v londonskem paktu ji priznane Dalmacije in še marsičesa povrhu predvsem pa Split, Kotor, Lovčen itd. Po namigavaniih z neke strani, ki ji zveze segajo zelo globoko v rimske tajnosti, sc more sklepali, da bi bil italijanski glavni udarec usmerjen od Reke proti Zagrebu in madžarski meji. da bi se Slovenija, ki naj bi rabila italijanski vojski kot prvo etapno področje, odrezala od ostale države in tako kot zrelo jabolko padla v roke Italiji, ne da bi bilo za to treba posebnih naporov ter bi se po predoru preko Zagreba vsa sila italijanskega napada obrnila proti vzhodu, proti Beogradu. (Glej tudi poročilo na 2. str. Ured.) Slike iz dežele fašistične svobode Pred novimi procesi v Rimu. — Usoda Capella in Zanibonija. Na vrsto pride tudi proces Lucetti. — Po aretaciji velikega mojstra Torrigianija Rim, 27. aprila, g. Na podlagi obsodbe generala Capella in bivšega majorja in poslan-ca Zanibonija na 30 let ječe, sta bila oba črtana iz seznama rezervnih častnikov, vsled česar odpade degradacija. Capellova soproga dobiva še nadalje pokojnino. Oba obsojenca sta bila že odvedena v odkazano kaznilnico. Izjemno sodišče začne s 15. majem zopel nekaj razprav zaradi žaljenja Mussolinija. Tako pride na vrsto proces proti Lucettiju, ki je v jeseni poskušal atentat na ministrskega predsednika. Tudi se nadaljuje preiskava v zadevi poskušenega atentata na Mussolinija v Bologni. Ko bo končana, pride zadeva pre.i izjemno sodišče. Rim, 27. aprila, g. Listi se še vedno bavijo s konfinaeijo velikega mojstra framazonov Torrigianija. Katoliški listi so zelo rezervirani in ugotavljajo le, da vlada ne popušča v boju proti framazonstvu. cOsservatore PiO-inano» pravi, naj bi se Torrigiani kesal svojih grehov in se zanje pokoril. Fašistični cLavoro d' ItaJiav pričakuje, da bo komisija za konfinacije storila svoje kora- ke še nadalje proti gotovini visokim osebam, in pravi, da se je na predvečer Zanibonijc-vega poskušenega atentata na Mussolinija «•» vorilo na zborovanju framazonov o posledni';i pripravah za napad. List dostavlja, da je na razpolago dovolj gradiva, da pridejo tu li ii gospodje preti posebno sodišče, najprej pa mora zanje zanimati komisija za konfinacije. Firenze, 27. aprila, o. Tukajšnja policija je ugotovila, da so se poslednje tedne širili p<. mestu komunistični letaki z ostrimi napeli na Mussolinija in fašistični režim. Zgodilo se je celo, da so neznanci j>onoči nalepili leprke. Po daljšem iskanju je policija ugotovila, il; je lepake tiskal tiskar Šanteriiecchi. ki je pri zasliševanju povedal, da ga ie posetil zaupni!: komunistične stranke, ki tajno še vedno obstoja in mu naročil, naj tiska te lepake. Hkrati mu je izročil tudi rokopis za majsko š;--vilko lista 17 ti i t a Conami si a ter za neke drugo ]»ublikacijo za komunistične mladinske organizacije. Policija je prijela tiskarja iu zasleduje sedaj omenjenega zaupnika komunistov. Svetovna gospodarska konferenca 4. maja se otvori v Ženevi mednarodna gospodarska konferenca. — Obširen dnevni red Ženeva, 27. aprila, d. Skoraj vse države na svetu so se priglasile za mednarodno gospodarsko konferenco, ki se začne 4. maja, med njimi tudi Amerika, Turčija in Egipt, ki niso članice Društva narodov, naibrže pošljeta delegate tudi Brazilija in Argentinija. Po delegatih bodo zastopane na konferenci tudi mednarodna trgovska zbornica v Parizu, mednarodni urad dela v Ženevi, mednarodni gospodarski zavod v Rimu in mednarodna zadružna zveza. . Na dnevnem redu so razna gospodarska vprašanja, kakor razprava o sredstvih za odpravo sedanjih gospodarskih težav po vsem svetu in preprečenje različnih sporov. Nadalje se bo razpravljalo tudi o svobodi trgovine, o carinski tarifi in o trgovinskih popihal). potem o zaščiti trgovine in brodarstva, o posledicah padanja kupne sile na mednarodno trgovino itd. Važno poglavje bo tvorila tudi industrija, zlasti mednarodni industrijski dogovori, in pa poljedelstvo, posel,-, razprave o razmerju med proflucenti in kon-zumenti, o možnosti mednarodnih korak >v na tem polju, o raznih sistemih zadružnih organizacij ild. O finančnih vprašanjih kot t.i-kih se na konferenci ne bo razpravljalo. pat pa v zvezi z drugimi problemi. Nevarna nasprotstva v Rumuniji Dalekosežnost spora med Bukarešta, 27. aprila, d. Čeprav se je še predkratkim zdelo, da je spor med Bratianom in Averescom poravnan in da sta oba vodilna rumunska politika složna, v prvi vrsti, kar sc tiče posledic morebitne kraljeve smrti, se vendar vedno bolj opaža, da se je nasprotno nasprotstvo le še povečalo, dasi ga' povsod skušajo prikriti javnosti. Liberalci pravijo, da so odločeni poseči po sili, ako bi hotel Averescu odpraviti ustavo v primeru vladarjeve smrti. Ministrski predsednik je s svojim častihlepnim stremljenjem po vladanju Avarescom in Bratianom danes največja nevarnost v notranjepoliiič nem življenju Rumunije. Vsi so se motih v Averescu. Predstavljali so si ga le kot namestnika Bratiana. Ministrski predsednik im si ie znal izposlovati dalekosežna pooblastila, tako da je danes, že nekak diktator. Pri '"ni sta mu vzor vladanja Mussolini in fašizei;,. General je v stalnih odnošajih z raznimi vodilnimi italijanskimi politiki, neglede na • <. da je njegova žena Italijanka. Liberalci zatrjujejo. da bo treba Averesca s silo jiripiu-viti do tega. da opusti svojo oblast in odst: pi Predsednik Coolidge o ameriški politiki Smernice ameriške politike v Mehiki, Nikaragui in na Kitajskem VVashington, 27. aprila, d. Predsednik Coo-lidge je podal važne izjave o ameriški zunanji politiki. Med drugim je izjavil, da hoče vlada na vsak način zaščititi življenje in imovino ameriških državljanov' v Mehiki, Nicaragui in Kitajski. Vlada je proti temu, da bi se spar 7, Mehiko radi petroleja uredil z razsodiščem, čeprav se je senat izrekel za tako rešitev. Zedinjene države nočejo v Nicaragui nič drugega, kakor ščititi svoje upravičene interese. Kar se tiče Vzhodne Azije, namerava vlada storiti vse, kar je v njenih močeh, da dvigne enotnost in svobodo Kitajcev, vendar mora jiri tem ščititi življenje in imovino svojih državljanov. Upati je. da se bo pn i ali slej ustanovila na Kitajskem trdna vin 1 '. ki bo popravila krivico, ki se sedaj sodi in »-zemstvu. Po vojni je zavzela Amerika |>ovsem drugačno stališče na svetu, vendar bo vt dn i uveljavljala vzvišene ideale ameriške politike in se zavzemala za pravičnost, hkrati pa bo spodbujala narode, ki se bere za -voja svobodo in »treme za zboljšanjem svoieti jHiložaja. V to svrlio apelira Coolidge na -talne žrtve in poruoč enotne Amerike. Vojaški položaj sovjetske Rusije Zaključek sovjetskega kongresa. — Zanimivo poročilo vojnega komisarja Vorošilova Moskva. 27. aprila, (pa.) Četrti kongres so-vjetov je zaključil svoja dela. Izvoljenih je 383 članov v izvrševalni osrednji odbor, od katerih je ena tretjina nekomunistov. Kongres je soglasno odobril spremembo ustave v smislu, da se skliče kongres sovjetov la vsaki dve leti. Moskva. 27. aprila, g. Na sovjetskem kmi-sresu je podal ljudski komisar za vojno Vo-rošilov obširno poročilo o obrambi Rusije. Podal je kratek pregled mednarodnega jxdo-žaja in pobijal trditve angleškega vojnega ministra, ki pravi, da je dosegla kemična iudu-strija v Rusiji ogromen razvoj in da ogroža svetovni mir. Vorošilov podaja v svojem poročilu kratko sliko o stanju rdeče vojske in pravi, da se je zlasti jjovzdignilo letalstvo. Naglašal pa je, da tri dovolj rezervnih častnikov. V to svrho bo treba na univerzah uvesti obvezno vojaško pripravo dijakov. Splošna pripravljenost prebivalstva za vojaško službo še dolgo ni izvedena. Tudi vojaška priprav : žensk še ni na višku. Vojna hrodovje se je že popolnoma popravilo in se že grade no. -ladje. Ruska mornarica je sedaj močnejša kot brodovja sosednih držav in more ut-pešno braniti obalo. Vojaška industrija še vedno ni dosegla svoje popolnosti, vendar v primeru potrebe lahko za silo vrši svojo nalogo. Tudi železnice še niso popolnoma v redu. vendar se bodo napake kmalu odpravile, da br i • zmoele vsak naval. Fašistična ustava dela Rim, 27. aprila, o. Davi je državni podl:-i-uik v ministrstvu za korporacije predložil Muesoliniju posebno brošuro, v kateri jt ponatisnjena ustava dela s posebnim komentarjem k njenim 30. točkam. Mussolini je odredil, da se brošura prevede v angleščino, francoščino in nemščino. (Glej 7. str. Ured.) Italijanske voiaške priprave proti Jugoslaviji Na meji, koncem aprila. Kdor hoče v najkrajšem času spoznati miroljubne namene Italije nasproti Jugoslaviji, naj gre samo za nekoliko dni čez mejo. pa bo videl na lastne oči stvari, ki jasno govore o vsem drugem, samo ne o italijanski miroljubnosti. Vse obmejno ozemlje od Trbiža do Reke je danes dejanski v obsednem stanju. V vsaki vasici je nameščen oddelek fašistične milice, ki skupno z zelo ojačenimi karabinjerskimi in financar-skimi oddelki izvršuje kar najstrožjo kontrolo nad domačim prebivalstvom in seveda še prav posebej nad tujci. Meja je zastražena tako, da ne bi mogla čeznjo niti miš brez vednosti italijanskih od glave do nog oboroženih straž. Prestopanje meje je dovoljeno edino le v najnujnejših slučajih in so se v zadnjem času v obmejnem področju odvzeli potni listi vsem pripadnikom naše narodnosti, izvzemši edinole posameznike, ki jih italijanske oblasti smatrajo za posebno zanesljive in ki dokažejo, da imajo na oni strani nujne posle. Kontrola je tako stroga, da so vsepovsod zapori polni ljudi, katere je prijela obmejna straža zaradi suma vohunstva, ker so se kot izletniki, turisti, približali meji in so imeli s seboj kak fotografski aparat. Zlasti se je v velikonočnih praznikih dogodila taka nezgoda neštetim izletnikom, ki so še danes v zaporih in bodo ostali v njih najbrž še mesece in mesece, ker smatrajo italijanske obmejne oblasti stvar za tako resno, da mora v njej odločevati sam Rim. Kakor je naši javnosti že znano, je Italija v zadnjih časih zgradila celo vrsto novih cest v smeri proti meji, cest, ki so za vsakdanji promet popolnoma nepotrebne, ker vodijo po neob-Ijudenih krajih, pod Snežnik, čez Hruši-co itd. in so izključno le vojaškega pomena. Ravno tako je znano razširjanje za promet popolnoma brezpomembnih postaj na vseh štirih progah v Primor-ju, zlasti pa na bivši južni železnici, in pa gradnja razsežnih ramp celo na odprti progi. Vse to je očividno edinole v vojaške namene. A pred kakimi tremi tedni so dobili podestati vseh primorskih občin nalog, da morajo poskrbeti za to, da se v najkrajšem času popravijo vse ceste in vozna pota v področju njihovih občin. Zanimivo je tudi dejstvo, da v zadnjem času ni dneva, da bi ne švigali v vseh smereh po tako imenovani Julijski Krajini vojaški avtomobili z visokimi častniki, generali, ki zahajajo tudi v teren, očividno v svrho posebnih vojaških razmatranj in študijev. V Puli ,ki je bila doslej v vojaškem in še prav posebno v mornariškem smislu tako rekoč popolnoma zapuščena ter je bilo v luki stalno stacijonira-nih samo par torpedovk, se je pred kratkim pojavila popolna lahka bojna divizija, obstoječa iz štirih lahkih kri-žark z odgovarjajočim številom torpe-dolovcev in visokomorskih torpedovk. Iz pristojnih krogov sem doznal, da ta divizija odslej ostane stalno v Puli. kar pomeni, da ji je določena posebna naloga v severnem kotu Jadrana, ko z druge strani obvladuje srednji Jadran brodovje, ki je stacijonirano v Jakinu. Ravno tako sem doznal iz pristojnih krogov, da je te dni dobilo poveljništvo tržaškega armijskega zbora — v Trstu je III. armijski zbor — povelje, naj nemudoma predloži vrhovni vojaški upravi točen seznam potrebščin za popolno vojno (!) opremo celega zbora, in sicer I glede orožja in municije i glede ostale preskrbe, obleke, obutve in živeža. Po- trdila se mi je ponovno tudi svoječasna vest, da dobi v kratkem Gorica, kjer je bilo .doslej samo divizijsko poveljništvo, svoj armijski zbor, tako da bosta na ozkem ozemlju Julijske Krajine, ki ne meri niti 10.000 štirijaških kilometrov, dva popolna armijska zbora. Te dni so šli pod orožje letošnji vojaški novinci Dočim se je druga leta — pač predvsem v svrho štednje in ko je na drugi strani itak stalna oborožena sila močno ojačena po fišistični milici — zelo veliko novincev popolnoma ali pa vsaj deloma oprostilo vojaške službe na podlagi najmalenkostnejših razlogov. je letos takih oprostitev bilo zelo malo in so se celo preklicale že dovoljene oprostitve. Da, zgodilo se je še nekaj drugega. V zadnjem času so bili pozvani ponovno na nabor skoraj vsi naborniki,, ki so jih pri rednem naboru spoznali za nesposobne za vojaško službo. Na sedanjem ponovnem naboru so potrdili skoraj vse do zadnjega. Tam, kjer se je ta ponovni nabor izvršil že pred par tedni, so novo potrjeni že skupno z novinci, ki so bili potrjeni na zadnjem naboru, odšli pod orožje, pozneje potrjeni — ponekod se bo ta ponovni nabor vršil šele prihodnje dni — pa odidejo v prihodnjih dneh. Tako potegnejo pod orožje prav vse. kar je v Julijski Krajini tudi le navidezno sposobnega za vojaško službo. Seveda so bili posebno brezobzirni pri ljudeh naše narodnosti, kjer so pobrali prav vs? do zadnjega, dočim so pri Lahih vendarle še. kolikortoliko izbirali. Kam merijo vse te izredne priprave, pač ni težko ugeniti. Pokazalo se je to posebno jasno na dan «rimskega božiča«, 21. t. m., ko ie prišlo skoraj v vseh večjih italijanskih, zlasti pa vseučiliških mestih do izrazitih demonstracij proti Jugoslaviji, pri katerih ie v prvi vrsti sodelovalo visokošolsko dijaštvo in fašistično miličarstvo. Posebno burne so bile take demonstracije v Padovi. kjer se je skoraj vsa proslava «rimskega božiča« izčrpavala v naravnost divjem rjovenju: «Abbasso Ia Jugoslavia!» «Evviva Ia guerra contro la Jucosla-via!» — «Doli Jugoslavija!® «?ivela vojna proti Jugoslaviji!® Umljivo je samo po sebi. da oblasti niso storile prav nič. da bi bile preprečile take demonstracije. pri katerih je sodelovala oborožena fašistična milica. Storile so edino to. da so prepovedale poročanje o teh dogodkih v dnevnem časopisju Ravno tako je italijanski tisk poool-nonia zamolčal glavno točko »' slavnostnih govorih ob priliki praznovanja «rimskega božiča® ki se ie Donavljala skoraj vsepovsod zlasti pa na vseh slavnostnih zborovanjih po Istri. Kjerkoli ie v Istri kaka fašistična organizacija. je bila slavnostno zborovanje na katerem je govori! poseben govornik, poslan od vodstva provincijalne fašistične federacije, ki ie v svojem govoru povdarjal. da je treba kar najtrdnejše strnitve vseh nacijonalnih sil ker se z veliko hitrico bliža trenutek, ko se bo udarilo, da se končno vendar zedini z materjo domovino Italijo doslej še vedno neodrešena. pod tujim barbarskim jarmom zdihajoča Dalmacija! Ce končno še pripomnim, da se danes ne samo v bližnjem obmejnem ozemlju, temveč po vsej Italiji čisto javno in glasno razpravlja o vojni z Jugoslavijo, njenih možnostih in seveda ugodnih, sijajnih uspehih za Italijo mislim, da je z vsem tem precej jasno dokazana miroljubnost Italije, izražujoča se v neprestanih. vedno živahnejših vojnih pripravah proti Jugoslaviji. Boj za omiljenje novega angleškega zakona o strokovnih organizacijah Zakon naj bi prizadel tudi delodajalce. — Poslabšanje položaja v rudarski industriji London, 27. aprila, d. Zaradi močne agitacije delavske stranke in tudi liberalcev proti vladnemu načrtu zakona o strokovnih organizacijah je prišla vlada v neljub položaj. Pravosodni minister Hoog, ki zastopa vlado pri razpravi o tej predlogi, je izjavil ministrskemu predsedniku, da ne bo zastopal zakonskega načrta v parlamentu, ako se neko-j liko ne omili. Zato je izdelal izpreminjevalni ; predlog k predlogi, po katerem se ne pre-I povedujejo le splošne stavke in stavke iz simpatije, ampak proti zakonu je tudi, ako velike podjetniške zveze splošno izpro delav-| ce. Na drugi strani pa pritiskajo razne poi-| jetniške zveze na Baldwina, zlasti lastniki premogovnikov, naj ostane pri dosedanjem načrtu zakona, ki v glavnem nastopa le proti delavcem. Vendar je vlada dobila iz raznih 1 okrajev, kjer konservativci ne stoje ravno najbolje, nebroj brzojavk z nujnim nasvetom, naj se zakon omili, sicer bodo v teh okrajih pri prihodnjih volitvah izvoljeni kandidati liberalcev in delavske stranke. Vladna predloga postaja tem bolj važna, ker se opaža med rudarji vedno večje vznemirjenje, zlasti ker jih je letos nad 100.000 več brezposelnih kot lani. V nekaterih rudnikih, ki kopljejo premog za izvoz v inozemstvo, zlasti v severni Angliji in Škotski, se je delo omejilo, v nekaterih pa celo ustavilo. Lastniki razmišljajo o znižanju plač, da bi mogli 6 kolikor mogoče cenenim premogom zopet zadobiti ona inozemska tržišča, kjer so jih lani vsled rudarske stavke izpodrinili Nemci in Američani. Strokovne organizacije bi rade, da se zadeva znižanja mezd pospeši, ker hočejo s stavko iz simpatije izvojevati zase ugodnosti, preden stopi novi zakon o strokovnih organizacijah, ki prepoveduje take stavke, v veljavo. -3S9- tako se je zgodilo, da je v nezaslišano začudenje v državno moč čez ušesa zaljubljene SLS ptI sestavi nove vlade izpadla SLS iz vlade kot — nepotrebna. Ta izraz je napol oficijelno padel v Beogradu in je bil — prilično milo izbran. SLS je s to svojo udeležbo na vladi po-svedočila z dejstvi, da je iz velike dedšči-ne Krek-Šušteršič-Lampe rešila pretežno le pasiva, le njene senčne strani, glavno le partijski terorizem. Ideje so se razkadile. Ta polom naše največje stranke v centralni vladi pa pomeni žalibog tudi hud udarec za Slovence. Za vse stanove brez izjeme. Zlasti gospodarski in finančni. Popraviti ga zamorejo samo volilci pri prihodnjih volitvah.* Smatrali smo za potrebno navesti, kaj piše glavno in edšno radikalno glasilo v Sloveniji o vlogi slovenskih klerikalcev v vladi, tembolj, ker poroča včerajšnji »Slovenec®, da je zaupni shod SLS za ptujski okraj, na katerem je govoril posl. Veserjak, sprejel resolucijo, v kateri pošilja »prisrčne pozdrave bivšemu min. predsedniku Uzunoviču ki narodno-radikainemu klubu.* Novi avstrijski parlament Zanimivi volilni podatki. — Zbornica bo sklicana najbrže za 18. maja. — Razmerje v štajerskem deželnem zboru. Dunaj, 27. aprila, g. Iz raznih statistik se vidi, da so v nedeljo dobile 58 % vseh glasov meščanske stranke, 42 % pa socijalisti. Pri volitvah L 1923. je bilo razmerje 60 : 40. Sedaj je bilo vsega skupaj oddanih 3,607.856 glasov, pred štirimi leti pa 3,312.606. Volil-eev je bilo torej za okroglo 295.000 več. Meščanska enotna lista je dobila približno 1 milijon 728.000 glasov, kmetska zveza 224.0O0, mange meščanske stranke pa 128.000, skupaj torej 2,080.000 glasov. Socijalističnih glasov je bilo okroglo 1,510.000, komunističnih pa 17.000, skupaj 1.527.000. Leta 1923. ie odpadlo na vse meščanske stranke 1,978.000 glasov, in sicer na krščanske sociialiste 1 milijon 431.000, velenemce in kmetsko zvezo 422.000 in na manjše stranke 65.000, na soci-jaKste raznih struj pa 1.334.000, in sicer na eocijalne demokrate 1,312.000 in na komuniste 22.000. Od 295.000 novih glasov 90 jih dobili 193.000 sociialni demokrati in komunisti. 102.000 pa meščanske stranke. Na en mandat je odpadlo povprečno 30.000 oddanih glasov. Zanimivo je, da imajo velenemci, ki jih v Avstriji skoraj ni, razmeroma najboljše uspehe. Vsled koalicije s krščanskimi socijalisti so dobili na njihov r'ačufts12 poslancev, ki bi jih sicer dobili njihovi .'zavezniki. Brez krščanskh 9c>cijalistov ne bi dobili niti enega mandata. Dunaj, 27. aprila, d. Priprave za sklicanje novega parlamenta so že v teku, čeprav je oddati še nekaj mandatov na podlagi ostanka glasov. Definitivni izid volitev bo znan drugi teden v maju, nakar bo predlagala vla-la predsedniku republike sklicanje Narodnega sveta, kakor to določa ustava. Zbornica bo najbrže sklicana za 18. maja. Takoj po njenem konstituiranju odstopi vlada, kakor je to parlamentarna prak9a. Gradec, 27. aprila, d. Sedaj je znan definitivni izid volitev v deželni zbor štajerski. Izvoljenih je 24 poslancev enotne liste (20 krščanskih socijaloev, 3 velenemci in 1 narodni socijalist), 21 socijalnih demokratov, 9 članov kmetske zveze in 2 ndetovca. Na ta način ston 21 soeijalnim demokratom 35 posla-i- imeli krščanski socijalisti 6 odbornikov, so-cijalni demokrati 4 in po enega velenemci in kmetska zveza. Sedaj dobi enotna lista od 9 mandatov 4, socijalni demokrati tudi 4. kmetska zveza pa enega Enotna lista odstopi en mandat v deželnem odboru velenemcem, tako da ostanejo krščanskim socijalistom le trije. Ni še jasno, katera stranka rlobi deželnega glavarja. Navadno predlaga kandidata za to mesto najmočnejša stranka, ki ga potem voli deželni zbor, vendar to ni določeno v ustavi. Zato je mogoče, da bo izvoljen tudi socijalni demokrat, ker prazne glasovnice ne štejejo. Sicer pa ni potrebno, da bi moral biti deželni glavar tudi deželni poslanec. Dr. Giirtler doslej ne kandidira. Nova ureditev italijanskih kolonij Rim. 27. aprila, o. Minister za kolonije je predložil zbornici zakonski načrt o novi ureditvi kolonij. Po tem načrtu postanejo kolonije juristične osebe, ki bodo imele docela avtonomen proračun. Začasno bodo kolonije uživale v kritje svojega proračunskega primanjkljaja podporo države. Vojaške stroške v kolonijah nosi še nadalje država. Fašistične državne dobave Rim, 27. aprila, d. Vlada je odredila, da se v bodoče vrše vse državne dobave v Italiji. Isto velja tudi za vse uprave in pod jetja, ki dobivajo državne subvencije. Le ako domača industrija ne more izvršiti na» ročila po odgovarjajoči ceni ali v določe« nem roku, se smejo nabave oddajati ino» zemstvu. Švica še ne namerava priznati sovjetov Bern, 27. aprila, s. V nasprotju z razni« mi vestmi o skorajšnjem de iure priznanju sovjetske Rusije s strani Švice po ureditvi ruskosšvicarskega spora, iziavliaio vladni krogi, da o priznan iu v doglednem času ne .... --- - -- --.-■■-•- —i""":,—"" ™ more biti govora. Švici '"ma napram R"* cev meščanskih rtpm*. SW,!o rf^fl, cd- sifi še ved-o pr-cei zahtev, na katere Ru, bornikov se je zmzalo od 12 na 9. Doslej so sija nikakor noče pristati Češki glas za sporazum med Bolgarsko in Jugoslavijo V Pragi, . aprila. Josip Holeček, ki ga v vsej slovanski javnosti visoko cenijo kot pisatelja in žurnalista, priobčuje v današnjem «Ven-kovu», glasilu najmočnejše češkoslovaške stranke, ki je obenem list ministrskega predsednika Švehle uvaževanja vreden članek, ki mu je dal naslov «Kakšna bo bodočnost na Balkanu?». Holeček rekapitulira kampanjo Italije proti Jugoslaviji in izvaja: «Med Italijo in Jugoslavijo ni bilo nobenih konfliktov, nobenih sporov, ker se Jugoslavija z Italijo ni niti prepirala, niti borila. Italija se je hotela sprijeti z Jugoslavijo in jo izzvati, toda spodletelo ji je . . . Jugoslavija je postavila postopanje Italije v pravo luč . . . Časopisni boben o konfliktu se je jel istočasno oglašati v žurnalistiki vse zapad-ne Evrope. To pot je rimskemu časopisju najbolj pomagal londonski tisk. Tudi češki listi so več dni pisali o konfliktu in sporu, končno pa so spregledali in jeli govoriti samo še o »incidentu®. Hrup je utihnil in Italija sedaj na tihem nadaljuje svoje delo v Albaniji. Vozi tjakaj puške in topove in — uniforme za albansko vojsko, ki jo vzgaja in vežba . . .» Nadalje slika Holeček delovanje Italije v Albaniji, nevarnost te italijanske aktivnosti za Jugoslavijo, katero Italija stalno ogroža, kakor ogroža mir in red na Balkanu vobče. «Edino imperi-jalističn-e težnje vabijo Italijo na nevarna balkanska pota. Italija hoče hoditi po stopnjah beneške republike, toda kje je ta1 republika? Italija ima v mislih rimske cezarje. ki so obvladali ves Balkan s svojimi legijami, toda kaj se je zgodilo z rimskimi legijami? Davno so se že potopile v slovanskem prebivalstvu Balkana in ničesar ne spominja več nanje, kakor samo še izko-pine iz pradavnih dni ... z nasilstvi se ne da vzdrževati gospodstva nad nobenim balkanskim narodom . . .» Holeček opisuje italijanske mahina-cije v evropskem javnem mnenju proti Jugoslaviji in napoveduje, da se bodo »taki konflikti® neprestano ponavljali in da bodo Italijani Jugoslavijo natol-cevali, kjerkoli jo bodo mogli. Italija hoče proti Jugoslaviji naščuvati evropsko javno mnenje . . . Za zaveznika proti Jugoslaviji si je Italija izbrala Madžarsko, s katero je sklenila pogodbo. Holeček dvomi, da bi bila ta pogodba samo trgovinska, zlasti ker jo obe stranki zavijata v tajinstveno kopreno. Italija se pogaja tudi s Turčijo, da bi jo pridobila na svojo stran proti Jugoslaviji. Toda tudi Jugoslaviji se javljajo prijatelji. Te dni je prispel v Zagreb in v Ljubljano bolgarski publicist Kostov in imel tamkaj javno predavanje, v katerem je povdarjal, da je napočil ugodni trenutek, da bi se Bolgarska združila z Jugoslavijo v eno državo, da bi tako Jugoslavija segala od Črnega do Jadranskega morja. Ta ideja pridobiva v Bolgariji vsak dan več privržencev, ima pa tudi. kakor je Kostov iskreno ugotovil, nasprotnike, o katerih je rekel, da so to tisti, ki se ne morejo osvoboditi ideoloških spon iz leta 1915., t. j. tisti, ki še vedno sanjajo o tem, da bodo Srbi še uničeni. Na take svoje rojake morajo dobro misleči Bolgari vplivati, da bi čim najpreje pozabili na Ferdinanda Koburškega.® Patrijarh slovanske žurnalistike, uva-žujoč nevarnost na Balkanu, išče pota, kako bi to nevarnost odstranil, in jih vidi v sporazumu Jugoslovenov z Bolgari. v bratskem miru med balkanskimi Slovani. V poučenih krogih zro na to bratstvo z veliko skepso. saj je znano, da je Italija baš v zadnjem času pošiljala preko Madžarske po Donavi v Bolgarijo velike množine orožja. To orožje je bilo nato porazdeljeno med posadke in skladišča v notranjosti Bolgarske. Dejansko stanje ostane v Bolgariji takšno kakršno je. dokler si narod sam ne izbere svoje vlade, dokler ne izreče svoje končne besede tako. kakor jo odkrito izražata Kostov in češki Holeček. Pogreb glavnega urednika Kisiči Split. 27. aprila, n. Danes popoldne je bil pogreb pokojnega novinarja Vinka Ki« siča. Pred redakcijo lista »Novo Doba* sta govorila v imenu Udruženia jugosl. novi« nariev član zagrebške ceko;;e ur^dniV Vo« dvafVa ;n me-tni žiman Tartaglia. Krsto so nosili splitski novinarju ' Sv. Pribičevič v Bački Klerikalna maščevalnost Sv. Pribičevič je priredil za velikonočne praznike agitacijsko turnejo po raznih kra« jih Bačke. Največji uspeh je dosegel na zboru v Pačiru, kjer je vodja SDS govoril o novi vladi in o svojem razmerju do De« mokratske zajednice ter med drugim iz« vajal: Dobili ste velikonočno jajce — novo vlado VukičevičsMarinkovič. Ves narod vprašuje: čegava je ta vlada, jaz pravim: to je vlada vsakogar in nikogaT. Radikali trdijo, da je to njihova vlada, demokrati odgovarjajo: ne, nego naša. V resnici ni to ne radikalska, ne demokratska vlada. Za to vlado nista ne Stanojevič, ne Trif« kovic, vanjo tudi ni zaljubljen Uzunovič. Od demokratov so stopili v vlado oni, ki so komaj čakali, da postanejo ministri. Pa« šič je doživel svojega Uztinoviča, podoba je, da ga je sedaj doživel tudi Davidovič. Ko sem vprašal demokrata, zakaj je sto« pil Voja Marinkovič v vlado, mi je od« vrnil: ker je on naš demokratski Nikola Uzunovič. Ako me vprašate, kakšna je ta vlada: delovna ali volilna, Vam ne morem dati odgovora. Celo predsednik vlade ne ve, ali je to volilna ali delovna vlada. To se bo pokazalo šele tekom časa. Dcmokra« ti so mi 1. 1924. očitali, da sem pomagal radikalom. Tedaj sem stopil v koalicijo z radikali iz velikih načelnih razlogov, da odbijemo rogove radičevščini. Sedaj vpra« šam demokrate: zakaj ste stopili v koali« cijo z radikali? Priskočili so radikalom na pomoč v trenotku, ko se je začela radikal« ska ladja potapljati v globino. Jaz sem te« daj sklenil sporazum s Pašičem, ki je bila zgodovinska oseba, ter na važnem razpot« ju našega političnega življenja, demokrati so sklenili sporazum z Vukičevičem, ki ne sega niti do gležnjev Nikoli Pašiču. Zna« no je, da je nova vlada odgodila Narodno skupščino. Storila je isto, kar baron Rauch, ki je svoj čas z reskriptom odgodil hrvat« ski sabor. Demokrati so podpisali obtožbo proti ministru, ki so jo par dni pozneje z ukazom odstavili z dnevnega reda. Se« daj je ta obtožba vržena za plot. Zakon o ministrski odgovornosti je bil prvič v naši državi pogažen. Demokrati bodo morali sprejeti tega ministra ali pa kako osebo iz njegove okolice celo v vlado. Sodba naših radikalov o SLS »Ljudska samouprava®, edini Ust slovenskih radikalov ter glasilo kočevskega župana dT. Sajovica, člana glavnega odbora radikalne stranke v Beogradu, razpravlja o sodelovanju SLS v vladi ter piše med drugim: »SLS je šla brez sigurnih jamstev v vlado, da izglasuje proračun. SLS ni doumela silno važne pozicije, ki jo je imela kot za vladmo večino in proračun odločujoča stranka, še ma-nje je pa umela to zavidanja vredno postojanko izrabiti. Brez nje bi ne bilo proračuna, bi ne bilo vladine večine in ne Uzunovičeve šeste vlade. Zlasti pa bi morala izrabiti svoje glasovanje za široka pooblastila, ki jih daje proračun bodoči vladi za sigurne z zakonom in kritjem zagotovljene državne dajatve za najnujnejše potrebščine slovenskih pokrajin... SLS vsega tega oi storila, ampak je navdušeno glasovala za proračun in šiToka pooblastila vladi, v nadi, da glasuje za sebe, verujoč praznim, v politik! običajnim frazam. Ni pomislila, da na opolzkih političnih tleh drže samo dejstva, vse drugo pa je dim. V nasprotju s to svojo politično naivnostjo navzgor se je pokazala SLS navzdol, to je v slovenskih pokrajinah, jako mogočna, samozavestna in — partizanska. Kamorkoli je dosegla njena moč potom velikih županov ali vpliv na podrejene uradnike po ministrstvih, povsod je delala na toda iztisne vpliv nekierikalnih organov in da postavi na njih mesto izključno svoje partizane in osebne zaveznike kot nosilce državne moči. Razpuščeni cestni odbori in nova le za SLS ugodna razdelitev mandatov po občinah, odstavljeni stanovanjski sodniki in njih nadomestitev z izključno klerikalnimi ljudmi, odstavljanje vodilnih uradnikov in premeščanje podrejenih po izključno klerikalnih interesih — to je poleg proračuna in širokih zakonitih pooblastil za bodoče vlade edino delo SLS v vladi. Označuje ga neprikrito partizanstvo In naivnost Slučaj prof. dr. Uca v Kočevju pa kaže tudi na zlobo in maščevalnost. V istih pravcih so poslovala tudi v Beogradu SLS izročena ministrstva. Merodaj-nim faktorjem v Beogradu, ki z budnim očesom molče motre delovanje vsakega prečanskega ministra, posebno ako je ho-mo novus in ako pripada po vrhu še bolj negativni stranki, to seveda ni ostalo prikrito. Tem mrnje ker ima Beograd danes zanesljive osebne stike po celi državi. In »Ljudska samouprava® opisuje, kako so nameravali klerikalci premestiti prof. dr. Josipa lica iz Kočevja v Kranj. Prof. dr. lica so smatrali klerikalci za svojega. Pri oblastnih volitvah je bil za volilnega komisarja v Gotenici, kjer so bili oddani glasovi same za nemško-nacijonalno in radikalno stranko. Sedaj je nastalo vprašanje, koga je volil dT. Ilc. Radikalno glasilo piše, da se je »zmani samohvalni gospod ix Dolenjevasi pridušil, da bo ta slučaj e-ksem-plarično kaznoval, in je v ta namen zainteresirali tudi svoje tovariše. Nadalje pravi med drugim: »Kot nalašč se je med tem izpraznilo mesto francoščine v Kranju. Oglasilo se je več prosilcev. Prof. dr. Ilc seveda ne, ker za Kranj zaenkrat nima interesa. V tem trenutku so zapele kljuke pri prosvetnem ministrstvu v Beogradu. Pritisnili so jih seveda vrli naši krščanski klerikalci: »Ilc mora v Kranj®, so sikali, a mislili so si, »kaznovali ga bodo pa isti radikali, za katere je bojda glasoval.® Navajali so naravnost izmišljene razloge tn Končno res dosegli, sklicujoč se na svoje sozavez-ništvo v vladi, da so prosilci za Kranj dobili brco, dekret za nasilno kazensko prestavitev prof. dr. lica po čl. 71 pragmatike je pa podpisal za take na videz malenkostne stvari pooblaščeni uradnik v ministrstvu. Intriga je izborno uspela! ki bogzna koliko podobnih imajo že na svoji kosmati politični vesti! Toda to pot pa niso naleteli na, pravega — šlo je baš zato, ali naj se SLS vzame v novo vlado ali ne, ko se je razkrila ta recimo drzna klerikalna intriga. In če smo pravilno podučemi, je šlo tozadevno poročilo od rok do rok in to jako važnih rok v Beogradu... In posledica: na sodelovanje take lojalne in odkrite stranke sta se obe vlado sestavljajoči grupi lepo zahvalili, naši SLSarji so pa v svoje največje zaprepaščenje ostali — na cedilu. »Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade.® Seveda ie Beograd telegrafično odredil, da gospod prof. dr. Ilc ostane v Kočevju. Za prijateljsko razmerje med radikali in klerikalci ter za klerikalno nepri-stranost je ta dogodek vsekakor značilna ilustracija. Poplave Mississippija New Orleans, 27. aprila, s. Ker se po« plave širijo, je guverner države Louisiane izdal razglas, v katerem proglaša izjemno stanje in odreja, da je treba nasip Missis« sippija pri New Orleansu razstreliti. Na« sip bo 29. t. m. opoldne razstreljen v širi« n; 600 m. Ta odprtina bo zadostovala, da se bo reka, katere nasip je 10 milj odda« Ijen od New Orieansa, za tri čevlje usedla. Vsled odprtine v nasipu bo poplavljenih okoli 100 tisoč oralov dobre zemlje. Vse oblasti odobravajo postopanje guvernerja. Nacijonalna garda v Louisiani je priprav« l.iena za primer, da bi se fannerji uprli ukrepu glede razstrelitve nasipa. Pričakuje se, da bo nastalo škodo plačalo mesto New Orleans. Poplave v severni Nemčiji Boizenburg, 27. aprila, s. Pristava Ban« dekov je popolnoma pod vodo. Okoli 1000 juter zemlje je poplavljenih. Vsa setev je uničena. Tudi na pristavah Gulze in Horst jc poplavljenih do 800 juter zemlje. Nad 14.000 dolarjev za rokopis! \'ewyork, 27. aprila, (be.) Neki \Vagner« jev rokopis je bil prodan na javni dražbi za 14.400 dolarjev. Ponarejanje potnih listov Varšava, 27. aprila, s. Oblasti so odkrile večjo družbo, ki se je bavila s ponareja« njem potnih listov. Med aretiranimi je tu* di več policijskih funkcijonarjev. Kuga in kolera v Indiji Kalkuta, 27. aprila, d. Zdravstvena oblastva so v skrbeh zaradi naraščanja ko« Iere v provinci Bengalski, ki šteje kakih 47 milijonov prebivalcev. Doslej je umrlo za to zavratno boleznijo kakih 15.000 ljudi. Ker od treh obolelih za kolero navadno eden umre, računajo, da je moralo v tej provinci rboleti 40.000 do 50.000 ljudi. V Indiji je kolera doma in grasira zlasti po. leti, tako da navadno umre zanjo kakih 100 oseb na teden. Letos pa gTasira kolera že tri mesece v nezmanjšanem obsegu, ki znatno prekaša navadne številke obolelo« sti. Oblastva so ukrenila vse potrebno, da se bolezen omeji. Pariz, 27. aprila, (pa.) V Nizozemski In« diji je umrlo na kugi 1385 oseb. Sreča mladega izumitelja Zagreb, 27. aprila, n. V vasi Kutjevo je že lansko leto 28!etni mehanik Krešimir Divlan zaprosil za patentiranje izuma za dviganje potopljenih ladij. Te dni je neka nemško«ameriška družba ponudila Divlja. nu za ta izum pol milijona dolarjev. Po« skusi za to družbo se bodo vršili meseca junija. Naši Kraji in Vabimo na majski shod narodnega delavstva in nameščencev ki se vrši v nedeljo L maja ob pol li. v dvoran! Mestnega doma v LJubljani Na shodu govorita oblastna poslanca dr. Dinko Puc in Ivan Tavčar. Shod je namenjen proslavi deta, manife* staciji za socijalne in gospodarske težnje nameščencev in delavcev. Združene narodne organizacije nameščencev in delavcev v Narod no-stro-kovni zvezi. Dvojni jubilej pisatelja Frana Vojnoviča Letos dne 9. oktobra bo obhajal du-brovniški gospar, pesnik in dramatik Ivo Vojnovič 70 letnico svojega rojstva in 50 letnco svojega pisateljskega delovanja. V Beogradu se je sestavil odbor, ki bo vodil tozadevne slavnosti. Vršile se bodo meseca maja, kljub temu, da bo pesnikov rojstni dan šele 9. oktobra. Ta dan bo v Beogradu predstava Vojnovičeve drame «Ekvinocij». Igrali io bodo člani akademskega gledališča; Prisostvoval ji bo tudi sam avtor. Narodno gledališče pa priredi poleg tega posebno Vojnovičevo svečanost, ki bo imela oficijelen značaj. Regulacija Drave in pritokov Ptuj, 26. aprila. Po nedeljskem močnem nalivu sta Drava in Grajena tako močno narasili, da se je bilo bati poplave. Zlasti prebivalci ob Grajeni so bili v skrbeh, ker si še od zadnje poplave niso odpomogli. Po zadnji poplavi je izdalo srezko poglavarstvo v Ptuju na zemljiške posestnike ob Grajeni stroje in striktne odredbe, kako se mora gra-jensko obrežje zavarovati. To delo se je moralo izvršiti še tekom lanskega leta ter se je morala izvršitev javiti menda do 31. ofct. 1926. Posestniki so se večinoma temu naročilu odzvali in obrežje z velikimi stroški po možnosti zavarovali. Zlasti veliko ie v tem oziru storila mestna občina, katere obrežje ie v mestnem rajonu najdaljše. Izdala je za betonska foi druga zaščitna dela nad 100.000 Dan, dasi ta izdatek v njenem proračunu oi bil določen. Edini, ki se pozivu ni odzval ter obrežja v rajonu mestne občine ni zaščitil, je železniška uprava, v katere last spada le neznaten del obrežja. Kje leži vzrok, da se to ne zgodi čimprej? Ali pri tukajšnji progov-ni sekciji? Ali zanjo odloki oblasti ne veljajo? Ali prevzame žel. uprava jamstvo za škodo, ki jo po njeni malomarnosti zamo-rejo uorpeti prebivalci, ogroženi od poplave? Menda bi tudi železniška uprava lahko našla za malenkostno delo pri Grajeni potrebno vsoto par tisoč dinarjev. Ponovno smo tudi že opozorili na gra-jenski most. ki je tudi last železnice ic ki ga je žel. uprava 'PO zadnji poplavi podrla in deloma zaprla, a še do danes istega ni popravila. Radi tega mnogo trpi promet, ki je zlasti proti kolodvoru zelo živahen, ker je most za vodila zaprt. Tudi regulacijska dela Drave naj bi se čiaiprei .pričela, ker nairašča od dne do dne škoda, ki jo povzroča Drava zlasti pod Ptujem posestnikom iz Budine, Brstja, Spuhtje. Zabavcev in dalje. Pri zadnjem nalivu je zopet odtrgala in odnesla več metrov zemljišča na potu v Kysela—gozd, ki Je Ptujčanom dobro znan. Tamkaj je v zadnjem desetletju odnosila Drava ponekod na 100 do 150 m široko travnikov in njiv. kar pomeni cela posestva. Najlepše je pa to. da marsikateri posestnik od odplav-lieniii parce! plačuje še danes davek, dasi-ravno jih ima v Dravi, če se ta sam energično zavzel, da so se mu pri davčnem uradu odpisali. Upamo, da obljubljene vsote za regulacijska dela ne bodo ostale samo obljubljene, da se oe bodo porabile samo za razne regulacijske načrte in drag* komisije, temveč da se bo res kal naredilo, kjer ie nujno potrebno. Občni zbor kranjske podružnice SPD Kranj, 26. aprila. Sooči se je vršila v prostorih me9tne posvetovalnice redna letna skupščina kranjske podružnice SPD, za katero je vladal izredno veHk interes članstva, kar sta pokazala mnogoštevilna udeležba in potek zborovanja Zborovanje je otvoril načelnik podružnice lekarnar g. Fran Savni k, ki je najprej pozdravil navzočega mestnega župana g. Pisrca ter nato očrtal v širših izvajanjih splošno dosedanje udeistvovamj-e podružničnega odbora to pododsekov ter se dotaknil tudi smernic bodočega odbora. Skrb za povzddeo planinstva in za okrepitev tuj-sko-prometnega Tazmaha v kranjskem srezu je bila poverjena posebnemu odseku, ki pa je bila le bolj sporedna, med tem ko je bilo glavno in edino težišče podružničnega dela osredotočeno na obeh planinskih postojankah Stola v radovljiškem srezu. Ta tradicijska smer udejstvovanja kranjske podružnice naj ostane še v bodoče, ker jo še čaka velika naloga v povečanju Prešernove koče na Stolu. K načelnikovim izvajanjem se je oglasil g. dr. S a bo t h y. ki ie nastopil proti dejstvu, da leži pravec dela in programa podružnice izven kranjskega sreza, medtem ko skrbi zanj šele v drugi vrsti, kar je tem bolj akutno, ker je podružnica važen gospodarski čini telj z ozirom na tujsko-pro-pagandni promet za interese mesta Kranja in okolice. Tudi župan g. Pire je v svojih izvajanjih oporekal tradicijonelni smeri udejstvovanja kranjske podružnice, ki je povečala svoje delo v glavnem le v tujiii srezih. Razvila se je vsestranska mestoma zelo burna debata o smernicah udejstova-rrja kranjske podružnice, ki pa je ustvarila nejasne m napačne dispozicije, vsled česar je bH z večino glasov odklonjen predlog dr. Sabothyia, da se delo Kranjske podružnice predvsem osredotoči v kranjskem srezu. Poročila furtkcijonarjev so podala izčrpno sKko podružničnega dela v preteklem letu. Poročilo tajnika g. Vrana je vsebovalo notranje organizatorično delo, zlasti o fotoamaterskem odseku, nadalje v odseku za kranjsko okolico, ki je mogel izvršiti le nekatere markacije na Sv. Jošt, Krvavec in Storžič. Iz blagajniškega poročila g. R. Mayrja posnemamo, da znaša celokupni denarni promet z onim od oskrbovanja koč na Stolu 131.657.89 Din. Imetje se je povečalo za 25.000 Din. Podružnica izkazuje 54.112 Din denarnega premoženja. Mesto odsotnih preglednikov računov je predlaga! g. B. Deu blagajniku absolutorij, ki je bil soglasno sprejet. Zanimivo je bilo poročilo gospodarja g. Gajška. Poset Vaivazorjeve in Prešernove koče na Stolu, ki ju oskrbuje kranjska po- družnica, je bil v preteklem letu prav dober kljub neugodni sezaji. Prešernovo kočo, ki je odprta le skozi poletno sezajo, je posedlo 1279. Valvazorjevo pa, ki je oskrbovana vse leto, 1292 turistov, od teh poleg Slovencev zelo mnogo tudi Hrvatov, Čehov, Avstrijcev, Nemcev in Madžarov. Oskrbovanje obeh koč prinaša lep uspeh, ki ie boljši od lanskoletnega. V Prešernovi koči je bilo prometa Din 31.963.11 Din, čistega dobička 10.639.89 Din, v Valvazorje-vi koči 33,492.12 Din prometa in 9779.71 Din čistega dobička. Izkupiček je namenjen za povečanje Prešernove koče, kar se namerava izvršiti že letošnje poletje. Pri dopolnilnih volitvah je bil izvoljen za načelnika g. Fran Šavnik. Spopotajen je bil stari odbor sledeče: tajnik g. Vran A doli, blagajnik g. R. Mayr, gospodar obeh koč g. Gajšek Fran, predsednik markacij-skega odseka g. Fran HoLzhaker, odbornik g. J. Depoli, inž. Emmer in Peter Kobal, namestnika gg. Premru in dr. Šilar, pre-gledovalca računov gg. O. Kosmač in Iv. Valenčič. Novo izpremenjena pravila, ki zlasti zboljšujejo razmerje Osrednjega društva do podružnic, so bila soglasno sprejeta. Soglasno je bilo sklenjeno končno, da skupščina brzojavno pozdravi svetovno znanega alpinista dr. Kugyja, ki se ravnokar mudi na predavateljski turneji v Ljubljani. Na koncu je predlagal ravnatelj g. Sire, naj se vrši prihodnji občni zbor v Narodnem domu, ki ie kot kulturno središče kranjskega prebivalstva za to edino primerno, kar je bilo soglasno sprejeto. Dr. Šilar je ostal s svojim protipredlogom osamljen. Nato je predsednik zaključil triurno zborovanje. Velika poštna poneverba v Rogaški Slatini Kriminalnim organom ljubljanske policijske direkcije se je v nedeljo 24. t. m. posrečilo na glavnem kolodvoru prijeti 35-letnega poštnega upravnika Alberta Gabri-ča, rodom iz Dol. Logatca na Notranjskem. Proti njemu je bila izdana tiralica radi poneverbe eraričnega denarja ua pošti v Rogaški Slatini, kjer je omenjeni vršil funkcije upravnika le nekaj mesecev. Poneve-ril je 41.000 Din. Že dalje časa so ljudje opazovali, da živi Gabrič preko svojih razmer in dohodkov in da njegovi veliki izdatki nikakor niso v skladu z njegovimi rednimi mesečnimi prejemki. Njegovo razsipanje je dalo poštni upravi povod za revizijo poštne blagajne. Od ljubljanske poštne direkcije je bila pretekli teden odrejena revizija in škontraeija poštne blagajne. Ko je upravnik Gabrič doznal, da prihaja komisija iz Ljubljane, je takoj izginil iz Rogaške Slatine. V njegovi odsotnosti je Srebrna poroka zavednega obrtnika Organizator Sokolstva in obrtništva v posavskih krajih g. Josip Holy, brivski mojster v Brežicah, praznuje danes 28. t. m. v krogu svoje rodbine srebrno poroko. Josip Ho-ly. rodom Čeh, rojen leta 1878., je prišel že v zgodnjih letih v naše kraje. Od leta 1904. dalje je neprestano deloval v sokolskih vrstah kot telovadec in organizator. Bil je med ustanovitelji Sokola v Brežicah, kateremu je tudi več let načeloval. Splošno je priljubljen tudi med obrtništvom brežiškega okraja. Je že več let predsednik Obrtnega društva v Brežicah. Na njegovo pobudo so vajenci in pomočniki vseh obrt-nišikih panog priredili že več prav dobro uspelih razstav. Jubilant je bil vedno značajen in zaveden naprednjak. Pri zadnjih volitvah v Zbornico trgovine, obrti in industrije je kandidiral v obrtnem odseku. Na naši sliki vidimo Holyja z njegovimi tremi sinovi in hčerko Marijo, ki so vsi agilni sokolski delavci Njemu in njegovi soprogi naše iskrene čestitke! Telefon 2730. Velikanski uspeh pri včerajšnji premiieri! Diven dunajski športni film. Prekrasni posnetki iz dunajskega Pratra. Kreuzensteina in dirkališč Freudenau in Bad Aussee. V glavni vlogi sveži ljubavni par ALFONZ FRYLAND in LIANE HAID. Danes ob 4„ pol 6.. pol 8. in 9. uri. Pri vseh predstavah naš priznano Kino «Dvor». najboljši orkester Ljubljane. Velikanski uspeh pri FAVORIT (Hanibalov sin) komisija pregledala blagajno in ugotovila primanjkljaj v višini gorenj ega zneska. Vložena je bila proti Gabriču nato kazenska ovadba na državno pravdništvo v Mariboru. Oslepel zaradi žene V Splitu je policija aretirala Stano Pe-šidevo, ženo Krste Pešiča iz Beograda. Vzrok tej aretaciji je precej nenavaden. Stana je hotela izvršiti samomor v svojem stanovanju v Beogradu. Preskrbela si je steklenico lizola in je hotela tekočino izpiti. Njen mož Krsta je opazil Stamino namero baš v trenutku, ko se ie pripravila na izvršitev samomora. Hotel ji je izviti steklenico iz rok, nesreča pa je hotela, da je steklenico nerodno prijel in da je strup brizgnil po njegovem obrazu. Preprečenje ženinega samomora je mož plačal s svojim vidom. Lizol mu je popolnoma pokvaril eno oko. Žena je v strahu pred kaznijo zbežala v Split, kjer so jo sedaj zaprli. Napad na liški železnici Na liški železnici se je te dni pripetil razbojniški napad, ki bo potujoče občinstvo zopet navdal z nezaupanji. Zobni tehnik Miho Jerinič se je vozil iz Šibenika proti Liki. Zleknil se je na klop v III. razredu in zadremal. To priliko sta izrabila dva lopova za napad. Prvi se je postavil v bližino vrat in je stal na straži, drugi pa je Jeriniča napadel in skušal ukrasti listnico. Naletel pa je na trd oreh, kajti Jerinič je imel toliko prisotnosti duha, da je skočil pokonci, prijel napadalca za roke in pričel klicati na pomoč. Razbojnikov tovariš, ki je stal na straži, je skočil iz vlaka in pobegnil. Zavest osamljenosti in vsega, kar bi utegnilo temu slediti, pa je razbojnika navdala s takim strahom, da je napel vse svoje moči in skušal Jeriniča poškodovati. Vlekel ga je do izhoda in se obupno odtrgal od njega ter skočil iz drvečega vlaka. Ko se je zobni tehnik zavedel, da je napadalec izginil, je opazil, da mu je razbojnik prerezal suknjo, toda tako nerodno, da je listnica ostala v žepu. Ob istem času je poskušal razbojnik napasti tudi nekega drugega potnika, ki se je vozil v sosednem vagonu. Tudi ta napad se je izjalovil. Razbojnika sta stopila na vlak v Kninu in sta poskušala svojo srečo med postajama Stara Straža in P lavno. l^mHI^HHBBBI 11 schillskih oficirjev Torek - dan karambolov in nesreč v Ljubljani Šofer, ki Je zakrivil nesrečo v Zg. Šiški, Izsleden. Ljubljana, 27. aprila. Včeraj je <;Jutro» že poročalo o težki avtomobilski nesreči, ki se je pripetila v Zgornji Šiški. Goli slučaj ie hotel, da se je kmalu posrečilo eruirati šoferja, ki je vozil avtomobil štev. C 3083, s katerim je bila povzročena težka nesreča. Šoferju tega avtomobila se je namreč približno eno uro ■popreje dogodila druga težka nesreča oziroma karambol na Dunajski cesti v bližini trafike hiše štev. 12. Avto rdeči C št. 3083 (iz Zagreba) je namreč okoli 12.30 privozil od glavne pošte na Dunajski cesti v smeri proti kavarni «Evropi». Pri hiši štev. 12 je z dvorišča, kjer se nahaja velika avto-garaža Čamertiikova, privozil uradnik Trboveljske premogokopne družbe Franjo Golob na Dunajsko cesto in to zelo previdno in počasi. V tem trenutku je pripeljal v močnejšem tempu po desni strani avto C 3083. Nastal je zelo kritičen moment, kajti šofer avta C 3083 se ni mogel več izogniti. Zadel je v avtomobil Pranja Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska drama: Četrtek, 28.: ob 15.: »Triglavska bajka«. Predstavi za šolsko mladino po izredno znižanih enotnih cenah. — Izv. Petek. 29.: «Vojičekr>. D. Ljubljanska opera: Četrtek. 28.: Zaprto. Petek, 29.: «Madamc Butterfly». C. Mariborsko gledališče: Četrtek, 38.: »-Periferija«. A. Premijera. Za šolsko predstavo ^Triglavske bajke*, ki bo danes popoldne ob 3. v dramskem gledališču, so samo še sedeži po 6 Din pri gledališki blagajni (dopoldne v opernem gledališču, pred predstavo pa v dramskem) na razpolago. «Periferija» na mariborskem odru. češki dramatik Frant Langer postaja od leta do leta popularnejši. S svojimi duhovitimi komedijami ( je sestavljen iz dveh delov: V prvem se izvajata v spomin stoletnice smrti Beethovna dve njegovi skladbi, v drugem delu pa 4 skladbe ruskih skladateljev Glazunova, Musorgskoga ter Čerepnina. Znani ciklus Beethovnovih pes in i: Ljubki tam da!eč-> (An die ferne Geliebte) poje ga. Ribičeva s spremijevanjem klavirja; kantato Tišina na morjus in (Uspela vožnja pa izvaja mešani zbor v orkestrom. Prva mehka lirična skladba, tožba ljubečega srca, diha nežno otožno6t mlade ljubezni. Druga se giblje v širokih oblikah: iz skrajno pretečega morskega miru krene v ne-izrečno veselje — rešitve pred poginom. Drugi del koncerta tvori drug svet, pokaže drugo dušo, druge nazore. Široka ruska stepa, mogočne vojske, mističen duh osvete, bajni čari majske noči, popolnoma glasbeni slog, skratka za nas nov zanimiv, po vsebini tuj, po glasbeni strani pa eoroden domač slovanski svet. Vstopnice in programi se dobe v Matični knjigarni. Violinski koncert violinistke Vide Jera-jere se vrši v petek, dne 6. maja t. 1. ob 8. zvečer v Filharmonični dvorani. Spored je sestavljen iz raznih klasičnih komadov za violino in klavir. Klavirsko spremljevanje je prevzel pianist dr. Danilo Švara, ki je znan kot izvrsten klavirski spremljevalec. O sporedu še izpregovorimo. Predpiodaja vstopnic v Matični knjigarni. One običajne — koncertne. Jubilejni koncert čelista Tkalčiča. Zagrebški čelist Juro Tkalčifi bo slavil dne 4. maja SOletnico svojega umetniškega delovanja. Za proslavo umetnika se je sestavil poseben odbor, kateremu stoji na čelu prorektor zagrebške univerze dr. Drago Perovič. V odboru je cela v rsta univerzitetnih profesorjev, dalje naš rojak dr. Janko Barle in predsednik Matice Hrvatske Dragotin Domjarič. Tkalčiča smo slišali ponovno že tudi v Ljubljani. Goloba z veliko silo. Nastal je karamboi, ki je povzročil pri obeh avtomobilih precejšnjo škodo, približno okoli 10.000 Din, dve kolesi in blatniki so bili močno poškodovani. Pri glavni pošti službujoči stražnik Fran Jurjevec je pri ugotovitvi dejanskega stanu zabeležil tudi šoferjevo ime in številko avtomobila. Ta avtomobil, ki ga je šofer za silo popravil, je imel isto številko, kakor oni avto. ki je povzročil težko nesrečo v Zgornji Šiški v bližini gostilne pri «Kmetu >. Na ta način so nato dognali šoferjevo identiteto. Povzročitelj nesreče v Zg. Šiški je bi! šofer Bogomir Dombrič, rojen I. 1899 v Rogatcu in sedaj stanujoč v Zagrebu. Ilica štev. 198. Kot šofer je zaposlen pri tovarnarju Glantzrraannu, ki ima svoje velike tekstilne tovarne v Tržiču ter se je šofer v torek peljal iz Zagreba v Tržič. Glede nesreče v Zgornji Šiški omenimo, da je šofer privozil od zadaj v divjem tempu, tiho brez vsakega močnejšega signala. Avto, ki je vozil z brzino do 80 km, je tako silovito zadel ob levo kolo enovprežne-ga vozička, da se je kolo popolnoma razbilo in je bil zadnji del voza tako poškodovan, da je moral posestnik France Hafner iz Žabnice, ki je vozil svojo deklo iz bolnice domov, voz pustiti na mestu nesreče. Težko poškodovana Lucija Pokor-nova, ki je stara 24 let, si je 18. marca t. 1. zlomila levo nogo pri padcu z voza, ko so se konji splašili. Bila je nad mesec dni v bolnici. Posestnik France Hafner je pri ka-rambolu dobil le lahke telesne poškodbe. Rane so mu izprali na zgornješišenski stražnici, na kar je sam nadaljeval s konjem pot proti škofji Loki. Tretja nesreča se je v torek pripetila na križišču Dolenjske ceste in dolenjske železnice. Imženjer Rado Mal!y je v torek okoli 20. vozil po Dolenjski cesti proti mestu. Vodil je motorno kolo s priklopnim vozom. Bila ie razmeroma tema in Dolenjska cesta slabo razsvetljena. Naenkrat je čutil na železniškem križišču močan sunek. Zadel je s kolesom ob zatvornico, ki je bila spuščena radi bližajočega se dolenjskega vlaka. Njega je zatvornica udarila po glavi in vrgla s sedeža. Kolo je dobilo poškodbe spredaj, zlasti sta bila zelo poškodovana žaromet in signalna naprava. Inženjer Mal-ly je dobil poškodbe po glavi in na ustnicah, dočim je njegova spremljevalka R. Globoonikova ostala nepoškodovana. Nepošteni sprevodniki Ljubljana, 27. aprila. Uprava državnih železnic je uvedla bloke, ki so jih uporabljali sprevodniki v vlakih za potnike brez voznih listkov, če so imeli kaj doplačati. Vsak blok je vseboval 200 listov, pol belih in pol rdečih. Stranka je dobila rdeči listek, ki ga je morala pri izstopu oddati vratarju. V svrho kontrole je moral vratar izročiti rdeč listek blagajni, beli listek ji je pa izročil sprevodnik z denarjem vred. Bloki so bili shranjeni v železniški tiskarni, kjer so ugotovili meseca aprila lani, da manjka 5 blokov. Za zadevo se je pričela zanimati železniška policija, ki je dognala, da so nekateri sprevodniki nepošteno manipulirali. Obtoženi so bili sprevodnika Jože D. in Anton Z. iz Maribora ter Lovro Š. in Ivan K., da so krivi hudodelstva poneverbe po § 181 kaz. zakona, a K. tudi po § 5 kaz. zakona. Jože D. je namreč že leta 1925. zlorabljal doplačilne karte in kontrola je ugotovila, da je v petih slučajih kopijo pravilno izpolnil, a v matico (to je na beli listek) jc pa pozneje vpisal manjši znesek; razlika je pa zginila v njegov žep, ali pa je denar sprejel, karte pa niti izstavil ni. Pri neki priliki ie kasiral 2412 Din, a v matico je vpisal samo 201 Din in si je torej prilastil 2211 Din. Vsega si je prilastil na nedovoljen način okoli 3500 Din. Na to ga je napeljal Ivan K., ki je bi! uslužben v železniški tiskarni. Dal mu je 2 matici s kopijama in ga poučil, kako naj ravna. Tudi Antonu Z. je dal Ivan K. nekaj izvodov; napravila sta pa kar ustno pogodbo, da dobi Ivan eno tretjino pridobljenega denarja. Res je Tone dobil kakih 2000 Din, a tretjino je dal Ivanu. Lovro Š. je pa spremljal lani 5. novembra nočni brzovlak od Rakega do Maribora kot revizijski sprevodnik. Imel ie dva tranziina potnika, ki sta doplačala 703 Din. Na matičnem listu je vpisal 22 Din, ostalo si je pridržal. Vse te malverzacije so se vršile na progi Rakek—Kotoriba odnosno Maribor—Zagreb. Obtoženci, ki so prvotno pred železniško policijo in pri zaslišanju priznali krivdo, so pred liubljansJrim senatom dež. sodišča vse tajili, le Jože D. je priznal poneverbo 2340 Din Razprava ie trajala ves dan. Jože D. je bil obsojen na 2 meseca težke ječe, a Lovro Š. pa na 3 tedne. Tone Z. in Ivan K. sto bila oproščena, ker je Z. povrnil poneverjeno vsoto, predno je bila ovadba vložena, a Ivan K. radi pomanjkanja dokazov. Proti gripi, astmi, kataru se inhalira SMREKOVO OLJE «TRO. I IST». — Razpošilja vsaki dan po povzetju Din 15.— "Trolist, Logatec. — Dobiva ce * vseh lekarnah in drogerijah. Domače vesti Ljubi Macafizelj! Dne 24. t. rn. se je vršil shod SLS pri Sv. Lenartu. Razglašen je bil v času, ko jc bila stranka še v vladi. Zato so nam obetali za ta dan mnoga presenečenja, ka* tera so hoteli v lažjo našo prebavo garni« rati z muziko. Prišlo je pa drugače in za« to so zaenkrat izostala presenečenja in rauzika. Pač pa nam je g. poslanec Fran« cek Žebot razodel tajnost od... kako naj rečem... odfrka SLS iz vlade. Vse kar ste pisali o tem do sedaj je neresnično. SLS je «šla» iz vlade radi tega, ker bi si» cer že imeli danes vojno z Italijo. Izklju« čitev SLS iz vlade je bil pogoj Mussolinb ja, ker so mu poslanci SLS, ki so v ozki zvezi s papežem najbolj nevarni. Ko bo italijanska nevarnost odstranjena, vstopi« jo naši državniki spet v vlado. To Vam sporočam po izrecnem naroči« lu g. Žebota. Poslušalci so mu vsi verjeli Prosim lepo verjemite mu še Vi. Pozdrav! M. G. + Premeščenje v državni službi. Profesor na gimnaziji v Kranju dr. Ilc je premeščen na novomeško gimnazijo. * Izpremembe v poštni službi Dosedanji poštni ravnatelj v Splitu Jurij Cop je premeščen v ministrstvo pošte in brzojava, za poštnega ravnatelja v Splitu pa je imenovan Rihard Zahradka, ki ie predvčerajšnjim nastopil svoje novo službeno mesto. 4 Slovenija na kongresu jugoslovenskib mest Kakor smo že poročali, se v dneh 7., 8. in 9. maja vrši v Zagrebu kongres delegatov jugoslovenskih mest. Iz Slovenije bodo na kongresu zastopana štiri avtonomna mesta: Ljubljana, Maribor, Celje in Ptuj. Ljubljano bosta zastopala magistrat ni direktor dr. Miljutin Zarnik in magistratni ta.inik dr. Brilej. * Generalni direktor državnih dolgov. Dosedanji pomočnik generalnega direktorja državnih dolgov Vitomir Stoikovič-Konstan-tinovič je predvčerajšnjim nastopil službo generalnega direktorja, ker je dr. Gjuričič imenovan za generalnega direktorja Državne hipotekarne banke. 4 Zakon o železniški mreži. Vse gospodarske organizacije v državi prejmejo v kratkem v pregled nov načrt zakona o državni železniški mreži, ki ga je sestavilo ministrstvo prometa. Prestolonaslednik Peter v šoli za otroško nego. V torek popoldne je posetil prestolonaslednik Peter v spremstvu svojih vzgojiteljic šolo za otroško nego. Pozdravila ga je ravnateljica šole, neka učenka pa mu je izročila šopek cvetlic. Za tem so učenke zapele državno himno,, nakair so si posetniki ogledali -notranjost poslopja. Prestolonaslednika le posebno vzradosala lastna slika, ki jo ie opazil med ostalimi zanimivostmi. Ves radosten se je obrnil prestolonaslednik Peter na svojo angleško vzgojiteljico rekoč: «Ta ovo je slika malog Petra!* Pred odhodom iz zavoda .ie bilo izročeno prestolonasledniku čedno darilce, obstoječe iz kock, ki se lahko sestavljajo v avtomobil, železnico itd. * Reinhardtov teater v Beogradu. V Beograd so predvčerajšnjim prispeli člani Rein-hardtovega teatra z intendantom Brock-mannom na čelu. Na kolodvoru iih je sprejel skoraj polnoštevilen ansambl beograjskega gledališča. Režiser Isajlovič je pozdravil goste. Nemška družba priredi v Beogradu dve predstavi, potem pa gre v Sofijo in Carigrad. Na povratku priredi druž ba še dve predstavi v Beogradu. * Kazenski zakon v zakonodajnem odboru. Po poročilih iz Beograda je zakonodajni odbor Narodne skupščine sklican na sejo. Po razpoloženju narodnih poslancev se domneva, da bo odbor pristal na svojedobni predlog dr. Srskiča, da se kazenski zakon, ki so ga sestavili strokovnjaki, sprejme brez diskusije, ker je že odborova sekcija izvršila neke manjše izpremembe. * Ukinjene vozne olajšave za društva. Pred par dnevi je ministrstvo prometa brzojavno preklicalo ugodnost trikratne letne polovične vožnje na železnicah za društva. * Gozdni požar pri Ormožu. V soboto zvečer ie v revirju grofa \Vurmbranda na Polenšaku izbruhni] požar, ki je uničil približno 8 oralov mlade gozdne kulture.. Gasilnemu društvu iz Ormoža sc je posrečilo preprečiti nadaljno pustošenje požara. Škoda je znatna. * Požar v Črni. Dne 30. aprila t. 1. okrog IU. trre ie zgorelo v Črni podstrešje Dro-fenikove gostilne in zraven stoječi skedenj napolnjen s senom. Lastnik ima okrog 35.000 Din škode. Ogenj, ki je izbruhni! v poslopju na treh mestih hkrati je bil brez-dvomno podtaknjen. Orožništvo iz Črne je aretiralo kot osumljenca v isti hiši starru-iečega R. S. Le domačim gasilcem iti požarni brambi iz Mušenika se je zahvaliti, da je bil ogenj omejen le na to poslopje. * Na specijalni živinorejsko-poljedelski šoli na Grmu (Novo mesto) sc vrši dne 16. maja t 1. dvodnevni teoretični in praktični tečaj za pridelovanje krme. Oba dneva se prične pouk ob 8. dopoldne. V tečaj se sprej me le do 20. prosilcev. Revni udeleženci tečaja dobijo na zavodu brezplačno brano in prenočišče. Kdor se namerava udeležiti tečaja, naj se javi po dopisnici najpozneje do 9. maja, da bodo nato vsi ^ore:eti Uhko pravočasno obveščeni. * Praktični tečaj za gospodarske vajence. Gospodarske vajence sprejme specijal-na živinorejsko - poljedelska šola na Grmu za dobo od 1. junija do 31. oktobra 1927. Sprejemni pogoji so: starost najmanje 16 let. telesna sposobnost, neoporekljivost ter dovršena osnovna šola. Prednost imajo kmečki sinovi, ki ostanejo na domačem gospodarstvu. Gospodarski vajenci se uporabljajo za delo v vseh panogah šolskega gospodarstva, zlasti v sadjarstvu m vinarstvu in uživajo tudi teoretičen pouk pri delu, kjer so zaposleni. Zato dobivajo prosto hrano in prosto stanovanje. Gospodarska praksa je izvrstna predpriprava za vstop v šolo s 1 novembrom 1927. Pri sprejemu v šolo imajo gospodarski vajenci iz ljubljanske oblasti prednost pred drugimi prosilci, tudi pred onimi iz ljubljanske oblasti in sicer ako izpolnijo ostale pogoje. — Lastnoročno na vso polo pisane, s 25 Din (5 + 20) kolkovane prošnje s priloženim krstnim listom, domovnico, zadnjim šolskim izpriče-valom ter izpričevalom nravnosti, ie poslati do 20. maja 1927 ravnateljstvu specijatae živinorejsko - poljedelske šole na Grmu pri Novem mestu. * Smrtna kosa. Umrla je v Kamniku ga. Angela D o r n i k roj. Pi-rnat, posestnica in gostilničarka. Pogreb se je vršil včeraj popoldne iz hiše žalosti št. 11 v Podgori na pokopališče v Žalah. — Umrl je včeraj v Ljubljani v starosti 66 let g. Leopold Zorž, kovinaT v Strojnih tovarnah. Pokojnik je bi'l reden član Ljubljanskega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva ter je bil za svoje dolgoletno delo na gasilskem polju odliko^n s srebrno svetinjo. Pogreb bo jutri v petek ob 2. popoldne iz hiše Pred Prulami 23. — Umrla je v Godoviču nad Idrijo obče spoštovana gospa Marija Zupančičeva, znana v Idriji in okolici pod imenom »Marlčka«. Bila ie mati mladinske pi-sateljice-učSteljice Francke, ju-goslov. kape-tana-pilota Joža in šol. upravitelja Janeza. — V Mostah je umri včeraj g. Ivan T o n j a Pogreb se vrši danes ob pol 4. popoldne iz splošne bolnice. — V Kranjski gori je umrla ga Marija Grašič roj. Arar. Pogreb se vrši danes ob 4. popoldne. — Umrl je včeraj v ljubljanski bolnici, zaslužen mož — značaj mož — učitelj Kaspar Gašperfn v visoki stairosti 84 let. Predvčerajšnjim je še srečno prestal težko operacijo v ustih. Pokojnik je služboval v Krškem, Radečah, Vipavi in Starem trgu. Tu je nastopil zaslužni pokoj in se preselil v Višnjo goro. Žalujočim naše iskreno sožalje. * Otvoritev železniške postaje pri D. M. v Polju pri Ljubljani V nedeljo dne 1. maja bo slovesna otvoritev novega postajališča D. M. v Polju in sicer po prihodu vlaka iz Ljubljane, ki odhaja ob 14.15. Po slovesni otvoritvi postajališča je velika ljudska veselica v gozdu, oddalenem 1 minuto od postaje. Preskrbljeno bo z izbornimi jedili, dobro kapljico, plesom in različnimi drugimi razvedrili. Iskreno vabljeni vsi prijatelji in ljubitelji narave. Na svidenje dne 1. maja. Prireditveni odsek. 659 4 Zagrebška avtomatska telefonska centrala, ki jo pripravljajo že od konca 1. 192S in na katero abonenti že nestnm-o pričakujejo, bo predana prometu meseca oktobra. Centrala bo imela zaenkrat 7 tisoč številk, v slučaju potrebe pa se lahko zviša kapaciteta na 10 tisoč številk. Vkljub temu, da dobimo aparate io da se montiranje vrši na račun reparacij, bodo znašali stroški okrog 3 in pol -milijona dinarjev. * Kaj bo z gledališčem v Osjeku? Ker bo radi opustitve operete v Osjeku tamoš-nje gledališče večkrat na teden nezasedeno, nameravajo osješki Nemca vzeti v zakup gledališko poslopje za proste dneve ter poklicati nemške operetne skupine iz češkoslovaške. 4 Radio-aparati na ladjah finančne straže. Kakor javjajo iz Splita, uvedejo finančne oblasti v najkrajšem času radio-aparate na ladjah finančne straže, da se finančnim kontrolnim organom olajša služba in prepreči tihotapstvo na našem Jadranu. * Najdeno razpadajoče človeško truplo. Blizu Pevna pri Stari Loki so našli te dni truplo neznanega mrtveca, pokrito z drač-jem in robidovjem. Truplo, ki je že močno razpadlo, ie bilo brez glave. Lobanja pa je visela v bližini na nekem drevesu. Po ostan kih obleke bi se dalo sklepati, da je to truplo boljšega človeka. Oblast je odredila poizvedovanje o identiteti mrtveca. * Zdrav želodec. Po statističnih podatkih užitninskega urada so v dobi velikonočnih praznikov poklali v Beogradu 28.000 iagnjet in nad 8000 prascev. Prodalo se ie tudi približno milijon jajc. Beograd ima torej zdrav želodec. «no » zobna pasta najboljša. * Težka avtomobilska nesreča v Beogradu. V Ratarski ulici v Beogradu ie predvčerajšnjim zvečer električni tramvaj z vso silo zavozil v avtomobil, s katerim ie šofiral mehanik Dragol.iub Ferkovič. Stmek je bil tako silen, da se je avto prelomil na dvoje. Na kraj nesreče se ]e zgrnila množica občinstva. Gospa, ki se je vozila z avtomobilom, je bila težko ranjena in prepeljana v bolnico. Ime ranjene gospe se ni moglo ugotoviti, ker je neznanka dobila živčni napad in ni inogla odgovarjati na vprašanja varnostnih organov. * Živ pokopan v grobu. Dne 15. t. m. smo objavili članek, v katerem smo poročali, da je bil v Selcih na otoku Braču pred letom dni neki 50 let star sdjak Marko živ pokopan. Sedaj sta nam poslala tamošnja občinska uprava in župni urad naslednji popravek, ki se glasi: »Nije istina. da je u ovom varošu itko* živ zakopan, pa ni izmišljeni Marko, jer nije nikad ovdje ni živio ni opstojao, pa nije m0g20 da bude pokopan ni živ ni trsrtav. Dosljodno niie istinito ni sve drugo što je u članku napisano, jer sve skroz i naprosto izmišljeno«. * Za prenovljenje krvi se priporoča naravni »Planinka« zdravHni čaj. Dobi se v vseli lekarnah. Cena Dm 20. 130 * Od neznane osebe poslanih mi 100 Din darujem za trenerja JZSS. — H. Š. 655 * Pred okuženjem nas obvaruje Sanoionn idealno desinfekcijsko in toaletno sredstvo. V zalogi v vseh lekarnah in drogerijah. 140 * Tkanina »Eternum«, glavna zaloga za Jugoslavijo pri J. Medved, manufaktura Ljubljana. Tavčarjeva ulica 7. * Ribiške priprave., orožje in streijivo, lovske potrebščine ter vsa popravila pri puškarju F. K KAISER. Ljubljana. 256 * Pri poapnenju arterij, možganov in srca se da z vsakdanjo rabo majhne količine prirodne grenčice »Frahz - Josef« doseči telesno izpraznjenie brez hudega napora. Cenjeni klinični učitelji notranje medicine so celo pri enostransko ohromelih z vodo Franz - Josef dosegli še najboljše uspehe za očiščenje črevesa 46/L Mvno špijonnžn Mine pod rananiskim kanalom A're iš a tlota tone — Divii orkan na morsk-površini razolja brodov - — To so trenutki velikega filma »Tajna zapoved" za kateri ga je amemko vojno ministrstvo dalo na raZfiolaao celo svojo veliko vojno floto — Ta senzacionalni velefilm prinese v Kratkem ELITNI KINO MATICA OBVESTILO. Slovencem v Beogradu dobro znana men-za v Kosovski ulici bo s 1. majem zopet oživela. Podoisana sem se preskrbela z vsem ootrebnim. da bom v stanu cenjenim gostom postreči z dobro domačo kuhinjo in po zmernih cenah. Udana in priporočam RANCKA LENARČIČ, Kosovska aHca 37. Iz Ljubljane u— Dr. Julij Kugy bo imel jutri v petek v Ljubljani svoje zaključno predavanje o Julijskih in Zapadnih Alpah. Predstavi! nam bo poleg naših planinskih krajev,- ki jih iz prejšnjih predavanj še ne poznamo, poseb no divne gorske kraje Zapadnih (švicarskih in francoskih) Alp in svoie tamošnie težavne velezanimive ture. To predavanje bo povsem samostojno. Iz življenja med našimi Trentarji nam po posebno predstavil tudi našim starejšim planincem dobro znanega pokojnega Andreja Komaca, najboljšega in najbolj simpatičnega gorskega vodnika, ki je ž njim prepotoval ne samo naše, nego tudi tirolske rn švicarske Alpe. o— Mladinski dan Sokola I. na Taboru. V nedeljo dne 1. maja proslavi mladina Sokola I. svoj prvi mai z javnim nastopom, ki se izvrši v veliki dvorani popoldne ob 15. z nastopnim sporedom: Notredamski zvonovi in sokolska koračnica; izvaja orkester Sokola I, nagovor o »pomladi in junaštvu«, govori br. dr. Vidic; proste vaje moške dece; vaje z žogami ženske dece; igre moške dece, simultani skoki moškega naraščaja; kombinirane vaje na drogu in bradlji izvaja ženski naraščaj; »Sanje« igra orkester Sokola I.; preskok čez kozo inoški naraščaj; proste vaje ženski naraščaj; rajanje petori-ce in kmečki valček, izvaja ženska deca; kolo plešejo vsi mladinski oddelki. Našim rojakom, igra orkester. — Sedeži po 6 Din stojišča 3 Din. Starše in prijatelje Sokola vabimo, da se udeleže še prireditve v obilnem številu, da pokažejo mladini zanimanje za njeno sokolsko delo. u— G. vladnemu komisarju na magistratu nujno priporočamo, naj ukaže zasuti globoko z vodo napolnjeno jamo na travniku nasproti tivolskemu ribniku. Jama ie nastala, ker so kopali zemljo za nasip ob ribniku. Radovedni otročičl hodijo občudovat to »novo jezero«. Prav lahko se pripeti nesreča. Na kmetih orožniki strogo pazijo, da je vsaka, četudi plitka mlaka, ograjena. Ali naj v naši ^netropoli uživamo izjemne »svoboščine«. u— Društvo »Kuratorij slepcev« naproša vabljene gospe in gospodične, da naj se zanesljivo udeleže seje, ki bo v petek dne 29. aprila ob 5. popoldne v I. nadstropju kavarne »Emona« radi prireditve «Dneva slepih*. u— Policijske prijave. Od torka na sredo so bile aretirane tri ženske radi postopanja in tajne prostitucije. Prijavljena ie tatvina 200 Din vrednih čevljev na škodo Franceta Lubija. Prijavljena je dalje nezgoda z motornim kolesom. Tri osebe so ovadene radi kaljenja nočnega miru .in nedostojnega vedenja. Neki posestnik je prijavljen ker je zakopal poginulega konja, ne da bi o tem obvesti! konjača. Prijavljenih je dalje 13 voznikov radi prestopka cestnopolicijskega reda. n— Cvetlični dnevi v Ljubljani. Razna društva prirejajo po ljubljanskih ulicah ob ponudbi cvetlic nabiranje prispevkov za razne namene. — Z ozirom na tozadevne upravičene pritožbe občinstva objavlja policijska direkcija, da bo dovolila take prireditve samo v slučajih, kjer bo v tozadevnih prošnjah nedvomljivo dokazano, da se bo čisti dobiček uporabiial le v dobrodelne in humanitarne namene. Prošnje, v katerih ta okolnost ne bo na verjeten način dokazana, se bodo zavrnile. u— Racija za prostitutkami. Policija jc izveda ponoči od torka na sredo racijo in kontrolo nad tajnimi prostitutkami in vlačugami. Prijela ie dve zelo mladi deklici, k. ste zabredli na stran pota in jima delo več ne diši. Po mestu se je že dali časa potepala Ljubljančanka. 15 letna Pepca. Učila se je pri neki šivilji, toda raje je ubogala prijateljice ter ž njimi po mestu postopala. Udajala se je tajni prostituciii. Štefka N. ie ponoči hotela prenočiti z nekim moškim v nekem prenočišču v Kolodvorski ulici. Pri-še pa je tja tražnik. Moški je pobegni: Štefka, ki ima šele 17 let, pa se je skrila na dvorišče, kjer so jo pozneje iztaknili in zaprli. Končno so zjutraj prijeli v Florijanski ulici staro vlačugo Ivanko. Vse tri so zaorli v policijski zapor na Bleiweisovi cesti. Danes so dve, mlado Pepco in Štefko, izročili sodišču, staro Ivanko pa odpeljali v bolnico. u— Kolo jugoslovenskih sester v Ljubljani bo imelo v četrtek 28. t. m. ob 16. izredno odborrvo sejo. 656 u— Koncert s plesom priredi Vrtnarsko in sadjarsko društvo v Rožni dolini dne 1. maja 1927 na Strelišču pod Rožnikom. Začetek ob 15. (3.) uri. Vstopnina prosta. Ker je spored lep in bogat, se vsi prijatelji narave in zabave k mnogobroinemu obisku najvljudneje vabijo. 657 u— Moške ii. ženske nogavice solidne kvalitete, dobite po zelo nizkih cenah pri Francu Pavlinu, Gradišče 3. 575 u_ Volno, bombaž za strojno pletenje in ročna dela dobite po najnižjih cenah pri PRELOGU. Ljubljana, Stari trg 12 in Židovska ulica 4. 93 u— Zoper mole najboljše sredstvo Tar-mol. Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah, proizvajalec Chemotechna, Mestni trg 10. 143 Ravnokar so dosoela: Pravi kraški teran a liter Din 36. Mardešlčev vičan — črnina a liter Din 14. Viški opolo a liter Din 12. Ta in druga pristna vina toči restavracija »LJUBLJANSKI DVOR«. Abonente na hrano po zelo nizkih cenah. Iz (Maribora a— Mariborčani, 1. maja pojdimo k Sv. Križu! Naši napredni obmejni Slovenci pri Sv. Križu nad Mariborom so nas naprosili da jim napravimo 1. maja predavanje. Odzvali smo se in priredimo ta dan — seveda v slučaju lepega vremena! — izlet iz Maribora ter bo predaval po maši ob po! 10. naš predavatelj v prostorih znane narodne gostilne Verdonik. Iz Maribora gremo izpred Kazinskega poslopja ob pol 7. zjutraj v zmernem tempu do Sv. Križa, ki je izredno lepa izletna točka. Domačini prirede po predavanju popoldne ljudsko veselico. Proti večeru pojdemo prilično eno uro do Zg. Kungote, odtam pa se vrnemo z avtobusom g. Smoniga ob 8. uri zvečer v Maribor. Vabimo vse prijatelje, da se udeleže izleta po možnosti tudi s člani rodbin, ki zmorejo tri ure pešhoje. — Tajništvo SDS in Zveza kulturnih društev. a— Velike majniške proslave se pripravljajo letos v Mariboru. Menda bo letošnja prvomajntška nedelja v mestu izredno živahna. Tudi Narodno-strokovna zveza bo stopila letos v ospredje in imela dopoldne manifestačno zborovanje v Narodnem domu kjer bosta govorila narodni poslanec dr. Pivko in Brandner. Popoldne priredi izlet v okdico. — Zveza jugoslovenskih železničarjev bo imela v Narodnem domu veliko narodno mainiško slavnost z godbo »Drave« in petjem. — Klerikalci bodo napravili za krščanske socijalce popoldne romanje k Št. Petru, kier bodo imeli večernice rn potem veselico. Socijalisti nameravajo prirediti zjutraj budnico, dopoldne pa obhod vseh svojih strokovnih, kulturnih, telovadnih in političnih organizacij s končnim zborova-rjem na Rotovškem trgu, popoldne pa veselico v Studencih. Projektiranih je še celo vrsto izletov v okolico. Mariborski žtrrna-listi pa se odpeljejo za prvi maj na izlet v Budimpešto. Izlet k Sv. Križu nad Mariborom v nedeljo 1. maja. Odhod ob pol 7. uri iz« pred Kazine. Ljubitelje naših lepih Slaven« skih Goric vabimo k udeležbi! a— Likvidacija »Panonije«. V nedeljo so sklenili mariborski samostojneži likvidirati svojo gospodarsko zadrugo »Panonijo«, katero je skušal svoiečasno minister Pucelj rešiti z vladno podporo. Kakor pa se je sedaj izkazalo, njegova injekcija ni zalegla. Zadruga je imela svoie prostore v Melju v hiši bivše družbe »Orijent«, ki le tudi nesreč no končala. a— Mrzli dnevi. Sneg, ki je v nedeljo zapadel na Pohorju, je zvečer že izginil, a zimski mraz je ostal isti, tako da so morali ljudje zopet poiskati tople suknje. Včeraj je v Mariboru poleg tega ves dan rosilo kakor ob najbolj dolgočasnih jesenskih dnevih. a— Mladinska zabava. Mariborske šole so včeraj korporativno peljale mladino k popoldanski predstavi v cirkus, ki je postavil svoje šotore z levi in tigri v Tomšičevem drevoredu. a— Moderna vzgoja. V soboto pelje g. prof. dr. Žgeč gojenke državnega ženskega učiteljišča na poučno ekskurzijo v" oddaljeni Remšnik na Kozjaku kjer bodo goienke prisostvovale pouku tamošnje osnovne šole. a— Z roko v žago. Pri tekstilni tovarni Doctor in drug je 25 letnemu delavcu Rudolfu Černiču med dekim levo roko žaga močno poškodovala. »— Debata o tuberkulozi v časopisih je oblast prepovedala. Mariborčani so za ta odlok velikega župana vsekakor hvaležni, ker so bili že davno siti kilometrskih člankov o nič nevarni tuberkulozi. a— Česky klub v Mariboru upozornuje sve členstvo na premieru českč moderni di-vadelni novinky Langrovou »Periferij« dne 38 t. m. (ve čtvrtek) ve zdeišim Narodnim divadle. Jest naši povinnosti dokazati svoji r.časti, že isme vdečni divadelni sprdve pro zafadeni českčcho dlla do sveho repertoaru Zaroven oznamujeme již dnes, že pofada v pendeli, dne 2. kvetna Lrndska univerza Večer českych pisni, kterč prednese pri-madona Nar divadla v Lublani a naše vyni-kajici krajanka pi Zaludova za klavirniho doprovodu p. kapelnikd Balatkv. Očekava-me od svych členu, že se techto večeru v co najvetš m poetu zučastni. a— Podružnica Slov. planin, društva v Mariboru poziva vse svoie članstvo, naj se polnoštevilno udeleži predavanja g- Kugyja dne 38. t. m. ob 20. v Gotzovi dvorani. Kugy ie ovekovečil naše planine s prekrasnim delom *Aus dem Leben emes Bergstei-gers« in nam bo v svojem predavanju pokazal lepoto naših gor. a— Obrtniška Samopomoč v .Mariboru. Dne 10. aprila 1927 se je pripeti! prvi smrtni slučaj v Velenju. Umrla ie članica Štefka Doličič, roj. dne 23. dec. 1903 v Velenju. Vsled tega ie vodstvo razposlalo na vse članstvo položnice za vplačanje podporni- «e ob slučaju tega prvega smrtnega siuča;a in še druge štiri v naprej, torej za 5 slučajev, da se prihrani na manipulacijskih in poštnih stroških. Na občnem zboru Obrtniške Samopomoči se je sklenilo, da se vračuna za poštnino pri vsakem smrtnem slučaju še po en dinar, tako da se mora sedaj plačati pri petih odplačilih še 5 Din. Vodstvo .ie prepričano, da bo čianstvo Samopomoči jjoslalo po priloženi položnici zahtevano petkratno podpornino z navedeno poštnino skupaj 30 Din. Pri tej priložnosti ponovno rvozivljamo obrtništvo k pristopu k Obrtniški Samopomoči. Za urgence in druga vprašanja nal se blagovoli poslati ozi roma priložiti znamko za odgovor. a— »Jadranska plovidba» priredi v letošnji pomladi v času od 4. aprila do 13. junija 6 zabavnih potovanj po Jadranu z luksuznim parnikom »Karadjordje«. Načrt posameznih potovanj z navedbo cen in drugih potrebnih navodil je na vpogled tudi pr: mestnem gradbenem uradu. a— Razveseljiv razvoj avtomobilnega prometa v mariborski okolici. KakoT se nam poroča, upelje g. Rudolf Smoning iz Sveči-ne, ki ima za progo Svečina-Zg. Kungota-Maribor in obratno sedaj že dva avtobusa dnevno v prometu s I. majem še poseben nedeljski promet na navedeni progi in sicer tako, da bo odhajal avtobus ob 2. pop. iz Maribora m se bo vračal ob 8. zvečer v Maribor. Iz Celj a e— Krajevna organizacija SDS za Ceije-okolico. Redni članski sestanek se vrši v četrtek dne 2S. aprila t. 1. ob pol 9. uri zvečer v gostilni g. Poderžaja na Bregu pri Celju. Prosimo točno. e— Mestna hranilnica v Celju. K našemu poročilu o razpustu upravnega odbora in ravnateljstva Mestne hranilnice in o prevzemu poslov po gerentstvu dostavljamo v izjasnilo, da seveda nismo trdili, da se ie razpust izposloval ali prevzem pospeši! radi dolga dr. Pfeiferja. Mi nasprotno dobro vemo, da so koalirani klerikalci in radikaki hoteli porabiti kratkodobno priliko,- ki jim jo je nudil prejšnji režim, da se neljube demokrate izrine iz zavoda iz katerega jih zakonitim in rednim potom ni bilo mogoče odstraniti. Grajati pa smo hoteli postopane novega gerenta, ki ie ne da bi bil v zade\ i informiran na samo intervencijo dolžnika in brez posvetovanja s pravnim zastopnikom ali dotedanjo upravo že 24 ur pred prevzemom poslov sistiral tožbo, ki je postala vsaj po mnenju dotedanjega vodstva potrebna. e— Smrtna kosa. Pretekli torek je umrl v Celju g. Miroslav Bulatovic. Bolehal 'e že dolgo na neozdravljiv; zavratm" bolezni. N. v m. p.! e— Beograjski dijaki v Celju. Danes, v četrtek, dne 28. t. m. se pripelje s poldva-n a isti m vlakom iz Maribora okrog 30 beograjskih dijakov v Celje, kjer ostanejo do 29. t. m. Dijaška organizacija »Sloga« je prevzela nalogo, da jim pripravi bivanje v Celju kolikor mogoče prijetno. Občinstvo prosimo, da se sprejema na kolodvoru ob 11.28 udeleži. Draga mladina iz naše pre-stolice dobrodošla v Celju! e— Poset gojenk somborskega učiteljišča. V pondeljek so posetile učiteliiščne goienke iz Sombora Celje in si ogledale pod vodstvom treh profesorjev naše mesto in rve-ga zanimivosti. e— Občni zbor Društva hišnih posestnikov v soboto, dne dne 30. aprila ob pol devetih zvečer v restavracijski sob! Narodne doma. e— Razstava obrtno nadaljevalne šole v Celju. V poslopju celjske meščanske šole je bila otvorjena v nedeljo dne 24. t. m. razstava raznih izdelkov obrtno nadaljevalne šo!e v Celju. PrivabSa ie mnogo celjskega in okoliškega občinstva, ki je po dovršenem ogledu odhajalo z razstave dokaj zadovoljno V eni sobi so bili razstavljeni dekliški, v drugi pa deški izdelki. Dasi po svoji zunanjosti različni, sta vendar obe razstavi pokazali veliko marljivost obrtnega naraščaja, predvsem Pa dokumentirali tudi izredno požrtvovalnost učitelistva, ki posveča svoj prosti čas z ljubeznijo in razumevanjem obrtniškemu naraščaju. Kako lepe uspehe bi lahko dosegle obrtno nadaljevalne šo!e šele tedaj, ako bi država s primernimi podporami skrbela za ra-zvoi in naobrazbo našega obrtništva. e— Uradni dan Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani za Celje in celjsko okolico. Gremij trgovcev v Celju naznanja vsem gospodarskim krogom v mestu Celje in njegovi bližnji in daljši okolici, da uraduie referent zbornice v torek dne 3. maja t. i. od 8. do 2. dopoldne v ravnateli-ski sobi Prevozne družbe d. d. (jx>s!opie carinarnice) v Celju, Savinjsko nabrežje 7. Savinjska podružnica SPD \ Celju naznanja članom, da ie sedaj zadeva radi polovične vožnje končno ureiena. Član:', ki že imajo uverenje, naj ga nemudoma obenem z društveno legitimacijo izroči:-■ blagajniku g. Vrtovcu, drogerija na Kralja Petra cesti. Člani pa, ki želijo polovično vožnjo. naj oddajo tamkaj tekom osmih dni svoje legitimacije, da podružnica preskrbi dovoljenje pri železniški direkci':. e_ Predavanje v celiskero Sokolu. Sokolsko društvo v Celju priredi danes v četrtek. dlje 28 ob pol 7. ur! zvečer v mestnem kinu predavanje o velevažni temi: =>Kako ostanem zdrav. . Predava br. dr. Rebernik šei bakteriološke stanice v Celju s spremljevanjem krasnih skioptičnili slik. e_ Mestno gledališče v Celiu. Po daljšem odmoru priredi Dramatično društvo v Ce-iju dne 10. maja gledališko predstavo zopet z domačimi igralci. Uprizorila se bo drama v treh dejanjih »Norec^. ki jo je spisal g. Fedor Gradišnik. Vse vloge so v rokah na:-boliših moči, režijo je prevzel pisatelj sam. ki bo kreiral tudi naslovno vlogo e— Občekoristna uradniška stavbna zadruga v Celju sklicuje redni občrr zbor. ki se bo vršil v jjetek, dne 6. maja t. !. ob jjol 8 zvečer v gostilniških prostorih Narodnega doma v Celju. ShantunK, pralna in surova svila v vseh barvah ravnokar došla! Modna trgovina T. Eger. Ljubljana, p Sv. Petra cesta 2. T fmggm Iz Trbovelj t— Seja okrajnega zastopa. Pretekli pon« deljek se je vršila prva seja novoimenova« nega okrajnega zastopa pod vodstvom ge* renta g. Hrastnika. Odsotnih je bilo več sosvetnikov, ki pa so svojo odsotnost opra vičili. Gerent Hrastnik (SLS) je po odo* britvi zapisnika zadnje seje podal poro« čilo, ki je v glavnem obstojalo iz poudar« janja, da je našel ob svojem nastopu mno* go neplačanih računov. Isto smo brali tu« di že v «Slovencu«, ki pa ni povedal, da so ti neplačani računi nastali zbog tega, ker ni okrajni zastop dobil vseh doklad in pa ker se jo lansko leto vrstila poplavi za poplavo, radi česar je moral biti prekora« cen proračun. Samo od Rimskih toplic do Jurkloštra je moral zgraditi okrajni za« stop 14 mostov, ne vštevši številnih opor* nih zidov v trboveljski občini, kjer je bilo največ škode. Seja je potekla v znamenju reševanja nebroj prošenj za podpore. Ce« starju Šipeku se je priznala mesečna pod« pora 400 Din do smrti; prošnja Ferdinan« da Roša za prispevek k tožbenim stroškom se je zavrnila; prošnji ge. Šentjurčeve za podporo radi škode po plazovju sc je ugo« dilo; Jakobu Kranjcu se je priznala pod« pora v znesku 500 Din; prošnjo Frana Ker« šeta iz Gaberskega za napravo škarpe je bila za letos odbita in se bo upoštevaia šele pri. proračunu za 1. 1928.; enako je bila odbita prošnja občine Jurklošter za plačilo zdravniških stroškov za občinske uboge. Končno so se razdelile med so« svetnike cestne proge. t— Poročila sta se g. Ivan Ceglar, že« lezniški uradnik v Zidanem mostu in gdč. Vera Iskra, učiteljica v Hrastniku. Česti« tamo! !z Novega mesta n— Koncert ljubljanske «Sloge». Narod« no železničarsko društvo «Sloga» iz Ljub« Ijane priredi v soboto 30. t. m. ob 9. zve« čer koncert v Sokolskem domu. Kapelnik je g. H. Svetel, sodelujeta pa operna pev« ka ga. Ribičeva in operni kapelnik doktor Svara. __ n— Občni zbor kandijske hranilnice. Občnega zbora hranilnice in posojilnice v Kandiji se je udeležilo precejšnje število članstva. Ker je bil načelnik hranilnice go* spod Edmund Kastelic, odsoten, ga je na« domestoval g. Josip Matko, posestnik in trgovec v Gotni vasi. Iz poročila načelstva posnemamo, da je znašalo število zadruž« nih članov' koncem 1. 1926. 2139 ter da je bilo denarnega prometa skupno 15 milijo« nov 508.856.06 Din. Hranilne vloge izkazu« jejo koncem leta 4,846.909.66 Din, posojila pa 3,217.910.17 Din. Na predlog načelnika nadzorstva g. Alojzija Rozmana je bil po« deljen upravnemu odboru absolutorij, taj« mku g. Fran ju Mrvarju pa se je izTekla zahvala za uspešno delovanje. n— Stariši, pazite na otroke! Dva mla« da nebogljenca sta zašla h Krki pri sta« rem kopališču, kjer je bilo nekdaj staro strelišče, in brodila po vodi. Naenkrat je zgubil tla pod seboj lOletni Mirko Jakše in izginil v vodi. K sreči so bili v bližini pasanti, ki so otroka rešili sigurne smrti. n— Na izredni občinski seji 24. t. m. je bil izvoljen v okrajni cestni odbor občin« ski svetovalec g. Košak. n— šah. Novomeški šahovski klub je priredil v razmeroma kratkem času že drugo simultansko produkcijo g. Cirila Vidmarja iz Ljubljane. G. Vidmar jc od 16 igranih partij dobil deset, štiri remisi« ral in dve izgubil. n— Občni zbor Streljačke družine. V nedeljo 24. t. m. sc jc vršil občni zbor streljačke družine za novomeški okraj. De« legati so bili polnoštevilno navzoči. Zbo« rovanje je otvoril g. Pirnat, ki je podal besedo delegatu ljubljanske streljačke dru« žine majorju g Jakliču. Le ta je v tempe« ramentnem govoru obrazložil namen in ustroj te vrste organizacije in končno ob« ljubil, da bo lepo se razvijajoča novome« "ka streljačka družina med prvimi, ki bo prejela orožje in municijo. Zatem so se vršile volitve. Za predsednika je bil izvo« IJ en g. Emanuel Mašek, žandarmerijski major, za komandirja I. čete, ki obsega le« vi breg Krke z občinami Novo mesto. Št. Peter in Prečna, g. Anton Not in za na« nestnika g. Franc Reitz, za komandirja II. čete s kraji Kandija, Brod, Žabja vas, Gotna vas, Šmihel, Regerča vas, Škerjan« če, Birčna vas, stopška, podgrajska in vav« *ovska fara pa g. Fran Malasek in za na« mestnika g. Viiko Menard. Za vodnike I. čete so bili izvoljeni gg. Franc Čemažar, naznanilo. Kdor želi imeti letos prvovrstno in oa> modernejšo slikarijo, ca j naroči le Dri tvrdki Ivan Martine, sobni slikar in pleskar. LJUBLJANA. Po* Ijanska cesta 20 Konkurenčne solidne cene) s—: Franc Avsec, Franc Pefcrič, Alojz Bevc in Ivan Špenko, za vodnike II. čete pa Anton Petrič, Vinko Bon in Nace Vrančič. n— Z avtomobilom na Pristavo. I zre* den dogodek je bil za faro Podgrad nt Gorjancih, ko je privozil g. Josip Pav&č iz Novega mesta s svojim avtomobilom v gorsko vas Pristavo, znano po svoji ze* lo strmi legi. Ljudje so z začudenjem opa* zovali neobičajnega izletnika. Iz Kranja r— Avtomatična tehtnica na kranjskem kolodvoru. Kranjska podružnica Jugoslo* venske Matice je postavila na kranjskem kolodvoru avtomatično tehtnico. Občinstvo naj se je pridno poslužuje, ker je čisti do* biček namenjen Jugoslovenski Matici. r— Pevski zbor Narodne Čitalnice ima v četrtek dne 28. t. m. ob običajni uri va» jo za moške glasove. r— Občinske volitve v kranjskem s rezu. Pretekli teden smo poročali, da so razpisa« ne za 15. maja t. 1. občinske volitve v ob« činah Sorica in Selce v kranjskem srezu. Ta vest je nekoliko netočna. Razpisane so volitve le za občini Sorica in Oslica, ki se nahajate tik ob italijanski meji in kjer se še niso vršile občinske volitve od prevrata dalje radi italijanske okupacij«. V ostalih občinah kranjskega sreza se volitve razpi« šejo v d oglednem času. Sokol Redek jubilej Brat dr. Jindra Vaniček, načelnik ČOS je praznoval te dni tridesetpetletnico svo* jega dela kot načelnik celokupnega češke« ga Sokolstva. Ni bilo nikakih prireditev v to svrho, pač pa so se tega jubileja spom* nili vsi sokolski listi v češkoslovaški re* publiki. — Nam jugoslovenskim Sokolom je brat Vaniček posebno mil. On nam je lahko " vzgled absolutne požrtvovalno« sti in vdanosti sokolsk! stvari. Izvoljen je bil 1892. na "-io vsega sokolskega tehnič* nega drla. Veliki so bili upi, ki jih je sta. vilo članstvo vanj. Reformiral je ne samo cel ^ur' » delo v telovadnica*, nego je tudi v družbi s sedanjim starostom GOS prvi, ki je i.avezal stike Sokolstva s Fran* cozi, Belgijci, Angleži itd. Z ostalim slo* vanskim Sokolstvom ga je vezalo vedno in povsod odkrito bratstvo ter je rad po« magal, kjer je mogel, da se je delovanje poglobilo. Zato je bil že pred vojno izvo« Ijen za načelnika slovanske sokolske zve« ze in tudi po vojni mu je splošno zaupa« nje zopet poverilo to važno mesto. Brat dr. Vaniček je daieko opazljiv vzgled resnega, sistematičnega, nad vse požrtvovalnega in vztrajnega Mjkolskega borca in prednjaka, ki je žrtvoval vse. da popolnoma izpolni nade, ki jih je stavila oiganizacija ob izvolitvi vanj. Sledimo vsi njegovemu delu in vzgledu! Mursko Sokolsko okrožje v Ljutomec tu opozarja bratska okrožna društva, da se po sklepu zadnje seje vrši peš izlet okrož j a k Sv. Juriju ob Ščavnici v nedeljo dne 1. maja. Združitev društev ob 18.45 v Bu* čečovcih (ne v Križevcih). Udeležba za vsa društva obvezna. Povratek ob 3.45 po istem potu. Podrobna navodila potom okrožnice. Ljutomer odhaja z jutranjim vlakom ob 8.21. - Zdravo! - Načelnik. KOR BELA—JAVORNIK. Vsi razproda-ialei tablic za veliko javno tombolo Sokolov Kor Bela—Javornik dne 8. maja nai se javijo sigurno 1. maja t. I. ob po! II. v telovadnici Zunanji razprodajalci nai se tudi požuriio z razprodajo in naj pošljejo denar in neprodane tablice najkasneje do 5. maia nara: Oiscipllna! Zdravo! Trgovski posli poviročujejo mnogo skrbi in mnogokrat me |e glava tako močno bolela, da tem mislil, razpodla se bo Soproga p« ml je nasveiovala (d ra vilo Aspirin« tablete &y>k tn hvala nJim. da so te mučne bolečine Izginile Pristnost teb tablet se pozne po modro-belo-rudeči varstveni znamki. Vremensko poročilo Meteorološki zavod » l.iuhl,:,.,, 27. aprila 1927. Višina barometra „, Kraj Cas opazovanja Ljubljana (dvorec) . . . Manboi . , . Zagreb .... Beograd « • . Saraievo , . , Skoplje . . . , Dubrovnik , , Split .... Praha .... 7. 8. 14. 21. 8. 7. 1 ca Tcmper. čut 761*5 11-9 4S9 7655 7-6 83 76M 7-0 85 765-2 trO 90 764-0 8-0 7023 130 84 762 1 16-0 65 762 3 14-0 57 762-3 150 61 761 0 17-0 52 7of5 3-0 _ Sltci veira 'V brzini v metrih 0 I2 ¥ Padavine Vrsta » mm do 1. ar* E 1 10 SVV 3 10 deževno SW 1 10 SE 8 10 det 0.1 ENE 12 10 dež (U W 2 10 rnirtro 10 mirno 0 E 1 0 E 8 0 WSW 5 0 dež 0.1 Soince vzhaja ob 4.55, zahaja ob 19.1, luna vzhaja ob 3.54, zahaja ob 14.56. Najvišja temperatura danes v Ljubljani 14.3 C, najnižja 10.7 C. Dunajska vremenska napoved za četrtek: Spremenljivo, toda manj oblačno. Zmerni vetrovi, malo toplejše. Tržaška vremenska napoved za četrtek: Lahki vetrovi z raznih strani Nebo večinoma oblačno, nekoliko dežja. Temperatura od 18 do 17 stopinj. Morje nekoliko razburkano. Elegantna gospodinja uporablja za svoje pohištvo samo „FURMOTO" kesr ie to edino sredstvo, katero ohrani pohištvo v najboljšem stanju, oziroma novo. Šport Nadaljevanje nogometnega prvenstva V Mariboru semifinale Rapid : Atletiki, v Ljubljani Hermes : Ilirija in Primorje proti Slovanu. Preteklo nedeljo so se odigrale v mari« borskem in celjskem okrožju LNP zadnje prvenstvene tekme. V Mariboru je dosegel okrožno prvenstvo SD Rapid pred Mari* borom, Merkurjem Ptujejn in Svobodo, v Celju pa Atletik SK pred Celjem, Šošta« njem, Trbovljami in Amaterji. Oba okrož« ca prvaka odigrata v nedeljo v Mariboru predfinalno tekmo, v kateri je predvide« vati s precejšnjo gotovostjo Rapidovo enaj storico kot zmagovalca in in s tem tudi kot protivnika Ilirije v finalu dne 15. V. Istočasno se odigra v Ljubljani predzad« nje, IX. kolo v I. razredu. Sestanejo se tu Hermes in Ilirija ter Primorje in Slovan. Za Ilirijo in Primorje je to kolo manjšega pomena, ker sta pač detinitivno na 1. oz. 2. mestu, tem večje važnosti pa je za Her« mesa in Slovana, ki sta na koncu prvenst« vene tabele in se borita za obstanek v L razredu. Jesenska prvenstvena srečanja med temi klubi so končala z 8 : 2 za Ili« rijo in 2 : 1 za Slovan. Svetovni tenis turnir za Davisov pokal Od 19. do 22. maja bo v Zagrefcu tennis« tekma za Davisov pokal med našo repre* zentanco in med zmagovalcem Davis«tek« me med panijo in Indijo. Igralo s» bo v celem pet iger, štiri po« samezne in eno v dvoje. Vse igre se igra« jc the best of five. Naše moštvo bo štelo največ 4 igralce, in sicer 2 za igre posa* raezno in 2 za igre v dvoje. Tehnični odbor Lawn«tennls saveza, ka« teremu je poverjena organizacija turnirja za Daviš cup, je na svoji seji dne 13. t. m. sklenil da se radi določitve našega moštva, naprej igrajo izbirna tekmovanja med naiboljšimi igralci Jugoslavije. Da ne bi morali potovati igralci iz od« daljenih krajev naše države vsled tega v Zagreb, je bilo sklenjeno, da tekmujejo najboljši igralci posameznih klubov iz Voj« voefine. Srema in Srbije itd. med seboj dne 30. t. m. in 1. maja v Beogradu, na« kar bodo zmagovalci tega tekmovanja igrali v Zagrebu dne 7. in 8. maja s tam« kajšnjimi tennis«prvaki. Organizacija teh izbirnih turnirjev je po« verjena v Beogradu gg. Gavrtlovidu in Sta« foieviču, v Zagrebu pa jih priTedi sam tehnični odbor Tennis«saveza V Beogradu se bo igralo, na prostorih kluba bave gradbenega in tehničnega materijala; 23. maja pri ekonomskem odelenju direkcije državnih železnic v Ljubljani glede dobave 50.000 kg bukovega oglja in 10.000 kg pisanega bombaža za čiščenje lokomotiv. Predmetni oglasi so v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani na vpogled. Borze 27. aprila. LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčij-ski zaključki.) Vrednote: investicijsko 85.50 — 86.50, Vojna škoda 343 — 344 (34n, zastavni in komunalne Kranjske 20 — 22, Celjska posojilnica 195 — 197, Ljubljanska kreditna 150 — 0, Msrkantilna 99 — 100, Praštediona 850 — 0. Kreditni zavod 160 do 170, Trbovlje 0 — 490, Vevče 140 — 145, Stavbna 55 — 65, šešir 104 — 0. — B 1 a -g o: Tendenca za les neizpremenjena, za deželne pridelke mlačna. Zaključenih 6 vagonov lesa. ZAGREB. Vojna škoda tendira čvrsto. Promptno blago je bilo zaključeno po 343--343. — Deviza Italija, ki je včeraj dosegla rekordni tečaj 326 — 329, je danes znatno oslabela. Ob zaključku borze je notirala 301.75. Skupni devizni promet 6.8 miliionj dinarjev. Kotirale so devize: Amsterdam 22.76 - 22.82, Dunaj 800.5 _ 801.5, Berlin 1350 — 1353. Italija 300.35 — 302.35, London 276.20 - 277, Newyork ček 56.75 — 56 95, Pariz 222.75 — 224.75. Praga 168.30—169.10. Curih 1094 — 1097; efekti : bančni: Eskomptna 965 — 97.5, Kreditna Zagreb 93 do 95. Hipo 61 — 63. Jugo 93 — 96, Obrtna 40 — 42, Praštediona 850 _ 855, Ljubljanska kreditna 150 — 0, Etno 185 — 200; industrijski: Dubrovačka 415 — 420, Danica 180 do 200. Gutmann 255 — 260. Slavonija 22.50 i o 24.50, Trbovlje 490 — 495, Union 300—325, Vevče 144 — 146, Šečerana 510 — 520, Drava 575 — 590, Našička 2000 — 2150; državni: investicijsko 85 — 86, agrarne 53—54.50. Vojna škoda promptna 343 — 344, kasa 843 do 344, za junij 846 — 347. BEOGBAD. Devize: Pariz 223 — 225, London 276.20 — 277, Milan 301.18—303.18. Praga 168.30 — 169.10, Dunaj 800.5—803.5, Budimpešta 995 — 998, Berlin 1350.5—1353.5, Bukarešta 34.50 — 35, Atene 75.25 — 75.75! CURIH. Beograd 9.13, Berlin 123.25, New York 519 in petnajst šestnajstink, London 25.255, Pariz 20.87, Milan 2755, Praga 15.4975 Budimpešta 90.6625, Bukarešta 3.40. Sofija 3.76, Varšava 58, Dunaj 73.1375. TRST. Devize: Beograd 33 — 33.50, Dunaj 262 — 272, Praga 55.75 - 56.25. Pariz 78.80 — 74.30, London 91.66 — 91.95. New York 18.825 — 18.925, Curih 861 — 365, Budimpešta 825 — 835, Bukarešta 11.85—12.85; valute: dinarji 82.76 — 33.75. dolarji 18.60 do 18.95. DUNAJ. Devize: Beograd 12.45125 io 12.49125, Berlin 168.10 — 168-60. Budimpešta 123.60 — 123.90, Bukarešta 4.6350 — 4.6550. London 344650 — 345550, Milan 37.68 do 37.78, Newyork 709.25 — 711.75, Pariz 27.79 do 27.89, Praga 21 in pet osmink do 21.08 in pet osmink, Sofija 5.11 — 5.15, Varšava 79.10 do 79.60, Curih 186.38 — 136.88; v a 1 u t #: dinarji 12.43 _ 12.«, dolarji 706.20-710.20. Devi«« Beograd na ostalih borzah: v Pragi 59.245, v Berlinu 7.40. Iz življenja in sveta Petdesetletnica bolgarske osvobodilne vojne V torek zjutraj se je vršila v sofijski katedrali maša zadušnica za ruskim carjem Aleksandrom II.. ki je vladal Rusijo ob vojni napovedi Turčiji leta 1877. Dne 25. aprila 1877. je Aleksander II. podpisal v Kišinevu vojni ukaz, v katerem je ukazal ruskim četam prekoračiti Donavo. Spominski maši je prisostvovala celokupna bolgarska vlada, veterani iz osvobodilne vojne in velikansko število sofijskega meščanstva. Po cerkveni ceremonij! je vlada položila venec pred spomenik Aleksandra II.. ki se dviga pred palačo sofijskega sobranja. Za prihodnje leto se napovedujejo širom Bolgarije velikanske spominske proslave. Pripravljajo jih posebni odbori. Marek operiran Inženjer Emil Marek. kojega aiera z odsekano nogo je našim čitateljetn gotovo še v svežem spominu, se je pred štirimi dnevi podvrgel operaciji Operacija ie bila potrebna zato, ker je bila spodnja stegenska kost tako nerodno odsekana, da je bilo nemogoče na nogo namestiti protezo. Zdravnik je torej Mareku odrezal nogo pod kolenom, tako da bo Marek lahko nosil protezo. Zdravstveno stanje operiranca je zadovoljivo. Kakor poročajo dunajski listi, je neka firma brezplačno uredila in meblirala Mareku in njegovi ženi stanovanje v njegovi vili v Modlingu. ki so jo bili upniki docela izpraznili. Tako bo lahko Emil Marek. ko bo ostavil bolnico, zopet udobno stanoval kakor poprej, preden ga je zalotila usodna afera. Otvoritev največjega civilnega letališča na svetu Za letošnje velikonočne praznike so otvorill v Tempelhofu poleg Berlina največje letališče za civilno avijatiko na svetu. Aerodrom ima za 8000 gledalcev prostora in je urejen zelo komfortno. Potniki, ki čakajo na prevoz, stoje na posebni platformi, kjer so postavljeni aeroplani v dolgo vrsto in vstopajo v letala kakor pasažirji na postajah v vlake. Nad platformo stoji ogromen paviljon, s katerega lahko motri občinstvo odhod aeroplanov. V paviljonu se nahaja muzej za avijatiko, poštni urad. kavarna, urad za potne liste. hotel s 40 sobami in kopalnicami, restavracija s steklenimi zidovi in več trgovin. Vsakih 15 minut prejme meteorološka postaja poročilo o vremenski prognozi in o dogodkih na vseh važnih zračnih progah. Igralka na zatožni klopi Pred budimpeštanskim kazenskim sodiščem se je vršila dne 25. aprila zanimiva obravnava radi razžaljenja časti. Oče madžarske filmske dive Wilme Bankv je tožil igralko Sari Fedakovo, ljubljenko budimpeštanskega gledališkega občinstva, bivšo ženo pisatelja Mol-narja. Obtoženka je silno zabavala publiko v uvodu, ko so vlekli iz nje osebne podatke. Ljudje so se muzali kakor v opereti. Ko je sodnik vprašal obtoženko. če je poročena, je odgovorila: ^Hvala Bogu. ne več!» Ko jo je vprašal, koliko let ima. (vprašanje, ki spravi vsako damo v delikaten položaji), je umetnica molčala. Sodnik je takoj pripomnil, da čuti njeno zadrego. * ampak, je izjavil, vseeno ne more pomagati. Šele ko ji je dal častno besedo, da novinarski poročevalci ne bodo razvpili niene starosti po časopisih, je dama sramežljivo povedala, da je stara toliko in toliko let. Na vprašanje, če ima kaj premoženja. je Sari odgovorila, da je brez denarja. Sodnik pa se ni dal ugnati. Posegel je vmes in povedal, da se govori o njenih dolarskih milijonih. Zvita lisica se je tudi tukaj izrezala. Spravila je sodnika na stransko pot z odgovorom. da nosi svoje premoženje vedno — s seboj. Stvar je končala po operetnem uvo- du z gromovitim aplavzom. Sodišče je namreč igralko oprostilo. Občinstvo ji je klicalo in ploskalo tudi sodnikom, to-žitelja in njegovega advokata pa ie iz-žvižgavalo. Vojvodinja Yorška lovi ribe Zadnjič smo priobčili posnetek vojvode Yorškega, drugega sina angleške kraljevi ske dvojice, ki se mudi s svojo ženo v No« vi Zelandiji. Danes prinašamo sliko mlade vojvodinje v sportskem kostimu. Kot prist na Angležinja izrabi sleherno priliko, ki j; ostane med oficijelnimi recepcijami, da go« ji šport. Najljubši ji je lov na lososa. Pola Negri se moži Poročali smo že. da je slovita ame-riško-poljska filmska igralka Pola Negri zapustila Holiywood in se podala na daljši odmor v Pariz. Prvotno listi niso pripisovali njenemu potovanju nikake-ga posebnega pomena, saj je znano, da si jgralka vsako leto privošči nekaj počitka, ki ga porabi za poset svoje stare domovine. Evrope. Sedaj pa so reporterji odkrili, da se namerava Pola Negri v Parizu poročiti, in sicer z ruskim knezom Sergijem Mavianijem. Takoj po sklenitvi poroke bosta zakonca zapustila Pariz in za nekaj časa odpotovala v Berlin, odkoder se vrneta v Hollj-vvood. Oče kneza Sergija je bi! v Rusiji carjev adjutant. knez sam pa je lastnik velikih petrolejskih vrelcev in je dve leti mlajši od svoje neveste. Pola Negri je bila pred leti poročena z nekim poljskim grofom, pozneie pa se je zaročila z Rodolfom Valentinom, ki je malo pred poroko nenadoma umrl. Nekaj časa je veliki tragedki dvoril tudi Charlie Chaplin. ki se je hotel ž njo poročiti. Pozneje pa se je stvar razdrla — po čegavi krivdi, se še danes ne ve prav. Plavajoča univerza in rešena dekleta Plavajoča univerza, na kateri ie potovalo po Evropi 500 ameriških visoko-šolcev in visokošolk. je končala svojo evropsko turnejo in se je vrnila iz Londona v Newyork. V Londonu so se dijaki zamudili najdalj. Pred njihovim odhodom je obiskal neki angleški re-porter ameriške študentke, katerih je bilo na ladji 75, in jih je vpraša!, kakšen vtis so napravile nanje njihove britanske sestre. To-le so mu povedale prostodušne Američanke: Angležinje so sicer dražestna bitja, a ne znajo nositi toalet. Za oblačenje imajo mak) okusa in smisla. V tem oziru gredo vse prednosti Francozinjam. Če se Angležinja še tako elegantno obleče, nikoli ne more zatajiti vtisa, da je v modnih zadevah nekakšna provincijal-ka. Morda prihaja to od tega, ker žive -Angležinje mnogo v prosti naravi in se baviio z vsakovrstnim športom. Posledica tega so tudi njihove dolge noge. Plavajoča univerza je prevozila 30 tisoč morskih milj in je izvršila svojo nalogo v vsakem oziru zelo častno. Tudi kar se tiče ljubezni. Na potovanju se je namreč 14 študentk zaročilo s svojimi kolegi. Izlet je torej ime! popoln uspeh. Kongres hotelirjev na Dunaju V pritlični dvorani dunajskega hotela «Bristol» zboruje te dni kongres evropskih hotelirjev, na katerem se je zbralo 200 gospodov in dam. Tu slišiš y_se jezike sveta, seveda največ nemščine. toda skoraj prav toliko francoščine in poljščine. To so ljudje, ki so prišli od povsod, iz Varšave in Budimpešte. iz Pariza in Londona, iz Carigrada in Aten. Namen kongresa je ustanovitev zveze hotelskih ravnateljev. Gre za določitev smernic, ki naj bodo merodajne za vse hotele v Evropi, ki imajo mednarodne goste. Poslovanje v hotelih naj se poenostavi, cene nai se regulirajo, hoteli pa po možnosti reorganizirajo in opremijo s pridobitvami moderne tehnike. Hotelski ravnatelji se bodo borili skupno proti zakonom in uredbam, ki ogrožajo njihov gospodarski položai in se bodo zavzemali za odpravo vizumov, ki v največji meri ovirajo potniški promet in dotok mednarodnih gostov. Cilinder izginja V Bromtonu na Angleškem je imel pred kratkim domači župnik pridigo, v kateri je poziva! vernike, na.i zopet začno natikati na glave visoke cilindre. Milo se je pritoževal, kako cilinder čimdalje bolj izgublja na popularnosti kljub temu. da je Angležem neobhodno potreben in predstavlja nekako del njihove noše. Cilinder, je dejal župnik, je postal žrtev svetovne vojne, ki je uničila njegovo popularnost. Možje, ki so se vrnili z bojišč, so popolnoma zgubili smisel za cilinder, katerega je potisnil v ozadje tudi avtomobilizem. Dandanes Samo še danes! Samo še danes! Samo še danes! B I S C O T Najboljši komik Francoske v svojem naj\ečjem in najboljšem dosedaj izdelaj nem filmu «Gineta». Napetozanimiva vsebina je istočasno vesela, ljubavna, pu« stolovna, kriminalna, senzacijonalna, prepletena s komičnimi zapletljaji in sme, hapolnimi humorističnimi scenami. — Film «Gineta-o je posnet v Nizi, Parizu, Marselju. oazi Bistra, v Bombayu, Tunisu. Alžiru itd. — Krasni naravni posneti ki. — Smeh in napetost od začetka do konca. — Y ostalih vlogah vidimo vse samo najboljše in dobro znane francoske igralce kot: Herman, .MicheL S Mflo= vanov itd. (Sakounin. Phrasic, Sara Štuka.~itd). — Velikomestni pustolovci. — Nihilisti. — Tajne organizacije itd. — Vsled ogromne dolžine filma (skupno čez 11.000 metrov) se vrše dnevne predstave ob 4., četrt na 8., četrt na 10. Prvovrstni umetniški orkester pri vseh predstavah. Elitni Kino Matica, najudobnejši kino v Ljubljani. Tel. 2124. se nosi cilinder samo še pri velikih svečanostih. Svojčas je bilo tako, da so ljudje gledali za tistim, ki ni nosil cilindra. Danes, ko je narobe svet. zijajo vsi za tistim, ki nosi cilinder. Ce vidiš danes gospoda v cilindru, pomisli na troje stvari: da je mož postal minister, da prihaja od poroke, ali pa da se vrača z zadnje poti uboge človeške pare. Iskren tat John Cain je star 67 let in je zakrknjen tat. Zadnjič je bil zopet obsojen na tri mesece prisilnega dela, ker je izmaknil nekemu gospodu površnik. Sodnik Coalville mu je napravil lepo pridigo in je naposled izrazil upanje, da ne bo več kradel. c Tri mesece gotovo ne*, je odvrnil nepoboljšljivi Cain. »Sicer pa,» je dodal smeje: «sem zagrešil to tatvino neposredno potem, ko so me izpustili iz ječe. In sem prav vesel, da se lahko zopet vrnem v zapor ... Za tatove so zdaj neprijetni časi.i X Kerenskij v drugič oklofutan Keren. skij je te dni predaval v Chicagu o ru= skem vprašanju. Po predavanju se je vršil banket, ki je končal z razburljivim inci« dentom. Bivšemu prezidentu ruske vlade se je približal neki caristični oficir, ki mu je prilepil zaušnico. Ta prizor je izzval splošen pretep, v katerega je posegla po. ličija. Postavila je napadalca na hladno. X Nesnaga v zraku. Higijenični zavod v Budimpešti je prošli teden preizkušcval zrak madžarske prestolice in prišel do za« klučka, da se nad enim hektarjem budim« peštanskega ozemlja nahaja v zraku 4 kg nesnage. Ker ima Budimpešta 12.000 ha po^ vršine, se nahaja nad mestom 50 vagonov prahu in bacilov. X Pismo, ki je potovalo trinajst let. Nu« ma Tant iz Dunkerqua je pred dnevi do« bil pismo, ki je romalo malone trinajst ict. Oddano je bilo v Roubalvu (Francija) in nosi kot datum poštnega pečata 10. avgu« sta 1914. V pismu javlja odpošiljateij, <-ca je v mestu vse mirno in da vsi više svojo dolžnosti. Na hrbtu pisma je pečat dur.« kerqueske pošte: 14. aprila 1927., dan ko je pismo dospelo na cilj. Potrebovalo je torej za niti 70 km dolgo pot zračne črte. ki loči obe mesti, 4629 dni. Dijaško življenje Zveza vseslovanskih študentov? Francoski slikar Augustin Lesage, o katerem smo zadnjič poročali, da mu je r.eki podzavestni glas velel: bodi slikar! Lesage je sledi! klicu in danes Francozi občudujejo njegova dela. Poprej je bil ru« dar. — Zgoraj ena njegovih slik. Dežne plašče dobavlja, kakor vedno najboljši anzlešk; izdelek samo tvrdka DRAGO SCHWAB. LJUBLJANA. Pošilja tudi oo povzetju, treba je navesti samo dolžino. — Cene od Dir. 190 in višje. — :-: :-: :-: — Pred dvema tednoma so poročali beogruj-ski dnevniki o prvi skupščini beograjskega društva Zveze vseslovanskih študentov. Na tem zboru so bila prečitana predavanja o idejni strani Zveze. (Žal, da nam baš o bistveni stvari, o vsebini teh referatov, no« vme niti besedice ne omenjajo.) Na enem prihodnjih sestankov bodo sklepali o na« činu, kako se naj oozovejo študenti ostalih u-.iverz v državi, da osnujejo društva z istim ciljem. Zveza vseh jugoslovenskih društev pa bo imela nalogo poiskati stike in ust^riti sodelovanje z akademiki osta« lih slovanskih držav: Rusije, Poljske. Ce« škoslo vaške m Bolgarske. Imenovano dru« štvo ima socijalno«politični značaj. Na skupščinah bodo razpravljali in sklepali o aktuelnih svetovnih problemih, sprejete re« solucije ca bodo pošiljali ostalim društvom Zveze. Naša javnost bo informirana po tisku, s-etovna javnost pa potom radija. Ta teden bo četveročlanski odSjr predlo« žil skupščini pravila društva, nakar bodo izvolili upravni odbor. Tako beograjski listi. Mi objavljamo gornje vrstice ne morda iz kakega res« pekta pred velenačrti novoustanovljenega društvi (koliko se ustanavlja društev na naših univerzah z visokoletečimi cilji, a kako malo jih je, ki bi dosegla vsaj del stavljene si naloge!), ampak da informiraš mo one študente ljubljanske univerze, ki se z gornjimi problemi že dlje časa in res« no bavijo. četudi nimajo še posebnega društva; zlasti imamo tu v mislih posa« mezne akademike iz različnih akademskih i društev, ki so že ponovno in javno poka« zali svojo voljo za aktivno delo v cilju zbližanja i Bolgari. Četudi je namreč zgo« j raj omenjeno ime Bolgarija šele na zad« da more in i roma ne poročamo, ker ničesar ne vemo) o delu akademske podružnice Jogoskrren« ske Matice, ki je bila ustanovljena s ču« dovitim pompom in nadvse obširnim de« lovnim programom . . . Upamo, da nas ne bodo študenti napačno razumeli V da« našnjih resnih časih ne potrebujemo nam« reč nikakega »pflaaca«, pač pa mnogo, mnogo tihega, vztrajnega in požrtvovalne« ga dela. ki odgovarja realnim potrebam naše m ostalih slovanskih držav. č— š— Društvo iusrosl. akademikov v Mariboru si ie na XIX. rednem občnem zboru 20. aprila 1927 izvolilo naslednji odbor: Predsednik Vodeb Miro. tehn.. podpredsednik Soindler Metod. med., tajnik Grrasse'1 Andrej, i ur. blagajnik Luknjan Branko, med., knjižničar C2usič .Ante. med., arhivar Zinauer. eksp. š— Ak&denuki klub SDS sJugoslarija« t Pragi (Praga VII, Belcrediho tf. 477) nam poroča: Sledeč svetlemu primeru akademske, omladine Beograda. Zagreba in Ljubljane, k; je s svojimi poslednjimi uspehi dokazala svojo veliko jugoslovensko zavest, trinmfira-rajoč nad protivniki nase velike ideje, je ustanovila naša akademska omladina v težnji za čim večjim aktivnim delom v duhu načel naše stranke tudi daleč proč od -vije domovine v ziati slovanski Pragi Klub študentov samostojnih demokratov. Izvoli -n je bil začasni odbor, ki je bil predstavljen našima poslancema gg. dr. Pivku in Vilder-ju. ki je ob priliki poseta naše parlamentarne delegacije v Pragi imel predavanje Xaša politična situacijam. Pred nekaj dne*; pa je bil sestavljen novi odbor s predsednikom g. A. >e lakom. 2e prvi pričetek klu-bovega dela ie kronan z 'epimi uspehi, izvilo članov >Jugoslavije< se je dvignilo nad število članov ostalih političnih klubov, če tudi obstojajo ti že več let. Odbor je poskr-bel še za vrsto predavanj, od katerih je bilo prvo ono g. Andre Selaka o ideologiji in lii- r.jem mestu, smo mišljenja, mora biti prva naloga novega društva, ki i storijatu SDS in ki je prav dobro uspelo. Pi i- se ustanavlja vendar v Jugoslaviji, da sku« ' hodnje predavanje bo imel " Dra^" Diaiič o i. •---— ----*--J: 1 *—•- Italija in Balkan ša rešiti ne le teoretično, temveč tudi praktično naš najbližji in najnujnejši pro« blem: zbližanje, zvezo in ujedinjenje naše države z Bolgarijo. In če se bo ustanovilo to društvo tudi na ljubljanskem vseučili« šču — kar pa ni nujno potrebno, ker de« lsvoljni in vztrajni ljudje se lahko udej« stvujejo v isti smeri uspešno tudi v ne« številnih dosedanjih akademskih društvih — če pa se bo torej ustanovilo novo pan= slovansko akademsko društvo, ga bomo podnirali z vsemi močmi. Priporočamo pa pred ustanovitvijo trezen premislek mero« dajnih, da ne bo morda treba kdaj pisati i o tem društvi, tako, kakor poročamo (ozi« 1 temi 5— XIV. rednem obrnem zboru >Dr:i -iva medirincerc v Ljubljani, ie bil izvoren sledeči odbor: predsednik Pavčič Iv ar med.; podpredsednik Podpečan Ivan med.: L tajnik Gulič Vladimir, med.; IL tajnik Glusič Ante, med.: I. blasajnik SevSek Maks. med.; II. blagajnik Milosavljevič Ti-iiomir. med.: I. knjižničar Obračunč Rudi. meo.: II. knjižničar Savinšek Baldomir. ired.: gospodar Pintar Drago, med.: revi« zorji: Santič, Brgles, Svetlič: častni sud: >lrzelj, med.. Lavrič, med.. Peršič. med.: namestnika: Vrščaj, med.. Zaletel, med. A. Francev: Petelinova smola riborske oblasti g. dr. Schaubacha! Na običajni sprejemni dan dne 22. apri« k 1927. želela je biti od Vas sprejeta de« putacija treh zastopnikov zadruge čevljar« skih mojstrov v Mariboru, katera Vam je hotela izročiti resolucijo, sklenjeno na od« borovi seji in vsebujočo dve glavne krivice katere ogrožajo to stroko. Obenem je že« Iela deputacija, da Vam gospod veliki žu« pan še ustmeno natančnejše razloži težki položaj te stroke ter slišati iz Vaših ust, ali ste pripravljeni v tej zadevi odpomoči ali ne. Deputacija pa je bila obveščena, da nas ne sprejmete in da naj se obrnemo na obrt nega referenta. Deputacija je bila zelo razočarana, saj ona ni prišla iz lastnega nagiba, tudi ne samo po sklepu odbora, temveč na željo vseh prizadetih članov za« dTuge tako iz mesta, kakor tudi iz celega sodnega okroja mariborskega. Iz tega je razvidno, da ste užalili g. veliki župan okroglo 1500 oseb, in to ne samo mojstre, temveč tudi pomočnike, vajence ter dru« žinske člane oženjenih, kateri plačujejo minimalno 200.000 Din letnega davka. Ali ste s to odklonitvijo hoteli pokazati Vašo nenaklonjenost in omalovaževanje male obrti? Če bi se na našem mestu predstavi« la deputacija treh tovarnarjev, ali bi bili to tudi odklonili? Pribiti moramo, da je pred dvemi leti šla enaka deputacija k bi v« šemu velikemu županu g. dr. Pirkmajerju. Če ji že ni mogel dati povsem povoljnega odgovora ter izposlovati zadostnih uspe* hov, vendar jo je ljubeznjivo sprejel ter rokizal razumevanje za naše težnje. Ker pa so Vaša vrata za nas zaprta, si dovoljujemo Vas tem potom vprašati: Ali ste pripravljeni, na podlagi v resoluciji navedenih točk kaj ukreniti? To se pravi, ako naša resolucija že ni marširala v ko« šaric Overjeni, da poiščete vse zakonite do* ločbe v svrho zadovoljitve naše zahteve, beleži za odbor Zadruge čevljarskih moj« strov v Mariboru — Anton .-rajcer, na« čelnik. MoLti Perilo kravate Modne Pofre&urcme P (c temne Palice D*xt&C {■U O Sf L/utlj«»o M«jfm' V globoki žalosti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je zapustil naš predobri oče. stari oče. brat. stric in svak, gospod Leopold Žorž strojnik. Pogreb dragega pokojnika bo v petek 29. t. m. ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti Pred Prulami 23, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana. 27. aprila 1927. Žalujoči ostali. Lepo opremljeno 5on :: delikatesno trgovino s zajtr kovalnico stanovanjem in kuhinjo * ceno prodam. I Pojasnila pri portirju v hotelu „Slon". E 863/26/7 5003 Delavnlske prostore za manjše mirno podjetje v mestu Mariboru, v bližini kolodvora, v velikosti 150 do 200 m, eventualno s cestnim prodajalniškim lokalom, tudi dvoriščna stavba ali suha klet, katera se da adaptirati, ___ iščem za takoj. Ponudbe upravi „Jutra", Maribor, pod »Najemna pogodba" Dražbeni oklic. Dne 1. junija 1927 ob 10. uri dopoldne bo pri podpisanem sod šču v sobi štev. 22 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Litija, vi. štev 91 in sicer hiša z gospodarski poslopji, mesnica, ledenica itd., vrt, travniki njive in gozd. Cenilna vrednost 112.730 Din 15 para, naimanjši po-nudek 75 153 Din 44 para. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je prijaviti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uvevljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozaija na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Okrajno sodišče Litija, dne 20. aprila 1927. Neizprosna smrt nam je ugrabila našega skrbnega moža in dobrega očeta Ivana Tonja Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v petek ob pol 4. iz Splošne boinice na pokopališče k Sv. Križu. Naj nam osiane vsem, ki smo ga poznali, v lepem spominu. Moste pri Ljubljftnl, 27. aprila 1927. Rodbina Tonja. 5012 Pohištvo elegantno — prvovrstno iz tovarne pohištva A> Amann, Tržič zaloga 144 a Ljubljana, Dvorni trg 1. Načelstvo ljublj. prostov gasilnega in reš. društva javlja, da je njeg« redni la častni član, odlikovan s srebrno kolajno Leopold Žorž danes preminul. Pogreb «e bo vršil v petek, dne 29. t m ob 2. popold ie iz hiše žalo sti Pred Prulami štev. 23 na pokopa KJČe k Sv. Križu. V Ljubljani, 27. aprila 1927. Načelsivo + Vsem sorodnikom, priialeljem in znancem javljamo žalostno vest, da je naša predraga mati, tašča in stara mali gospa Marija Grašic roj. Arar po dolgi in težki bolezni v 78. letu včeraj mirno v Gospodu zaspala Pogret pokojnice bo v četrtek dne 28. L m. ob 16. uri. Sv. maše zadušnice se bodo brale v tukajšnji župnj cerkvi. Kranjska gora, dne 27. aprila 1927. Josip Graiift, dr. Ivan Graiič, sinova in ostali sorodniki. J M- Zevaco 132 Papežinja Favsta Romaš Favsta je bila bela kakor mrlič. Trpela je, da še nikoli ne tako. Srce ji je razbijalo kakor v smrtnem boja. Ona, ki se je hotela povzdigniti nad sleherno zemeljsko slabost, je z besnim, povsem človeškim sovraštvom zrla na drzneža, ki se ji je postavil po robu; obenem pa se je komaj premagovala, da ni pokleknila predenj in zaprosila milosti! Kaj bi bila dala, da se je mogla ponižati, priznati mu svojo ljubezen in zakričati, da noče biti več svečenica in Pasti-rica... da hoče biti žena!... »Kai zahtevate?« ga je vprašaja z osornim glasom. »Ne veliko. Za svobodo Jacquesa Ciementa m za prisego, da ce storim ničesar, kar bi utegnilo preprečiti njegovo nakano, zahtevam življenje in svobodo dveh ljudi Ali vam je ta cena previsoka za kraljevo smrt?...« »Dveh ljudi?« se je začudila Favsta. -Umejte me prav.- je nadaljeval Pardaiiian. »Teh dveh ljudi ne poznam in njiju usoda me ne bi zanimala, ako ne bi zanimala gospoda vojvode Angoulemskega. Njegova mati, Marija Touchetova, je nekoč rešiia mojega pokojnega očeta, ko je bi! obsojen na smrt Glava njenega sinu mi je sveta in vse. kar ljubi on. mi je drago. Razumete Ii? »Razumem.* _ »Ali vam je znano, da je cigančica Vioietta nevesta sinu Marije Toucbetove?c :Da... Violetto hočete? Saj niti ne vem. kje bi utegnila biti.« »Ne,« je dejal Pardaillan. 'Zahtevam življenje Violettinega očeta m njenega rednika: življenje kardinala Farneškega in mojstra CIauda. ki sta zaprta v vašem dvorcu in obsojena, da umreta od giadn. Ponižno vas prosim, da ju pomilostite.« Po teh besedah je Favsta razvjdela. da jo nekdo iz njene okolice izdaja. Kako bi bil mogel vitez drugače vedeti, da sta bila Qaude m Farnese zaprta v njenem dvorcu? Toda zdaj ni utegnila ugibati, kdo bi bil izdazalec. Strmenje. malone že spoštovanje je prevzelo njeno ošabno dušo. »Tako?« je vprašala s čudno mehkim glasom. »V smrt ste prišli, da rešite dva človeka, ki ju niti ne poznate?« »Vidim, da se motite, gospa,« je rekel Pardaiiian. »Prišel sem, ker hočem rešiti kardinala in CIauda, nisem pa prišel v smrt Rekel sem vam, da hočem ostati živ, ker še ne smem poginiti Predlagam vam kratkomalo zameno. Življenje Jacquesa Ciementa vam je vendarle dragocenejše od življenja te dvojice! Ali se mar motim?« je dodal z neprikrito skrbjo. »Ne motite se,< je resno odgovorila Favsta. »V dokaz, da ste imeli prav, pomilostim oba obsojenca.« Pardaillan je osupnil. Ni se mu zdelo mogoče, da bi bila njegova preprosta zvijača tako popolnoma uspela, Zbal se je ukane, kakor je bil med tem neobičajnim razgovorom že itak neprestano pripravljen na vse. Toda Favsta ie dvakrat udarila na zvonec. Dvornik je vstopil. V trenutku, ko je dvignil zaveso pri vratih, je vitez zagledal v sosednji sobi vrsto mož z golimi meči v rokah. »To je tistih dvanajst plemičev,« je rekel sam pri sebi »Kaj delata jetnika?« je vprašala Favsta. »Knez Farneški sedi v naslanjaču, krvnik pa leži na tleh.. »Krvnik!« je ostrmel Pardaiiian sam pri sebi. Znoj tesnobe mu je stopil na čelo. Kdo je bi! ta krvnik? Vsekako eden izmed obsojencev: tisti, ki so ga imenovali mojstra CIauda! Claude, ki ga je ljubila Vioietta bolj od rodnega očeta!... V kakšnih skrivnostnih stikih sta utegnila biti?... »Kaj pravita?« je povzela Favsta. »Ničesar ne pravita. Zdi se, da vobče ne čutita več ničesar. A živa sta še: kardinaiove prsi se trudoma dvigajo in tudi mojster Claude še siga...« »Strašno!« je zamrmral Pardaillan ves bled. Favsta se je obrnila k njemu: »Kakor vidite, gospod, sta oba jetnika na pragu smrti.* Vitez je komaj skrival grozo, ki ga je navdajala. »Odklenite vrata njune sobe. Oživite in okrepite ju z eliksirjem, katerega se poslužujemo v takih primerih. Kadar si opomoreta toliko, da bosta lahko hodila, odvedite ju na ulico in izpustite ju s pripombo, da sta pomikščena na prošnjo viteza de Pardaillana... Obvestite me, kakor hitro se osvestita.. .4 »Gospa!« je zamrmral Pardaillan. Favsta je ošabno mahnila z roko, kakor bi hotela reči: »Počakajte, ni še vsega konec med nama!.. .c Po odhodu tistega, ki ie sprejel povelje, je zavladal med njima mrtvaški molk. Pardaiiian je z neizrekljivo grozo zrl na to žensko, čepravmu je bila ustregla brez pridržka. Skoro pol ure je minilo tako. Nato se ;e poverjenik vrnil, rekoč: »Obsojenca sta oživljena, kakor je bik) zapovedano. Treba je le še, da ju odvedemo na ulico.« »Gospod vitez,« je velela Favsta, »spremite svoja prijatelja do hišnih vrat: kakor ste vi v skrbeh za njiju dva, tako moram iud; jaz skrbeti za varnost svojih ljudi...« Dvornik in Pardaillan sta naglo prehodila več prostornih, bogato opremljenih dvoran. Nato sta zavila v hodnik ter obstala pred vrar ki so bila odprta. »Tukaj sta,« je rekel Favstin uslužbenec. Vitez je stopil v sobo. Knez Farneški in mojster Claude sta sedela vsak v svojem naslanjaču. Možiček v črni obleki, starec z zagonetnim obličje! se je sklanjal zdaj k temu, zdaj k onemu. Očividno je bil zdravnik. Čudna tesnoba je davila Pardaillana. Čakal je in z bolno radovednostjo opazoval ta dva človeška obraza, popisana s sledov bolesti in nalikujoča obrazom strahov, ki se vračajo :z deže7e mrtvih med žive ljudi Črni starček se je naposled z zadovoljnim muzanjem vzravna! in pogledal Pardaillana: , hudega jima ne bo. Opomoreta si, ako bosta vsaj tede-^ dni kar moči zmerna v jedi in pijači. Slava naši sveti vladarici, k-: jima je prizanesla!« h'arocda> ir^ vse dopisa-, LuLoitsSt, tnalih, oglasen, 11, posiah, na, Gpiasru, od, 'dclck •j+jJsn-' hufoUaiui-, Vrcštrnova f. TeL st. 2492 JLaL, oglasi,/ti, slu zjo u p aln*. m, sodjaL ru, r^ancnA, oOcuiSloa,. vsaka, beseda, ^o par-. — Naj • manjši zjicscsl Din, 5-. Pristojbina, za, šifro Dut.j-. Vse prvtojbvi«. je vpada* ti oovi&n i naroedan-, si, • cat n. oglasi it pru)bcu-lidro ter rij&esc)?. Zb>hte-prc-rsčur. lil rra-nr Marenče, Aissdeva ' ?T' Šiška. 13SS5 Delavko IZ&fjčiiii koj "-prevrnem ulici 11. Slomškovi Potnike driavc.. Stilna slntbo t vijaki it tasltikcn: in r-ao nagrado 5000 Di. »Jcro-Fortana«. Oosnoska ti. 9{L 12S41 Deklico FRANC FUJAN 5ftt trevstr« e u.«i j jemagalko ktiarlri — kje r ti se lahko t-.-aj. . potr»Bi&s Ljnbijana-GaUevlca 9. LE jnoci^ ttdi kuhanju. pov« ocla-ri: oddciek ejursj 12S32 Dvokolesa dekle Bijbaije. =»=kftr». . ^^ QeA|e 3= ii diMBeje nerjvačil, j S-rr.nn CJC* S. S Deklico c- iz at-eslji-ro. sprej-iceni » otroka ca serijske — Sadov r c-r.;.Mim: oddeltn tj2tra>. 12S40 Prodajalka tele jobrt iti* sisJhe t itaft« lI: 3ež?li Kb-itpre ODEribf Zh oideiek «Jctr».> pod šifro cVestsa in M&tomt* «Peogeot» auto feirise-Rie^. ekera.; lct. riprjii; :: Gliiicii, . :-caEt» £ — GDepDšir-fka Tribai. 1242E Več avtomobilov rtKjscih. 4- ii j T T^a; roijtem p.;, teio i nilki p r o d a ! BošiiK. i !■£» CSSUi ei. -5106 ! Tovorni avto ! 1 T HP. Etlc rakljfd. v r.r>Mh:iin~3L kupilL. Ponučbe s totrijr opisom poebli Ea cciasi: t . <.Jnrr&» TOČ ~ «AT1C 24>. 1^14 a te hifca čx5čem. Pr^dsc^t * ma. Ejsffi Lesiakeca jetika. Ka-s":prt-« Plačilni natakarici I kraciio <. :- "ir rabijo. Frtre-tndi T* in i.Rrnrerir. PociaS* ia opfcKr. ,'ddf .'ei. t^Et pod c5eri}»». 13SE1 Odvetniškega uradnika ali nradmeo s pni« s f r e i m e takoj dr. C iif:»L edvsa« Hunč Sobota Piičili pc-rc;: d.-»ppT-cm_ i c k do 1 Biiis :<>?7 Gost. blagajniearko t^pir ; - rprejnjejL T ko-jc.drnrfeko mRaTracjr v 3£r-rV— .'rt. kolodvor*. E-omr^sL Lorev j - £»r Foretro- | » > »spsr' iz drars j=-trn~. ►t« ktjic* kcai "sc. Jtic. Edšiil; ob stt-;. trCftt.^T-0 I. Pr?^5- trrorijr L oSuril. Marihor. Aitk- aa.lrrrj cestx js liSR KoreSpoodent itaSjanskeTK nemsk^- fi in srbohrvaškega jezika.. oh: siužbo pri in d. T*i>dje?jL_ tik o;. To- znabe x navfzLzbt r->2 50» oci. c-dsefek «Jnrra>. !3560 čJLL Inteligentne gosptvde is dxSir u obiii kov fpreimes: I ris&kc prorixijo. Ponudbe na čmiL:cc' x U&ri- berc >-•' f-:.frc dr»Tje». Dobra šivilja Pletar. pomočnike i yest u pleteno pohišn o i č f t j iei0 ta dom.- kv^u t jvre ta tako; PletarLa Prtj — •■•ofai preda. Z UTSS 14—lSletno dekle ti f-OT-ori tudi - tm*TCf — -tre; a, triiiacska drniii^. Ines Maikc-nc. boni «Ko-Karfcvj . Ii!??* oriaaEi oideiek cjrtra». 12S1S Zasebnike (ce) ta prodaio T-rftdtsftstzil ria-j is fiTfčk frrtjniiL. ■ Polex prr-Tdrije staisa ta- c-ačr. Posadb« pod , ctktbra sarrada* ta ocias-j oddei^k «^ctra« :3S$4 Gospodična 7>rrffckr-a iicvesf-ka f.eBo-grafisja IE kowpondesti. tja. t trtimoo prakso, tsli premesila t!ttbč. Postičbe sa og-ltsti oddelek cjatra> pod «V Lčnbi;azd> 12675 Stenotipistinia ca 6iortn»ki. seaiiki is srbokrratfi: jenk. i dadj-to pnifr;, iiit ticibt. — Pocšdbf t»a oglaa. od del si «Jctra> pod ssačko tPer-iektso EEESkc. o> Trg. pomočnik išči* felribc r .. Fpeoer:> tfci trrr—t: Kaslrv v ori oddalkn c J etra j irf59 Moško kolo po rttti cer: predam y&-slcr pove o-Iasci oddelek »Jctra> Boljše dekle k: tsa KTati. i"-, šiuabe Jč otrocih aii kot boljb K-baj-ira aa HiSo&o Saslov t ori&stsets oddriku Jutra. 12901 Gostiln, kuharica perfektsa te poetiino. B6e Pocudr^ »drež-Eko cJatra> v Mardbem pod f-Uro cSiihaka 100». liSSS Mladenič išč4 bcijio Eicfbo. Ve^č frdstijstraei;- in dr«:rar;a psOT T^aic s!cibo. Ka-šk-r pri oodmfcad «Jctra» r Haribsn. L2SW Kupim jIV vo- tičkon krp: Eartl Dc-Ient. SelMEiii " 1271S Kdo bi poštenemu invalidu nore, x dretino. is dobrosrčaora prsetrbel pri-nemo sisibo t pisarji. — Dop&e na po-drntiloo Jutra r Maribcrr pod šifro s-r.op taie;>. 12965 Pekovski pomočnik skalen, rasten in tamlSr, tm:ier dela. hak^r toči predpečnlt. želi takoj-Bn;e fKaslov r och oddelkn tjctrs>. ^ŠS Vsakovrstno zlato kL;mjf po Bajriija eenat Čeme — juvelir Ljsbijaca, VtL'on kL 1 SS Mehanično delavnico koiioeffyonir»s.o, r v-eciem taesrt na »ta;sr&ketn odoun t najean. ali tsdi trodam. Ponsdbe na oplaf.. oddešek «-Tttra» noi iitn < Do brc pod-e:je 9S». :27BS Mladenič star i?.' let. ižce lia Aloma nr v LjiKjari. TT96 Vrstam Dahliie (Georgine) t najEattnfjSik vrstah tro-dajamo. dokler traja nlo- ra- 5 korenin v trer. vrstah ŠG Din. 10 korenin v pecir-vretat 50 Dsn. — cVra Diaoonija is dmg, Kar-bor I2CJ Delilni stroj za testo (Telrte^iTMchinf) rabljen, trodno tt . Kaslor v ociasoeis oddelkn wnaa> 12E75 Suhih bukovih drv kcpiic vsako mnefeno. Dc-bava od naja {k* ncveanbra Ponndbe na orlaa. odd<«ek »Jntra> pod iifrp «Drva>. isae _ Prešivalni stroj ^Hrittna^chrtr k n p i Ivan Preierec. Krta;. ' 12109 Lepo garažo a 1 avto oddac v X.*cb-v aaje«i. — Pojasnila daje Aloma Ooaipanv. Ljubljana Aleksandrova c. 2. 12SM Gostilno vcantets v najen; aii na ra-f cn. ali nristoptm kot drn-laiffiik s 15.«*) Da;. tKrrrf na po-dnrin?r.o cJntra** v Itarlborn pod §id-o o pla-č3o> sa oc'.a^: odosček Jntra> ~ 12P15 Tororno dvigalo ca traacmisijaki ali &ekt? popon. ca S» kg teše. pro na to Cilki ceni A. Aman. Triii. lasa eaifcega j tWcTt od tan Vdova S5 I« vgsci . -ega cela. i.Vf slc^bo rospozisj* pri drstin:.. postilsi.' t^ov-ski r.:'-: ki-, večji obrti" — Vatlov v cfrlassem oddeCtt Jstrai. I2SK' Prikolico ca motorar kolo Obiaf-Isdian, kupim. — Kariov: Hnberi. .'otras? lisi, Zagreb. 12SSS Orehove hlode Cirkularist is altanirer iiie s>Babe. — PHpravljti je sekt; Saw opravljati tudi arora aela. Ponodbe na orla?., oddelek cjcrra* t*-l mačke pod .Takojfeje pSačSo.. j rito*. K asiov 128» ^jein cjetra.. Lokal i akiadSoem, oa deltvsk* — event. tudi c manjšim tiaacvanjem oddam. Kaklcv pri Dc-jražnki «Jtirra» v Maribom. 13541 Trgovino t mešanim biarm_ v p-o-metitsm krajn s« Gorenjskem prodam. Vpraaarja pod cTrpovina 51-> "na :>č.. oddelek «Jttra>. 12761 Mirno sobo išos nSteljioa takoj sa ce-14 dni. Posadbe na oglasni o^deiek c Jetra* pod šifro «Stanovat je 14.. ISSli Gospoda sprejmem na hraao in K»-srvanje. Kaalov v orlaa. oddelkn tjntra». Sobo z vso oskrbo oddam. Naslov v oddelkn cjrtrav oplasr*m 12544 Opremljeno sobo oddam 1 aH 2 rospt^ična-ma s hrano aH brn Narfov v o^aseets oddelkn Jutra. 12545 Sobo E pop?'B«sa prostim vho-dom išče gosaod. Por t d V ta criaraS oddelek tJtrra> pol cTbod>. I2S3S Lepo sobo i elektr racrvetljavc. posebnim vbodom in vso ostr-br roeeti oddam v 2Sdov-ti Biiei 6!L 12S4S Lepo stanovanje 1 sobe is knhtsje oddam strank: h-ei otrok, ki posodi le sa 2 MKi vsaj 23.903 Din. — Pismene so-nndbe as orlesa: cavod Maiedit, LjtbJjajia. Kos. graeni trg S. liS2Q Krasno stanovanje 2 s:b- knhinjp rs shrambe oddam s 1. julijem v novi fcig tirt«!ts_ ki plao.a SMO Din sacre;. al' posodL Sostanovalca hrano KK i TID^TL oglaenem oddtlrs Jtrra 12545 Prazno sobo f posebnim vbodom oddam r oentrt. Naslov v oclaa. c^Kkt «Jctra». Ii /ti~anja Stanovanje v eentrn. por-eri. obstoječe ij t sob. kabineta in pr^ titlin. caaesjam ta vsije. Ponndbe sa oclae. oddelek •Jutra* pod <1- avgnstv 13651 Pekarna naprodaj Kaslev ▼ KaTUkcz- nprsri cJrtra* 12ST1 Prazno sobo 1 TThi Leseno barako Gospodična i st^ornretnf! trr. nraks^-. z dobrimi acričrralL poSte-iz taaeš^jiv^. katera bi tadi lahko sajzoptojne- vcw fnia trrovioo. šaibc- ali Magajničar-ke. Kajra.if tre na dežele. zs orla?., odd^ek Jctra» a _______ rdb s t. r e j m - m v stalno 3 Zastopnike ajaBtt. Ponndbe s cnamk; j f1«. sprt.rmem proti sm- . i Dis na tasl.-v: IL Tope- i jiaH. NaSrv v orl. ! SJrr Irvee. Dtbes: 15, Csirt ob ' oddelkn cJntra.. 1S98D fcavi. -------- Mrojnega klničavničarja .-mosAf-joegs dtejavca sertj-memc take; Porndbe i navedbo referent na Tcvarsr v ž^vSo. Btšt.. 127S2 Dob«- postranski zaslužek ca v;(akorar x rasposilja-<;em maldi lotvsii w>ri:-'k. PiStr sa; J. Berrft. Ka-ribor. Jleijika oeka 12 — PrDoiite csamkr ca odro- Več čevljarskih pomočnikov dobro irvešhajni: sa chita J is givasa d*ja, r hrano in . -Tauovanjem v hiši rarejmr i .4.»irf j G-ačišar. Krit' na ' Goreniskam. 129» > Potnike tanefcl.-v<. delavnr ter i-:-fc.es? sprejme pro: dobri provieji rromica pgai. — Pooedbe na orlas. oddelek sJntrx» poč šito »Pijač?®. Pekovski pomočnik mlad. caceBsljiv, treaen in pofeaen. iš£e ?_Tifbo: prevca-E? v^ako delo. Pr-nndi* sa oglasni oddelek sjnt.r»> pod Pekrvski »^•r i.i. 1279P Vojna vdova pr?ana m poštena, gr? kot pomoč rosp>ddnj: aii ca roflpoSrjo. kamorkoli. Ka-slov pov? orlasni oddel« sJotra.». :23Sf Elegantno .iedilnico črno. nov«;, sro&tm v Ljsb-11 ^sL — lstotam narvodaj preproge ca sofeo. Naslov v orlasnem o-ddetke 1 sJctra*. " 1JS12 j - ! Posestvo fctpar v easi do 2*:.W0 Kn in plačam iaD.KC' Dis tra»st»ortse in klasa? t* : takoj, ortaoek oc dogovo-sesaTio rroda Josip Vaaosi ; rtL Postsdbe i obšimt« v Kamnikt. 32415 i popis*,m Jo L maja na ogl oddelek 'pod R+ro cPewtvo> uri; Na stanovanje rrsjmeas goeooda. Naslov v oglareem oddrtb: J»tr«. 127B7 1—2 sobi » sredici takoj od- dam nolidnemr posoodi al: poespodičri. Kas^oT- V oclae. odd«IkE cJrv»>. 1273? Veliko, lepo sobo t elektrika* raarreiljivr. ia popermia *r?it. p foirnorsbo knfcinje oddat teatra*. " 12S1 Opremljeno sobo s cevim belim por:štv«s ir Faektrič»{' razFv«2ja*©. blira kolodvora oddam § 1. mM^em. Kaelo*- v oglaa. oddelke cJatra>. 1SST Sobo Stanovanie 2 sob is knhinie iS5e podnajem ca kratko oobc trgovaka draf.ir.a Potadbe ta" oglasni o-ddelak ejetru pod »Takoj 17». 1552S Brezplačno HrtjavTte oddajo stanov«, tja »obe lokala toetilM. trgovine, delavsiee itd — Posredovanje a oddajale* POpDiDOtta brecplaioo — «Posrodsvalec». St. Petra IS. 3547 Stanovanje pr; gorenjskem kclodvert, e««toje6e it 6. eveatnelac t prostorov, velikim dvo-rišoem in vrtoa oddam v najem. Naslov v očitnem oddelkn «Jtdra». 12SS5 Stanovanje v Stcfcsai šs. 9t. viseko-pr:tljino. obstoječ* i« ene i-obe- kihinje. shrambe is drvamlre. oddam v najest. Pcjas^-f;a v oglasem 'oddelki -■- zss.6k» <5n»too-t 97>. 12! 2 sobi išč« nurfei cakassk: v Miaiii mesta Posofl^ na orlasci oddelek ^Jstra. ood »Staina sTranku ISfh-a Kontoristinja i večletBt prakso is oSUt- nhr.i refereaBami ii odve»-tifke piaa-se is postane veletrr. p?cfektna nemška in srbohrvatiia st«nocTafi-sja. iiie alnlbe ca takoj. P«"»»4be na o«i»s cJatrii pod fcdiro ipnr:-mimet^. USC tStrč^ŽZ-^ Posestvo z gostilno VeGko prazno sobo K.. MI 128H ----------~-" " ----- Priložnost za nakup Pisalni stroj nov. najmodernejt. t»4i Kkvjdardje čeme nacroAaj. Naslov v orl»«r>-»t odde*rc sjcizra». 12857 dobro Branjarijo idoos. s staaovasjem tafrr; -vrvTi-rr. Naslov prš rodrriLici «Jcsra» v Kar"-bonu 12KS bliiir. L^bijaar n*odaie Pocpžbe na orlai oddelek «Jntra> ood cGosnlna 2S^». ms Pon»db» na ocl oddelek «Jrrra> pt.d lifre ddelka «Jctra> " 127^» i Opremljeno sobo v Taviarje-i nliti oddam. Naciov v orlassens ošdvtka 12817 Opremljeno sobo ' •»&» boljfi tradtik ? Ii. ja-nijeat. Potadbe t na^-^bo cene na oetast: oddelek »o j "tSoBdsos: 1S» 12S1S Saidmetta Hiša mtaa rttta _ tt kote Uprt rtdes le » pa. - T« so*iet» t Sfuraac asgiaakeca rv I Mi.vtega preparata OS» čoao ki da.* hajo! Ona savoička r-atte S D.t C-porataa etna^ja. tavo orltolefco Karo£ia sa Baalcv: «Suitana» "Vltv-n^a — Primerja Ponpdbe m ogla?., oddelek »Jntra »d mačko cStaso-vanje il 1». 12S39 Lepo mansardno stanovanje 1—S sob oddam takoj naj-boljSerrc ponadinka. Našle v pove celafrd oddelek cJctra». " 1S56 Kapital Družabnika ca ranširjenje U obstoječe velike. dobrD Id oče brovi-ne t marsiaitero, celo lepiti k-'t*.'; is brei^ačsim stanovasjem na na-lepiem in tajprometnejšeo proste-m v večjem trgs. .rfem. Potnih« sa orlai. oddelek cJctn» pod Šifro »Kapital. 3-U^cUi Dobermana m'j.iega- čissokrvnegv ks-pim_ — Naslov v oglasnem oddelkn »Jetra*. 12745 Dobermana leoega. 10 murnu starega-prodam. Zelena iams 141 12Hn 2 mladi kozi godni ZH rejo. pooes: naprodaj v Trnovem. Kc-te-ližka tB-ta 4- 12ŠC7 Gramoion majben. ' obrt ohranjen. V -. pltn. — Naslov v .oi.---■oddelkn . " :2e^4 Bohm flavto t^odno proda Urasčič. G«-sposka nlioa 2. pr t . — levo. 13«; Angora mačke lepe. prodan: Naslov teve crlasni oddelek tJttra>. 12?55 Dobermana rsjavo psioo pogrešam &d SS. aprila. — Slii na im? »Kana«. Oddati jo ie proti dobri nagrad, gra-d benarts podjetja Ing. Dttič ln dreg v Ljcbljacd. — Svarim rre" naknoom 12s42 Rimske Toplice Slovet: ja B*dioakt:vno tensa^s:- .. palisča, irvrstjc trot: re--ci iiiarn. ietfkdn: is i - . nim bo:ertim. Fenetrs r*--*-seaon? 56. glavne K Din Pojasnila da;-e činkt c Vulkaniziram vse vrste tvtcignn.-. kak or taal galoše in Snežne gumijeve čevlje Pooravljac kc-leea in motorje P Čtafar. IjtKjasi Satska o«Ka U. 32 12559 Dobro znana oseba Koncesijo - I ti ;« ptbraia ta vitek rvr? ! " za izvoščka ,b * - „ . . . : Jiskovr', dne 27. aprdla 1S27 ■ Uruzanmco i ob O. tri pod Tras«, si t vsem .ostaLm p--"- "r--i 20.0M Din Macs. Dobri j ga takoj prirese v trgovino rnšter?::. SaJsadrov« -j dohodki casigrrasi. Naslov j Binkovo US74 ' idl7; oclasfm odieiks Jttra 1 135DI j Dt/pifi Gospodično od IS—25 let staro, t katE-taloa 25—S&.MP Din S:-ooiooet. trgovin a in lsp dom. — Dopise na oglasn oddelek «Jtnrs» r>od cnačko »SesEOss 1SSM Micersiso ia biatao Dravica -rrtgnite p^emo v oddslts . or-asnem 13SS Katera intč-igentna rr*pc-disa v + starosti do 26 let. bj dopi- * »ovala i SSlecnim samoet:;- : • nim trgovcem? Prednost ! ' J trg. saobrazbs. — Le resne • posndbe e sZko, caierra se { sa caitevo vrne. »d šifre • Olotoriklist 55> ' 127?! i ♦♦ .-Eoioaktivni topli izvori 3S do 505 C Najuspešnejše zdrzrlje» nje: ženskih bolezni, revmati m a, podagre. išiast, slabo brr-nc-sti in splošne slabost:. Cela leto otvorjena. Ugodno leiovu rče — Zmerne cene. — Ugodne železniške r>-eze ' izven glavne sezone znatni poptis: Zahtevajte prospekte od Ravnatelj, Stvs tor»iiŠČ£. Senitve Podjetnik 2S let star. »eio rngattfm. 1 h: porodi isi^^igfittso. vit. ; kc camc., prijetis mnasjj-st. e kapitalom, ali vtame { dmtaimir^. Dopise s sliko j na orlaan. oddelek *Jttra» pod šifre »Bodočnost 2-. j 1299C ! h i u11111111 n i m [ m 11 mx Gospodična trpiTtko is gosp:-iisjskt iaoirafceta t rreaciterj^m. ra 27 let. s*H tnaaja v f vrr-o ienitve i roac^dom govoem. kateri "p»edt;e lastno trgovin;. Samt r vit dopise ? sEkc in poisia sa-slov rm na oriasn: r.idelek . »Jctra» pod šifro. »Cvetoč, ; majtik 72P1*. ' Priporoča se MAST J. P. Ia stni Izdelek tvrdke: Evald Popovič, Ljubljana. Ceoa nlzla, blaso izborno. 3azpo5Hja se v sadit j» 5?. 100 is 300 ks PRESAJENO MESO vefc-a v zaioj-: po izvarrecr« nizk čeri Dela za zgradbo nove šole v Goretjac jecers t« bodo oddala potom cmaajtevalne žraibt te ». maja u l ek 1 ni jri občbiikem trna>rt v em-rmt trgn. Načrti in prora-ča ee tamort.io opledali v občinski pisarni v Starem trga me Originalne barve. matrice (kote), voščeni papir za Gestetner cyklesbl. spedjalni papir za razmnoževanje, se dobi najceneje pri LUD. BARAGA, 6 i. 3 Giovani Boccaccio: DEKAMERON Prevei DR. ANDREJ BUD AL. I. knjig«. 3roš. Din 55—, platno Da 72—. titeaioa «-ia-a na boljšem p»ptr>B poir«Bive2. Din 10>— i itnst-ad)«. II. knjiga. Broi Din 5fr—. platno Dfc "ir— kks=rs« izda a na bo'j^e= pepirjn polirzac. vez. Dis i 00-z ii-sjraajaini. III. knjig«. Broš Ehn 56-—, otenc E^a 72 —, .tismsi cla^ na boljšem papirja ?oihzx- rrt. 1», K.O-— Knj>ge se dobe v kBjifOTi fiskoTM Ziin^e v L ubljani, Prešernova uL 54. Ureja je Faae Pot Izdtjt a C esaorcšj Jot«, AdoB Ribnik«. Z* Narodno tttUiao dd kot dtUmarja Ftu iacriek. Z* mscnai dd je odgovora Atojnj Novai. Va » Ljaai.aai.