Št. 38. \ } ... V Gorici, t torek dm 13. maja 1902. Letnik IV. __________._________________________________._______________________________________________________¦— ... __. ------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- Izliaja vsuk torek in Nolioti» v tcijiiu oh 11. uri |)rc(l|)oliliic za incsto tor oL 15. nri jmpoMin1 za drzi'lo. Ako padonata. dnova praznik izido (Jan prcj ot> (5. zvccSit. Sliimi po pnšli prejoman ali v Gorici n;i ilom po.šiljan ccloli'liin K K., polletno -4 K. in črtrlleliio 2 K. I'rodaja s<« v (Jorici v lol>;ik;irii:i.h Schwarz V Šolskili iilicali in J e I- lersitz v Nun.skili ulicali po 8 vin. GORICA (Zjutranje izilanje.) Irednistvo in upravniitvo le nahajata v <,\arodiii tiskarni», ulira Vclluriiii h. ät. 9. liopise jc nasloviti na uredniätvo, öfflase in naročniiio pa na upravniätvo «Gorier«». Ojrlasi se računijo po petit- vrstali in sicrr ako sf tiskajo 1-krat po 12 vin., 2-krat po 10 vin., 3-krat po 8 vin. Ako sr> večkrat tiskajo, raču- iiijo se po pogodbi. Izdajah'lj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" mdgov. J. Marušič). Avstrijska vnanja politika v delegacijah. Razprava, ki se jo razvila dne 7. t. rn. v seji proručunskega odseka avstrij- skih de'egacij polem, ko je grof Golu- chuwski, minister za vnanje stvari razvil svoj ekspozr, bila je dokaj zanimivu in dolga, ker je trajala v pozno noč. V du hu le razprave se je uprav zrcalila naša vnanja politika, kakor je ista zastopana v pred.stavileljih narodne in dr/avne poJilike avstrijskega prebi- valstva. Kar je delalo razpravo osobito za- nimivo in velepomembno, bilo je pose- ganje slovanskih delegatov v isto in sicer Jugoslovana viteza V u k o v i č a, Čelm dr. Kramafa in Poljaka dr. v i- teza Kozlovvskega, kateri so za- vzeli nasproti nemškirn dclegatom, zlasti grofu Stiirghu, ki so sprejeli z velikim navdušenjem konkretno izjavo grofa Goluchowskega glede obnovitve trozveze, proti trozvezi k a r najodloč- neje staližče. V naslednjem hočemo podati svo- jim čitateljem najrnarkantneje poteze iz teh govorov". Kar je ob otvoritvi dele- gacij v prestolnem govoru posebno padlo v oci, je bilu to, da cesar ni z besedico omenil trozveze, pač pa obnovljenih prijateljskih odnošajev z Rusijo. Po go- voru cesarjevem bi bilo sklepati, da ob- novitev trozvezeBše ni gotova stvar, sicer bi je bil vladar gotovo omenil. Ali s to točko se je pa vnanji minister v svojem ekspozeju mnogo bavil. Minister je najprej podal porocilo, da se trozveza gotovo zopet obnovi, ker da so se vse tri velevlasti v tern oziru že določno iz- rekle. Potem je grof Goluchowski z,ago- varjal trozvezo in jo oznaeal kot zaščito ne le evropskega niarveč tudi svetov- nega mini in je sploh v bistvu iste videl le vse najboljše za narode zvezinih držav. Popolnoma nasprolnega mnenja so bili omenjeni trije slovanski delegatje. Geh dr. Kramar je kazal sploh ono stališče, katero zavzemajo vsi iSlovani nasproti trozvezi in nasproti medsebojni zvezi naše monarhije z Rusijo. Da tro- zveza ne pomeni najboljšega za obstanek naše države in njenih slovanskih narodov, dokazujojo izjave nemskega kaneelarja grol'a Biilovva o trozvezi. Ta rnož je iz- javil, da je trozveza tu v ta natnen, da zagotovi N e m č i j i njene vqjne prido- bitve iz let 1870 in 1806, katerih po- slednja je pomenila silno izgubo za Av- strijo na severu države, a istotako za Geho-Slovane v narodnem pogledu v teh izgubljenih provin-Jiah. Jasno je že torej iz le izjave, da Nerncijd smatra trozvezo le za svojo molzno kravo in da izko- rišča Avstrijo v svoje sebične namene. Kako pa se strinja opisovanje Irozveze po grofu Goluchowskem kot zaščite miru z drugo izjavo istega grofa Biilowa, ki je dejal, da se Nernčija pripravlja na veliko evropsko vojno? Ti težki protidokazi o miroljubivosti Nemčijo in njenih poštenih namenih glede trozveze, so ncprijetno zadeli ncm- ške delegate in grofa Goluchowskega sa- mega, ki je skušal zagovarjati izjave grofa Biilowa, a je pri tern še bolj zabredel na svoje „nemško stališče". Svoje zadovoljstvo je izrazil dr. Kramar nad besedami ministra glede na- šega razinerja z Rusijo. Vendar se tudi v tern ni popolnoma slrinjal z označenji mi- nistrovimi. zlasti kar se tiče balkanske p o 1 i t i k e. Grof Goluchowski se glede zveze z Rusijo ni mogel postaviti na slovansko stališče, dočim stoji glede zveze z Nemčijo popolnoma na n e m š k em s t a 1 i š č u. Grof Goluchowski je samo poudarjal, da pomeni ,,prijateljsko sporazumljenje:' i Rusijo jamstvo za mir na Balkanu, ker da onemogočuje izvestnim hujskajočim elementom njihove nečedne namere. Dr. Kramar pa je dejal, da to sporazumljenje no bode več dolgo zado- stovalo za ohranitev miru na Balkanu, marvee da položaj zaliteva konkretne zveze naše države z Rusijo ker le v taki bila bi garancija za ohranitev miru in vz- držanje pozicije naše monarhije v ev- ropski politiki. Na Balkanu ne gre samo za brzdanje domačih ncinirnih elementov, marvec ondi gre za to, da se preprečijo nakane, ka- tere goji ondi politika baš naših dobrih zaveznic Nemčije in Italije, katerih prva s svojo kolonijalno politiko in s svojim protektoratom v Carigradu, druga pa v svojimi aspiracijami v Albaniji spravlja mir na Balkanu v resnejo ne- varnost, nego pa domače prebivalstvo. Proti takim aspiracijam naših zaveznic bila hi najb)ljša bran jasno določena politika mej Avstrijo in Rusijo. Dr. Kramar j" dejal naposled, da naj naša država v trozvezi, ako naj ista že obstoji nadalje, zavzema tako stali- šče, kakoršno si prisvajapoizreku grofa Bü- lowa Nemčija, namreč da mora biti na se prijateljstvo vsakomur dra- goceno. a n a š e sovražtvoda mora biti oomembno za vsa- k o g a r. V-tez dr. Kozlowski je dejal, da imajo ^e take politične zveze in Irg. po- godbe pravo vrednost, ki ne kratijo za- veznikom jednakoveljavnosti in svobod- nega gibanja. To pa se ne more trditi o trozvezi glede naše monarhije. Za nas trozveza prvič ni bila nobena potreba ker se Avstrija ni imela vzroka ničesar bati, pač pa je imela Nemčija z ozirom na misel maščevanja Francozke in pa z ozirom na Nemčiji nasprotno javno mnenje v Rusiji opravičen strah, da jo za njeno krivično politiko nasproti drugim doleti zasluženo plačilo V preprečenje tega je potrehovala zavezništva Avstrije. Toda mej tern, ko je bila z Avstrijo v ! trozvezi, katera glasom svoje pogodbe izključuje zavezništvo z drugirni drzavami, je šel Bismarck in je z a h r b t o m Av- strije sklenil naši gospodarski politiki škodljivo pogodbo z Rusijo. Poljaki so tudi nekaj časa smatrali trozvezo za zažčito miru, ali način, kako postopa Nemcija nasproti poljski narod- nosti, je v Poljakih zatrl to vero. Jugoslovan dr. vitez Vukovičjego- voril o stališču, kalero zavzema' zavez- nica Italija v trozvezi. Dejal je, da Ita- lija krži prijateljstvo, katero jej nalaga i trozveza, s tern, da stanovitno dela na to, da bi skrčila naš upliv ob jadranskem morju ter da bi odtrgala od naše dr- žave primorske pokrajine. — Govornik je za tern grajal postopanje avstrijske diplomacije v zadevi zavoda sv. Jero- nima v Rimu, ki je poniževalno za hr- vatski narod. Obsodil je besede Goluchow- skega, ki se je izrazil, da je odločno nasto- panje sarajevskega škofa dr. Stadlerja pri Sv. Stolici za narodne pravice Hrva- tov neopravičeno. Govornik je povdarjal, da bi pri izvrsevanju svoje naloge v Oriinntu morala Avstrija upoštevati bolj slovan>ko pleme na Balkanu. Ali z ozi- rom na razmere, kakoräne vladajo sedaj v delegacijah, zaključuje govornik, sma- trajo Jugoslovani za svojo dolžnost, da izreko ministru za vnanje stvari svoje nezaupanje in glasujejo proti proračunu. Tako v dologacijah. Znamenito je, kar pišejo o tern francozki in ruski listi. — Prvi splosno izražajo svojo sodbo glede trozveze tako, da je ista izgubila svojo prvotno veljavo in da na njeno mesto v svetovni politiki stopa že fran- cozko-ruska dvozveza. To dejstvo czna- čuje sprememba v obnovitvi trozveze, katera ne izključuje več zavezništva tro- zveznih držav z drugimi državami n. pr. Italije s Francijo in Avstrije z Rusijo. Ruski list ,.Swiettl pa pravi glede izvajanj grofa Goluchowskega o hujska- jočih elementih na Balkanu, da Rusija tacih elementov pač nima, ima pa da jih baš — Avstro-Ogerska. D o p i s i. Iz Bovea. — Tu pri nas smo na- vajeni prezirati to. kar piše in laže ..Soča" in njeni poročevalci o nas ,.klerikalcih"; mi odgovarjamo le s tern, da na shodih, ki jih prirojajo naša društva, podučujemo ljudstvo in je svarimo pred ,.liberalciu. Toda tu pa tarn jim je vendar le treba odgovoriti, da pomagamo resnici na dan, katero znajo dobro zavijati. Te dni so v ,.Soči napadli nekega uradnika v Bovcu na nečuven način, ki kaže, da ne poznajo nobene ljubezni do bližnjega. Nečem dalje govoriti o tej stvari, dotičnik se bo znal že sam potegniti za svojo cast. Očita laž je, kar pišejo o bov- škem dekanu, da je s svojimi besedami: „Glejte celo visoko učeni prihajajo po- slušat božjo besedo, akoravno ne razu- mejo'', hotel dotične osebe ljudem v iz- gled staviti. Besede so bile govorjene na splošno, ker škušnja uči, da poleti le- tovičarji, ki pridejo v Bovec in ki ne razumejo jezika, celo službo božjo ostanejo v cerkvi, dočim jo mnogi izmed domačinov uderejo med pridgo iz cerkve. Dalje pravi dopisnik v „Sočiu da bo bovško napredno ženstvo učilo „kle- L1STEK. Homunculus redivivus.... Ahasver, „Soča" in „la belle ali- ance" so bili že popolnoma uverjeni, da ! je drobnega Homunculusa slana vzela. A kakor se vidi, ga ni še vzela in to vkljub raznim ,.ki iticnim dnevom" letosnje pomladi, ko slana celo po „naprednjaskih" vrtovih in poljanah kaj neusmiljeno mori in požiga. Znamenje torej, da se m e n e s'^na ne prime. Ahasverja je seveda že hudo skr- belo, kje da sem. Saj se pa tudi že nisva videla od tistega casa, ko sva kramarje „lorala" iz dežele neverjetnosti v ob- ljubljeno deželo. No, na žalost svojo vi- diva danes, da so nama vsi nazaj ušli; le „liberalen duh" ni znal več nazaj, ali pa je kje od žalosti poginil, kar bi bil storil prej ali slej tudi doma. ... j Andrejc izlasti jo je tempo allegro primahal nazaj in se zdnj tako dobro počuti za varnim zapečkoin kakor nekdo. ki je po hudem naporu srečno utekel — omreženim oknom. Zato zopet prc5erno vpije in kvaka kakor žaba v mlaki ob cesti. Ljudje pa, vajeni že od prej tega kvakanja, gredo mirno in brezbrižno mimo te mlake, ne meneč se za to, kaj je v luži. . . . Dr. 000 se je pa na svojo škodo na povratku čez mero zamudil (imel je baje privalne opravko\ tako, da jo bilo mesto dcželne^a odbornika, njeinu namenjeno — naniroč od ,.naprednega" poveljstva — mejtem ?a) zasedeno. No, kdo more zato. : ako je igral ulogo — dr. Zamude? j Prvi ritmo.jster Tunia je sicer tudi pririol nazaj iz dcželo neverjetnosti, [»a, kakor se vidi, bi bil rajši tain ostal, kajti njegovi „marsch eins'1 koraki mimo „mla- ke"1 so bili že nekam „adagio1' in tudi bolj in bolj . .. „ritardando"... kaj ho- čemo, tako je na svetu ! Ali na tein svetu s»1 nahajajo ljudje, ki nikdar ne pridejo v zadrego, — pa če bi jih že davil „strik" za vrat, še vedno ti bodo kričali : „Mi še nisino do- igrali, naš upliv raste. . . raste in mi ra- stemo ž njim. Dokler imamo svoj „publi- kum", tako doi^o Še nismo izgubljeni!'' No, in „publikurn" imajo, kakor ga je imel nekdo, katerega je videl tak „publi- kuin" tudi rasti in rasti, dokler je bil dosti visoko. . .. Oh, ta „publikunv ! Ko bi tega ne bilo, kako bi mogli znani prijatelji naro- dovih kronic sploh še kaj dobrega sto- riti na svetu, kar jim bode cudovito omo- goceno odkar so zopet v obljubljeni de/.eli. Zato pa je bilo njih prvo delo po povratku v ta bajni svet, v katerem le- tajo IjudcMii pečene ptice na mizo, nosec seboj v jednem kremplju vilice, v drugem nož, pa okoli vratu obešen krožnik ter ki s sladkim sinohom govore : „Nu, bra- tec, reži, jej!", — njih prvo pravim je bilo, da so se lotili po znaneni nasovotu bankirja, ki je svetoval beraču kako po- stane milijonar, ogromnega plomenitega dela. Ko je vid '1 nekega dne berač polno obložono mizo bogatina, cedile so se mu sline in žolel si je tudi biti bogat, da bi tudi on kedaj smel jesti dobro dišeco meso in ne le glodati same kosti, ki pa- dejo od bogatinove mize. Pa vpraša mi- lijonarja, kako bi si tudi on pridobil to- liko premoženja. „Vidiš, bratec, to je kaj lahko: položi vsaki dan ali vsaki mesec gotovo^ svoto na stran, pa v kratkem času postaneš milijonar in lahko boš vse tako imel kakor jaz". „Ali kje naj vzamem tiste svote?;i — ^To, bratec, pa je tvoja stvar'', se odreže milijonar. Ahasver, „Sočau in ,.compagnia bella" me je gotovo razumela. „Narodna kost"4, katere so se lotili, gotovo še ne bode kinalu tako „opitana", da bi mogla paradirati na mizi milijonarja. „Goriška ljudska posojilnica" je zadnji čas priklo- pila tej oguljeni kosti precej velik kos mesa, — ali vedno Se treba veliko, da bi zadostovalo nenasitnemu želodcu vseh potrebnih „itd. itd. itd.ki . . . Pa kaj druzega ! Mali Homunculus, ki se zna včasih storiti celo nevidnega, je imel nedavno to izredno sreöo, da je čul ta le pogo- vor dveh goriških „koncertistov": „Si- noči smo pa že krokali, da je bilo kaj". — „Zato pa imam tudi danes „niačka", da ne vem kam ž njim'1. — „Ti, kdo pa je plačal___V" — „Ej. kdo neki? Naša „društvena blagajna!" — „Hm, dokler narodni davkoplačevalci ne zahtevajo re- elne bilance, tako dolgo bo že še, kaj pa bi bilo___" — „To naju nič ne rikalce" moliti. Radovedni smo, k;itere napredne ženske nas bodo učile inoliti, morebiti one, ki so se eel predpust, vsak večer, vlačile kot maäkare opravljeno v moSko obleko, v družbi nekterih krokarjev iz krčme v krčmo!? V drugi številki zaganja ae „Soča'' zopet v Aniona Šulerja predsednika pol. društva, ker je baje rekel na shodu, da delavec ne imej reäpekta pred onimi, ki ga ne zaslužijo, kakor na primer naši „liberaler'. To so pametne besede, katere si vsak delavec v srec zapiši. Mi, ki poznamo naSe „liberalce". vemo, da ne zaslužijo „rešpekta", ker med tern, ko mi delamo za blagor naših delavcev, oni naše delovanje ovirajo. Med tern, ko mi delavee vabimo na podučne shode, katere prirejamo v njih korist, prirejajo jim „liberalni" kremarji plesne zabave, da jim izvabijo iz žepa težko prislužene novce. In takt zahtevajo rež- pekta! rRodoljubi, snujte društva na pravi sbobodomiselni, pošteni iiberalni podlagi1', pravi „Soča" na koncu. Da, le snujte jih, pa drugod, v Bovcu jih na Vaši podlagi ne boste! Izpod krifikega zvoiui. — V sv. Križu se je vstanovil pred par I»>ti pev- ski scbor, pod vodstvom g. Medveščeka. Pevci so skoro vsi iz sv. Križa. Tako lope ubrane glasove bilo je veselje po- slušati, ko so prepevali narodne kakor tudi cerkvene pesmi. T» izučeni pevski zbor si je pa pri- svojil cerkveni organist. Na veliko pri- zadevanje pevca so se naučili lepih cer- kvenih pesmi, to se razume, da ima tudi organist veliko veselje do poducevanja.(?) Marsikdo se je pa Oudil, da takö dolgo vstrajajo, čeravno so zelö potrpežljivi in imajo veselje do petja. Prišlo je pa vendar konečno do „stavke". Ne bodemo opisovali natanko vzrokov, kaiere imajo pevci, da ne gredo več pet v cerkev (vzroke ktere pevci simi povejo), le toliko rečemo za danes, da se za svoj trud ne pusti nobeden za nos voditi in za norca imeti, in sploh s takimi priimki obdarovan biti, kakor jih ima „narodno-naprednjaška" banda v svojem arhivu. ' ' Ljudstvo je sploh nezadovoljno, bolj ' bi pa bili zadovoljni, ako bi pevci ostali v cerkvi na koru brez organista, in ta naj bi žel raje v Tumov Izrael. No, pa vendar nismo v cerkvi bre^ petja, saj poje organist in tudi otroci radi kričijo ... ' Nekdaj se je pa vendar dogodilo, da je neki^ organist v sv. Križu orglal celo mašo brez petja. Kaj ne, da je bila to „slovesna" maša? Iz župange s\. Križa. - Dne 7. t. m. imeli smo volitev župana, izvoljen je g. Jožef Vovk, večletni podžupan v Dobravljah. Mož je razumen, pošten, ter spostuje vsakogar, upamo da bode vsem pravioen in tudi do njcgovih nasprotnikov. Prepričani smemo biti, da bodo izpolno- val na taue no dolžnosti, katere niu nalaga cast župana in da se ne bode skrival za hrbet drugim. Da ga caka marsikatera grenka, to je umevno, saj easi so taki, tudi dela ne bode menjkalo, pa nie" se ne strašite g. župan. Nektere hudo peče, zakaj je župan v Dobravljah mesto v sv. Križu ali v obcini. To nič ne de, da je le tnož, ako bi bil tudi vrh Čavna. Takih obč. volitev ne pozna zgodo- vina v sv. Križu kakor so bile letošnje; treznemu človeku se morajo siniliti na- prednjaki, oh! Koliko so se trudili; noč in dan so plazili, agitirali, pregovarjali prosili ljudi, in kaj vein še kaj. Zastonj se je Ajdovski agitator okoli valil in agitiral, zastonj vsi Do- bravski agentje, V. Žabeljski, zastonj je/,, zastonj M. Žabeljski, zastonj Kozaparski hrovat in malnar, /astonj Plaški advokat, zastonj Cesnarski vice-Tmna, zastonj oblica in korenje, zastonj Openski Mičel. Zastonj vse ! Nič ni pomagalo brezr plačno kosilo in po 15 kr. liter vina za oslepljene volilce, pili so, jedli so, koliko je račun? Nič! Kdo pa je vse to plačal? Tega pa ne pove nihee, le nekaj slutijo, da je ena krava bezljala proti gmajni, morda jo od te krave tudi kaj ostalo na volišču. — Drugi morda imajo raztrgan žep itd. ,,Napredniu kandidat-župan, bil je celö trkrat na vol. listku v boju na vo- lišču. a padel je. Padel je kandidat /u- pan, kanuidat tajnik in kasir, padlo je celo „napredno" starašinstvo. Rekurz bil je broz sadü, akoravno je vice-Tuma s Ceste že ljudi napravljal in agitiral za nove volitve, ne vedoč, da je razpisana volitev župana. Oh, zdaj pa nikdar. nikdar voč, Veselje vaše preč je preč. Politiöni pregied. Državni zbor. VčeTaj se je zopet seäla poslanska zbornica in jela nadaljevati razpravo o proračunu železniškega ministerstva. Qbiski laškega kralja. Kralj Viktor Emanuel obišče pri- hodnji mesec dvore na Dunaju in v Po- trogradu. Na Dunaj pride 25. junija. Srblja dobl prestolonaslednika. Neki listi vedo poročati, da je v ruskih krogih le določeno, da postane srbski prestolonaslednik črnogorski princ Mirko. Le-ta da bode kot tak proglašen že to poletje. Knez Nikola in princ Mirko bodeta pred razglašenjem gosta ruskega cara v Spali, da se o vsem dogovore. Ker hoče ruski car, da se to vprašanjo reši v duhu avstro-ruskega sporazumja glede Balkana, bode pri tem pogovoru navzoč avstro-ogerski poslanik na ruskein dvoru. Na tem sestanku bodo predloženi tudi zdravniški dokazi o kraljici Dragi. Kralj Aleksander sain bode proglasil kneza Mirkota svojim prestolonaslednikom. Polnoletnost španjskega kralja. Dne 17. t. m. se bode vrsila v Ma- dridu slavnost polnolotnosti španjskoga kralja Allbnza XIII. Kralj je dopolnil svoje 16. 1 oto. S trenulkom razglašenja polnolelnosti provzanie Alfonz XIII. vladno knnilo, katoro pa bode v njogovem imenu So vodila mati niu kraljica Kristina, kajti kralj jo glasom porocil tako dusevno kakor i telosno slabo razvit. K slavnosti odposlale so velevlasti svoje zastopniko. Vojna v južnl Afrlkl. Na oboh straneh vec ali inaiij za- žoljeni mir še vedno ni sklenjen. Pravi vzrok temu je angležka trmoglavost, ki noče niu vedeti o pogojih, ki jih stavijo Buri za mir. Uzrok t«^ trmogiavosli pa sta knpski guv(M"tier Milner in pa po- veljnik angležke vojske v Al'riki, Kitche- ner. Jeden ko dru^'i upa še doseči kaj uspphov za se, ako se vojna nadaljuje. Za Milnprjem stoji tudi kopa kapitalistov, ki vsi nočejo da bi bil že konec vojne. Zato ni upati, da bi s:e sklenil mir pred kronanjem angležkega kralja. Burski vo- ditelji bodo sicer imeli v kratkeni glavno konferenco glede mini in od sklepov te konference bode odvisno marsikaj Mej tem se pa Kitchener prizadeva, da bi z izmišlJLMiimi poročili o „angležkih zinagah" še nadalje zanimal kroge v Londonu za vojno. Domace in razne novice. Izpiti o ueiteljski usposobljcnosti. — Danos so se zavrsili pred dotično koinisijo izpiti učiteljske usposobljenosti. Mod drugimi so prestale preskušnjo in sicor za ljudske sole s slovenskim učnim jezikom gospodične: Mikec Fra- nja, J a k 1 i Eliza in V i 1 h a r Zof.; s slo- venskim in nemškim uonim jezikom pa gospodična Ivančič Terezija. Pismeni zrelostni izpiti na tuk. žonskom izobraževališču prično jutri. Goriska depiitncija, ki je odpo- tovala na Dunaj, da izposluje pri inini- storstvu želo/niško delavnico v Gorici, bodo sprejeta jutri od Nj. Vel.v avdijenci. Deputacijo vodi deželni glavar vitez Pajer in sestoji iz sledečih članov: dr. Gregoreič in dr. Verzegnassi za deželo, dr. Venuti za mesto in Holzer za kupčijsko zbornico. „Goriška žcnska podruž, druzbe sv. (Ui'ila in Metoda" vabi k letn'emu obenemu zboru kateri bode dne 17. maja 1902. v prostorih tukajšnje „Čitalnice" s sledečim dnevnim redom: 1. Letno po- rocilo načelništva. 2. Preberejo se na- znanila družbenega vodstva. 3. Morebitni nasveti. 4. Volitev načelništva. Začetek ob 3. uri popoldne. V Gor'ici, dno 12. maja 1902. Načolstvo. Vse p. n. gospe in gospice, so na- prožcne, da bi se ta dan v obilnem šte- vilu udeležile občnega zbora in prinesle ali doposlale letnino. Napreduja^ko pravicoljubjc. — „Primorski List" je v svoji zadnji stevilki poročal o nekih „govoricah" glede „Pev- skega in glasbenega društva". To poročilo pa je nekega pravicoljuba pri „Soči" tako speklo, da je strahovito zarjovel v tern listu in so se mu udrle iz ust razne psovke o ,,/egnanih falotih" „žegnanih lopovih", o „pasjem biču", „hudičevi zlobi" „Fridolinskih skandalih" „navihanih lurn- pih" itd. itd. s takim ropotom, da smo mislili, da se nahajarno v očigled tcmu iz- bruhu „napredne" ogorčenosti kar naotoku skrbi! Konec vseh koncev je ta —" in to sta uganila drug druzega misli, pa zapela: „Danes tukaj, jutri tam! Drugi kraji, druga mesta; Če tukaj več ne gre, drugam Popelje naju hitro cesta". In pela sta tako izborno, da se nisem mogel vzdržati in sem začel na glas ploskati in klicati: Bravo! Izborno! Vsa prestrašena se ogledujeta in rečeta: „Nekdo je poslušal! Gotovo kak kleri- kalec! Idiva, tukaj ni varno!" In zdajci se vsuje ploha psovk iz G—k-ovega slo- varja, čegar „sladka slovenska beseda" doni tako čudovito, da bi moral za nje zvoke izumiti slavni Edison poseben fonograf. „Hudičevi klerikalci! Nesramni lopovi! Hudičeva zloba! Vse pobijemo! Barabe! Lumpi! Faloti!" To je bilo za moje živce nekoliko preveč, zato se jezno odrežem: Kaj je Homunculus? Čakajta brezstidneža, vama že posvetim!" In zdajci ju je moj glas še bolj prestrašil, zato sta si začela očitati, da je jeden od 'irjiju- namreč prav gotovo — trebušni govornik ali „Bauchredner", kajti bila gta prepricana, da v sobi nikogar ni bilo. Konec vseh koncev je bil ta, da sta skle- nila iti — utešit svoja „mačka" s slani- kami, seveda na račun — „dru.štvene bla- gajne" in tako zadušiti tisti eventuvalni ,.notranji glas", ki je dal povod psovki: „HudiOevi klerikalci" ... Ker se mi je ta zabava tako dobro posrečila, sem si namenil igrati poslej to ulogo še nadalje------osobito hočem uporabiti svoj talent kot ,.nevidni publi- kumtl pri koncertih in različnih „premi- jerah" „Pevskega in glasbenega društva", to pa zaradi tega, da bodem lahko „kri- tično nategnil" znani velikanski časni- karski — ,,^e-ni". Ta Smentrani žurnalist mi jo namroč postal jako sumljiv, kar se tiče, verodostojnosti. Zdi se mi, da več poroča, nego sam aebi voruje, '•adi Cesar bi s svojo „Soeo" prav izborno „tikal" v južno Afriko in sicer v angležki tabor, kjer bi s svojo zmožnostjo napravil iz Deweta Kithenerja in iz Kitchenerja De- weta... „Pevskemu in glasbenemu društvu" pa moram le častitati na taki akviziciji, kakor je g. Beniaek. Kajti glasbena moč, ki je vodila že — opere, se da angažo- vati samo še na vecjih zavodih in da to je gori omenjeno drustvo, o torn gotovo š e ne dvomi niti sam Bonišek po iz Go- rice mu došlih poročilih. Bojim se na zanj, da bi se — prepozno ne premisiil. Kajti kdo vo, kdo ve, alco bi nekoga dno, ako bi slučajno prišel v navskrižje z znano avtoriteto na vseh poljih na- rodne prosvete v našem mostu, ne za- donel tudi njemu na uha oni grozni me- mento: „Seveda mora celota va- r o v a t i svoj u g 1 e d, svojo cast, če treba tudi z operacijo rane, ki se je pokazal a". Pa naj bode za danos dovolj. Za zaključok naj le Se rlostavim željo vseh poštenih goriških Slovencev, da bi se žo kaj skoraj izvršila na nasein narodnom telesu „operacija ranea kateri je imo A. G—k in katera so ni še le pokazala, marveč ki že dolgo najgrje „reži" ne lo v „Soči" marvoč na celem Goriškern. K tej operaciji bi se gotovo „prikazal" z velikim kitajskim nožem sam Homunculus. sv. Martina v podnožju ognjcn-ka Mont Poire in da sorazlijoognjena lava po vsoj gosposki ulici in zalije tudi ulico V«»tturini. No, „žognani saloljo" pri „Prim. Listu" utognejo /,e dati ,.odvozo" „ria- prodiHMiiu" pravicoljubu za njegovo „iz- povtHl'1. Mi ga hočoiiio vprasati samo jodno. Ako jo namroc ona „govorica" o kateri govori „Prim. List" zartes lo sair.o govorica, kakpr „Soča" na koncu svojega izbruha saina daje razumoli, za- kaj pa vos ostali izhruh nekam kažo, ka- kor da bi no bila lo govorioa, marvoc: resnica? Kaka logika jo to : nokaj tajili, a vines h kralu priznavati. Ph to se ni vso. Zakaj pa napred- njaki no |)oeakajo, da se vendar izkazo rosnica in žo poproj lako nastopajo proti „svojcom"1 kton> sicor povzdigujojo v dovota nobesa? Nam se zdi da tako na- stopaiijo prt'snot) slabo osvetljuje na- picdnja.ško pravicoljuhjo, marvoc j<; po- dobno neki drugi lastnnsli, kaloro pa na- prcdnjaki naj raje pokrivajo s ploho l'raz in psovk. Mesto da psujo pa naj bi nam „Soča"' raje povedala zakaj .,naprednjakiu niso pustili, da bi nastopil pri veselici tarnbu- raškega društvu v Podgori imenitni po- vovodja „Pevskega in glasbenega društva" g. Fran Stele? ¦ Katoliško drustvo sloveuskili uciteljic ua Primorskein je imelo svoje redno zborovanje na Vnebohod dne 8. t. m. Predsedoval jo preč. gospod župnik Koko.šar, ki je otvoril zborovanje z dalj- šim govorom. S priprostiini, jasnimi bo- sedami je dokazal preč. g. govornik, da smemo zaupati le dobrim katoličanom, ki Boga ljubijo in so kot taki vestni prod Bogom, vestni pred ljudmi. Društvenice so zapele „0 sanctis- sima" in velor. g. predsednica je preda- vala o dr. Karlu Kehru. V krepkih po- tezah nam jo podala jason životopis tega imenitnega pedagoga do Iota 1859., ko je ta postal šolski ravnatelj v Waltershausnu. Poudarjaje podagogov temperament in značaj, je govorila natanoneje o vzrokih, ki so Kehra napotili, da je pcstal s svojiini spisi pravi učitelj. ueiteljern, zlasti no- vincem. Preč. g. predsednica vabi vse one slovenske učiteijico, ki so inislijo udele- žiti duhovnih vaj v drugi polovici meseca julija, da se oglasijo v kratkem pri njej. Prihodnje zborovanje bode v nedeljo dno 8. junija ob pol desotih zjutraj. L. Ko r š i c, tajnica. Valiilo k veselici, katero priredi ..Bralno društvo1' na Št. Viški gori, dne 25. maja t. I. v prostorih g. Janeza La- harnar-ja: Vspored : 1. Fr. Vilhar: „Do- movini", mešan zbor; 2. Nagovor; 3. H. Sattner: ,.Na planine", možki zbor; 4. I. Laharnar: „Pomladna1, rnešan zbor s spremljevanjern tamburaškega zbora; 5. Dr. E. Krek: „Pravica se je izkazala", burka v dveh dejanjih; 6. I. Aljaz : „Tri- glav moj dom1', možki zbor; 7. Dekla- macija; 8. I. Laharnar; „Venček narod- nih pesmi", sesteroglusno; 9. Šaljivo srečkanje. — Pri petju sodeluje okoli 30 pevskih moči. Med posameznimi točkami in pri prosti zabavi udarja tamburaški zbor cerkljanske čitalnice. Začetek točno ob 3. uri popoludne. Vstopnina za osebo 20 vin. V slučaju slabega vremena se veselica preloži na prihodnjo nedeljo. K obilni udeležbi uljudno vabi o d b o r. Strafen (Mil zblazneiica. — Pri posestniku Andreju Doljaku v Grgaru sta delala 19-letni mizar Andrej Kumar in 44-letni delavoc Anton Bedevnik. V uoči od četrtka na petek zgrabi Bedevnik h kratu neko rezilo, si prereže žile na dla- neh, vrat in si zada, več ran v srčno stran. Potem pa rani z rezilom Kumarja na zgornji uslnici in na hrbtu. Bedevnik je nainreč zblaznel. Pripeljali so oba v tukajšnjo bolnišnico. Bedüvnikovo stanje je jako nevariio. Koliinjska želcznica. — G'adnjo bohinjskega predora jo otldalo minister- s.tvo tverdki Geconi. Kor so dclo v kratkem prične, bodo ljudjo pri tern lahko rnnogo zaslužili. Posebni vlaki v Postojno. — Binkoatni ponedcljek, dne 19. maja bodo vozMi v Postojno iz Ljubljane, Trsta, Roko in Kormina tor nazaj posebni vlaki. Izdali se bodo za to vožnjo vozni listi po izredno znižanih voznih cenah, v ka- terih je vračunana tudi vstopnina v jamo, ki so pa veljavni lo za posebno vlako. Vožne cene za tje in nazaj so določene za Ljubljano 9 K v I., 7'26 v II. in 5 51 v III. razrodu, za Trst 1102 K v I., 876 v II. in 651 v III. razredu, za Reko 1011 K v I., 810 v II. in 606 K v III. razredu, za Gorico 13 K v I., 1026 v II. in 750 v III. razredu in za Kormin 14 K v I., 1102 v II. in 802 v III. razredu. — Odhajal bo posebni vlak iz Ljubljane ob 940 dop., iz Trata ob 8'40 dop., z Heko ob 80s) dop., iz Kor- mina ob 755 dop. V Ljubljana -<¦ \><<\ in;- vlak oh 1106 ponoči. iSlavnost v jaini se pricne ob 3. uri pop. in traja do <>. ure zvečer. Učekar uinrl. - V nedeljo okolo poludne je umrl v Trslii pri — kozarcu vina v krčmi „AI trionfo" nagle snirti znani vodja tržaških socijalmh demokra- tov, Karol Učckar v 47. lotu svoje dobe. Učekar je namreč prisostoval malo {»rod smrtjo neki odborovi soji tiskarjev. Ko se je po seji podal s lovariši vred iz sobe, jo h kratu začutil, da ga je v srcu hudo zbodlo. Ker je boločina hitro pre- nehala, jej Učekar ni pripisoval važnosti, marveč je rnonil d;i prihaja od toga kor je — lacen. Hotel je h kosilu domov, a tovariši ho ga pregovorili, da jo šol ž njimi šeza kratok hip v kmno „AI trionso" na kozaree vina. Ali tu ga je dohitola nagla smrt. Koinaj je namreč pnjol za kozarec vina in ga dvignil k ustim, da bi pil, pade mu kozarec iz rok, «lava se mu sklone na prsi in — bil je mrtev. Zadda ga je srčna kap. Kake vrste socijalen demokrat jo Učekar bil, ni da bi tu razpravljali, omenili jo le, da je njemu, čegar soc. dorn. načelo je bilo nastopati proti kapitalizmu, posvelil dolg slavospev po smrti — ži- dovsko kapitalistični list — „II Piccolo". „Politično tlruštvo za isterske Hrvate in Slovcnce". — V Pazinu se je dne 7. t. m. vršilo konstituiranje gori imenovanega društva ob veliki udeležbi kmelskega ljudstva in iiiteligence. Pred- sednikom je bil izvoljen državni posl. Spinčič. Poljak o Slovencih. — Urednik poljskega lista „Dziennik polski", d r. Ostaszevvski-Baranski v Lv^ovu je nnpisal in v svojem listu objavil vrsto člankov o Slovencih. V teh člankih se bavi s slovensko zgodovino, književnostjo in s slovenskimi razmerarni na splošno. Omenja tudi velikih zaslug Poljaka Emila Korylka za slovensko slovstvo. Članek irna namen z ozirom na časnikarski shod seznaniti svoje rojake s Slovenci in nji- hovimi razrnerami. Žveplajte trte! — Kakor škrop- Ijenje, tako je tudi žveplanje trt v vino.- gradništvu velikega pomena. Žveplamo pa radi bolezni ki se ime- nuje grozd n a p 1 esiioba ali Old ium Tuckeri. To je gliva, katera provzro- čuje na grozdnih, a tudi na listnih delih neko plesenj, katera pa listju ne more veliko škodovati, pač pa grozdju. Ta gliva prepreže jagode z neko rnreno, katera je podobna pajčevini in srka iz njih sok tako, da ostane jagoda le drobna, ker se ne more razvijati, naposled poči in se posusi. Ako je vreme gorko, pokaže se ta bolezen še pred cvetjem in uniči, ako ne rabimo nobenega sredstva proti istej, lahko celo trgatev. Kot najbolje sredstvo zoper to bo- lezen služi žveplo. Da bo pa žveplanje uspešno, žvep- lati moratno prav zgodaj in sicer še pred cvetjem. Nadalje pa naj se žvepla le kakor hitro se pokaže ta bolezen, vendar pa ne v času, ko je grozdje že mehko, ker bi lahko dobilo vino, iz takega grozdja napravljeno, duh po žveplu, a pozneje tudi po gnilih jajcih. Žvepla se največkrat z navadnimi rnehovi. Priporoča pa se, posebno v vi- nogradih, kjer so trte speljane na /.ico, posebne stroje, kateri so podobni trijerju. S temi slroji dela se jako bitro, pri teh pa žvepla ni treba „šparatK Pri žveplanju naj se pazi, da ne pride žveplo v oči, ker jako žge, zato je dobro, da si kupi vsak vinogradnik po- sebne naočnike, s pomočjo katerih se zabrani žveplu pot do oöi. Žvepla naj se le o tiheri), suhem vreinenu, ker ako je vreme vetrovno, se žvoplo pozgubi in zaleže le malo, ako je pa deževno. ali ako jo rosa na listju, izpere voda vse žveplo in žveplanje je brezuspesno. Ako je po žveplanju vreme suho, J6 to jako ugodno, kajti v takem vreinenu sg žveplo najlažje spreminja v žveplono sokislino in ta uniči vso bolezen, ako je pa po žveplanju vreme slabo (dež), mora se žveplanje ponoviti. Torej na delo! Sedaj je še Oas za prvo žveplanje. Popravek: V predzadnji „Gorici" v^odstavku „äkropljeuje trt" v peti vrsti od zgoraj, stoji po neljubi poinoti mesto Peronospora viticola, Poi-o nospora infestans, katera se nahaja na kroin- pirju, a ne na trti, a proganjamo jo na ravno isti način, kakor P. viticolo. J. S. Važen nasvet o sviiijcf-ojstvu. — Večkrat se pripeti, da breje svinje zrö svoje blato in spravljajo s tern v nemalo zadrego kmeta-gospodarja. „Kme- tovalec" priobčuje o tej zadevi jako va- žen nasovet in pravi: Da avinja žre svoje blato, more biti vzrok slaba, prazna krina, ki ji zlasti primanjkuje rudnin.skih snovi. ali preobilna žolodeena kislina, in žival sili noki nolranji nagon umoriti {>> kislino s požiranjom blala in gnojnkv. Pazilo v hlovu na najvoöjo snago, glojle da so snažna korita in posodo za pri- pravljanjo krme. da v njih ni ostankstv krme, ki se na zraku skisa in so vslod toga tudi novo položena knria hitro skisa in dajo /.olodeu prevee kisline. Požiranje blata mladi(>rn ne ho Skoduvalo, pae pa jitn bo škodovala preobilna kislina v ma~ terinem želodcu, vslod öosar pustano njeno mloko skodljivo, in prasci lohko (lobe po njem zelo novarno drisko. Pri- poročamo varn svinji pokladati klajno apno ler ji v svinjak postaviti po.Hodo, napolnjono z zdrobljono krodo, zmešano s prahom iz losnoga oglja. C(^ irna svinja pivivoc kisliiu? v '/.olodcu, bo prav rada žrla kredo, da h njo umori kislino. in ne pojdo veo za blatorn. S tern bosto pomaguli svinji. pa tudi obvarovali inla- cličc prod boleznijo. Do^odki v dck'Kacijnh. — V prvi s"ji proračunskoga odseka delogaci.j jo prišlo do nekih dogodkov. Poljski do- logat vitoz dr. Kozlowski je namroč očital vojnemu poveljniku v Lvovu go- nerulu Galgoczy-ju, da je nebrzdanoga tomperarnenta, na kar je baron C h 1 u- mecky ostro zavrnil taka očitanja kot neparlamentarna. Kozlowski je poslal Ghluinecky-ju svoji priči. Tega pa se je stari Chlumecky tako vstrašil, da je v drugi seji da! Kozlowskemu popolno za- do.ščenje ter preklical vsakoršni žaljivi namen. — Drugi dogodok pa je bil ta, da je sekcijski načelnik Merey očital delegalu V u k o v i č u, da je neparlamen- tarno napadel ministra Goluchowskega. Proti toliki smelosti sokcijskega uradnika je protestiral ves plenum in je izrekel grajo tudi predsedniku, ker je dopustil kratiti pravice delegatov po osebi, ki niti k ministerstvu ne spada. Delegat Vu- kovič je vsled tega odložil referat o bo- sanskem proračunu. katorega prevzame Baquehom. Do tal po^orelo mesto. — Mesto Barffa na Ogrskern jo do tal pogorelo. Požar jo uničil 200 hiš. Ognjegasci pri- pol.ja.li so se s posohnitn vlakorn iz Eper- jesa. Mnogo velikih bis pogorelo je do tal; mod njimi zavod za umetno rezbarijo, nadalje magistratna hiša, župnišče in šele pred nekoliko dnevi olvorjeno in blago- slovljono novo pošlno poslopje. Skoda je tako volika, du jo oconiti ni mogoče. Neka žena umrla je od strahu, jedna je zgorela, vec l.judij je nevarno opeconih. Papezi'V grob. — Po navadi ve- čino papežev je scdanji papež že dal napraviti svoj grobni spomenik. Model je že izklesal Gavaliere Luchetli. Spomenik bode menda zidan nad vratmi zakristijo laleranske bazilike na oltarni strani vo- likega oltarja. Na pokrovu je lev s spred- njimi nogami na tijari, na desni je po- doba vere z bakljo v eni roki in s sv. pismom v drugi; ne levi je podoba res- nice z ono roko na papeževem grbu. Napis so glasi čisto navadno: Hie Leo XIII., P. M. Pulvis est. (Tu je Loo XI11., papež; pepel je). Tiir^ki reformatorji. — Na Tur- škem se trudijo pristasi „mladoturškega" gibanja, da bi roformirali islarn v smislu zapadno-evropske kulture. Na celu jim stojita princesinja H a i r i e H a n e n in njen soprog N o u r y b o j. Z neupogljivim absolutizmom se olicijelna Turčija brani to izpremembe, ker dobro ve, da je ne- mogoce spraviti novodobno omiko z mo- hamedanstvorn, katero je podlaga tur- škoinu cesarstvu. Sodanji sultan Abdul Hamid je bil v niladih lotih satn mlado- turskoga duha, zdaj pa o tern ne mara nič slišati. Noury bej in soproga sta iz- gnana iz Turcije in živita v Londonu. A tudi Noury bej ima svojo pravice v Tur- čiji. Država mu jo nanmv dolžna ogromno svoto, katore mu ne more plačati. l'iin- cosinja Hairie Hanon so nosi seveda po- polnoma a la parisienno, kot ,,inTropska" daina. (iro/ua nesrt'O jo zadela, bclgij^ki romarski vlak na francoski severni žo- loznici. Vlak, v katon^m je bilo 350 ro- marjov, skoeil je s tira Kot vzrok nesreue se navaja, da je hihi zonilja pod žolez- ničnim liroin od dežja zrahljana. Iz raz- valin vlaka potegnilf so 9 mrlvih, nadalje 11 tožko in 40 lahko ranjonih romarjtw. Ranjonco, ki so vsi Bolgijci. prepoljali so v Pariz. Kloktro-ina^iictiški top, ki ga jo iznašel prol'esor li/-ik(> v Kristjaniji Bir- koland, so proskusali borolinski uöenjaki in so izrazili, da je 'op dobor. Po teh prtiskiišnjah je ponudila tvrdka Krupp iznajditelju veliko svoto za odkup njegove iznajdbo. Prol'esor Birkoland jo pa pred- ložil to poiiudbo društvu v Kristjaniji, ki se je ustanovilo za spopolnjenje njegove. iznajdbo. Strokovnjaki zahtevajo se eno prfjskiiAnjo, pri kateri naj sh top preskuši, joli vržo 2000 ki!<>^Tr.i-n-• %T te/ko kroglo 20 kilomotrov dalrc Proi'esor Birkeland trdi, da jo njegov t0P sposoben za to. To[)d\a gonilria rnoč se zviša z dolgostjo topovo. lJo Birkelandovem raümu bi 10 iiH'trov dolg l"p vrgcl 2000 kilograrnov tcžko krogljo löO kilornetrov, in 100 metrov (Jolg tup 1500 klin. daloc". Zadnja daljava bi snveda ne imela v vojski prak- tiškib poslodic, loda ako se raba Birke- lamiovega topa izkažo. prekosiia bode ta znajdba vse sodaj v rabi se nahajajoče topove. Kako se v Pari/u po ceni obe- dii.jc. — V noko pariško roslavrHoijo pri^el jo odličon gospod, ki ju naročil drag obed in ga z veliko slasijo povžil. Potein je pa pil najdražja vina in kadil dragocono cigarot". Nakrat vstopr v re- stavracijo nok mož. ki se približa go- slilniöarju : ,.Jaz sein polieijski detektiv", pravi flošlec „in imam jtovoljo arotirati radi sloparskoga konkurza • obdol/.onega trgovea, katerrga sliko vam tu kažern. Za gotovo vorn, da se nahaja v vaši' re- stavraciji"'. — ..Da", odgovoril je gostii- niöar, ..ravno ondi sedi*'. In pokazal je na eleganlnega gospoda, ki je ravno su- šil steklenico. ,.Ne inaram zbuditi pozor- nosti-', nadaljeval je nato delektiv, ,.re- cite gospodu, da ga na uüci taka baron L. Trišol bo ven in uredil born stvar. Z denarom, ki ga ima pri sebi. dobite dobro plačilo. Ojlasite se jutri na po- liciji'-. Gostilnicar je naredil globok po- klon prod prijaznirn detektivom, zavrtil se je parkrat o'.:oiu. potom je p-' stopil k gostu, ki je ravno p.-ižigal novo ha- vano ter mu zašepnil, da ga zunaj eaka b."ron L. Vosolo je gost poskočil po konci. vzel klobuk in hitel je na ulico. Na ulici je stal izvošček in pred vozom „detektiv. — Gostilničar je sei na präg gledat, kaj se bo zgodilo. In videl je. kako je detoktiv gosta aretiral ..v imenu postave". Putern sta so detektiv in gost vsedla v voz in odpeljala. Drugo jutro je gostilničar hitel na polieijo predlozit dolg račun. Ondi pa so ga debelo gle- dali. Oseb. katero je oznatil gostilničar. ni bilo na polieiji. Uradniki so se pričeli gostilničarju smejati v obraz. S težavo so ga prepričali, da sta ga krepko ,.po- tegnila*' dva pariška sleparja, ki se razu- meta na to. kako se v Parizu po ceni je. Grozna prirodna nesreea. — Po noči od 6. do 7. t. m. se je pripetila i a otoku Martinique grozna elemontarra nosreca. Otok Martinique leži v Malih Antilah v Zahodni Indiji. katero ozemlje se nahaja mej seve**no in južno Ameriko. V tem pogorju je več ognjenih gor, ka- terih večina pa je že u^asnila. Mej njimi je tudi ognjena gora Mont Pelee. (Omo- niti troha, da jo otok Martinique prišel v last Francozov 1. 1664.) Ta gora gla- i;om poručil že nad 50 let ni bluvala in je v njenem žrelu širokem 150 metrov, stala voda. V noči od minolega pondeljka na torek pa je h kratu izbr-nhnil ognjenik in provzročil grozno nosrečo. Po tej ka- tastroli je bilo najhuje prizadeto glavno mesto na otoku St. Pierre, ležeče v bližini •ognjenika. Vsled potresa ki se je pojavil ob izbruhu je v samem tem mestu našlo smrt pod razvalinami 2 5.000 oseb. Re- šilo se jih je samo 33. Mesto je porušeno do tal. Iz ognjenika se je razlila goreča lava in je zalila mesto popolnonia. Porocila pravijo. da je hila to taka prikazen, da je ni rnoc opisati. S parnika „Roddam" ki so je rošil, se poroča, da je vladala popolna tema. Kar h kratu zabuči v globočini. zomlja so silovito zamaje in v trenutku zažarita nobo in zemlja v groznem svitu. Na to s strašniin hrupom udari iz ognje- nika goreča iava, smolnaii goroči dež in pepel, mej katorem je padalo na vse strani dobolo skalovje. Iz niosta samoga .e je zaöulo en hio grozno vpitjo pre- strašenoga prebivalstva ter pokanje in gromenje rusoi-ih so poslopij. Naenkrat pa jo zavladala tiliota, ker ?inrt jo po- krila s svoj im c-rnim plaščeni celo mosto. na katero se je vs'pala z velikim hrupom goreča vsohina ognjonika. Parnik ,.Rod- dam" so je jodini rešil, vse druge v pri- stanišču se naha.jajoče ladije so zgorele in se potopilo. Mosto je vse v plamenu in v črnem dirnu. Novejša poročila go- vore, da je tudi po drugih nasolbinah zavladala silna nesreea. Goreei dež in goreči pepel ki jo letel iz žrola ognje- nikovoga voč milj daleč okrog. užigal je tudi druge nasoibine. — Vseh mrtvih jo do zdaj doznanih 40.000. Dalec okoli ognjtMiika vlada strašna vročina. Parnik „Kks", ki se je mogel približati le za pet milj ponesrečonemu kraju, je opazil. da lo/.e na obrežju kupi mrlicev. 18 ladij je bilo vničonih pri katastroli. — Ob jtnl- nom z izbruhom Mont Pelee-ja sejood- prlo na Antilah tudi več drugih že ugaslih vulkanov. Na parniku „Roddam'1 sta dva mornarja od groze zblaznola in poskakala v niorje. Starost ladije. — Najvisi britski pomorski urad jo proiskoval, kako stare ladije ima. Sto let starih je le 21, 95 let pa 13. N;tjstaroitami naj bi sadje- rejska društva odločila po dve, k več- jemu po tri za vsako pokrajino in za to skrbela, da se kolikor mogoče razširijo ter pravilno in razumno sade in oskr- bujejo.*) 0 hruškah finejih vrst je do zdaj »e težko kaj svetovati. ker imamo pre- malo skušenj v tem oziru. — Profesor Mader priporoča za kraje z mrzlejim podnebjem: Boscovo steklenko, potem maslenke: Golomasovo je- s e n k o, Diel-ovo L i eg 1-ovo jesen- s k o in' z i in s k o, Napoljonko, E s- perens, Josipino Mechelnsko, M e u r i s z i in s k o, 1 e p o in dobro, M a r t i n sec. Da je na naši gorski strani povsod prav rnnogoraznovrstnega sadnoga drevja, na posameznih mestih in zlasti okoli vasi in osamljenih kmetij se preveč, — to kaže očitno, da naše ljudstvo prav ocenja vrednost sadjereje in da ima dobro voljo gojiti in pospesevati jo. Dej- stvo pa, da so nasadi v obče nepravilni in slabo oskrbovani, da je sadno drevje večinoma silno zanemarjeno in da ni zapaziti nikjer razumnega izbora sadnih vrst z ozirom na njihore lastoosti in na pogoje, pod katerimi uspevajo in rode in pa z ozirom na uporabnost in küp- čijsko vrednost dotičnih pridelkov, — to žalibog povsodi doznano dejstvo ne govori samo, ampak upije o nujni po- trebi primernega, praktičnega poduka. Da, naš kmečki sadjerejec ima dobro voljo, sadi mnogo, a sadi in vzgaja brez pravega razuma, ker ni bil nikdar prav poueen o stvari. Njemu zadostuje, da si naroca sadnih drevesc kakoršnih koli in da jih nasaja; vse drugo pripušča božjej providnosti. Zato pa zaostaja naša sailjeroja na Tolniinskem daleč za ono vseh drugih sadorodnih dežel in pokra- jin, celo takih, kjer podnebne in zem- Ijiščne razmere veliko manj ugajajo sad- jereji, kakor pri nas. Poduka treba torej našim kmetom, mnogo poduka. A kdo naj ga daje? Kniet malo čita in Cesar ne vidi, na- vadno ne veruje. Njega so prime najlaže živa hoseda, oprta na dejanja, na do- kaze. Kmetijske zadruge, sadjerejska društva naj skrbe za poljudna predava- nja, spremljana, kolikor je niogoce. z razkazovanjein tega, kar se predava. Ce govoriš kmetu o nasajanju, cepljenju, obrezovanju, snažonju sadnih dreves, po- kaži mu ob enem, kako se dejansko opravljajo vsa ta dela ; če mu ocenjaš razne sadne vrste, predstavi jih, če ne v naravi, pa v podobi in dokaži mu s stevilkami njihovo kuprijsko vrednost. Na enak način je predavati tudi o tr- gatvi, hranitvi in razpošiljanju sadja, raz- kazovajo, kako se opravlja to," kako ono delo. Prevažen je slednjič poduk o raz- nih sadjarskih obrtih : o umetnem suše- nju, žganju in izdelovanju sadnega mošta, *) Cepiüe skoro vseh zgoraj inienoyanih jabolCuih vrst ju dobiti v Kanalu: na grajŠčiii- ski'in posestvu, na vrtu g. itr. uolliuajerja. Jia zeuiljiäiih gosp. Franca Vuge iii dr. seveda praktičen poduk z uporalo *ad- jarskih strojev in vse dotične opriive, da kmet ne samo vse vidi, ampak tudi sam dela in so izvežba v dotienih opravilih. Taka predavanja in razkazovanja hi so najprimitivnpjš»» prirejala o priliki okraj- nih sadnih r;i 'ri|ioroiv'ii svojo knjigoveznico v (Jorici ulica Vetturini št. 3. „JVarodua Jiskanxa" v (Joriei j ulica Vetturini 9. ' Ilijada. j Povest slov. mladini. j Prosto po Homerju j piipoveduje ANDRiTJ KRAGELJ. S tolmačein važncjšiii osebnih inien ter obsega 273 stranij. CENA: 1 K 40 vin., po pošti 20vin. več. Vezana v platno 2 kroni, ozi- roma 2 kroni 20 vin. Dobiva so v „Narodni Tiskarni" v Gorici, t pri knjigotržcih Pallichu v üorici na ! Travniku, pri Schwentnerju v Ljubljani I in Florijami v Kranji. i gZmsaiaBelaj!! dobi se v zalogi tnlko I. Zornik, — Gorica Gosposka ulica št. 7, prva in edina slovenska trgovina za modno blago. Najboljže. najvecje in najcenojše skladišče vsakovrstnega perila, srajc za hribolazce in kolesarje vsake velikosti, jopic za telovadce, krasnih kravat v vsakem slogu, nogovic, rokovic, životni- kov (modercev), solčnikov, pihalk, dež- nikov, blusen, spodnjih kril, divnih okras- kov za obleke, svil za obleke in bluse, vsih potrebščin za vezenje. Priporočcvalno rzajboljc kupova- Iišče za g. šiviljc iu krojaec. Naročila za izdelovanje perila (za gospode), in rnodercev po vsakej meri in zahtevi izvrsujpjo se točno. : Ravnokar je izšla v ,.Narodni ¦ Tiskarni1' knji/ica: za žensko mladino. Prosto poslovenil E. Klavžar. ¦ Knjižica se dobiva v ,.Narodni ! Tiskarni" v Gorici, ulica Vetturini 9, in pri knjigotržcu Pallichu v Gorici na Travniku mehko vezana po 40 vin. po porfti 3 vin več. Odlikovana kleparska delavnica Artur Mak=itz. - Gorica, Ozka ulica št. h / Priporoča svojo kleparsko delavnico tor zalogo kleparskih ^ izdelkov za kuhinjo itd., ima zalogo žlebov vseh vrst za nove stavbe, 1 oziroma preskrblja iste v najkrajšein času. — Provzema naročila za vpe- r ljavo strelovodov, tudi pozlačenih. — Izdeluje pumpe za vodo. Pri- \ reja vpeljavo vode z covini vsak(3 vrste. — V" lastni zalogi ima stroje f za žveplanje sodov iz cinkanega želoza, škropilnice proti perono- k spori ponovljene po Vermorolovi snatavi; mehovc za žveplanje grozdja | raznih sistemov itd. — WG~ Postrežba točna. Cene zmerne! "'"'^PBI P r o s i v a z a. h t o v p. t i listko! Jiujvcja trgovina z zzj I ti Ml i s**- - * ¦ ¦*¦ ~* -~~ * ' ¦ * *^ " Pozor! Eno krono nagrade! Pozor! Eno krono nagrade! Ifeeuea sa modno trgovino sprejmc se takoj pri tvrdki I. ZOJ^JvIJC v Qorici. j Anton Pečenko Vrtna ulica 8 tiülllCA Via Giardino 8 I priuoroča pristna bc!a in črna vina iz vtpavskih, furlanskih, briskih, dal- ' matinskih in isterskih v i - nogradov. wosiavija na uoin 111 nizposuja po /oiez- nici na vso kraje avstro-o^crske mon.irliijc v soilili od 5G litrov naproj. Ka zahtovo pošilja tudi uzorce. Cene zmerne. Postrežba po&tena. „Universale" * splošua Ijudska zavarovalrca drulba, \ I Knviiatcljstyo: Dunaj I., Schotteu- l rill's his. štev. 8(v lastni liiši). Polno vplačana delniška glav- 1 nica 2.O00.000 K. Garantijski za- ! klad 8,700.43:-J-r)6 K. Njona posest his na Dnnaju, ki so popolnoma t nezadolžene, repj'ezenlnje sarna \ , vrednost okoli 3 milijone K. — i Ustanovljena je po i? 16. ministe- rijalnega ukaza z dne 5. tnarca ? 1896 R—G. Bl. 31 vis. c. kr. mi- x | nisterslva notranjih zadev. Glavni zastop v Gorici prej # v uliei Morelli St. 6, zdaj pre- \ i seljena Via Corta St. 3. K«.___.1 .---«<.___.Uf&A.-----k ,----»A___.»# Peter Drašček, trgovec jedilnegablaga v Gorici, Stolna ulica St. 2. Priporoca se p. n. obein- stvu v Grorioi in z dežele. Prodaja kaviiio primeso, sladkor. milo, slauino, riž. maslo stirovo iu kuhauo, olje. moko iz Majdisievih ; mlinov iu vse jestvine. i ! Zaloga žveplenk I sv. Cirila in Jvtetoda. Fani Drašček, aloga šivalnih. strojev v Gorici Stolna ulica St. 2. Prodaja slroje tudi na teden- ske ali mesečne obrokc. Strojiso ! iz prvih tovarn ter najboljše, kakovosti Priporoca se slav. občinstvu. Naznanilo. Podpisancc, vočlctni liolelior v IHilju, nnznanjam slavnoniu občinsLvu, da sem olvoril svojo, po najno- vojriih zalitevali urcjenu in oprcMiiljeno kavarno „Central", na Travniku. V njej bo p. ii. gg. »osl.0111 na razpolago poleg treh biljardov tudi okoli 100 časopisov najrazličnejže vrsle. Zagolavljaje najskrbnejšo posirežbo v vsakem obziru, prosim blagoholne podporo z obiskovanjcm ter se beležim z vsem spoštovanjem udani Filip Pef-enko. I.1. S. Ako kdo izmed gosp ni prejel naznanila, knlora sem razpošiljal te dni, prosim da mi bkigohotno oprosti. St. 38. *;rVjŽ siorici, v torok Amy 1:1 inaja 1902. Letnik IV. _______________________________________j."*ti<--^r___________________________________________!_________________ ._________________.______ Izhaja vs.-ik torrk in Hoboto v U'dnii ol) 11. mi ]>i*imIjxiltlni! za nicslo tiir oL ;i. uri f><»|><> 1 za dežHo. Ako pado n.'il.'i (Incva praznik izidc dan prejoh G. zvečcr. Slam; po pošli prcji'inan ;ili v (iorici nil «loin posiljan cHolrlno 8 K., pollH.no 4 K. in ßelxtlHno 2 \\. I'rodaja. sc v (iorici v lohakarnah Schwarz v .Solskili ulicali in Jcl- lersitz v NunskiIt ulicali po 8 vin. s1 ft "DTP A (Večerno izrianjc.) rrt-dnišf vo in upravnlštvo te. nahajata v «X a r o <] n i t i u k ar n i», ill leu VHturiiii li. 31. !). Mopise j<- nasloviti na uredniätvo, ojrlase m naroöiiino pa na upravniätvo «Gorki-». Oglasi sc računijo po potit- vrstah in sicf-r ako sc tiskajo 1-krat po 12 viii.. 2-krat po 10 vin., 3-krat po 8 vin. Ako sc vfčkrat tiskajo, raču- nijo sc po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni nrednik Josip Marušič. Ti-ka „Narodna tiskarna" lodgov. J. MaruSič). Avstrijska vnanja polifika | v delegacijah. Razprava, ki se je razvila duo 7. t. in. v seji pronuunskega odseka avstrij- skih delegacij potom, ko je grof Golu- chuwski, minister za vnanjo stvari razvil svoj ekspoze, bila jc dok.ij zaniiniva in dolga, ker je trajala v pozno moo. V duhu le razprave se jo upfav zrcalila na.ša vnanja politika, kakor jo ista zastopana v prcdstaviLeljih narodne in državne politike avstrijskega prchi- valstva. Kar je dolalo razpravo osobito za- nimivo in velepomembno, bilo je pose- ganje s 1 o v a n s k i h delegatov v isto in sicer Jugoslovana viteza V u k o v i 6 a, Čelm dr. K r a m a f a in Poljaka dr. v i- t e z a Kozlowskega, kaleri so za- vzeli nasproti nemškim dolegatom, zlasti grofu Sliirghu, ki so sprcjeli z velikim navdušenjem konkrotno izjavo grot a Goluchowskega glede obnovitve trozveze, proti trozvezi kar najodloč- neje stališče. V naslodnjern hoeemo podati svo- jim čitateljem nujniarkantncje poteze iz teh govorov. Kar je ob otvoritvi dele- gacij v prestolnem govoru posebno p.idlo v oči, je bilo to, da cesar ni z bcseciico omenil trozveze, pač pa obnovljenih prijateljskih odnošajev z Rusijo. Po go- voru cesarjevem bi bilo sklepati, da ob- novitev trozvezeBše ni gotova stvar, sicer bi je bit vladar gotovo omenil. Ali s to točko se je pa vnaiiji minister v svojem ekspozeju mnogo bavil. Minister je najprej podal poročilo, da se trozveza gotovo zopet obnovi, ker da so se vse tri velevlasti v tern oziru že doloeno iz- rekle. Potem je grof Goluchovvski zago- varjal trozvezo in jo označal kot zaščito ne le evropskcga inarvec tudi svelov- nega rniru in je sploh v bistvu iste videl le vse najboljše za narode zvczinih držav. Popolnoina nasprotnega mnenja so bili omenjeni trijo slovanski delegatje. Čeh dr. Kramaf je kazal splob ono stališče, katero zavzemajo vsi Slovani nasproti trozvezi in nasproti medsebojni zvezi naše monarhije z Rusijo. Da tro- zveza ne pomeni najboljšega za obstanok naše države in njenih slovan.skih narodov, dokazujejo izjavo nernškega kancnlarja grofa Biiloua o trozvezi. Ta mož jo iz- javil, da je trozvoza tu v ta namen, da zagotovi Nemciji njene vojne prido- bilve iz let 1870 in 18ttG, katerih po- slednja je pornenila silno izgubo za Av- strijo na severu države, a istolako za Ceho-Slovune v narodnem pogledu v teh izgubljenih provincijah. Jasno jc že torej iz le izjave, da Nernčija smatra trozvezo le za svojo inolzno Icravo in da izko- rišča Avslrijo v .svojo scbicne namene. Kako pa se strinja O[)isovanje trozveze po grofu Goluchowskem kot zašeite rniru z drugo izjavo islogu grot a Biilowa, ki je dejal, da se Nemč+ja p r i p r a v 1 j a n a veliko evropsko vojno? Ti težki protidok;\zi o miroljubivosti j Nemčije in njenih poštenih narnenih glede Irozveze, so neprijetno zadeli nom- ške delegate in grofa Goluchowskega sa- rnoga, ki je skušal zagovarjati izjavo grofa Biilowa, a je pri tern še bolj zabredel na svoje ..nernško stali.^ooc:. Svoje zadovoljstvo je izrazil dr. Kramaf nad besedami niinistra glede na- šega razinerja z Rusijo. Vendar se tudi v tern ni popolnoina strinjal zoznačenji mi- nistrovimi. zlasti kar se tiče balkanske politike. Grof Goluchowski se glede zveze z Rusijo ni mogel postaviti na s 1 o v a n s k o stališče, dočini stoji glede zveze z Nemeijo p o p o 1 n o in a n a nemškrm slališču. Grof Goluchowski je samo ppudarjal, da pomeni .,prijateljsko sporazumljenje" z Rusijo jamstvo za mir na Balkanu, ker da onemogočuje izvestnim hujskajočim elementom njihove necedne namere. Dr. Kramaf pa je dejal, da to sporazumljenje n.^ bode več dolgc zado- stovalo za ohranitev miru na Balkanu. marvec: da položaj zahteva k o n k r e t n e zveze naše države z liusijo ker le v taki bila bi garancija za ohranitev miru in vz- držanje pozicije nase monarhije v cv- ropski politiki. Na Balkanu ne gre sumo za brzdanje dornačih nemirnih elementov, marvec ondi gre za to, da se preprecijo nakane, ka- tere goji ondi politika baš nasih dobrih z a v e z n i c N e in č i j e in I t a 1 i j e, kalorih prva s svojo kolonijalno politiko in s svojiin protektoratom v Garigradu, druga pa v svojimi aspiracijami v Albaniji spravija mir na Balkanu v resnejo ne- varno.st, nogo pa domače probivalstvo. Proti takim aspiracijam na.-sih zavfznic bila bi najb ilj.ša bran jasno dolocona i politika mej Avstrijo in Rusijo. ! Dr. Kramaf jo dejal naposled, da , naj nasa država v trozvozi. ako naj ista /e ob.-toji nadalje, zav/.ema tako stali- ščo, kakor.šno siprisvajapo izroku grofa Bij- lowa Nemčija. ramreč da mora biti naše p r i j a t e 1 j .s t v o vsakomur d r a- g o c e n o, a n a Š a sovra.stvn d a in o r a biti po meinbno z a v s a - j k o g a r. J Vitez dr. Kozlowski je dejal, da iinajo lo take politicne zveze in trg. po- godbe pravo vrednost, ki ne kratijo za- veznikom jednakoveljavnosti in svobod- nega gibanja. To pa se ne more trditi o trozvezi glede nase monarhije. Za nas trozveza prvič ni bila nobena potreba ker se Avstrija ni imela vzroka ničesar bati. pač pa je imola Nemčija z ozirom na misel masčevanja Francozke in pa z ozirom na Nomčiji nasprotno javno ninenje v Rusiji opravičen strah. da jo za njeno krivično politiko nasproti drugim doleti zasluženo i lačilo. V prepreeenje tega je potrebovala zavezništva Avstrije. Toda mej tern, ko je bila z Avstrijo v trozvozi, katera glasom svoje pogodbe izključuje zavezništvo z drugimi državami, je šel Bismarck in je z a h r b t o m Av- strije sklenil naši gospodarski politiki škodljivo pogodbo z Rusijo. Poljaki so tudi nekaj casa smatrali trozvezo za zaščiio miru, ali nacin, kako postopa Nemčija nasproti poljski narod- nosti, je v Poljakih zatrl to vero. Jugoslovan dr. vitez Vukovič je go- voril o staližču, katoro zavzema zavoz- nica ltalija v trozvezi. Dejal je, da Ita- lija krsi prijateljstvo, katero jej naiaga trozveza. s torn, da stanovitno dela na to, da bi skrC-ila naš upliv ob jadranskem morju tor da bi odtrgala od naše dr- žave primorske pokrajino. — Govornik je za tern grajal postopanje avslrijsko diplomacije v zadevi zavoda sv. Jero- nima v Riinu, ki je poniževalno za hr- vatski nacod. Obsodil je besede Goluchow- skega, ki se je ixrazii, da jo odločno nasto- panje sarajevskega skof'a dr. Stadlerja pri Sv. Stolici za narodne pravice Hrva- tov noopravičeno. Govornik je povdarjal, da bi pri izvrsevanju svoje naloge v Oi-ijoiitu morala Avstrija upostevati bolj slovan-ko plfmo na Fialkanu. Ali z ozi- rom na razmore, kakoršno vlada;o sodaj v dolr^'acijali. zaključujo govornik. sma- trajo Jugoslovani za svojo dolžnost, da izreko ministru za vnanje slvari svoje n(;zaupanjc in gla.sujejo proti prora "unu. 0 * Tako v dologacijah. Znamonito jo, kar pisejo o tern fraiR-ozki in ruski listi. - Prvi splošno izražajo svojo sodbo gledo trozvezo tako, da je ista izgubila svojo prvotno voljavo in da na njeno mesto v svetovni politiki stopu že fran- cozko-ruska dvozveza. To dejstvo ozna- čuje spromeniba v olmovitvi trozvezo, katera no izkljucuje vec zaveznistva tro- zveznih držav z drugimi državami n. pr. Italije s Francijo in Avstrije z Rusijo. Ruski list ..Swiet" pa pravi glede izvajanj grofa Goluchowskega o hujska- jočih elementih na Balkanu. da Rusija tacih elementov pač nirna. ima pa da jih baš — Avstro-Ogerska. D o p i s i. Iz Bovca. — Tu pri nas smo na- vajeni prezirati to. kar pise in laže ..Soča" in njeni porocevalci o nas ..klerikalcih"; mi odgovarjamo le s tern, da na shodih. ki jih prirojajo naža drustva, podučujemo ljudstvo in je svarimo pred ..liberalci". Toda tu pa tain jim je vendar le treba odgovoriti. da pomagamo resnici na dan, katero znajo dobro zavijati. Te dni so v ,.SoČi napadli nekega uradnika v Bovcu na nečuvcn način, ki kaže, da no poznajo nobene ljubezni do bližnjega. Nečem dalje govoriti o tej stvari, dotičnik se bo znal že sam potegniti za svojo oast. Očita laž je. kar pišejo o bov- škem dekanu, da je s svojimi besedami : ,.Glejte celo visoko učeni prihajajo po- slusat božjo besedo, akoravno ne ra/.u- mejo", hotel dotične osebe ljudem v iz- gled staviti. Besede so bile govorjene na splosno, ker skus'ija uči, da poleti le- tovičarji. ki pridejo v Bovec in ki ne razumejo jezika, celo službo božjo ostanejo v cerkvi, dočim jo mnogi izmed domačinov uderejo med pridgo iz cerkve. Dalje pravi dopisnik v „Soči" da bo bovško napredno ženstvo učilo ,,k!e- L1STEK. Homunculus redivivus.... Ahasver, „Soča" in „la belle a!i- ance" so bili že popolnoma uverjeni, da je drobnega Homunculusa slana vzola. A kakor se vidi, ga ni se vzela in to vkljub raznim „kiitičnim dnevom" letosnje pomladi, ko slana celo po „naprednjaških" vrtovih in poljanah kaj neusmiljono mori in požiga. Znamenjo torej, da se inene slana ne prime. Ahasverja je seveda že hudo skr- belo, kje da sem. Saj se pa tudi že nisva videla jd tistoga casa, ko sva kramarje „forala" iz dežele neverjetnosti v ob- ljubljeno deželo. No, na žalost svojo vi- diva danes, da so uama vsi nazaj uäli; le „liberalen duh" ni znal več nazaj, ali pa je kje od žalosti poginil, kar bi bil storil prej ali slej tudi doma. . . . Andrejc izlasti jo je tempo allegro primahal nazaj in se zdaj lako dobro počuti za variiirn zapeckom kakor nekdo. ki je po hudem naporu srečno utekel —¦ cesti. Ljudje pa, vajeni že od proj toga kvakanja, grodo niirno in brozbrižno mimo te mlake, ne meneč se za to, kaj je v luži. . . . Dr. 000 se je pa na svojo skodo na povratku čoz nioro zammiil (imol jo bajo privatno opravkoX tako, da jo bilo mosto doželnega odbornika, njomu namonjono — namroc od ,.naprodn(>Ti" povoljslva — niejtom že zasodono. No, kdo more1 zato, . ako jo igral ulogo — dr Zamude? ; Prvi ritmoistor Tinnu je sicer tudi prišel nazaj iz doželo noverjotnosli, pa, kakor se vidi, bi bil raj si tain ostal, kajli nj(4govi „marsch eins'' koraki mimo ,.mla- ; ke" so bili že nckam „adagio*1 in tudi ' bolj in bolj . .. „ritardantlo1'. .. kaj ho- : čeino, tako je na svetu ! Ali n;i tern svetu se nahajajo ljudje, i ki nikdar ne pridojo v zadrogo, — pa j co bi jih že davil ,.strik" za vrat. še vedno ti bodo kričali : „Mi še nismo do- igrali, naš upliv raste. . . raste in mi ra- stemo ž njim. Doklor imamo svoj „publi- kum", tako dolgo šo nismo izgubljeni!" kum" tudi rasti in rasti, dokler je bil dosti visoko. . .. Oh, ta „publikum" ! Ko bi toga no bilo, kako bi mogli znani prijatelji naro- dovih kronic sploh so kaj dobroga sto- riti na svotu, kar jim bode čudovito omo- goeono odkar so zopot v obljubljeni doželi. Zato pa jo bilo njih prvo dolo po i povratku v ta bajni svot, v katorom le- tajo Ijudom poeene ptice na mizo. nosec seboj v jednem kremplju vilico. v drugoin nož, pa okoli vratu obošon krožnik tor ki s sladkiin smohoin govore : „Nil, bra- tec, roži, jej !", — njih prvo pravim jo bilo, da so se loLili po znanem nasovotu bankirja, ki je svotoval beraču kako po- slane milijonar, ogromnoga plomenitoga dela. Ko je vidol rekega dne boiac poluo obloženo mizo bogatina, cedile so so mu slino in iolol si je tudi biti bogat, da bi tudi on kedaj smel jesti dobro dišeie moso in ne le glodati same kosti, ki pa- dojo od bogj oguljeni kosti precej velik kos mesa, — ali vedno Se treba veliko, da bi zadostovalo nenasitnemu želodcu vseh polrebnih „itd. itd. itd.'1 . . . Pa kaj druzega ! Mali Homunculus, ki se zna včasih storiti celo novidnega, je imel nodavno to izrodno >rečo, da je cul ta le pogo- vor dveh goriskih „koncertistov" : „Si- noči smo pa že krokali, da je bilo kaj''. — „Zato pa imam tudi danes „maeka", da ne vein kam ž njim". — ,.Ti, kdo pa je plačal___?•' — „Ej. kdo neki? Naša „druätvena blagajna !u — „Hm, dokler narodni davkoplačevalci ne zahtevajo re- pu vi uiiu. .. ." — „iü naju me ne rikalce" moliti. Radovedni smo, katero napredne ženske nas bodo učile moliti, morebiti one, ki so se eel predpust, vsak večer, vlačilo kot maSkare opravljeno v moško obleko, v družbi nekterih krokarjev iz krčme v krčmo!? V drugi številki /aganja so „Soča" zopet v Antona Šulerja predsednika pol. dru=>tva, ker je baje rekel na shodu, da delavec ne imej režpekta prod onimi. ki ga ne zasluzijo. kakor na primer naši 0, „liberaler. To so panietne besede, katero si vsak delavec v sree zapiši. Mi. ki poznamo naše „liberalce", vemo, da ne zasluzijo ..respekta*'. kor med lem, ko mi dclamo za blagor naših delaveev, oni naše delovanje ovirajo. Med tern, ko mi delavee vabitno na poduene shode, katere prirejamo v njih korisl, prirejajo jim „liberalni" krčmarji plesno zahave, da jim izvabijo iz žepa težko prislužene novce. In taki zahtevajo res- pekta! „Rodoljubi. snujte društva na pravi sbobodomiselni, posteni liberalni podlagi'', pravi ,,SoGa" na koncu. Da, le snujte jib. pa drugod, v Bovcu jih na Vaši podlagi ne boste! Izpod kriškega zvona. — V sv. Križu se je vstanovil pred par leti pev- ski zbor, pc d vodstvom g. Medveseeka. Pevci so skoro vsi iz sv. Križa. Tako lepe ubrane glasove bilo je voselje po- slu-ati. ko so prepevali narodnc kakor tudi cerkvene pesmi. Ta izuteni pevski zbor si je pa pri- svojil cerkveni organist. Na veliko pri- zadevanje pevca so se naučili lepih cer- kvenih pesmi, to se razume, da ima tudi organist veliko ves^elje do podučevanja.i?) Marsikdo se je pa eudil. da takö dolgo vstrajajo, t-eravno so zelö potrpežljivi in irnajo veselje do petja. Pririlo je pa vendar koneeno do „slavke*1. Ne bodemo opisovali nataiiko ; vzrokov, katere imajo pevci, da ne gredo ¦ več pet v cerkev (vzroke ktere pevci J sami povejo), le toliko rečemo za danes, j da se za svoj trud ne pusti nobeden j za nos voditi iri za norca imeti, in splch s takimi priirnki obdarovan biti, kakor j jih ima „narodno-naprednjaška" banda v j svojem arhivu. I Ljudstvo je sploh nezadovoljno, bolj bi pa bili zadovoljni, ako bi pevci ostali v cerkvi na koru brez organista, in ta naj bi sel raje v Tumov Izrael. No, pa vendar nismo v cerkvi brez petja, saj poje organist in tudi otroci radi kričijo... Nekdaj se je pa vendar dogouilo, da je neki organist v sv. Križu orglal celo inašo brez petja. Kaj ne, da je bila to „slovesna"' maša ? Iz zjipninje sv. Križa. — Dne 7. t. in. imeli smo volitev župana, izvoljen je g. Jožef Vovk, večletni podžupan v Dobravljah. Mož je razumen, posten, ter spo.štuje vsakogar, upamu da bode vsem praviOen in tu li do njcgovih nasprotnikov. PrepriOani smeino biti, ila bode» izpolno- val natančno dolžnosti. katere ttm nalaga east župana in da se ne bode skrivul za brbet drugini. Da ga i'aka marsikatora gronka, to je umevno. saj tasi so taki, tudi dela ne bode manjkalo, pa nic" se ne strasite g. župan. Nektere hudo peC-e, -/akaj je župan v Dobravljah mesto v sv. Kri/.u ali v občini. To nič ne de, da je le mož, ako bi bil tudi vrh O.avna. Takih obe. volitev ne pozna zgodo- vina v sv. Križu kakor so bile letošnjo; treznemu eloveku se morajo smiliti na- pmlnjaki, oh! Koliko so se trudili; noč in dan so plazili, agitirali, pregovarjali prosili ljudi, in kaj vein se kaj. Zastonj se je Ajdovski agitator okoli valil in agitiral, zastonj vsi Do- bravski agontje, V. Zabeljski, zastonj jež, zastonj M. Zabeljski, zastonj Kozaparski hrovat in nialnar, zastonj Plaski advokat, zastonj Cesnarski vice-Tuma, zastonj oblica in korenje, zastonj Openski Mieel. Zastonj vse ! Nič ni pomagalo brez- plačno kosilo in po 15 kr. liter vina za oslepljene volilce, pili so, jedli^so, koliko je račun? Nic! Kdo pa je vse to plačal? Tega pa ne pove nihče, le nekaj slutijo, da je ena krava bezljala proti gmajni, morda jo od to krave tudi kaj ostalo na volišču. — Drugi morda imajo raztrgan žep itd. „Naprednr' kandidat-župan, bil je celö trikrat na vol. listku v boju na vo- lisču. a padel je. Padel je kandidat žu- pan, kandidat tajnik in kasir, padlo je celo ..napredno"' starašinstvo. Rekurz bil je broz sadu, akoravno je vice-Tuma s Ceste že ljudi napravljal in agitiral za nove volitve, ne vedoč, da je razpisaua volitev župana. Oh, zdaj pa nikdar. nikdar več, Veselje vaše preč je preč. | Politiöni pregled. Državni zbor. Vcoraj se je zopet sešla poslanska zbornica in jela nadaljevati razpravo o proračunu železniskega ministerstva. Qbiskijlaskega kralja. Kralj Viktor Emanuel obisče pri- hodnji mesec dvore na Dunaju in v Pe- trogradu. Na Dunaj pride 25. junija. Srbija dobl prestolonaslednika. Neki listi vedo poročati, 7a je v ruskih krogih le določeno, da istane srbski prestolonaslednik ernogorsk '%rinc Mirko. Le-ta da bode kot tak progiašen že to poletje. Knez Nikola in princ Mirko bodeta pred razglašenjem gosta ruskega cara v Spali, da se o vsem dogovore. Ker hoče ruski car, da se to vprašanjo reši v duhu avstro-ruskega sporazurnja glede Balkana, bode pri tern pogovoru navzoč avstro-ogerski poslanik na ruskem dvoru. Na tern sestanku bodo predlozeni tudi zdravniški dokazi o kraljici Dragi. Kralj Aleksander sum bode proglasil kneza Mirkota svojim prestolonaslednikom. Polnoletnost spanjskega kralja. Dne 17. t. in. se bode vrsila v Ma dridu slavnost polnoletnosti spanjskega kralja Alfonza Xlll. Kralj je dopolnil svoje 16. leto. S tronulkorn razglašenja polnolotnosti prevzaine All'onz XIII. vladno krinilo. katero [>a bode v njegoveifi imenn i5o vodila mati mu kraljica Kristina, kajti kralj je glasom poroeil tako dusevno kakor i telesno slabo razvit. K slavnosti odposlale so velevlasti svoje zastopnike. Vojna v južnl Afrlki. Na obeh straneh vet: ali manj za- željeai mir se vedno ni sklenjen. Pravi vzrok tt'inu je angležka tnnoglavost, ki noöe niCi vedeti o pogojib. ki jih stavijo Buri za mir. Uzrok te trmoglavo*
  • -,: narodnmn telesu „operacija rane" la\.:'\ je ime A. G—k in katera se ni še le pokazala, marveč ki že dolgo najgrje „reži" ne le v „Soči" marveč na celem Goriškem. K tej operaciji bi se gotovo „prikazal" z velikim kitajskim nožem sam sv. Martina v podnožju ognjen:ka Mont IVIt'i» in da serazlijeognjena lava po vsej gosposki ulici in zalijetudi ulico Vetturini. No, „žegnani lalofje" pri „Prim. Listir' utognojo že dati ,.odvozo" „na- prodnenur4 pravicoljubu za njegovo „iz- povod". Mi ga hocemo vpra.šati saino jedno. Ako je namreč ona „govorica1' o kateri govori „Prim. List" zares le samo govoriea, kakor „Soča" na koncu svojega izbruha sama (laje razumeli, za- kaj pa v(^s ostali izbruh nekani kaže, ka- kor da bi n<^ bila le govorica, inarvec resnica? Kaka logika jo to: nekaj tajili, a vines li kralu priznavati. Pa to so ni vse. Zakaj pa napred- njaki ne pocakajo, da se vendar izkaže rosnica in ze poprej tako nastopajo proti „svojconV ktere sicer povzdigujejo v deveta nebesa? Nam se zdi da tako na- stopanje presnel) slabo osvelljuje na- prednjaško pravicoljubje, marvoC: jo po- dobno neki drugi lastnosli, kat(;ro pa na- prednjaki naj raj«; pokrivajo s ploho I'raz in [isovk. Mesto da psuje pa naj bi iiam „Soča-l raje povedala zakaj „naprednjaki" niso pustiIi, da bi nastopil pri veselici tambu- raskega drustva v Podgori imenitni pe- yovodja ,.Pevskega in glasbenega društva" g. Fran Stele'? Katolisko druvitvo slovenskili unteljic na L'rinioi'skcni je imelo svoje redno zborovanje na Vnebobod dne 8. t. in. Predsodoval je preč. gospod župnik Kokošar, ki je otvoril zborovanje z dalj- Airn govorom. S priprostimi, jasniini be- sedami je dokazal prcc". g. govornik, da smemo zaupati le dobrim katoličanom, ki Uoga ljubijo in so kot taki vestni pretl Hogom, veslni pred ljudmi. DruStvenice so zapelo „0 sanclis- sima" in veler. g. predsednica jo preda- vala o dr. Karlu Keliru. V krepkih po- tozah nam j(^ podala jasen životopis tega imenitnega pedagoga do leta 1859 , ko je ta postal sojski ravnatelj v Waltershausnu. Poudarjaje pedagogov temperament in značaj, je «ovorila nalancneje o vzrokib, ki so Kehra napolili, da je postal s svojimi spisi pravi učitelj. uc'iteljem, zlasti no- vincem. i Preč. g. prodsednica vabi vse one slovenske učiteljice, ki se mislijo udele- žiti duhovnih vaj v drugi polovici meseca julija, da se oglasijo v kralkem pri njej. Prihodnje zborovanje bode v nedeljo dne 8. junija ob pol desetih zjutraj. L. K o r š i č, tajnica. Vabilo k veselici, katero priredi „Bralno društvo'' na Št. Viški gori, dne 25. niaja t. 1. v prostorih g. Jancza La- harnar-ja : Vspored : 1. Fr. Vilhar: „Do- movini*', mešan zbor; 2. Nagovor ; 3. H. Sattner: ,.Na planine", možki zbor; 4. I. Laharnar : „Pomladna1', mešan zbor s spremljovanjem tamburaškega zbora; 5. Dr. E. Krek: „Pravica se je izkazala", burka v dveh dejanjih; 6. I. Aljaž : „Tri- glav moj dom", možki zbor; 7. Dekla- macija; 8. I. Laharnar; „Venček narod- nih pesmi1', šesteroglasno; 9. Šaljivo srečkanje. — Pri pelju sodeluje okoli 30 pevskih moči. Med posameznimi točkami in pri prosti zabavi udarja tamburaški zbor cerkljanske čitalnice. Začetek točno ob 3. uri popoludne. Vstopnina za osebo 20 vin. V slučaju slabega vremena se veselica preloži na pribodnjo ncdeljo. K obilni udeležbi uljudno vabi o d b o r. StraSen ('in zblaziHMicu. — Pri posestniku Andreju Doljaku v Grgaru sta delala 19-letni mizar Andrej Kumar in 4i-letni delavec Anton Bedevnik. V noči od četrtka na pelek zgrabi Bedevnik h kratu neko rezilo, si prereže žile na dla- neh, vrat in si zada več ran v srčno stran. Potem pa rani z rezilom Kumarja na zgornji uslnici in na hrbtu. Bedevnik je namreč zblaznel. Pripeljali so oba v tukajšnjo bolnišnico. Bcidevnikovo stanjo je jako nevarno. li<»hinjska žcleznica. — Gradnjo bohinjskega predora je oddalo minister- stvo tvordki Ceconi. Ker se delo v kratkem prične, bodo ljudje pri tem lahko rnnogo zaslužili. Posebni vlaki v Po lojiio. — Binkoštni ponndcljek, dne V.). inaja bodo vozili v Postojno iz Ljubljane, Trsta, Rfike; in Kormina ter nazaj posebni vlaki. Izdali se bodo za to vožnjo vozni listi po izredno znižanih voznih cenah, v ka- terih je vračunana tudi vstopnina v jamo, ki so pa veljavni le za posebne vlake. Vožno cene za tje in nazaj so določene za Ljubljano 9 K v I., 7-26 v II. in 551 v III. razredu, za Trst 1102 K v I., 8 76 v II. in 651 v III. razredu, za Reko 10 11 K v T 810 v II. in 6 06 K v III razredu, z Gorico 13 K v I., 10-?fi v II. in 750 v III. razredu in za Kormin 14 K v L, 1102 v II. in 8 02 v 840 dop., z Reke ob 8 Of) dop., i/, Kor- mina oh 755 dop. V LjuMjaiiu -c p«,\ i-u<; vlak ol) HOB ponoči. Slavnost v jami se priüne ob 3. uri pop. in Iraja do (>. ure zveeer. Učekar uinrl. — V nedeljo okolo poludne je umrl v Trstu pri -- kozareu vina v kremi „AI trionl'o1' nagle stnrti znani vodja tržaskih socijalnih demokra- tov, Karol Učekar v 47. lein svoje dobe. öcekar je nanireč prisosloval malo prod smrtjo neki odborovi scji liskarjev. Ko so jo po soji podal s tovariši vrcd iz sobe, je h kralu začutil, da ga je v srcu liudo zbodlo. Ker je boleoina hitro pre- nehala, joj Učekar ni pripisoval važnosti, marvoč je menil da prihaja od tega ker je — lačen. Hotel je li kosilu doinov, a tovariši so ga pregovorili, da jo Sol ž njirni we za kratek hip v krčino „AI trionfo" na kozareo vina. Ali tu ga je dohilela nagla smrt. Komaj je namreč prijol za kozaree vina in ga dvignil k ustim, da bi pil, pade um kozarec iz rok, glava se rnu sklone na prsi in — bil je mrtev. Zadeia ga jo srčna kap. Kake vrsle socijalen demokrat je Ueekar bil, ni da bi lu razpravljali, omenili •je le, da je njeniu, eegar soc. dem. naeelo je bilo naslopati proti kapitalizmu, posvelil dolg slavospev po smrti — ži- dovsko kapitalisticni list. — „II Piccolo". „PoUtieno društvo za isterske Hrvate in Slovence". — V Pazinu se je dne 7. t. m. vršilo konstituiranje gori imenovanega društva ob veliki udelezln kmetskega ljudstva in inteligence. Pred- sednikom je bil izvoljen državni posl. Spineič. Poljak o Slovencih. — Urednik poljskegy lista „Dziennik polski';, d r. Ostaszewski-Barunski tf Lvovu je napisal in v svojein listu objavil vrsto člankov o Slovencih. V teh elankih se bavi s slovensko zgodovino, književnostjo in s slovenskimi razinerami na splošno. Omenja tudi velikih zaslug Poljaka Emila Korylka za slovensko slovstvo. Cllanek ima namen z ozirom na časnikarski shod seznaniti svo;e rojake s Slovenci in nji- hovimi razmerami. Žveplnjte trte! — Kakor škrop- ljenje, tako je tudi žveplanje tct v vino- gradnistvu volikega pornena. Žveplamo pa radi bolezni ki se irne- nuje g r o z d n a p 1 o s n o b a ali O'i d i u m T u c k e r i. To je gliva, katera. provzro- čuje na grozdnih, a tudi na listnih delih neko plesenj, katera pa listju ne more veliko škodovati, pač pa grozdju. Ta gliva prepreže jagode z neko mreno, katera je podobna pajčevini in srka iz njih sok tako, da ostane jagoda le drobna, ker se ne more razvijati, naposled poči in se posuši. Ako je vrerne gorko, pokaže se ta bolezen še pred cvetjem in uniei, ako ne rabimo nobenega sredstva proti istej, lahko celo trgatev. Kot najbolje sredstvo zoper to bo- lezen služi žveplo. Da bo pa žveplanje uspešno, žvep- lati moratno prav zgodaj in sicer še pred cvetjem. Nadalje pa naj se žvepla le kakor hitro se pokaže ta bolezen, vendar pa ne v času, ko je grozdje že meliko, ker bi lahko dobilo vino, iz takega grozdja napravljeno, duh po žveplu, a pozneje tudi po gnilih jajcih. Žvepla so največkrat z navadnimi mehovi. Priporoča pa se, posebno v vi- nogradih, kjer so trte speljane na >.ico, posebne stroje, kateri so podobni trijerju. S temi slroji dela se jako hitro, pri teh pa žvepla ni treba ,.šparalr\ Pri žveplanju naj se pazi, da ne pride žveplo v oei, kor jako žge, zato je dobro, da si kupi vsak vinogradnik po- sebne naoenike, s pomočjo katerih se zabrani žveplu pot do oei. Žvepla naj se le o tihem, suhem vreinenu, ker ako je vreme vetrovno, se žveplo pozgubi in zaleže le malo, ako je pa deževno, ali ako jo rosa na listju, izpere voda vse žveplo in žveplanje je brezuspešno. Ako je po žveplanju vreme suho, je to jako ugodno, kajti v takem vreinenu se žveplo najlažje spreminja v žveplono sokislino in ta uniei vso bolezen, ako je pa po žveplanju vreme slabo (dež), mora se žveplanje ponoviti. Torej na delo! Sedaj je še čas za prvo žveplanje. Popravek: V predzadnji „Gorici" v*odstavku „škropljenje trt" v peii vrsti od zgoraj, stoji po neljubi pomoti mesto Peronospora viticola, Peronospora infqstans, katera se nahaja na kroin- pirju, a ne na trti, a preganjamo jo na ravno isti način, kakor P. viticolo. J. S. Važen nasvet o tjviiijiigojstvu. — Večkrat se pripeti, da breje svinje zrö svoje blato in spravljajo s tern v nemalo zadrego knieta-gospodarja. „Kine- svoje blato. more biti vzrok slaba, prazna krma, ki ji zlasti prirnaujkuje rudninskih snovi. ali preobilna želodečna k»-= Iinrt, in /ival sill iH^ki nolranji iiagon imioriti lu kislino s poziranj^m blata in gnojnicc. 1'azile v hlevu na najvcrjo snago, glejlc da so sna/.na korita in posodo za pri- [»ravljanjc krmc. da v njih ni ostankov knne, ki s(» na zraku ski.sa in se vsled tega ludi novo položena krma hitro skisa in dajc žfdodcu prevee kislino. Po/.iranje blata rnladičern ne bo škodovalo, pač pa jim bo skodovala pr(;obilna kislina v ma- torinem želodcu, vsled čf^sar poslane njeno rnleko škodljivo, in prasci Ichko do be po njem z(;lo nevarno dri.sko. I'ri- poroeamo vatn svinji pokladati klajno apno ter ji v svinjak postaviti posodo, napolnjeno z zdrobijeno krcdo, zmešano s prahoui iz lesnega oglja. C(^ ima svinja pruv(?c: kisline v želodcu, b '.;ore!o. Požar je uničil 200 his. Ognjcgasci pri- peljali so se s posebnim vlakorn iz Eper- jesa. Mnogo velikih his pogorelo je do tal; mod njimi zavod za umetno rezbarijo, nadalje magistratna hiša, župnišče in šele pröd nekoliko dnevi clvorjeno in blago- slovljeno novo poštno poslopje. Škoda je tako velika, da jo oceniti ni mogoce. Noka žena unirla je od strahu, jedna je zgorela, več l.judij je nevarno opečenih. Papežev ^rcb. — Po navadi ve- čine papežev je sedanji papež že dal napraviti svoj grobni spomenik. Model je že izklesal Gavaliere Luchetti. Spomenik l)ode menda zidan nad vratmi zakristije lateranske bazilike na oltarni strar.i vo- likega oltarja. Na pokrovu je lev s spred- njimi nogami na tijari, na desni je po- doba vere z bakljo v eni roki in s sv. pismom v drugi; ne levi je podoba res- niee z eno roko na papeževem grbu. Napis se glasi čisto navadno: Hie Leo XIII., P. M. Pulvis est. (Tu j« Loo XII1., papež; pepel je). Tur^ki l'cforiiiatoi'ji. — Na Tur- škem se trudijo pristaši „inladoturškega" gibanja, da bi reformirali islam v smislu zapadno-evropske kulture. Na čelu jim stojita princesinja Hairie Hanen in njen soprog N o u r y b e j. Z neupogljivim absolutizmom se olieijelna Turčija hrani te izpremembe, ker dobro ve, da je ne- mogoče spraviti novodobno omiko z nio- hamedanstvom, katero je podlaga tur- škemu eesarstvu. Sedanji sultan Abdul Hamid je bil v mladih letih sam mlado- turškega duha, zdaj pa o tern ne mara nič slišati. Noury bej in soproga sta iz- gnana iz Turcije in živita v Londonu. A tudi Noury bej ima svoje pravico v Tur- čiji. Država um jo natnroč dol/.na ogi'oinno rivolo, katere mu ne more plačati. Prin- ci^-inja Hairie Hanen so nosi seveda po- polnoma a la parisienne, kot „ovropska'' dama. (iro/na iH'srt»('ii je zadcla, bolgijski romarski vlak na francoski sevenii že- loznici. Vlak, v katerem je bilo 350 ro- inarjev, skoeil jo s tira. Kot vzrok nesroče se navaja, cla je Itila zeinlja pod želez- ničnim tirom od dežja zrahljana. Iz niz- valin vlaka potegniii so 9 ini-lvih, nadalje 11 težko in 40 lahko ranjonih romarjev. Ranjenee, ki so vsi Belgijei. prepeljali so v Pariz. Elcktro-iiittgiu'tiski top, ki ga je izna^el prol'esor iizike v Kristjaniji Bir- keland, so preskušali berolinski učenjaki in se izrazili, da je top dober. Po teh preskusnjah je ponudila tvrdka Krupp iznajditelju voliko svoto za odkup njegove iznajdbo. Prol'esor Birkeland je pa pred- ložil to ponudbo dru.sl.vu v Krisljaniji, ki preskušnjo, pri katori nai sh to[> preskuši, jeli vr;-e 2000 kih'^v.iar.v Uv.ko kroglo 20 kilomi'trov dalcc. Profusor Birkeland trdi, flii je njegov top sposoben za to. Topova gonilna moč se zvisa z «lolgostjo tnpovo. Po Birknlan lovem računu hi 10 metrov dolg lop vrgel 2CXXJ kilograinov t(!Žko krogljo läO kilometrov, in 100 metrov dolg top löOO klm. daleč. Ziinja daljava bi sevrda ne imela v vujski prak- tiških posledic, tod a ako se raba Birke- landovega topa izkaže, prekosila bode ta znajdb'i vse sedaj v rabi se nahajajoee topove. Kako se v Parizu po cimiI ohv- duje. — V neko pariško r<.-stavr»cijo priSel je odličen gospod, ki .jo narocil drag obed in ga z veliko slastjo povžil. Potem je pa pil najdražja vina in kadil dragoceno cigarete. Nakrat vstopi v re- stavracijo nek moz. ki se približa go- stilničarju: ,.Jaz sein policijski detektiv', pravi doslec „in imam povelje aretirati radi sl(;parskega konkurza obdolženega trgovca, kateroga sliko vain tu ka/.em. Za gotovo vein, du se nahaja v vaši re- stavraciji"'. — ,.L)a", odgovoril je gostii- ničar, ..ravno ondi sedi". In pokazal je na elogantnega gospoda, ki je ravno su- Sil steklenico. ..Ne mararn zbuditi pozor- nosti-', nadaljeval je nato detektiv, „re- cite gospodu, da ga na uüci caka baron L. Pri.šel bo von in uredil bom stvar. Z denarjf.m, ki »a. ima pr:. sebi. dobite dobro plaeilo. Ogiasite se jutri na po- liciji". Gostilničar je naredil globok po- klon pred prijaznirn detektivom, zavrtil se je parkrat okolu. potem je pa sto m! k gostu, ki je ravno prižigal novo ha- vano ter mu zašepnil, da ga zunaj čaka baron L. Veselo je gost poskočil po konei, vzel klobuk in hitel je na ulico. Na ulici je stal izvošček in pred vozom ,.detektiv". — Gostilničar je sei na prag gledat, kaj se bo zgodilo. In videl je, kako je detektiv gosta aretiral ..v imenu postave". Potem sta se detektiv in gost vsedla v voz in odpeljala. Drugo jutro je gostilničar hitel na policij<~- nredložit dolg raeun. Ondi pa so ga u.-Delo gle- dali. Oseb. katere je oznaoil gostilničar, ni bilo na policiji. Uradniki so se pričeli gostilničarju smejati v obraz. S težavo so ga prepričali, da sta ga ! epko „po- tegnila'1 dva pariška sleparja. ki se razu- meta na to. kako se v Parizu po ceni je. Grozna prirodna nesreea. — Po noči od 6. do 7. t. m. se je pripetila na otoku Martinique grozna elementarna nosreča. Otok Martinique leži v Malih Antilah v Zahodni Indiji. katero ozemlje se nahaja mej severno in južno Ameriko. V tern pogorju je več ognjenih gor, ka- terih večina pa je že u^asnila. Mej njimi je tudi ognjena gora Mont Pelee. (Ome- niti treba, da je otok Martinique prišel v last Francozov 1. 1664.) Ta gora gla- som poručil že nad 50 let ni bluvala in je v njenem žrelu širokem 150 metrov, stala voda. V noči od minolega pondeljka na torek pa je h kratu izbruhnil ognjenik in provzročil grozno nesrečo. Po tej ka- tastrofi je bilo najhuje prizadeto glavno mesto na otoku St. Pierre, ležeče v bližini ognjenika. Vsled potresa ki se je pojavil ob izbruhu je v samem tern mestu našlo smrt pod razvalinami 2 5.000 oseb. Re- silo so jih je samo 33. Mesto je porušeno do tal. Iz ognjenika se je razlila goreča lava in je zalila mesto popolnoma. Poroeila pravijo, da je bila to taka prikazen, da je ni moč opisati. S parnika ,.Roddanr' ki se je rešil, se poroča, da je vladala popolna tema. Kar h kratu zabuči v globočini. zemlja se silovito zamaje in v trenutku zazarita nebo in zemlja v groznem svitu. Na to s strašnim hrupoin udari iz ognje- nika goreča lava, smolnati goreči dež in pepel, mej katerem je padalo na vse strani debelo skalcvje. Iz mesta samega se je začulo en hip grozno vpitje pre- strašenega prebivalstva ter pokanje in gronionje rusei'ih se poslopij. Naenkrat pa jc zavladala tiliota, ker smrt je po- krila s svojini Orn!:n plaščem celo mesto, na kalero se je vsipala z velikiin hrupom goreca vsebina ognjenika. Parnik „Rod- dam" se je jedini rešil, vse druge v pri- stanišču se nahajajoče ladije so zgorele in se potopiliv Meslo je vse v plamenu in v črnem dimu. Novejša poročila go- voro, da je tudi po drugih naselbinah zavladala silna nesreea. Goreči dež in goreci pepel ki je letel iz žrela ognje- nikovoga več milj daleč okrog, užigal je tudi drugo naselbine. — Vsoh mrtvih je do zdaj' doznanih 40.000. Dalec; okoli ognjenika vlada strašna vročina. Parnik „Kies", ki se je mogel približati le za pet milj ponesrečenemu kraju, je opazil, da leže na obrežju kupi mi-lieev. 18 ladij je bilo vničenih pri katastroti. — Ob jed- nem z izbruhom Mont Pelee-ja se je od- prlo na Antilah tudi več drugih že ugaslih vulkanov. Na parniku „Roddam<; Starost ladij«1. — Najvisi britski pomorski i let pa 13. NHJstar«*)-a ladija je Viktorija, ki je bila prvic 1. 1765 na iiiorju. Ta stoji sedaj v Porthsmouthskem pristaniSču in adrniralski urad skrbi, da se tu in tarn ITcgk'd.i in pojiravi, da se no j»otopi. Premeroma traj-i ladija 320 let. Vsa Aiifihska r.'izsvetljeiia. — Z velikaiiskitu projektuin se bavijo na Anglešk<*m. V«?s otok hočejo na predve- čit kraljevega kronanja razsvotliti z ve- likanskirni kresovi na tak naein, da bo \-(H:(;r svflol kakor dan Ob 1>. uri 55 min. A\(H'or bodo raz 'Mi) hrihov zle- tole v ziak rak«-titi^v K.inalu: lia ffraiŠOill- seveda praktičen poduk z uporal^o sad- jarskih strojev in vse dotične oprave, da kmet ne samo vse vidi, ampak tudi sam dela in se izvežba v dotiOnih opravilih. Taka predavanja in razkazovanja hi so najprimitivnejse prirejala o priliki ok raj- nih sadnih razstav, ali pa na shodih, ozi- roma ohčnih zhorih sadjerojskih drustev, pa, kakor recYno, vse poljudno. praktieno in sploh tako, da se niora poprijcti Ijnd- stva. Č. gospodje duhovniki in ljudski učitelji na knietih, zlasti tisti. kateri iniajo na rarpolago Jolske vrte, hi z dobro- hotno besedo in dobrim izjjledom lahko mnogo storili za razumno uredbo in sploh za povzdigo sadjereje. Prod kakimi 30 leti sein na svojern potovanju po Dolenjskem prohodil žup- nijo na Bučki. Prišel sem tja z rodovitne Rake, kjer ni bilo videti skoro nobenega sadnega drevesa. Prestopivši mejo te ol- čine, nasel sem ob cesti prelepe nasade 15—20-letnih jabhm, bogato obloženih s krasnim sadjem ; po zemlji^eih na oboh straneh ceste so so tudi že čvrsto raz- vijali mladi nasadi. Na vprašanje, kdo je to provzročil, povedal mi je kremar, pri katerem som se bil ustavil, da je vso to zasluga starepa gospoda župnika. kate- remu je občina dovolila. da je dal nn svojfi stroške nasaditi jablane v pravil- nih vrstah ob cesti s posojem. da bode ves pridelek toliko in toliko let njegov. Drevje razumno izbrano. pravilno usa- jeno in oskrbovano je bogato poplačalo skrb in strošek — in pri vsem tern jo postal častitljivi stareek relik dohrotnik svojim župljanom. ker jim jo odprl bogat vir trajnih dohodkov. In naš nepozabni Valentin S t a- n i (\ flli ni tudi on kot dusni pastir na Kanalskem in zlasti v Roeinju sadil in cepil sad no drevje ter noil mladi no. de- lati po njegovih navodilih ? On jo bil za- čotnik sadjerejcev na Kanalskem in stari lindjo vedö o tern še mar?ikaj pripove- dnvati. Take zaslugo ne ugasnejo z rodovi. Na Tolminskem poznam nekatere marl jive in razumne sadjerejce med ljud- skimi ueitelji, kateri so pustili povsod, koder so sluzbovnli. blagotvorne sledove svojega delovanja, in tudi tarn, kjer služ- bujejo zdaj. so v tern pogledu možje na svojem mestu. In tako je prav.kajti naj- zaslužniše za omikanca, kateri je nave- zan po svojem stanu, da živi na kmetih. je to, da dela za kmeta. K. Loterijske številke. 10. maja. Grac.......90 46 28 36 77 Dunaj......52 50 40 45 19 Podpisani priporoca slavnemu ob- činstvu v Gorici in na deželi svojo prodajalnico jestvin. V zalogi ima kave vseh vrst, raz- licne moke iz Majdičevega mlina v Kranju, nadalje ima tudi raznovrstn'j pijuee na primer: francoski Cognac, pristni kranjski brinjevee,' domači tropinovec, fini rum, različna vina, goršice (Senf.) Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodove užigalice. — V zalogi se dobe tudi te- stenine tvrdke Žnideršič & Valenčič v Ilirski Bistrici, ter drugo v to stroko spadajoče blago. — Postrežba točna in po zmernih cenah. Z odličnirn spoštovanjem Josip Kutin, trgovee v Semeniški ulici h. štv. 1. (v lastni hiši) u»>r—-^m^—' * wir—^*.~—jolt—'^BlT^^ä^tjim Ivan Bednarik |>n|>or!ogi trdko I. lor\i% — Gorica Gosposka ulica št. 7, prva in edina slovenska trgovina za modno blago. Najbolj^e, največje in najcenejšo skladiščo vsakovrstnega perila. srajc za hribolazce in kolesarje vsake velikos-Ji, jopic za telovadce, krasnih kravat v vsakem slogu, nogovic, rokovic, životni- kov (modercev), solčnikov, pihalk, dež- nikov, blusen, spodnjih kril, divnih okras- kov za obleke, svil za obleke in bluse, vsih potrebščin za vezenje. Priporočcvalno najboljc kupova- Iišče za g. 5ivilje in krojače. Naročila za izdolovanje perila (za gospode), in modercev po vsakej mori in zahtevi izvršujcjo se točno. Ravnokar je izšla v „Narodni \ Tiskarni" knji/ica: i VBI IflSBJ 's za žensko mladino. S i Prosto poslovenil a E. Kliivžar. ^ Knjižica so dobiva v ,.Narodni 1 Tiskarni" v Gorici, ulica Vetturini I 9, in pri knjigotržcu Pallichu v i Gorici na Travniku mehko vezana a po 40 vin. po po.šti 3 vin več. t if m Odlikovana kleparska delavnica Artur Makutz, > Gorica, Ozka ulica St. I, Ur Priporoca svojo kl6parsko delavnico ter zalog-o kleparskih JL izdelkov za kuhinjo itd., ima zalogo žlebov vseh vrst za nove stavbe, LI oziroma preskrblja iste v najkrajšom času. — Prevzema naročila za vpe- jT ljavo strelovodov, tudi pozlačenih. — Izdeluj« pumpe za vodo. Pri- nj reja vpeljavo vode z cevrni vsake vrsto. — V ia.stni zalogi ima stroje *Y za žveplanje sodov iz cinkanega železa, škropilnice proti perono- Ak spori ponovljene po Vermorolovi sestavi; mehove za žveplanje grozdja * P r o s i v a z a h t o v n. t i 1 i s t k o ! Nnjvejn trgoviiiii z %