PoStmna olačana v juto vini
Leto 1X11 itev ft
U mileni, u PoncfelM 18 mcrco 1929.
Ceno Olr 1.—

Izhaja rsak dao popoldnc tevzemfi oedelje in praznike  — In se rat i do 30 petit a Dio 2.—• do 100 vrst Din Z5O  »ečji inser*ti prti*    -st» Dm 4.—.  Popust po dogovoru   Inserarm  davek pt^er^cj.
cSlovenskj  Narod« velja  letno v  Jugoslaviji  144.— Din, za inozemstvo 300.—  Din.                                                Rokopjs) se ne  vrača)O
N«5e telefonske števtDce ao: 3122, 3123. 3124. 3125 in 3126.
NaSe telefonske številke so- 3122. >123   3124   *I25 in 3126
Reforma novesa zakona o neposrednih davkih
Zmanjšanje davčne stopnje zemljarine - Olajšave za plačevanje zgradarine, davka trgovskih pofnrkov in rentnine - Ukinjenje davčih stopenj nad 12 odsfotkov - Določitev samoupravnih
doklad
Vrhovnemu zakonodajuemu svetu je fi-nančni minister prcdložtl predlos zakona o izpreniembah in izpopoinitvab zakona o neposrednih davkih. Ta predlog vsebuje zelo važne izprcmembe, ki se tičejo vseh zna-čilnejših davčnih ofelik. Posebno važne so določbe, ki določujejo davčno stopnjo zem-ljarine kakor tuđi reforme rentnega davka in  uslužbenskega  davka.
Davek na zemljišča
Kakor znano, ic pustil novi davčni zakon, u vel javljen 8. februar ja pr. U odprto vprašanje davčnih stopenj pri dohodku od zemljišč. Vzrok za odložitev tega vpraša-nja obstoji v tem, da se določevanje ka-tastralnega čistega dohodka za vso državo ne more izvršiti, dokler nimamo povsod katastrov. Zato je bilo stremljenje erarja. da se doseže iinančni efekt zemljiškeca davka vsaj v toliki visini, kolikor je ta davek prinašal dohodkov državni blagajni po starem zakonu. Generalna direkcija katastra je delala nad leto dni za določitev vsote katastralnega čistega dohodka. To ogromno delo se ni moglo povsem dovršiti. Tako n. pr. to delo za Bosno in Hercegovino še ni gotovo in danes 18. t m. se je v Beogradu zopet sestala stalna komisija, ki ne bo končno razpravljala samo o Bosni in Hercegovini, temveč tuđi o Srbiji in Crni gori. Po dosedanjih računih se je že moglo ugotoviti, da bo katastralni čisti do-hodek po vsej državi znašal okoli 4.5 milijarde dinarjev. To je razmeroma precej solidna podloga za določevanje davčne stopnje zemljarine, od katere se pričakuje do-hodek 700 miliionov Din. Na tej podlaei le po novem predlogu določena davčna step* nja zemljarine v visini 12%, kar bi dajalo državi davčni dohodek kakih 650 rrrilijo-nov Din. Ostanek zgomi omenjene vsote, približno 700 milijonav Din, se bi dosegel s pro^resivnimi dopolnilnimi davki. ki se is-totako izpreminjajo s predlaganimi zakon-skimi izpremembami.
Davčnia stopnja 12% od zemljarine se strinja s sološno davčno stornjo zgrada-rine tako. da davčni zakon oreja to vpra-šanje v skladu z vsemi ostalimi določba-mi, ki  se  tičejo  da vica  na  neoremičnine.
Kar se diče dopolnilnesa davka k zem-tjariri, je po predlaganiTi izpremembah v eotovi meri zmanjšan. Progresivno se je davčna lestnica po dosedaniem zakonu dviznila ćo 17% ori dohodkd nad 150000 E>in, đo-čim se sedai izpremrnja tako. da je njena najv. st. 12 % za vsote nad 25 000 oc^Htek 7Rradi elementarnih nezeod. Novost ie tuđi to, da se do 1000 Din dohodkov sploh  t;e bo plačeval dopolnilni davek.
Oprostitev kmečkih hiš od zgradarine
Dosedanji zakon je oproščal od plačeva-nja davkov hise poljedelcev v kraiih. kl Imajo manj kakor 3000 prebivalcev. toda samo v vaseh. ne pa v trgih in mestih. Novi predlog prinaša izpremembo v tem smislu, da razširja to ngodnost na v^e kra-Je do 5000 prebivalcev. ako ni v njih se-deža sreskeca poglavarstva. Ta izpremem-ba Je uvedena zaradi tega. da se ponravi krivica onim krajem, ki so imeli manj kot 300O prebivalcev, pa nišo imeli pravice do te olaišave. ker so se imenovala mesta. TaJcih mest je zlasti mnogo v Sloveniji in v  Srbiji
Nov? predlog odvzema to olajšavo poletnim dvorcem, postavljenim na kmetiJ-skih posestvih. kakor tuđi vsem zgradbam onih posestnikov, katerih katastalni čisti dohodek presega 50.000 Din.
Davki trg. potnikov
Po dosedanjem davčnem zakonu so tr-govski potniki in agenti plačevali pavsalno po 1000 Din na leto davka. Po novem pred-logu je ta davek oproSčen od vseh samoupravnih  doklad.
Rentnina
Proti davku na rente so se pojavili mnogi upravfčeni protesti. Pred dnevi se je vršila v ministrstvu financ anketa, na kateri je saru državni podtajnik dr. Letica prizna] upravicenost tozadevnih ocitkov. Na pcxllagi te ankete uvaja novi predlog ćelo vrsto re-form v davku na rente.
Tako se n. pr. opcoSčajo od tega davka:
1.  Inozemski kapital, v kolikor se ga po-felužujejo   država,   samoupravne  korporacije ali  državne denarne  ustanove,  od  čegar  so izvzete hranilne vloge tujega kapitala.
2.   Obresti državnih bonov, kar s« zlaeti zahtevali  državni  dobavitelji,  ki  bo  se  jim dobave    namesto    v  gotovini    i»plač«vale   v bonih.
3.    Dohodki    bolnižkih    in    zavarovalnih fnndov  privatnih  podjMij  ali  državnih  kor-porncij.
4.  Vloge zadrug, aaložene pri lastnih za-d ružnih st«wJl
Zanlmiva je tuđi novost, da se od teg3 davka oproščajo podpore za vz<Jrž>vanje, ki si jib dajejo zakonci oz, starši otrokom ter otroci  staršem.
Zmanjšanje  progresivnosti  pri dragih davkih
Ker ukioja novi predlog pri dopolniln^m davku na zeml.iišče vee progresivne stopoje oa 12%. se ta princip uvaja tuđi pri drugih davčnih oblikah, ki imajo progresivno Ifst-vieo Tako se progresivnost davka ustavlja pri delniskih in ostalih družbali pri \2%. ki se plačajo kot najvišja stopnja tedaj, ako prisega rentabilnost vloženega kn pitala 10% V tem smislu se izpreminja tuđi propr»»siv-oa lestvica pri uslužbenskem dnvku. Doslej se je ta lestvica dvigala do Ib^c od.-lpj pa bo najvišja etopnja 12%. 5 to določbo ?e oblažuje  ostrost  dosedanje  letvice.
Davčni prestopki
Z novim predlo^om hote vlada prepre čiti tuđi vse zloraba davčnih obveznikov ker je -iavčna morala pri nas zelo slaba ter mnogi prikrivajo svoje dohodke pr?d oblast
mi.  Zato se bedo  oporahljah  ukrepi, ki  so se  izkazali  kot  zelo  uepešni  tuđi   v  drusil' panugab HnanOne etroke, zlasti v carinski ir. taksni   stroki,   kjer   Je   finančnim   us!ui!>**n cem   zagotovljen   znatea   delež  od   doho<lko\ glob.   ki   izvi rajo  iz  njihovih  odkritij    Takt določa   novi   predlog.  da   pripade   tislužben cem   fioančne    kontrole    polovira   vplačantb gioh v vsakeni slučaju zlorabe ali krivde, ki jo odkrijejo.
Samoupravne doklade
Novi predlos ure ja tadi pravice samoupravnih korporacij pri predpisovanju svojih doklad V bodoče bodo mogle samoupravne korporacije brez odobrenja državnih   finančnib   oblasti   nnbtrati  doklade:
Podeielske občine do 50%, mesta do 40%, okraji in oblasti do 10% oa državni neposredni  davek.
Fiuančne direkcije morejo odobriti po-•ieželskim občinam uvedbo doklad od ?K) do 60%, mestnim občinam pa od 40 do oO%. Za doklade, ki preiiajajo to mejo, bo potrebno odobrenje generalne  direkcije  davkov.
Srdta borba med špansko vlado in studenti
Oijaški revolucijGnarni pekret se vedno belj širi - Vse unmrze do jeseni zaprte - Suspendiram in aretirani profesorji
—  Madrid, 18. marca. Po vesteh  iz Madrida se položaj še vedno ni umiril. Veliko število policije po ulicah  španskih  mest vzbuja med pre-bivalstvom  prvič  za diktature oDcatek nesigurnosti. 20 profesorjev ma-dridskega  vseučilišča je odklanilo v    posebni spomenici vsako odgovornost za morebitne posledice oštrih \iadnih   odredb   proti    stavkujočim dijakom.
—   MadHd  18.  marca.  Kralj je podpisal šest dekretov, s katerim se uničujejo vpisi na vseb špansk.h vseučiliscih in odgode na negotov čas izpiti na v^eh petih španskih vseučiliscih.
—  PaHz, 18. marca. ^Ouotidien-  paroča iz  Madrida,   da se dijaški nemiri še vedno nadaljujcjo.  Vlada je dala aretirati tuđi večje število unUerzitetnih profesoriev, ki so se solidarizirali z dijaštvom. V Barceloni je prišlo ponovno do krvavih spopadov med dijaštvom in policijo, pri čemur je bilo okrog 100 oseb težje ranjenih. Dijaki so nekemu oficir ju,  ki je pomagal policiji  raztrgali vsa odlikovanja in ga precej ne-v'arno ranili. Vse kaže na  to, da  bodo dijaški nemiri zavzeli še veČji razmah in da se revolucijonarni pokret, ki je bil doslej omejen skoraj vedno le na vo^aške krose, š:ri vedno bolj na civilno prebivalstvo,   ki sa je nastop dijaštva še boli podžgal.
Vseučilišče v Madridu je vlada zaprla do jeseni Istočasno so suspendirani rektor, dekani in upravni uradnfki vseučilišča. Na njihovo mesto je imenovan poseben komisarijat ki ima nalogo, da prouči, kateri profesorji in dijaki so bili udeleženi pri dijaških nemirih.
Princesa Heana postane španska kraljica?
IiaKjansid komentar}! k potovanju rumunske kratice matere v Španiji — Sestanek kraljice s princom Karlom v Parizu
— Pariz, 18. marca. Rurmmska kra-1/ica-vdova je v soboto zvečer prispeb v sprcmst\^ r*rincese Ileane v Pariz. Na kolodvoru so jo saprejeli riBrrn'nski r>oslariik in bivši sunanji mtnister Ti-liulescu z osobjein poklan štva. zastop-nik predsednika republike in številni elani rumunske kolonije. Včeraj se je 'kraljica sestala s pri-ncern Karlom, ki je nalašč zato pr'šel \z Niče, kjer biva s svo-io soproso rd. Lurpescu. Včeraj sta bila princ Karo-1 in kraljica Ma-ri'ja skupaj na kos:!u. Kakor se za trguje, kraljičino bivanje v Parizu nima nrkake^a   po-Mtične^a  pomena   in je bil
tuđi njen sestanek s pnncotn Karlom z£o!j rodbinske*2a značaj. Iz Francije bo kraUxa odipotovab v Spanijo, kjcr bo 205t španskeea kralja.
— Rim. 18. marca. Tufca;šn<ji listi jx>ročajo, da ie po tava nje kraljice Mal rije v Španijo v zvezi z zaroko špan-s!<e«:a prestolonaslc^-nika z rumunsko r>rinceso Ileano. Kraljica Mari'ia se ho-če osebno do.covrTlt? o žentvi. na ka-tero pr'asra tud: vel'ko politično vaf-nost. Za Č3ca bi van-a krali:ce Marije 1t! rjrincese I'eare v Madridu in Barceloni naj bi re boci^ca zaroCer.ca O'scbno  5iix;zna!a  :n  zbližala.
Nova tarifna pogodba z Avsfrijo
— Beograd, 18. marca. Med Jugoslavijo in republiko Avstrifo je ^<lenjen nov dogovor o novi želwniiki tarifi za brao vozni in tovorDi promet, z:j prevoz po Jn i kov in prtlja pc v direktnim tranzitu. Nove tar'fp ro znatno nižje in pcv^rTifj*? cl tJ'vp-fnniih. upoštevan pa je tuđi tranzit preko Ma<llar-ske
Poslovni red Državrcoa sveta
— Begrad. 1<S. maca. Mirris:cr pravde dr. Srskić je predložil ministrskerru pred-scdnrku edn^sno \"rhr>-nTeTiu držjv-nemu svetu nacrt jakona o poslovnem redu Državieca sveta in upravn'h so-dišč. Novi poslovni red ie pri!aKnden spre-men enim nzmeram In nnvemu nnčfu ?a-kom-daje. Držav:. - Tct v hođoćc ne b> već izbiral kandidatov za kasacijska s.^i-šča.
Težka železniška nesreća pri Radohovi vaši
Vlak povozil kmečki voz. Raz-nesaril konja. — Lesni trgovec Lampret ubit — Hčerka gostilničarja   Faci ni ja težko   ranjena
Povsod po Doienjskem ob proffi Gro-supljc—Novo mesto govore danes Ijudje o težki ieiezniški nesreći, ki se kj pri-petila v blizini žetezniške postaje Ra-dohova vas. Od križ.Š^a državne ceste Novo mesto—Ljubljana m želez-niškega tira napravi proga proti Nove-mu mestu velik ovinek Državna cesta se v smen proti Trebnjem močno dvi-ga. Sno<ii ob 18.57 je vozil po klancu v smeri proti Dostaji Št. Vid z enovprež-npm konjem lesn: trgovce in pose^tni^ Fran Lampret 2 nj m se ie vozila tuđi zosti Ini čar je va rrčerka Marija Faci-nijeva iz Št. Vida Ker dela proga velik ovinek, ni opazi) prihatajočega no-vomeškega potnrškega vlaka. Konja je nagk) pognal, da bi še pravočasno pre-vozil progo. V trenutku ko ie konj vo-zil ćez progo. ki mma na tem kraju zatvornic, ie orisopihata lokomotiva ki je konja zagrabila kar 5ez sredo ga po-drla in ko^esje ga ie strahovito razme-sarilo Moćni sunek lokomotive je vrgel voz daleč v stran
Lesni trgovec Lampret je v loku od-letel v jarek. Priletel oa je na kamen z glavo tako močno da si je zlomil tilnik in razbil lobanio. Zazevala mu je na glavi široka rana Bil ie na mestu mr-tev. Njegova spremljevalka. hčerka Marija Facinijeva je odnesla sicer tuđi težie rane. toda odstal ie pn življenju. Dobila ie težje poškodbe na glavi in na prsnem košu.
V prtljažnem vozu navzoči železniški
uslužbenec je prvi zasli^ cuden ror>ot in trušč. Pog'edal je skoz prtljažna vrata ter presenečrn opazi! dve či<>-veški trupli in raune^arjenega konja. Opozoril je takoj jelezniško usobje in >ir -c\^J u '2 "e^^ecu. Mroievodj.i ,e tuđi slilal rorx>t, pa se ni zm^nil zanj. Se predno je vlak iavozil na postajo pred rx)stajno posk>pje. sei je stro.e-vodja pri sklad scu zavri sn ustav il Že-lezničarji so takoi pohiteli na kraj nesreće. Opazili so kako »e vel k pes milo cvili] r>ri gospodar.su S učajno z vlakom v St. Vid se vozeči sentvidnki zdravnik dr. Jenko je prvi nudil r>mc-srečeni deklici zdravn ško porrxič Sr>r-va je bila nezavestna Ko se ie zavedb, ie izrazila željo naj io odpelj^io na njen dom v St, Vid pri St čni. P enesli so k) v Dotniški vlak ter jo peljali do postaje St Vid-Stična. Tnip-lo pone^reče-nega lesnega trgovca Lamnreta K /n-pušča ženo in 6 nedorastlih otrok. so pozneje prenesli na njegov dotn v št. Vid. kjer so ga položili na mrtvaški od^r.
Potniki pripoveduiejo, da ie ostal go-spodarjev pes na kraju nesreče, kjer cvili in laja. Hodi o4cro« mlake krvi in išče gospodar ja.
— Z««reb, 18. mtrca SnoCi ie varaždinski mešanj vlak povoril tik pred kolodvorom Sava že-leziriikeea delavca M:hijU Pavta. ki se ie vračal po prosri domov V nezavesrnerfl stanju s« jfa prcpeUaH v bol-nico, kjer pa se doslej le ni ravedel.
Strahote ameriške poplavne katastrofe
Nad pet milijard dinarjev škode — Ćela pokrajina pod   ▼oda Številne smrtne žrtve — 28*000 ljudi brez strehe
— Newyork,    1S.  marca.    Poplave Mississip-pija v državi Allabama so po-
vzraiile po dosedanjih ugotovitvah nad 100 milijonov dolarjev škode (5.6 m:M-jarde dinarjev). Mesta Clba, Briruto m Geneva so do ceh uničena. Pod vodo je nad 10.000 kv m plodne zemlje. Kakih 25 občin je po vodi doce-la odrezanih od osta'.ega sveta. VojaStvu se >e po dvod*ne\T!em naTX>rnem delu posrećilo reš't. izrned 3000 prebiva I cev me-
sta r!lhva. \u je sitoraj docftU pod vodo> 3900 Lh*K. ki so bili zbefati ni srtrebe in na dre^v^sa. Po vodi plavi mnoco tnupel ut»r>lief!ce^v. Dos1cq so poterniH na kopno nad 300 trupeL
Po poolfri so prixade>te tuđi đria-ve Netortaflca, Ulmois ;n Piondt. Po uradn; cenitvi je nad 28.000 ljudi br« s.trohe. od teh pa jt ie vedno i0.000 ljudi v smrtni nevantosti.
Najvecja letalska katastrofa v Ameriki
V Newarku je pri zabavnih poletih tre^čilo nji    tla   potniško letalo — Vseh 11 potnikov ubi tih,   oba pilota smrtno ranjena
— Newyork, 18. marca. Na letali« šču v Newarku v državi Ncwjersey se je pripetila včeraj popoldne ena naj* večjih letalskih nesreč, kar jih beleži doslej kronika Zedinjenih držav. Na tamošnjem Ictališču je izvajalo veliko potniško letalo zabavne polete nad me* stom in okolico Zanimanje občinstva je bilo izredno veliko in ob vsakem po* letu je bilo letalo nabito polno.
Ob solnčnem zahodu je hotel pilot napraviti zadnji polet. Letalo je zased* lo 13 potnikov 2e pri startu je bilo opaziti, da motorji ne funkcijonirajo dobro. Komaj pa se je letalo dvignilo v visino kakih 70 m. so motorji docela odpovedati in letalo je začelo z nara«
ščajočo brzino padati na tla.
Pilota sta si prizadevala, da bi spravila letalo v poievnem poletu do b!iž» njega močvirja, ki ga obkroži ielezni« ška praga. Njuna namera pa je le dr» loma uspela. Letalo je padlo na tla na zadnjem tiru progt. ker je v istem tre» nutku privozil tovorni vlak. Letalo je s tako silo treičilo ob vagone, da »e je trup s kabino za potnike odtrga) od krti Oba pilota je vrgla 30 m daleč v močvirje, potniško kabino pa je docela zdrobilo. Stene so bile tako stisnjene, da je razmrcvarilo vseh 13 potnikov. — Pilota st* med prevozom v bolnico umrla.
Od mehiških upornikov oplenjene banke
Uradiu obtožbe mehiške vlade proti revolncijonarjem — Nova bitka — LeUdska bomba na ameriski konzulat
— Meiico Clty, 18. Tiarca. Mehiska vlada uradno objavlja, da so upornflei Iz-rcpali vsa mesta in vse denarne zavode, ki so prišli v njihovo oblast. V neki banki so našK po urrriku upomikov izkar, iz ka'erecra je razvidno, da je uporniji e«-reral .Tezus Agsniirez deponiral pri nek^ a^er'šk! ranki naj 100 miliionov naropa-nega denar^a Tuđi nfesova žena ie na begu   ndnes:a   velike   vsote   denarja.
V  lorreonu,  kjer  je   glavni  stan  upor-
Bikov, it pr«lo včeraj do velikt b:tkc, v kater? ie bilo nad ?00 opornikov ubitih. Tud: vlađne čtte so imele vefike izdube. Neka bomba je eksplodirala v neposredni bližin! amcriikega '<onzu!ata Ubita sta bila neki franeoski državljan in neki druži đvflist, ki sti se slučajno mudlli v blifinl. Bombo je vrjel neki letalec. o katerem Se ni usotovljcno, ali je pripada] vJadnim čc-tam ali  utnirnikom.
Borzna poročila.      I
LJUBLJANSKA   BORZA.
Devizo: 4:r^erd?.in 22.R2. Berlin 13 5025 do l^-v'25 (I.^.SKM. Bruse!) 7.910?. Bi:-d mpe^ta 9.9.^7 Curih H%94 4~!C974 0095.9) Dunaj 8.^0=5. London 276.13 do 276.93 (276.53). N-wyork 56.76—56.96 (5^.W)) °ra^a 16S.^—169.15 (168.75). Trst 297 >i>    ?99>0 (?9«r).
Eio'tl: Cfliska t^S, Ljifb!'ansk3 Kreditna   '25 den.,  Praštediona 850 den. Kreditni
ravod 170 den. Vevče 1^0 den. Ru«e 260 do ?S0 dcn^  Stavbna  50 den.. SeSir  105 den.
ZAGREBSKA   B4.BZA
Devize: Dunaj 90056. Berlia 1SJV17^ Budimp^ta 9 9537. Bruselj 7 91. MiUn ?»*0 London 276.53, V#wyork 5fiM   Pam 222.52,
nOZEMSKE  BOKZK
Curih: Beograd 9 127*. Berlin 12a.«0, DuDaj 73.03. BudimpeMa 90.60 Prapa 15 40, Mi lan 27 21, Pariz 30.30, London 25.24, New-york 52Ck
Strm 2.
»SLOVFNSKI   N A R O D. dne 18. marca 1929.
Mev    ^4
Kanigalilejska afera se širi
Velike malverzacije na Škodo trošarine — V Mostah  Je  bila posebna družba, ki je špekulirala z oMastno in občinsko trošarino
Ljubljana, 18. marca. V soboto Je bila oa dohodarstvenem u radu v aploftnem zaključena preiskava v zađe-vi manipulacij z dalmatinskim vinom odnosno vodo. Rollkor «e je moglo ugotoviti, je bi) to edinj slučaj, da so uvažali preko mest-ne uijtninske linije vodo kot vino. Manipulacije x vodo so pa obrnile pozornost kontrolnih organov dohodarstvenega urada na drugo stran- Kmalu 8O razkrili velike mal-verzaeije e svobodnicami KakJen namen sta imela pri izvozu vode poslovodja vinskoga trgovca Ninića Nino MenduŠić in njegov pri jatelj Lenardo Labnra, ki slovi kot velik prebrteanec, je paC lahko uganiti. Mendušić je hotel na ta način pokriti primanjkljaj pri ▼inu, ki ga je baje imel v založni kleti. Oba Tinska trgovca NiniĆ in Labura se sedaj trudila, da bi se zadeva na lep način spravila s sveta in poravnala. NiniĆ je v soboto pri-ppel iz Šibenika ter je takoj začel po svojem pravoem raetopniku posredovati pri do-hodaretvenem uradu.
Kot rečeno,  &o  bile  odkrite  tuđi  druije malverzacijo    Revizijska   komisija   Da  doho-darstvenem  uradu  in  pri  tinančni  kontroli je imela prejšnji teden obilo posla. Cim bo zasadili  Ninićevega   poslovodjo  pri   izvažanju ▼ode,  so sate!i    pregledovati    razne    druge bolete   io   svobodnir**    Kontrolni   organ   do-bodarstvenega urada Je oa prvi pogled za-pazil,  da «o  nekatere evobodnice   ponareje-oe   odnosno   fingirane.     Ka   dohodarstvenem uradu se je zato sešla posebna komisija, ob-sfoječa   iz  ravnatelja   urada   g    Župana,   do-hodarstvenega nadzornika g. Fortiča ln vod jo  finančnt*   kontrole   p    p^'nšnpktorja   Dr-Žaja. Ko «o ugotovlli, da nekatere svobodni-ce nišo pravilne, so jib raCeli še natanftneje pregledovati in primerjati z vpisi v knjigah Z začudenjem so ugotovili, da je mnogo na-paČDth   in  fingiranib  evobodnic.
Kako 90 manipulirali s svobod-nicami
Mestni    dohodarstveni     urad    u rad uje    * tvojem   okolišu  obenem   tuđi  za    finan^no kontrolo. Pobira driavrjo trošarino v m*»stu Oddelek   finanfne  kontrole   na   Bregu   št   6 pa vodi kontrolo v okoliških občinah  in je zato rasdeljen na dva pododdelka,  ki poni-rata državno trošarino in vod i ta kontrolo v občinah na levem in desnem bregu Ljuhlja-nice. Občina Moete spada pod finančno kontrolo II.  V&i vinski trgovci, ki  imajo svoje založne kleti v me« tu in eo pod re je ni  kon troli  mestnega dohodarstvenega  urada.  mo-rajo zaprositi  v  primerih.  ko  izvažajo   vino iz mesta  v  okoliške občine,  za  svobodaioo Nn podlapi svobodnice dobe potem pri užit-
ninski strainici tranzituo boleto. Svoboduico morajo vrociti finančuemu stražaiku, ki po-trdi, da je dotični okoiiški gostilnifcar prej.el toliko in toliko vina. Svotoodnira mora vse-bovati ime vinskega trgovca, ki je vino pro-dal, ime kupca-goetilnicarja, kraj in občino ter količino izvoženega vina. Zadaj na evo-bodnici mora finančni straimk napraviti uradne   bele£ke  in   pritisniti   Stampiljko.
Prebrisana špekulantska družba
V občini Moste se je ustanovila posebna družba, ki je špekulirala z oblastno in občinsko trošarino Naravno je, da je moral biti član te špekulantske družbe tuđi tinaučni stražuik, a katerega pomočjo so ee vršile vse manipulacije. Družbo je tvorilo pet go-stilničarjev v Vodmatu in Mostah, med nji mi je zavzemal častno mesto tuđi neki klerikalni občinski odbornik in veljak. Finaa-čni stražu i k Lojze Satler je fingiral in po-narejal svobodnice, kj jih ni oddal tinančni kontroli, ali pa jib je vknjižil pod oapačni mi številkami Ponarejal je tuđi pod piše ostalih finančnib etraznikov. Te malverzacije eo se pričele že 1 1927 »n so postajali špekulantje od  dne  do dne  predrznejši.
Iz mesta so Špekniaotje izvažali stotine bektolitrov vina. ne da bi placevali oblastno trošarino odnosno obČini Moste uiitnino. Oškodovali so aa ta način občino Moste io oblastni o«lbor  približno za  100.000 Din.
V soboto ves dao so vodili v uradu od-delka finanfine kontrole na Bregu temeljito preiakavo in eo pred vsem tasliŠevali pri-zadetega stražnika Satlerja. kakor tad) njegove komplice gostilničarje Zadnji so «prva vse tajili in ratrjevali, da eo vedno poSterio piafievali ohlastoo trošarino iu občinsko uŽit nino KonČno so se pod pritiskom dokazov morali   udati   ter  so  vse  priznali.
FinanČDi stražnik Satler je ravno tako po dalj&em zasli&anju vse priznat Proti nje-mu je uvedeno sedaj disciplinarno postopa oje IzroČen pa bo tuđi državnemu pravdui-ku zaradi ponarejanja uradaib listio in mal-verzacij   pri   pobiranju   trošarine.
Razkritje malverzacij je vznudilo med ti-uaočoimi stražniki fiploSno pozornost in veliko nervoznost. V soboto je bil urad finan-čae kontrole »koro nepristopeo privatnim strankam. Vse je bilo nekam nervozno in stražniki so si med seboj marsikaj šušljali. <t ninnje pa vzbuja afera tuđi med ljub-Ijanskiuii   gostilničarji.
Dobiček,  ki  so ga  imeli  ipekulantje pri trošarini   iu   olituini.   e^o   delili   po bratovsko u-d seboj. Satler etanuje v Vodmatu.
Ljubljana potrebu je več vrtov
Zanunira spomenica podružnice   Sadjarske^a   in   vrtnarskega drustra — V Ljubljani ima vrtove komaj šestina družin
Po vseh naprednih deželah skrbe dru-Jtva, obCf'ne in država za pospeSevanje malih družinskiii vrtov. Zato je liublJanska podružnica Sadjarskega in vrtnarskesa društva perd kratki-n poslala mestnemu magistratu naslednjo spomenico, ki jo Je Eospod župan z zanimanjem vzel na znanje ia obljubil predložiti občinskemu svetu v razpravo in upoitcvanje.
Ljubljana šteje danes približno 2700 sta-novanjskih hiš tn 11^00 družin. Ce upošte-vamo, da hiSni posestniki iz večine upo-rabljajo vrtove sami zase in tuđi ni vrta pri vsaki hiši, smemo Iz tega zaključiti, da je jedva eni Šestini ljubljanskih družin dana možnost uiivati koristi z domaćega vrta, dočim Je n. pr v nekaterih velflcih nem-Skih mestih fn §e boli na AnKle^kem polovica družin preskrbljena z vrtlčt.
Tuđi Ljubljana je vo vojni močno narasla; zidaio se stanovanjske kasarne, ti-soči družin se morajo stikati v pretesnih stanovanjih in vedno novi tisoći družin ostunejo brez vrta. Redko se spomnijo srečni Dosestnilri, da Je dosti več tistih. W b; radi obdelovali vsaj majhen vrtič. pa sa nimajo. Vedno nujnejše se tuđi pri nas javlja potreba po reširvl vpraSanJa. kako naj prideio do vrta slasti manj premožni prebivalci. ki si morajo služiti kruh z mehaniziranim delom, ki žtve s svon*ni navad-no številnimi družinami v enosobnih sta-novanjih in izmed katcrlh si mnotf — trudni od tako pustega življenja — f§če>o svoje glavno razvedrilo po krčmah. Ustvarjati družinam vrtiće za telesno to duhovno okrepltcv, ie ba§ tako potrebno 1n KOtoro še boli dalekovidno, kot zidati bolnice, hl-ratnice in oskrbovallšča za onemogle.
Družinsko vrtnarstvo in Schreberjevo Kibanje, ki je z zelo posrečeno metodo pri bltžato vrt *udi ded. je že v oraksl povsod dokazalo svoj silni gospodarski, sodalno-politični zdravstveni ln kulturno-vispojn! pomen. Mali družlnski vrtovi zavzemaio danes vedno važnejšo ulogo v soclalnem gospodarstvu naprednih mest Uiievno Je. da si morajo Ijndje, katerlm nalaga služba zgolj mehamčno delo, Iskati žlvljensko ^sebino le drireod, Izven svojeea poklic-ie?:a dela Za današnje tvomlške ln Dlsar-i!ške uslužbence z osem — tH lesturnlm ielavnikom postaja veđno va2neJ5e vpra-Sanje, kako iskoristi jo svoj prosti čas v'sem, ki nišo drugače dovolj zaposleni, nu-ji domači vrt prlložnost za produktivno ielo: zato se delo na vrtu tuđi z narodno, cospodarskeita stališa vselej rentira. In !ctudi bf bili njegovi prldelkl po prlvatno-cospodarskem računa morda Se enkrat j raži i od zelenjadi   kopnene na trgu
Organizacijo družlnskih vrtov predplsu-e tudl CI 10. pravilnika mestne socialno-polUične uprave   Zato nai bi
oiestna obelnt prrročasno zaslcnrala cadostoo povriliio   moiI9Sć n ostvarite?
mal>h družinskih    vrtov v raznih   okrožjih ^'uhUnn^kega  pomerlla.
Potrebno ie da se tuđi pri nas osnujeio in urede kolonije družinskfh vrtov po vzo-ru, kakor so to storila mnogo večja in manjka mesta v Nemčiii (Familienzarten. Laubengarten) in drugod Ena kolonija lahko obseca do 300 ali Še več vrtičev, ki pa ne smejo biti prema'rini, ampak naj vsak posamezen merj vsa! 300 m2 ZcmlfiSče se daje v na;em za dalj^o dobo. naj"nanj za 20 let. oziroma do smrti posamnega najem-nfka, ali pa ćelo v pravico podedovanja njegovi družini Tako le natemniku mogo-5e. da vrt rudi lepo uredi srnojl, nasadi Jrevje. postavi utlco itđ Vsak na!emnfk si uredi svoj vrtlč po svojem okusu in potre-hah. vendar pa mora zastiova ln organizacija vse kolonije seveda imetf značaj enot-nosti. Take trajne naselbfne malih dni-?insldh vrtov so dostopne le njih najemnf-kom. ki imaJo kliuč od vhodnlh trat ali SO Da lahko tud! deloma iavne. dostopne 5ir-šemu občinstvu, Če se n. pr. priključene v oark.
Ražen izprehatattšč in parkov pripomo-rejo zlasti vrtovi, da ostane stnAiora we-sta dovolj rahla in da se ohranljo pljuča za telesno in duSevno krepltev mestnemn oreb'valsrvu. V stavbnem nacrtu na] se tuđi bližje notranjosti mesta pust} dovolj aezazfdanih zelenih prostorov za ^Ttove; najemnlki vrtov bi v nagih prometnih raz-merah ne mo^H redno zahaiatf na preveč oddallena  zemljiSČa.
Konkretno predlagalo še tole: Pnmitivna. začasna kolonija zelenjadar-iev na mestnem zemlji šču »Na smeteh« (pare §tev 920 kat obč Trnovo), kjer si vefilnoma ubožnejše stranke Iz delavskih slojev prldelujejo zelenjad z« svole potrebe, naj se preuredi v traineiso. ograjeno naselbino malih družlnskih vTtov. Takisto bi mogla služiti tem namenom bHžnja »Me-S9iica< (pare 5tev. 896-1). ako se ramoč-vfrjeno zemltišče prtmenio TielioHra. Dalje naj se odloč*. oziroma reierviTa tndl me-stno ze-nlji§če za DolenjsMm kolodvorom pare. štev 184-2 Karlovsko predmestje sa napravo vrtov.
Pri slopl nrebavU slabojcrvnostl. sfiufSa-nlu. bledicl obolelosti žlez, IzpnJčifih na ^oži. tvorlh uravnava naravna »Prtuz Jo-sefova€ grenčica izborno toli važno drio-vanie črevesa Odlični možie zdravilstva <k) se prepričali, da ćelo najnetžne'ši otrod dobro preneso »Franz Josefovo« vodo. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah ia špecerijskih   trgovtnah.
Prav se mu sodi.
—  V tci sladščičarni sem se sezna-nila  s svojim  rnožem.   Pomislite,  imel ie tarn šestanek s svojim upnikorn.
—   Tako bi s*; moralo  zgoditi vsa-kemu. kdor dela doJgove.
Tajinstven samomor zemunske prostitutke
Te dni se je usmrtila v zemunski javni hiši lepa prostitutka iz agleđne beogradske rodbine.  Skrivala se je pod tujim imenom
V neki javni biši se je pred dnevi usmrtila mlada in lepa prostitutka, in sicer po pregledu zdravnika. ki je ugotovil, da je prostitutka okužena s spolno boleznijo in jo je poslaJ v bolnico. Pri prostitutki nišo našli nobenih dokumentov in beograjski ča* sopisi so objavili sliko sarnonaorilke s krat» kim besedilom. kaj ti nihče ni vcdcl, kdo je tajmstvena samomorilka.
Tragedija lepega dekleta
Neznano dekle, ki si je končalo življe, nje, se ni družilo z nesrečnicami, s kate» rimi je živela v javni rerounski hiši Bila je uredno lepa in ja fascinirala vsakega moškega Bila je pa vedno otožna :n videlo *e je. da nekaj pri ajej ni v redu. Nikomur ni povećala ničesar o tvoji pretcklosti tu» di svojim tovanštcam ni odgo-varjaia, ko ao jo obiskale v poznib oočĐtb urah, ko je vratar metal zadnjega gosta iz javne hise Nihče v javni hiši ni vedeU od kod je pri» šla io kaj je bila. preden je poatala proati* tutka. Da bi pa se reSila nadležnih tovari« sic, je rekla, da je iz Zagreba. Imela je pri sebi veliko steklenico karbola. katerega je tuđi irpda pred dnevi ter si kemčala življe« nje Policija je uvedla preiskavo tn ni mo» gla ničrsar druge^a dognati, nego da se sa» momorilka piše Marija Vrač V nekem pi* srao, ki so ga našli pri njej in ki je bilo na« slovljeno na neznanega ljubimca, je Marija napisala:
— Ti najbolje poznaš moj položaj in mojo preteklost Saj sem ti o vsem pripo* vedovala Tako se je naposled moralo zgo» ditL Raje v smrt, nego najmanjša krivda onih, ki oiso krivi in ki me še vedno lju» b'jo
To pismo pa ni odkrilo tajne lepe pro« stitutke V njem ni bilo ničesar, kar bi pojasnilo njen umor Njena mati je bila ta* jinsrvena, kakor je bilo tajinstveno njeno življenje in njeno vedenje Smrt lepega in nosrečnega dekleta je ostala nepojasnjena-Kdovc, kakšna življeujska tragedija je pri« gnaU n©»rečnico na zadnjo postajo, v jav. no hišo Preiskava je bila tem težja, ker ni bilo mogoče najti njenega ljubčka, kate« remu je pisala zadnje pismo.
Lažno ime
Samomorilko so pokopali in po tednu dni, ko je njeno truplo že trohnelo v zem*
lji. je nastal preokret v preiskavi Policija je ugotovila, da samomorilka ni Marija Vrač, temvcč hčerka iz ugledne beograj&ke rodbine, ki je padla iz neznanih vzrokov tako globi>ko, da je končala \ javni hiši. Te ugotovitve so preiskavo pokrenile v do vo smer Policija je pono\*no preiskala solo, v kateii je zadnje dni lepa prostitutka bivala in je našla še nekaj pišem, ki pa tuđi nišo pojasnila kdo je crna, in kako je pri* šla v javno hišo Tuđi o njeni preteklosti ni bilo mogoče ugotoviti nič novega Poli* čija je tuđi ugotovila, da je mladenka sa» ma prišla k lastniku javne hiše in ga pro» sila, naj jo sprejme in ji dodch posebno sobo.
Mati or«*Minja lastno hčerko
Med drugim je policija pri ponovni pre» takav] našla pismo, ki je deloma pojasnilo tragedijo nesrečnice V pismu, ki je bilo pisano z drhtečo roko, je mati pisala ne* sročni hčerki:
Draga moja mila, obupana hčerka! Piša* la si mi, da si nameščena v Zagrebu. Tvoja nesrečoa mati je pa rvedela. kje si v res* nici. Strasno si osramotila družino in to za ćelo življenje. Stric se jezi, keT si odšla od hiše, če bi pa vedel. kje si sedaj, bi ubi! tebe in mene Pridi v Beograd čim prej, sa» mo javi se preje telefonično. ker ne bi ho tela. da te kdo od domačih vidi. Javi se tak oj ra povej resnico, če si res v javni hiši — Tvoja hedna in bolna mati
Iz tega pisma je razvidno, da gre res /a Beograjčanko in ne za Zagrebčanko, kakor je lažna Marija Vrač irpovedala svojim tovarišicam. S tem je pa bila zagonetka lažne Marije Vrač še večja.
Prava Marija Vrač je v Zagrebu
Ker je samomorilka pripovedovala, da je iz Zagreba, in da je bila v Zagrebu na» meščema. je zagrebska policija pregledala svoje zapiske in našla pravo Marijo Vrač, ki stanuje v Mcsnički ulici. Je žc omožena tn se je zelo čudila, ko je čitala, da je neka Marija VraČ izvršila samomor v zemun« skem bordelu. Izpovedala je. da je pred meseci izgubila na Ilici svojo legitimacijo, katero je najbrž našla lepa, tajinstvena sa» momorilka in se odtlej izdajata i± Marijo Vrač.                                                                !
Psi plaćali 101.380 Din davka
Ljubljana, 18. marca.
Tuđi psi plač u j ej o davke Točneje po» vodano, pLačajo davek na pse njihovi go» spudarjL Zft vsaJcega-psa se plača letno ob-čini 100 Din Zamudniki morajo plaćati pa* sjo takso ▼ dvojnem zaesku, to je 2<X) Tftn za vsakega psa.
Lani je bilo v Ljubljani 1141 psov, na katere se je plača) davek in ki so imeli rnamke, Uradni sernam navaja, da je bilo izdanih 1219 pasjih znamk, od teh 71 dupli* katov in 4 triplikati, in sicer: 1133 znamk po 100 Din je 113.300 Din, 8 znamk po 200 Din je 1600 Din, 71 durplikatov po 10 Din je 710 Dm. 4 triplikati po 10 Din je 40 Din, 2 znamk i po nabavni ceni 1 20 Din je 2.40 in 1 brezplaćna znamka. Mest* na občina je torej prejela na psetarini l\5 tisoc 65240 Din.
Poleg psov, na katere je bila plačana ta* ksa, je oddelek III mestnega magistrata imel v evidenci tuđi 248 psov»čuvajev, čijih lastniki so proščeni pasje takse.
Letos je prijavljenih mestnem u magistra* tu 1009 psov. od katerih so plačali gospo* darji u 1005 psov 100.500 Din, a za itiri 800 Dm, duplikatov je bilo izdanih 8 po 10 Din, tako da je prejela obč ma 101.380 dinarjev.
Zanlmiv je pogled v kartoteka kjer so zabeleiena imena psov. Največ je Dazijev. Floknrr. Luksov. Neronov. potem pa priđe« jo Bojčki, Flore, Tanani, Pikci, Tigri. &p\* Si, Lide. Jurki. Risi Miški. Friki. Žaki, Bo» bi, Bc, Btssi Lore. Diane. Lumpi. Giki. P\* roti Crti. Beli, Lordi Trefu Camge, HtJ* duk!, Kuraii, Floti, Pipsi itd
Konjska kupčija in drugo
Noto nešto* 18. marca.
V okoliški vasl Ie prllel obiskat svojega strica 241etni V. Fant je premofnih star-§ev io pfkoli brez denarja, ki sa pa ne more trpeti v svojem žepu, kjer ie mne-nja, da mora denar Vrožiti med Ijudmi Kmalu je Imel okoli sebe drofbo sovrstni-kov, s katerimj je veseljaci! toliko časa, da mo Je rmanfkalo denarja.
Ka) sedaj? Fant se Je spomnil da pose-doje njetov ofie v vas) dve hlšl. od katerih ie ena lepša od drage. Ena Ima lep vrt, oa katerega ueji sosed S. Fant ie vedel. da ta vrt moćno diš] soseđo mejaSu iu da bi ca rad đokupf] k svojemu posesrvu Stopil je uroSko k njemn ln mo razlofil v par beseđah namen svojega prihoda. Pogodila sta se, da mu plača sosed za vrt 5250 Din. Na ta račun mu Je Izplačal S. 3000 Din. V je Hl vesel denarfa, meia$ pa vrta*
V. ie zooet vesellačil s prijatelji io se počutil v malih nebesfh. V mladenlSk! raz-isranosti si ]e vtepel v glavo, da mora ktrpit! konja. Prodajalca je dobil v osebt premožnesa Irneta Iz Smolenie vasl. ki mu ie prodal par koni v zadnjih Izc'inl'aiih za 700 Din Ker Je bila V a:lava tezica, so mu v!de?e o^a vse najlepSe PH-peljal je a* stricu v staio konje In odJel k počitku
Drugega dne ie stopil stric vesčak v konjskih radevah, v stalo, da vidi kak*nr> robo je kupll nfe^nv nečak V svole začn-đenje le mora! ujrotoviti da so enemu konju že 5tete ure. đruzemu pa da 5e ?e iz-tekaio Da! ie ohr> konla pohit* li ie nhv*-stil o tem prodablca B z naroJilom. na? priđe po mrhovlno in jo odp^Ue h konjaču.
obenem pa  vrne denar,  k:  ga  je prejel ?a konja.
Posestnik B. je odštel V. 400 Din več ni hotel. Češ. da bo Ime! poleg vsega §e sit-nosti s prevozom mrhovine Odpeljal jo .ie dcmOv in iih zakopal pod snesom. Ko se ie prfče! topiti sneg, so opazili I.fudje v gnzdiču pod državno cesto, ii vodi proti Štetniku, dvoje konisVih okostii. Orožnik! so 5!i takoj na poizvedovanie ;n dojfnali, da ie b!l lastnik teli okostij  posestnik D.
V fforriič fta pri51a tuđi okrožni iivino-Ldravnik in nadzornik čest, ki pa «ta name-sto dveb konjskih okottij opazila tri. \% tega sta sklepala, da so imeli kmetje doti?ni prostor za odlaganje mrhovine, ?amo da bi se iropnili   stroškov   za   konjaČa.
Po V. konjski kupciji \<* pritel mejaš ^. dvomiti, če je hil V. dejanski lastnik kuplje-aega vrta. Sel je pogledat v zemljisko knjigo io se je prepriča i, da V. v re«nici ni bil lastnik prodane parcele, tem več njegov oče. Zdaj se jezi, ker se je dal prevariti od tnko mlađega fanta, češ, da v bodofe ne bo niko-mur   veČ   verjel.
V. je poetal «edaj, odkar nima denarja, zelo priden Rad dela pri svojem stricu in obeta, da ne bo nikdar več popi val. Denar je zlodej, ki da ga je doslej še vedno epra-vil na kriva pota. Foleg drugih sitnoati to imel opraviti  >e z gospo»ko.
Radioprogram
Torek. 19.111. 9 30: Preaos cerkvene r!a«be. 10: O trpJJeoJu, vse'JČ j>rof dr Roirnan. 1030: Sadjar*tvo. rnz. Skucrc. lt: Koncert kot»ocue rlasbe: (prol Trcs-t — viioliaa. sokoielist Q. Mttler « (ftrizeot N Strito! - Iriavii) 1. W. T. Morart: Trio. Q-dar, AL'ejro, A.n<Jatrte, M-tesret. 2 CamiTle S-ahrt-Saens: trio. P-dn>r, op. 28: Attecr© vivae«. Afldante. Scherro. Pre«o. AHecro 15: Stanje vođe in časovna napoved. 15.05: Vesele ure na TrSki sori: Pevski kvartet po!e 4 veačkc zrfravic. >ines 4 predavala o TrSkl »ori. 16: Planmrfii spetntni. prot MU-k«r. 16-30: Leovrđ Aadretor: »MisH« tev 3a-nj nar. tfed ?0: Kofic«rt Dravske đjviiale: 1. Ce<ia: Dri«! tu nexlrmci — srbaid tnarit. 2. Se-d1»če4: Za rooie t>ri!at«l!e 3. Brodi*: b MSa I o%eUce. 4. Li^oMt Hrvatski fom 5- Urbau: Rad'nsavfM« - mari 6. Ceria* O*w3 '<Ie5 Anfoe? — Vvttdd roar« 7. lM>an: Uspotneua na Krf. S. Mtrhv«: O<! Tr*rfava do Ba*«oa. 0 ReiKfla* Srt»ke «r« tfi Rendla: V«se0 ttt-ntatd. II: Sed1a«ek: Beograd a ooG \2: Vw*: Oeoeral Ter*H - mar5 22. PotoMa » Ca-sovoa  naipov«<I   22 15:   Si>whcd  po  Bvrori.
Sfv4a*  *a.  iMfca«
Opclducflci rwo«ra«n o<h>idt — 17: Koncert Rlđk) - ©r%e*tra. - 13 30: Pravice, pisaie« HrtSLndd    _   .9:   SrbobrvaS^tia.   prof    Maro^-ec.
—   19.30:   Iz   raatlrnstva.   ra.   dr.   P*«^      — 20:   Pr«ps o^ere.   —  22:   !\>roCi!a  in   časovsi
CctHefc, 21. »arca.
12^0: RepffoducVatM e!asi>a W: Cascvna na-1»ov«d.  Te*T*6ac    r!»si»a    —   13J0:   5ta«^  voće
la borana txvro£ila. — 17: J'Ofinv lazzband. — 18: Au*ok>r?a *l<n-«nsk« lWke. ravnatcli Bra-trna — l«.3O: Km«t;}sko kTt»;»ovo<l*tv<). 'nr-Rado Lah 19: Ce«*«a. z- Nov^i — 19.30: ZlKvdovma ?^K>vei»cev prof Kranlec. — ?0: Večer ita'ilan&ke dirf^ 11 Irvi'a Radio - ortte-ster.   —   22:   PorofciTa   i»   Casovna   n2po^'<d.
Prtek, 22. marci.
17.30: R«)ro<foc;ran3 r!»%ha. — 13: Cavw-ra nar^veđ. repr^đuc rJasha. — 13 30' ^f>-i»te v^<Je fn horma ^fwč.Ma — 17: K<%nee^ Ri-dio^nke^tra - 1« *0' r^*v»d'*»Nka uti «#*-Kfekn-va - 19 f^a-nco^Va. đr Lfbe« — 19 ^0     Jjf   c'aGeneza    weta.    dr    ?#5"f    Vurnk
-    ?0-    Ppvs.kf   *r!:*»;fin«   v^čer    zii     Maid:čfre. ČT    nar    xl*J.   —   22;   *»«roCila   io   Casovaa  M-poved
}2.?n Rr?r«'Ja»r»ra j!j*r«». !•»; Cavrv«* «_->.>v«d. 'fprcd'JCifans <?a»t»a. — 1J.3O: S'an,« vr>4« io i»r»Ba Ttc* č !j — t?: Iotcci RjiđM>« *-k«s!r- isjri V.• -,,ij na. ji P s*errJi — lt: Kotcr t! Cet." e i'- »r'afandno ^nrdavanje v slovensiera, ne-n^Kem ■« Cefkcm tesika. — S«-stavil ravma?e'' Pmt^r. — 19.30: O »et«*'*■%■•». vscuč r>-y>f d' tr\-cb — 20: Kn?»ceft ^rv*«it-S3 ihera TH. đrfa\-nt rfh^t r^M — 22. rw r^fiila :n Ca&ovna ia-^\f4 — 22.1S: Spfct)<4 ?o   Cvr.p".
žBe/ežmca
KOLEDAR. Dancs:  PonedeUek.  \K marca   19™>: ka-
toiiiani:   Cdvard,    pravoslavni:    5.   marci, Konon.
Jutri:    Torek,    19.   marca   1929:    Joiei, pravoslavni; 6. marca, 42 mučemkov.
Današnje   prireditv«. Drama:   »Dantonova  smrt«, A. Kino  Matica:   Knez   Boris. Kloo  Ideal:   Leteči  Jezdec. Koncert ^cvčikovesa kvarteti ob Ju. uri v Unionu.
Dežurne  lekarne. Danes:  Piccoli,  Uunaj^ka  cesta;   Bakar-
CiC, Sv.  Jakoba trs.
Jotrl:   Bahovec,    Konjresni   trg,   UsUr, Sv. Petra cesta; Močevar, Spodrja ^i*ka.
Jožicam in Jožetom
Mi, kar nas je deklet in fan-tov od fare pod zaščito patrona dežele kranjske, se borno jutri vezovali, eni s poticami in kuhanim vinom, drugi z Doletami strica Nina in s kanigalijesko pijaco, kot kdo more in zna. Ve-zovali se borno pa le in kljub hudi zimi. ki je nas kanila zvabiti v krtovo deželo, pa nas ni, kaiti imamo patrona, ki skrbi za nas. da ne zmrznemo. Nas je pod obema oblastnima komi-sarj^ma kakor listja tn trave in ras bo še več, če se oomo po veliki noči pridno molili in ženili. Bilo srečno in obilo vezil! Peoe iz nredništra*
Razpadajoče žensko truplo vsenu
l'odi^*, 18. marca
Ob cesti i'odp^č proti Stari vaai ao n«»li vte.aj popoldne io raxp©dajr>če žensko tm-plo. Neznanka 1^ I^iala v teou pod kosol-cem tik cette. Na tebi je imela tamo laUoo obleko id je bila brez epodnjega krila V— kaie, da je morala leiaU ie ć+V časa, Uaijtl obraj je imela ves razjeden o<l tivali, truplo je pa deloma r*  razpadalo.
Neznano žensko, ki je stara okoli 30 let. jp našel neki lovec io je takoj obveatU oroiv nike v Podpeči. Orožniki »o poatili truplo prepeljati v mrtvačnico v Podpeč Na truplu ni opariti nobenega znaka nasilja. Pri lortvi n^znanki so na$Ii pismo, naslovljeno oa *e-stro, ki iivi v Zagrebu V pismu se neznanka zelo jezi na nekega tevljarja, ki da ;o \m izigral PoJpisala se ni in »to §>* orožnikora zaeokrat »e ni posrećilo uj»oloviti ujen« identitete. Vse kaie, da gre ta »araotnor li ooere^ne ljubazni, ni ra tucl» uključeno, šm je kdo mladenko izvabil na tamo in jo tam uizioril Truplo bo dan<*? najbri obducirano. Kdo Je neznanka, ni vedel povedu ti «lh-Če, pač pa se prebivalci vaši Jezero »ponii-njajo, da #o ie v decembru videb v tamoinjl okolica neko podobno iensko.
Prosueta
Repertoar NarodoeUa gledahšca v Ljubljani
Draaia:
Zalete* cb 20.
Ponedtl^,   IS.:   Damtotiova   »mri.   R«4   A. Torrk,   !9.:    Daucs   borno   tifil.     Irvca.   Ljudfk*
^redstav*  po  imžiaib  cenih. Srcda.  JO.:   Z^prto. Cetrtek, 31«:   Pravkar  iz*lo.  Premii^ra.  Pr*-
mijenki  abonma. Peick.   22.:   Zadrto.
Opara:
Za£*4*k  eh po!  :0. Pooede^ak.   li.:   Zaorto.
Toxek.   19.:   Orot   Loirmlb»wr4ki    l*ve»   FVrmij«-ra.
Sredi.   30.:   Zafkrte. Cetrtefc,  21.:   Btf n  »eraja.   A Pctek,     22.:     Ono!     L«xenr>wr4lu.   Prtm«j«»i4ci abonraa.
UubUaaska draaia aprtaacl v loreii t*. t. m. zvti** Ct> W- *n N**roy*vo borlu» »Daoes borno tifi« v obtf*itH zasedM Pr«d-stwr* jo it^daJka io v«!3a)« tnilauc drunafct cee«.
DraaMU premllaca. V Cetrt«* 4a« 31. t. nj- je ¥ ^obrjai»kJ đ<ra«Di ^emijera traseoste kora«!':« .Pravkar -lite* katefo le n&Dfcal t-Boordet. Deto Je irtliriJ za Bl5 0<l€f r*tH*t Z SkrMaltk kJ H oakr^ei tud' p-t^ d koan<-dije V komedija nas?o«**o :fna Mira r>s«Ro«v« te r»- S!a^2«^a ter es Lrrar. R«t*x t*Wt~ afk. LLraa. Qreft»c^, lemati. Plttt. Po«»kiT, Saooia *aJCTa«*r!«r. PreairJeTi se wVi ta •?•• nfanki ibooroa.
^nnr<
— Turist, klub Skala priredi v £etrtek 2\. tm ob 20 v č:ra!nici ljubljanske«^ Sokola« (Narodni dom) predavanje o nomenklaturi doline Zaicreram (triflarska Jezf-ra) Prcdava dr H Tuma Prrdavin'e bo-do spremljilf Informativne tkiopTične »like Vabilo se turisti in iploh vtt kl te i*-nl-najo ri ta tema*                               W5-»
Stev  64
»5CUVCN5M    ^AKOD, đne 1S. marca 1929.
Strtn 3.
Triumf slovenske petini v Ameriki
Zanimrve podrobnosti o turneji naše pevke ge. Lovšefove no Ameriki - Slovenci in Američani so jo sprejeli z odnrtimi rokami - Pred veliko ločjo se ga. Lovšetova vme
Amerika postaja Mekka tuđi tloveaskih umetnikov. Nemški, francoski in drugi umet r.iki vseh vrst, slikarji, pevci, pevkc, filmski inralci, gledališki igralci, plesalci in ptesal-ke, vse odhaja v Ameriko in žanje priznanje, novo vzpodbudo in — dolarske.
Morda je to dokaz, da pada Evropa pola-goma v bedo, da ne more več plačati svojih umetnikov tako, kakor bi jih po vsej pravici morala. Morda je to iraportiranje evropske umetnosti Ameriki potrebno, da se Ameri-Čani ne zaduš^ v amerikanizmu, v mehani-rjranju. Američani so pač praktični. VcMo dobro, da jih mi Evropci ne bonio oiknli prekorili v tehnični civilizaciji, oni pa 'las pe v kultvri ter zato kupujejo z — dolarji naSo umetnost. Evropec je pa tuđi tak. <la •e kljub svoji svoji kulturi dolarjev ne brani.
Amerika - Mekka naših urnetnikov
Naj bo temu kakorkoli, r*-» je, da postaja Amerika Mekka evropskih umetnikov in leveda tu<ii slovenskih.
Srečo pa imajo naši ume'niki v Ameriki! \>ni, vidi, vici PrkJe, tapojo ali udari na dl^to ali  ua klavirske tipke, in &maga.
Sporainjamo se 5'% kakor je s> u b e 1 j \e-getiral v Ljubljani. Sanj:il jo neprestano o Ameriki, učil $p angleško. treniral svoje le-lo s plavanjcm in telovadbo Nj bil dolgo v Ameriki, ko ji% pi>al nekomu znancu UarH-.-o z beeedami: Veni, vidi, vici! Prišla je tmli ga. Pavla Lovjotova in zmatrala je tuđi ona. Na barko jih pa kliče ?tre! Je c^!o vrsto. Božiilar Ja kar je že pozabil rročo A*ri kc in pripravlja te za odbod ua tdivji za po*i<. Naš kipar P o 1 i n a r, Ui se j«* moral prvic iz Amerike vrniti zaradi bolezni, že koma] caka na Irenutek, ko mu bo niogof-e v Ne\vyorku pokazat i. kiij zna. In *e <lru#:i ?o. ki sanjajo o Ameriki. posebno ir.er] ii;i;;im':i-jr-m  Slovence  nmotncK-ti.
Krivico l>i d^lali slovenskim unio trnkom, Če bi tnlili. ,Ia jih žene v deielo dolarjev samo stremljenje po za«lužku l>omoviu:i ji;n je \ eri no l»o! tesna. slovenski umetnik ćuti bolj kakor kdo drucri. da snio niajhen ntroJ, da snio prav /a prav siromaki in gosjm-lar-»ko m'zniožni /zgotoviti svojemu elovoku-umetniku dostojno življenje. Rnxen te£»a Ha-čijo naš razvoj ?e grde la^tnosti kakor zavi-t, intrigantetvo, neka zavrrenjeno.-t du5 in l>re:c-mejna £kodož>l'nost Tuđi to j*\ z<li se, po-sledica dejstva, Aa smo majhni. Zato se je razpasla po dtk-ah z.'ijjrr-.Mijpnost in /avist knt obramba v?e!i nemoćnih, rjre^onih iti m--iničljenib 't p?il:opatiču;!i proti mučnini. ustvar ja ječim.
Ni čuda, da lireperi uaš resoifni umet-Sik >r tako za^trupljene atmosfere v evo* bodo.
Zagrizenost ameriškega župnika
Seveda tako lahka in glaiJka I u Ji ni pot uaSih umotnikov v Ameriki. Tuđi v dež*'Ii dolarjov pade pred nn5^g:3 čjoveka kamen in njegovu pot je posuta s trnjein. Vendar so to ovire, ki jih v?trajuost in uvidevnost pre-mapata. doći ni je čfovek proti oviram nizkut-Bf>^ti v domovini navadno brez moči.
Ko jp ga Pavla Lovšetova prišla v Ameriko, so jo navdušeno »prejeli njeni znanci in sorodniki Bilo je to lani 25 uktobra. Iz* krcala se i<* \ Ne\vyorku s paisii,.a * Leviat-hau?. Tri dni po/nejo j»» že nastopila ua pr-vem konrr-rtu Xjeni znanci so pripravili zu prvi nastop v^e potrebno. Povsod pa !ii šio tako siladko. \" nekem mestu lamossiji župnik svoje /,aurizeno>ti nikaV.or ni nio^ol prikriti in zjihtova! je c*l umetnu-e, naj pokj/.e s\"ojo ?farbo<. Knj je prav z;i prav, klerikal-lifi ali liberalU::. Kt> mu je na. Lov5et iva odgovorila, da je pred v**ein umetnica in ji Di do strjukarrtv:! in tuđi ni prišla poliiizi-rat v Ameriko iz ljube domovine, kjer se je preje javno, sedaj y>a tihotapsko politiziralo več ko preveč, s^ je župnik potolažil tn je svojo >farboi ntijbrž pokril s i isto sladko in zoprno Ijubezn.jivostjn. s kntero se navadno za^ri7.eni Ijud.;*1 m:t«kira.jo. kadar sprevilfjo. ćh  Um za!»rizeno>t  ne  bo koristila
() mentaliteti nekaterib ameriških Slovence v priča ludi doživljaj ne. Lovšetove, ko je v nek^m rnestu hotelu peti mednaroine pepnit v raznih jezikih. \' Ameriki smatrajo namrec nekateri Srln* ;« vodno zn sovražni-ke. In če ee molimo. j*» bil ^opet crni go-spoi z belim ovratnikom, ki je odh^eno protestira!, dn bi pela tuđi srbsUe in iUilijaoske p^snii. Nemške, franco^ke, augleško da, to-da srbskih id italijanskih nikakor in pod DObeniru pogojem. Umetnica je morala srb-s\if   \n   italijan-ke   ppsnii  črtnti   i/   pro-jr,:rna
Turneja po slovenskih nasel-binah
lJo novela leta jt" ga Lovšetova koncer-tirala v Clevelandu. Col!inwoodu, nnto zonet v flpveland«. ker je priredila raladinski koncert Nato je posetila skoro vse slovenske naselhino pf»|a je večinoma med delavci v FareMu, v \Varrenu itd.
Njen prvi koncert po novem letu je bil v Pittsburiru tiato v Chi»-agu in Shebovganu. kjer je priredila dva koncerta. Dva koncerta je priredila tuđi v \Vaukeganu, in sicer 10. in 13. j.inuarja. V Clevelaodu sta nato • priredila operni večer s Šubljem in t?ta žela burno  pri/nnnje                                         •
K niagarskim slapovom
Kakor ni tulca. ki bi prišH v S1ov».mhjo iu bi si ne ogledni njenega ^bisera* Bleda, tako meiiUa tn.ii ni tujca v Ameriki, ki bi ne želei videli slovitib niagarskih slapov. To iel>o je v Clevelandu izrazila tuđi i^ospn LoSetova. Kaj hitro so ji ustregli. Ponudile io se ji kar tri Američanke iu jo spremljale iz Clevelanda  k  Diagarskiui  elapovom. Ve-
lika odda]j«n(Mt tu ne igra prav nobeue vlo-ge. PreopS pač noč v udobni postelji bno-vlaka, ajunesto da bi Jo prekrokal ali na kaki«n drug način upnrrii Od niagankili elapov se je ga. Lovietora napotiU v Uttle Falit, kjer je koneertirala 23. jamiarJA; dne 24. jannarja je bila že r Newyorku. Potem so sledili koncerti dne 2. t. m. v Girardu, dne 5. t ol ▼ Mmwauke, dne 9. t m. ▼ Chi-cagu s dubljem, dne 10. t. m. v Detroltu. V nedeljo 17. t. m. se je vrlil r OrrelaiKhj poelovilni koncert *ge. P. LovSetove. Odpelje se nato z >Leviathamom< v domovino. V Ljubijano priape na veMkl ietrtek ali petek. V Ameriko se je umetnica napotila lani dne 13. oktobra. Njena napeina turneja v Ameriki je trajala torej nad pet mesecev.
Gostdfnbnost Američanor
Umetnico so ameriiki Slovenci in Ame-ričani Bprejeli z velikim veseljem in §e h-kazali skrajno gostoljnbne.
Vabil dobiva gospa dan sa dnem toliko, da se ne more veem odzvati. Vabijo jo znan* ci, vsi uplednejši Slovenci, pa tuđi preprosti delavci. Tuđi Americani sami «o izredno go-stoljubni, tako da umetnici prebivanje po botelih ni potrebno.
Izredno poMoljubnega se je izkazal neki guverner, ki j<» gospo po vabil na ?voje f»o-sestvo, ki jo podobno malemu mestu. Tu ima ta milijonar vee. svojo železnico, svoj tramvaj, gvoje parke in evoj kino ter gledaližce, skratka _ svoje mesto z najudobnejšimi in i.ajmodernejlimi  napravamL
Zanimivo je, da v Ameriki gospodinje same opravi jajo vse jx>sle. Služkinje i majo samo najbogatejse his*-.
Šubljevo napredovanje v Ameriki
Ga. Pavla Lovšetova .1^ priredila, kakor smo že omenili, več koncertov in operoi večer z bivšim Članom nn?e opere. Antonom dubljem.
Vrbunec uspeha sta umetnika dosecla na opernem večeru v Clevelandu. Pela ^ta ch-1-lomke iz <rrw?r >Sevilj>ki brivec<, :Smej se bajaeot, »Rigoletto^: in domaće, narodne pe-sm,i kakor rSlavček jx)je, žvrgoli -, >V.'n drovček<, >A1* me bos kaj rada  imela:  itd.
Aplavra ni bilo konca. Občinstvo je plo-skalo pri vsaki ariji. Ga. Lovšetova se je izrazila, da tak*»ga aplavza se ni doiivpla. Po predstavi je sprejemala v garderobi nad ono uro obiske. Slovence in Američane, ki ^o ji prišli čestitat.
Ob tej priliki se je goepa izrazila zelo pohvalno tuđi o šublju šubelj je v Ameriki glasovno   z.elo   nspredo^al;   izvrsten   igrnlec
je bil pa že vedno. Prijetno je gospo i*ne* nadilo tuđi Subljevo gentlemanUtvo.
Po tem izredno uapelem na*topu »o po-rudbe nali umetnici kar defevale. Led je bil popolnoma prebit in triumf slovenske peami v Ameriki je začeL
Zanlmiva je tuđi opazka generalne tajnice Udruženja internadjonalnih inetitutov v Ameriki, ki je poslušala operni večer v Clevelandu in je po predstavi gospo oblaka-la. Tajnica, ki zavsama visok socijalni položaj, se ni mogla načuditi, da imamo Slovenci slovenske prevode tujih oper, cesar h* Anglefi in Ameriiani nimajo. V Am^riVi pojejo namre? opere v originalu.
iTumn aicvdisKc pcomi
Slovenski dnevniki so že objavili bolj, ali manj iscrpno lepe kritike amerifkth časopi-sov o nastopib ge. Lovšetove
Kritike eo dokaz o triumtalnem uspehu na^e umetnice v Ameriki, ki je zmagala zla-eti z milo, otožno in razposajeno slovensko pesmijo.
Tako je občinstvo v \Vaukeganu skoro po norelo od navdušenja. Otroci ^o prihajaii na oder in v garderoba iu so gospo prosili. :iaj ponovi. V Sheboveanu je gospa s svojo Ijiib-kostjo v nastopu in izredno milim, liricnim glasom očarala ne famo Slovence, tem več tuđi Američane, Ameriške kritike so jo imenovale slovf»n*ko lialli-Curei. ki poje v iiie-tropolitauski op<^Ti v Nev varku. sShebov^an Pressc je pw^ala, da se Americani čudijo ve-likemu pev>kemu talentu ^e. Lovset >ve. Njen koncert je b'l me<] nal^p?iini, kar jih je bilo v Shebov^anu.
Silno je koristil našim naselbinaui ta na-ttop. Americani so spoznali na^o uraetnico in slovenske pe<mi ter sami priznali, da tiiso vedeli, da inianio Slovenci tako kulturo. O triumfu slovouske pesmi iu slovenske uinet-nice s<? pi^aH ameriski časopisi ćele kolone. r«e pred na.-toponi so Tasopi-i }x>skrbf»li z dolgimi elanki  in  reklamo.
Ga. Lovšetova je pela tuđi v radiu in je žela veliko priznanje, po koncertu v ?heboy-<:anu ji je prifel med drugim i Čestitat tuđi ujiled^n advokat ter ji rekrl; NVdavno ^•■m ?li*al peti CJalli-Cuiri, a vi stp peli bolje in ljubkejsi e=te na odru. Galli-Cuci se drii ^krajno grdo, kadar visoko poje.
Gosti ja, večni obiski in čestitanja, r;ix-ko^je američkih bopataiev, lepe ponudbe in maciljivi an^azuiji trr lepote dežele tehoič-cih cudov in senzan'j pa ne morejo prema-gati hrep**nen)a naš*1 umetnice po domovini. Želi si domov, v domaće jjrserdecc, ki ji ga  spleta na  Mirju uje i  Ijube7.njivi  i:i  <l.)bri
foprog.         ,                     j;*„'      *
Besedo ima|o naši čitatelji
Tehnična srednja šola in zaposlitev absolventov
Tehnična srednja šola v Ljubljani je velika pridobitev za naš naroxl, toda za ahsol* vente ne, kajti iz nje izhajajo učenci. ki so za praktično življenje popolnoma usposob* ljcni. Osnovana je na temelju pred vsem čeških in avstrijskih srednjih tehn sol Ime Tehnična srednja šola je sicer pogrešno, ker pod tem naslovom se razume srednjo solo, v katero imajo dostop dijaki. ki so dovršili meščansko solo, oz. štiri razrede realke ali gimnazije. Ta naslov bi bil pra* vilen samo ra gotove oddelke, kakor višii gradbeni. strojni in elektrofehnični. dočim spadajo ostali oddelki. kakor ženski za ši* vanje oblck. perila in vezenje, delovodski oddelki, košarski. kiparski itd. bolje pod naslov »Obrtna šola« Lc prvoimenovani odedlki spadajo pod Tehnično srednjo solo, katerih  zaključni  izpit   te matura.
Ostanimo za enkrat pri zaposlitN-i absol-. ventov   višjih  oddelkov.
Po odredbi mfnistrstva se studij na teh oddelkih zaključi z maturo in je vsako na* daljevanje studija na Tehn. visokih šolah v domovini nemogo". DTugače je v tem po* gledu na i*!eškem. v Avstriji, Nemčiji, Ita» liji, Franciji itd. Mnogo absolventov se je napatilo nadaljevati studije na visokih šo* lah v inozemstvo in iste dokončate z di* plomskim izpitom, ki pa pri nas ne velja, ker nimajo mature na realki ali gimnariji, dasi^a^^^o so bili redni slušatelji.
§e vecjo križevo pot so pa nastopili oni, ki so stopili v službe po maturi. Osmo leto mrneva od kar so to Solo zapamtili prvi ma* turantje. Kako se jim godi? V prhr«tnih službah prevladuje v tehn. obratib 5c ved* no inozemec pod ftnno*nenmdome«tljtv stroko\'njak. Tuđi v državnih shižbah jih je mnogo, ter se jih uporabi ja le kot rrsar* je. konstrukterje ali pa kot pisače.
Na prhner pri poStah se jih dodeli k »šal« terju«, a na tehtiiSna mesta pa vse droge »noči. — V državnih slu2foah je potrebno polagati začetnikom razne izpite, da posta* nejo stalni. Tako je potrebno v Setezniški službi položiti strojnikom: telegrafski izpit, prometni izpit, strokovno telmlčni izpit, po 8 mesečni praksi kot kurjtč na lokomoti« vah tuđi kurjaški tzpit m strojevodski iz* pit. Vse te izpite se mora položiti najdalje v treh letih. Za dosego višje stopmje (ukm?> ni uradnik) se mora položiti se poseben tehnični izpit v Beogradu.
Po prestanih izpitih se pa ne priđe na odgovarjajoČe mesto, temveč kot pisač, ri« sar itd. ter so podrejeni gospodom, ki so si pridobili chnično znanje kot ključavničarji in pozneje strojevo<fje. ter nadoknadili ma* turo z fnteligenČnim izpitom, kateri pa ne odgovarja niti sprejemnemu izpitu za vstop na srednjo solo in so nenadomestljivi.
PreveC bi bilo naštevati šc ostale zapo* s!itve absolventov, zato bi bilo pač potrebno, da se zainteresiraju merodajni kro* gi, ter d^ločijo absolventom pot v življe* nje. DokK-r pa tcjja ni. naj pa «c zapre »bu* tega«  (šola).
*
Kritiku nekoliko odgovora
Zahvaljujem se mu za pre'askave vr-stice v »Ljubljanskem Zvonu«, ki jih je posveti! mo;i knjisi ->Na mrtvi straži«. V kratkih besedah je povedal mnogo, sebi več reso meni Bil se-n namreč mnenja, da bodi kritika vzgoina, kritik bodi pospeševatelj in svetovalec. ne razdirač. Pisatelj mu bo hvaležen ako sa v df>bri nameri opozor! na hibe in nedostatke, saj njegove nasve-te upoštevamo in vemo, da je mnogokrat v tehnlki n3 <primer spreten moister, včasi lezikovno sposobnei^i od p"satelja. Teh zmožnosti, ako jih ima, mu ne bo nihč© kratil. Vendar se mi bol; in bolj vsiljuje sumnja, da naša !<r;tika ne izpf>lnju?e svoie vzvišene naloge. Slišali smo, da se dobi kritik a!i urednik, ki se najprei zani*na, kaj je avtor po pokliču, kam ie politično usmer-ien. kie je doma, kam zahaia. potem sele s korajžo lopne in skuša pisatelia ubiti z zaničljivo gesto. Taka sodba je Ie sugestivna, ki pisatelja nikakor ne prepričuie. zato se zanjo zahvali. Učitelj, ki pita učence le s psovka ml, je slab učiteli.
Ivan  Marfčič.
Kaj je z živalmi v ljubljanskem Zou?
K^t največji prijatelji čioveštva. žival-stva ln vsega rastlinstva smo primorani staviti tu javno vpraSanie na odgovorne fa!rtorje tega zavoda. Kajti mi se držimo Se vedno izreka, kar nas ie kot male dečke učila na$a mati: »ne ubijaj!«! Ne ljudi, pa tuđi ne žlvali — v kollkor ne slnfljo kot neobhodno potrebno sredstvo za preživ-Ijanje! Seveda spada k temu vse Živo stvarstvo.       -   ,        «■ ■«■    * ;
2e ćelo rimo se spIoSno jovor! o fa-losrnih in ako so resnlčne, tuđi vse obsod-be vrednih razmerah v ten zavodu. Obi-skovalci pripovedojejo, koliko ptičev in drugih živali je bik) pripeljanfli v Zoo tako] ob ustanovitvL Ko pa seđtj posetijo te prostore, se pt vsi oforCenl zfražajo nad opravo, ker da je med tem časom poginilo zeto veliko ptičev in drugih Žlvali.
To pa vse radi lakote in huđega mraza! Veliko denarja se potroši za hrano teh živali in tuđi ljudje, kl sCfTbe za njihovo pre-življanje, so dobro pTaCani po izjavi obi-skovalcev. Kako je torei mogoče. da klinb velikim izdatkom, »konca na ta način toliko ubogih iivali, namesto da bi  se jih   vzJr-
ževalo   z   obilno   hrano   !n    zadostno   gor-koto?
Ljudstvo ie s pažrtvovalnostio ohranilo v tem strašne-n mrazu mnoso ptić, k: Ii*i je krmilo v naravi. Zakaj se ne bi tud; teh ohranilo v toplih pro^torih r zad"^tT^o hrano?
Predseds:vo,  kakor   tuđi  oUbor Zoa  ruj uvede  ukoi  preiskavo in naj javnos:   (>b. javi  rezultat  iste v  Časopisi*:.
UoMtefJi il^fli bhij.
Premišljevanje tihega tedna
2e skoro leto dni poslušamo nz.1 ljubljanski radio in radi ga poslusamo. Res, vefflco užitka nam je že nuđil. SpSali smu lepo gođbo, nebroj lepth poučnih predavani, kartkočasnih, resnih in v srce !>ega-cajočih besed. V srcu pa nas zaskeli, ker z žalostio opažamo, da toliko zaslužnih, iivrstnih — za J'jgoslavijo neprecenl'tvih moči stoji neo-paieno ob strani.
Zakaj   molč!   »^veza  kulturnih druŠtev«,
zaka} »T- v;V-. Matica*, rakal JColo Ju-^oUov. N.Mcr . „iraitvo .So^a. n predvserr* — zaka moju zoAi i a^ik rrl a Sokolov > A!i re^ \^1 toč^o — „li $• Jih ne povatv k  sodclovanjn?
Na5e Cascp:*jtf n jc vitlo preltpc kraljeve besedc tako temeljito k ?rcu, da j^ vse siK>re pokopalo. CK>volite /ato skronini Ženi vprašanje, ^e ne bi je na£el CloveV, \\ bi tuđi Jejtnsko spravi! vse nale ljudi v skupen tabor, da bi se v radiu raz'egtU raSa sl^ga po vsej Tvropi in t.:a do Are-r ke?!
Univ. profesor 2. dr. Roiman nam govori vsako nedel)o tako krasne, v srce «e-ga"0we besede o kričanski !jtrt>e?n; - *l\ ne bi morda on prevzel te vzvi^ene i..<!oze. da bi sedaj o velikonoinem času, ko se v^! rtsnićno kr§čanski Ij-udje resnićno \n \t srca kesajo svojih jweho\, nalel prav'h besed in potov za popoln sporazum?
Vsi, rlisti pa vse prave slovenske /ene in   dekieta   bi   se   takc   »T^^anicec   veseli'e.
Več SkftvenV.
Kje so sedaj telefonistke
Odkar obstofi avtomatična telefonska centrala, imamo v Ljub ljani vsak mesec nad lf000.000 telefonskih po^ovoror
Medkrajevna centrala
Liub ijana,   18.  marcu. --   Hdlo...   centrala...   prusim   številko 124...  toda hitro...
—  Izvolite... so ud^ovarjale teleionLst-ke   in   upostavljale   telefonsku   zvezo.
—   Kakšen   način   uradovanja   pa  je   to? 2e dve uri ćakam pri telefonu in še niinam zveze!  Skandal!  Pritožil  se bom  na  mini-strstvo!   je   kričal   nervozen   telefonski   na-ročnik, ker je moral čakati pet sekund, da ga je telefonistica zvezala. O, te naše drage telefonistke, ki smo jih nekdaj vsi složno obrekovali,  so si  globoko oddahnile, ko je prenehala delovati stara telefonska centrala.
—    Cakajte__   vzdihovali   boste   še   za
nami... Ko bi  \ede!i, kako boste  koprneli po   nas...   prav   tako   kot   v   oni   narodni pesmL Toda telefonistk takrat ne bo več ...
Res jih ni več... Oh, kako je bilo lepo, klepetati z njimi po ćele ure, dočim so drugi čakali na sveze in preklinjali, da so se kresale zvezde. A ^edaj je vse to tako daleČ... na telefonistke se je že pozabilo. Samo ta ali oni je še v zvezi s katero od njih... Zmerom je iskal, siromak, zvezo in ...  zvezal se je  zares  za...  zmernm.
Zdaj ni več telefonistk... zamenjal jih je velik avtomat. ki jc brez duše in bre/ srca. V dveh tonih brni, naznanjajoč, ali je  stranka  zasedena  ali  ne__
—   Z...   z...  z...   zzzz...   se   razle^a dolg ton, kakor da nekdo stalro ij;ra tam. Večkrat sploh ne zabrni, temvcC leži mrtcv na  mizL
—   Vrag te vzemi, avtomat! Maibolje je, da  te razbijem!
—   Ho.  ho.  dragec.  kar  izvoli  me  razbiti ...   toda   me   bos   tuđi   plačal   takoj... poudarja neki demonski glas istočasr.o.
Nova telefonska avtomatska centrala imenitno deluje. Samo da bi ne bilo onih anonimnih, porednih punčk, ki jim nena-dorna nekaj šine v Rlavo, da pokličejo neko številko in da podražijo onega, ki ga iščejo.
—   Halo,   kaj  si   to   ti?   sprasuje   ženski glas.
—  Kdo je tam, prosim?
—  Micika, tvoja Micika!
—  Kakšna Micika?
—  Nesramnež, zakaj briješ norca iz mene?
—  Isto vprašam jaz vas!
—  Kaj ni tam Jakob Porenta?
Nekaj časa premišljujem, kaj naj odgovorim,  ko   zaslišim  pozdrav   v   slovo:
—    Naj   vam   ploza   nebeska   trobenta! Ha, ha,  ha!
Ko je bila še stara telefonska centrala. so našteli v Ljubljani vsak mesec po okoli 250.000 krajevnih govorov. Po uvedbi a\ to-matične centrale se je število pogovorov tako pomnožilo, da jih ie sedaj mesečno do l,000.000i Če štejemo. da ima Ljubljana 60.000 prebivakev, odpade na vsakega prc-bivalca letno do 200 telefonskih pogovorov. V javnih telefonskih govorilnicah, kjer plaćaš 1 Din za vsak pogovor, je govorilo lani skupaj S755 ljudi.
Število mcdkrajevnih govorov naranča od leta do leta. L, 1927 jih je bilo: janu-arja 15.541, februarja 14.645, marca 17.968, aprila 19.293, maja 14.600, juni ja 14.029, ju-lija 20.S44. avgusta 2(».324f septembra 20 ! tiso 69, oktobra 19.741, novembra 18.258. decembra  1S.653.
Lani   je  bilo  odhodnih  medkrajevnili  govorov: jamtarja 9530, februarja 9303, marca
10,710, aprila *nb2 maja 9S>4. :i::iija ll.n.U, julija 11.63.*. avgusta 11.80«, septembra 11 tisoč 343, oktobra 12.772, novembra 11.&W in decembra 11.0^5. Okupaj wc leto \J9 tisoč   825 .
Vseh dohodnih medkrajevnili govorov je bilo: januarja 9454, februarja 9578, mare* 10.734». aprila 93,^9, maja 10.004, junila 12 tisoč S75. Juliju 13.451, avgusta 13.794. sei»-tembra 13.465, oktobra 14..364, novembri 17.357 in decembra 11.461. Skupaj vse leto 145.772. \seli inedkrajevnih govorov v Ljubljani je bilo torej I. 1927 218.%^, lani pa 275.597. Ys>eh predliodnih medkrajevnih covorov, ki so ili skozi Ljubljano in v katerih je posredovala ljubljanska centrala, je bilo lani 154145. Ljubljana je tedaj važno središče v mednarodnem telefonskein prometu, Telefonskih po/i\nic je bi!o oddanih >■• Ljubljani 2235, iz Lm!.' •ne !>. .šili jc bilo poslanih 7«Vk».
Čini bolj se razvija medkrajevni tele-foiivki promet, lem boij nazatjuji brzojavni promet. Predlanskim jc bilo oddanih v Ljubljani os.«'.sy br/ojavk (lani le 90.9oo). prišlo p« .;i!i ie v Ljubljano 103.600 (lani 105.510). Prehodnih brzojavk skozi LJublja« no  je  bilo  lani   3M.43*.                               k,
N€€>đlVlC&
N&fbališc, naftrsjocjšc, zato i>             najcenejše!
Zgodba o lopatici in počeni cevi
\     subotu    jf    j.in.b'ii       Slo\ fii.-lvi    Na.   ■!:
z^jodbu \tod zuurnjini naslovom. l'gotavlj;nn, da so nt-kateri to mojo »atirU'o t\izuiihi1i ; -polnonia naučno, liot-^l ».oni pov^duti ^t.ii^ to. kar jf* dane« jasno vsi Ljubljani, rl.isti pa go*;p. iuT»an:i in <?. prof. dr V. Rožku Im t ohčin^keniu o |f»ornikn. <l;t r tirha p«*l»^«-■je tuđi aa ni-fm ina»i"tr:Mii temrljit* J«>-eBO>taTiti. l'd.iriti ^csn Ii«(pI la^tar^Ii \* d«Igovfzni -*i^l«*n». Li ji1 v>c prej kat | r.ilv-tičen in moino ovira ek-ijiejttivno in -n ■■-trenu uradovanjt* ne le nn inauigtratih, n*',o tuđi po inar*ikateri!i drugih uradili. Ta \»i-liki nedostateli grajajo v.-<* »tranKe in. kit-kor je razvidno iz irsoj«- satire. tr}x» zarati njedra tmli urad>ii!J. ^i»>trll•.« p* *i*% kriu uruluiki, ker ^^ki« iivr*ujt*jo (»l»-'.(»j«jii> >ta-re opravilne re<lf.
Satiro ^eni pu»wtil u j-p. <'lu <>.iborniUa prof. dr. Val. lioiu-u, k«jr je prt-dlagal tak»»j v prvi seji cln". *v ta. >!a t-«1 u-tanovi »-tv.r-i^anizacijski od»ek, U i u;" ■»•■ l>avi ludi z i,a-lo«jo, da iMM^B^^I.Mi in u «».i< rm, im bi»«» {»«-•iUraaje im ma*i-tri»tM. 1 'ivdlo^ ^i | rof. *ir. Roiira >hk> vsi r!i;'i!. oraiiniki toplo |»#Bđr»-«ili. \i rui razumljiva ttjej»ova noti rt* v vče-rajšnjem ?SIer\*encu% kolikor *** tiče moj« »atire. Ainpak pa če ua je koliikaj <!tirtila, naj mu bodo te \ r-te v pojasnilo.
V Lj. 18.  H. 19L*9.              Fraa ii«*ekar.
Stran 4.
»ST.OVFNSK1    NAROD« dne H. marca  1920.
.tfv   4f>
Dnevne vesti.
—  Veliki župan dr. Baltlč oa Inspekcij-skem   potovanju.   Veliki   župan   beograjske oblasti dr. Vilko Baltič se je vrnil v sobo-to z  inspekcijskega  potovanja  iz  Vclikega Bečkereka v Beograd. Ogledal si Je nasipe in   varnostne  naprave   proti   poplavam  ter dajal nadaljna navodila za nadaljne delo.
—  Orški metropolit v Beogradu- V Beogradu se nmdi že več dni grškl metropolit Hrihand, ki Je bil v soboto sprcjet v avdi-jenco pri kralju. Njegov poset Je v zvezi z vprašanjem samostana Hilandara.
—   Konferenca  o  vlcinalnlh  zoleznicah. Jutri se sestanejo v Veroni delegati Avstri-je, Madžarske, Jugoslavije in Italije, ki bo-do razpravljali o viclnalnih železnicah.
—  Naš novi poslanik v PragL V soboto zvečer je prispel v Prago novi jugosloven-ski poslanik dr. Angjelinović. Na kolodvoru so  ga   sprejeli   zastopniki  čeSkoslovaŠkega zunanjega    ministrstva    sekcijski    svetnik Smutnv, zastopnika našega poslaniStva le-gacijska  tajnika  Martinac  in  Gjuriči,  konzul  Cvjetiša  s poslaniškim  in konzularnim osobjem,  zastopniki Jusoslovenske kolonije in jugoslovenskih dijakov v Pragi. Praška javnost Je sprcjcia novega poslanika z od-prtimi rokami, kajti dr. Angjelinović Ima v Pras   imnogo   iskrenih   prijateljev,  znan   je kot dober poznavalec čeških razmer in bo nedvomno  mnogo  pripomogel,  da  se  stiki med obema narodoma Še bolj poglobe.
—  Štukelj In Primožlč odpotovala v Budim peš to.    Prctekli   petek   sta   odpotovala iz Maribora v BudimpeSto oba naša sokolska olimpijska šampijona Štukelj in Primo-žič, ki se udeležita mednarodncga telovad-nega  nastopa, na katerega  so ju povabili Madžari. V madžarski javnosti vlada za na-stop   naših   ŠampUonov   veliko  zanimanje. Prepričani smo, da nas bosta odlična sokolska  borca v tujini dostojno reprezentirala.
—   Vpoklic rekrntoT  leta 1929.  Rekruti, rojeni   leta   1908  in   starejši,    ki   pripadajo ljubljanskomu vojnemu okrugu in ki »o bili pri naboru spoznani ta epo&obne, bodo letot vpoklicani   na   odsluženje   kadrovske   slu$b# kakor sledi: V«i rekruti raiven rekrutov ne-borce v se morajo javiti 9. aprila t. 1. v komandi  ljubljanskog  vojnog  okruga. Rekmti mornarji in letalci  bodo vpoklicana v dveh partijah, prva partija 9. aprila, druga jeseni. Druga  partija  neborcev    bo  pa  vpoklicana 1. novembra t. 1. V8i ti rekruti dobe pozive, na katerih bo točno naznačeno-, katerega dne in ob kateri uri se imajo zglasiti v komandi ljubljanakega vojnega okruga.    Vii  rekruti morajo  pocakati   poziv   v  svoji  domovinski občini, če se pa zaeasno odstranijo ii svoje občine,   «o  dolini,  da   svoj,   natančen   naslov prijavijo  župaostvu,    da   jiin    le   to   zamore pravo&isno dostaviti poziv. Opozarjajo t»e pa vei rekruti, da bodo toplo oblečeni in da se priglasijo  pravočaeno  in   tremi,    ker  bodo drugače od vojaSke oblasti strogo kaznovani.
Or Joško B ti
zdravnlk  v  Kranju
©r* ne ordinirati
v scboto. 23. marca t. •. v Ini! Pri Stari poSH"______
Spremembe v naši vojski. Za vršilca dolžnosti komandanta III. divizijona rno-ravke artiljerijske brigade je imenovan artiljerijski kapetan I. klase Branko Tomin-Šek. Sprejeta je ostavka, ki jo je podal sa-nitetni poročnik mornarice dr. Franc Debeljak.
—   Mednarodna   prometna  konferenca   v Splitu. Od 5. do  10. aprila se bo  vršila v bplitu   mednarodna   konferenca  za  tovorni promet  Zastopane  bodo  vse  države.  Kon-ference se udeleži okrog 100 delegatov. Dt>-ločen bo novi vozni red, ki stopi v veljavo I?,   maja,   trase   mednarodnega   tovornega prometa. Poleg tega bo konferenca določila enotno  izdajo  voznega  reda  za ves  med-narodnl  tovorni promet.   Konferenco  bodo vodili zastopniki češkoslovaških  železnic.
—   Dražba   lova.   Lova   krajevnih   občin Kamna gorica in Lancovo se bosta oddala rotom javne dražbe v zakup za dobo od 1. junija 1929 do 31. marca 1933 v uradu sre-skega pojdavarja v Radovljici v soboto 21. aprila. ZaČetek dražbe je ob 9.
—   Iz  državne službe.  V  višjo  skupino je   pomaknjen   sreski   sanitetni   referent   v Mariboru dr.  Ivan Zorjan.
—  Proti ustanavljanju novih tlskarn. Te dni   so  se   zglasili   pri   trgovskem   ministru /abtopniki Zveze grafičnih podjetij Jugoslavije in Zveze grafičnih delavcev, ki so iz-ročili ministru spomenico ,v kateri prosijo, da bi se izdala uredba o omejitvi ustanav-Ijanja novih tiskam za ćelo državo, kakr-šna je že v veljavi v Sloveniji in v Dalmaciji.
—   Nove   telefonske   zveze   z   inozemstvom. Zastopnik poštnega ministra je od-redil,   da   se   uvede   telefonska   služba   med Beogradom—Ljubljano  in   Novim  Sadom   z ene ter Wiener Neustatom z druge strani. Pozneje   se   uvede   telefonski   promet   tuđi med  Kostajnico  in  Dunaiem  ter  Sušakom in Leobnom.
—   Oddala  kolodvorske  restavraclle na postaji    Novo  mesto    se  bo vrSila  potom ofertalnc licitacije dne 6. aprila t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Ljubljani. Predmetni oglas >e na vpogled v plsarni  Zbornice za trsrovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
—   Uradni dan  Zbornice    za    trgovino, obrt In industrijo v Ljubljani, ki bi se ime] vrSIti  v sredo, dne 20.  -narca  v Mariboru. odpade, ker se vrše  ta dan zbornlčne  od-sekove seje. Prihodnji uradni dan v Mariboru se vrši v sredo, dne 27. marca t. !.
_ Mila Maleš: Rdeče lučke. Za Ve iko noč bo izSla knjiga v gornjim naslovom in bo po svoji vsebini in opremi prva in cdi-na  te  vrste   v  slovenski  književni  prodti-
djl.
—  HlŠnl posestnikl, ki imalo posestva v Httnškl Avatrljl se v njih lastnem interesu
vabijo, da takoj pošliejo naslove za svoje hiše Zvezi hišnih posestnikov v Ljubljani, Salendrova ul. 9. Glede hiše naj se natančno navedejo podatki o številu velikosti stano-vani in drugih razmerah. Na zadnjem se-stanku v Mariboru se ie soglasno sklenilo ustanoviti v varstvo lastnine in pravic druStvo za ćelo Jugoslavijo posestnikov. ki $o oazi državljani, a imajo hiše v NemSki AvstriH. Kakor hitro bo došlo d°sti prijav, se skliče ustanovni občni zbor in se prične z velikopotezno akcijo skupno s posestni-ki v drugih evropskih državah, kateri se lastnlki posestev v Avstriji.
—  Otvoritev telefonskeg a prometa Lltfb-Ijajia • VVIener Nenstađt. S 16. marcem je bil  otvorien   telefonski  promet  med  LJub-Uano  In  Wiener  Neustadtom.    Pristojbina za  enoto  navadnega    pogovora  v  relaciji Ljubljana  -  VViener    Neustadt   znaSa  Din 46.20, za provinco pa eno tretjino tega. (Din 15.40).
—   Razširjenle   telelonskeca   prometa   z Inozemstvom. S 16. marce-n je bil otvorjen telefonski  promet  med Ljubliano in Mariborom na naši strani    in Szigetvarom    na Madžara&ern.    Prlstojbina    za   enoto    navadnega   pogovora   Ljubljana   in   Maribor-Szigetvar znaša Din 28.05, za pozivnico pa eno tretjino tega, torej Din 9.35.
No roj ob 20. uri v FUbarmonlčni dvorani
KONCERT
Sevčlkovega   komornega   kvarteta
Izva ajo godalne  kvartete skla ^ateljev Dvofaka. Ravela m S huberta. Vstopnice v Matični knjigarni.
—  Iz dtlovanla Kmctiifke ćrntbm. Kme-tljska družba je imela  v  sredo.  13. tm. v Celju sejo direktorija, na katerem je skle-nila  nakup primernega   skladišča   v  Celju. Vl njega bo uspeineje zalagala svoje Ćla-ne in k*netijske podružnice z gospodarski-mi potretečinarrri v okolici Celja. SkladiSče je na zelo prrpravnem prostoru,  tik kolodvora. Direktorij je dolofil ceno modri ja-\[&t M je objavljena v te] IteviHd »Kmeto-valca<.    Raimotrival je  tuđi  vpras"anje    o nabavi semenske^a ^rompirja, za katerega /e od strani kmetovalcev    prečeJšnje    po-vpra$evanje. — Z otirom na tklep druibe-nega   obcTiega   zbora  je  sklepal  direstorij tuđi   o   ustanovitvi  kmetijskih  zbornlc  ter razmotrival,  kako  bi  na§e  kmetitstvo   nal-lažje in  hitrejSe  prišlo do svojega stanov-skega zastopstva.  Družba bo naprosth   mi-nistrstvo,    da    izda    provizorno   naredbo, na podlagi katere se naj začasno ustanovijo pri  glavnih    gospodarskih    korporacijah  v posa-neznih pokrajinah nekaki  gospodarski sveti s funkcijami    kmetijskih  zbornic    — Razmotrival  Je tuđi o nacrtu  zakona o državnih  cestah, ki grozi   z nekaterimi   nepri-mernimi določiH izredno obremeniti s!oven> sko kmetijstvo. Na vsak način bo irpreme-nil določilo, po katerem moraio obline vz-drževati  državne  ceste  tam,    kjer    sredo skozi vaši ali mesta. Za naše male  občine poiienia  ta  odredba  hudo  obremenitev,  ki je občine ne bodo znwgle   Dru?:o še hujše doloćilo leži  v naravnost krivičnem  obdav-čenju   kmetskih   vozil.    Naši  kmetie   imaio tuđi na majhnih posestvih precej vnzil   vo-zov in san! ter dvokolic. za katere vse za-hteva  nacrt  visoko  obdavčenie.  Proti  tem določilom bo Kmetijska družba protestirala in zahtevala. da se črtajo.
—  Na sarajevskih srednHh  šolah pome-tajo. Po  vojni  je  vse  drlo  na   srednje   Sole tuđi v Bosni  in Hercegovini   Zato so usta-navljali nove srednle sole. Ni več več'esa okra:a v Bosni, ki bi ne imcl vsaj 4 razredne gimnazije. Zaradi  velikega  števila   dija-kov   so   morali   otvoriti   tuđi   mnoso  para-lelk. Dijaki so večinoma sinovi revnih star-§ev   in   prebivajo   v   nezdravih   stanovaniih in  so  prepuščeni  sami  sebi.    Tuđi    v  soli profesorji  ne- morejo  posvetiti  zaradi  pre-obremenjenosti   zadosrne   pažnje   vsem   di-iakom. Zato so bili učni uspehi ob zaključku  drugega  tromesečja  naravnost  porazni. Tako    je padlo na II   moški  gimnaziji,    ki ima   850   dijakov,   skoro   polovica   v   enem ali   večjih  pred-netih.    Med  dilaki    je  tuđi mnogo   takih.  ki   so   padli   v   7  predmetih. Zlasti  dijaki  ni-žjih  razredov  so  slabi.  Zaradi slabih uspehov in drugih nerednosti ie moralo   ravnateljstvo  izključiti  42 dijakov. Boljši je bil uspeh na m. učiteljišcu. Od 236 dijakov    iih :e  padlo 96.    Zaradi    slabega učenja  je   bilo  izključenih  6   dijakov.  Naj-boljši  uspeh    so dosegle  meščanske    sole. Od 108 učencev jih je padlo samo 17. Slab je bil  ućni  uspeh tuđi  na ženski gimnaziji, kajti od 726 učenk iih je padlo 265. Izključenih ie bilo 23 učenke. Tuđi na sarajevskih srednjih šolah  so  začeli  torei  pometati   z železno metlo, kar je prav, kajti nekvalifi-ciranega, lenega in  nezmožnega duševnega proletarijata imamo v državi itak dovolj.
—   Temperatura  davi povsod  padla pod nlčlo. 2e osmi dan imamo mraz, a čez dan je prav pomladansko, toplo vreme. Davi je v Sloveniji povsod temperatura padla pod ničlo in je bila nainižja v St. Janžu na Do-lenjskem,   kjer   Je   davi   termometer   kazal celo —9 C. Sneg polagoma kopnL V mnogih  krajih, zlasti po  ravninah, je £e skop-nel» drugod, osobito na Gorenjskem v Bo-hinju in Kranjski gori, ga je pa Se  do 23 centimetrov.
—   Vrane.   Vremenska   napoved   pravi, da bo pretežno jasno, suho in hladno vreme. Včeraj je bilo deloma oblačno samo v Zagrebu,   dmgod   pa   jasno.     Maksimalna temperatura je znašala v Splitu 13, v Skop-Uu 7, v Zagrebu, Ljubljani, Beogradu 5, v Mariboru 3 stopinje. Davi je kazal barome-ter   v   Ljubljani   774   mm.   temperatura   je znašala —5.
—   Veliko izseljevanie iz  Bačke. Zadnje čaše   so   posebno   Bačko   preplavili   razni agenti  izseljenrških  dmžb, ki  ljudstvu  obljubi ja jo raj v Ameriki in drugih prekomorskih krajihin tako marsikaterega v slabem
gospedarskern stanju se nahajajočega seljaka preinotili, da se je i^seiil. Iz vaši v srednji Bački odhajajo seljaki kar trunio-ma v Južno Arneriko, ker doma ne morejo živeti. Prodajajo svoje premoženje, da si nabavijo vo^ne listke. Iz tujine se bodo vrnili i/žeti in onemogli, kakor že stotine naših ljudi, ki so iskali v tujini obljubljeno deželo. Merodajni činitelji naj bi posvetili našim izseljencem večjo pozornost in jih pridržali doma s tem, da olajšajo sploš-no gospodarsko bedo in jim dajo možnost zaslužka.
—   Smrtna kosa. Snoči je  preminula  v Begunjah    pri   Cerknici    ga.   Marija   M c-d e n roj. Škerlj. Pokojna Je bila daleč na-okrog splošno znana in priljubljena. Ugledna rodbina jo bo kot zaneiljivo oporo tež-ko  pogreSala. Pogreb bo v sredo ob tren popoldne  na  domaće  pokopaliSče.  Bodi  ji ohranien časten  ipomin! Težko prizadetim svojcem nale iskreno sožaljel
—  Polzkas zastrapUcnja. Pred sodttčetn v Bečke reku se je v soboto zago var jala 18-letna  Elizabeta  Malik, ki Je bila obtožena zavratnega umora z zastmpDeaJem. Elizabeta je na piitisk svojih stariSev vzela za moža  mnogo  starej&ega   posestnika   JoSefa Malika  iz  Pardanja.  Imela pa je že dol&o ljubčka  Petra  Hermana, Id ga  nikakor ni mogla pozabitt Prvi dan ro poroki Je mlada ne vesta kupila v lekami strup za pod gane in ga natrosila možu v kavo. Obtoženka se je zagovarjala, da je vzela Malika proti svoji volji in ga je hotela zastrnpiti na pri-govarjanje  svojega  ljubčka,   Mož  pa  stru-pene kave ni izpil, ker mu je čudno dišala in si je nalil sveže kave. Glavna priča je bil  Jože Malik, ki Je izjavil, da je zaduhal neprijeten vonj, ko je hotel kavo izpiti in jo je zato  odložil.  Njegova  mati  pa  je našla v skodelici,  ko  jo je  pomivala  belo used-lino. Takoj ie sumila, da je to stnip. V le-karni je zvedela, da Je Elizabeta kupila strup za podgane. Zaslišan je bil tuđi lekarnar, ki je strup prodal. Izjavil je, da strup obstoja iz fosforja in žvepla ter olja in da tako ne-priietno diši, da  ga ni mogel  zavžiti Ke-mični zavod v Beogradu je pa ugotovil, da bi količina strupa, ki jo je Elizabeta natrosila  v   kavo   ne  zadostovala   za   usmrtitev človeka. Elizabeta ie bila oproščena.
—   Strelf skozi okno. V Baranji na  ne-kem posestvu med Kizačom in Sovo je bil pred dnevi izvršen tajinstven poskus umora. Dobrovoljec Jovan Prodanović je sedcl v sobi. Nenadoma je počilo več strelov za-poredoma in Prodanovič se je zgrudil okrvavljen  na  tla.  Nekdo  je streljal  s  samokresom s ceste nanj. Krogle so ga pogodile v prsa. Zdravnik mu je nudil prvo pomoč, nakar  so ga  odpeljali v  novosadsko bolnico.   Orožniki   iz   PaŠićeva   so   uvedli  pre-iskavc.   da   pojasnijo   zagoneten   napad-
—   Sava in  Dunav naraščata. Po veliki nesreči  v  beograjskem pri>tani5ču, kjer so velike ledene plošče potopile ladjo »Zemun« in   dva   vlačilca,   prinaša   Sava   le   manjše ledene   plošče,   ki   ne   ogrožajo   zasidranih ladij.   Kljub   temu   so   številni   delavci   včeraj  postavili  ob  obali  velike  grede,  ki  so odbijale  led.  Narasla  reka  je odnesla  tuđi okrog  13 vlačilcev. Sava jih je gnala deloma v  Dunav  ,deloma so se pa ustavili ob ledenih   gorah,  ki   so  se   nabrale  na   progi Beograd—Pančevo. Led se sedaj pomika v Dunav  po   desni   strani.  Zato  so  vse  ladje usidrane   na   levi   strani   reke.   Včeraj   so sprovili tuđi vse ostale vlačilce na  varno. Tuđi pri Zabrežju je  voda napravila večjo škodo.  Iz   Mitrovice  poročajo,  da  je  Sava okoli  520  cm   nad   normalo,  iz   Osijeka  pa javljajo,   da   je   voda   narasla   za   210  cm. Dunav je še od Zemuna  zamrznien.
—   Roparska to I pa  Novi Prvić Mali pod ključem. V  Malem   Mokrem  Lugi  so areti-rali cigansko tolpo, ki ie osumljena, da je izvršila  drzne  razbojniške  napade  v  Borci in Avali. V petek so odpeljali cigane v dveh skupinah v Avalo in v Borčo ter jih konfrontirali z napadenci. Prebivalci Avale so spoznali    v   ciganu    Radisavu    Jovanoviću razbojnika,  ki  je  vodi!  roparsko  tolpo.  Ci-gan je se ve zatrjeval, da ni bil še nikdar v   Avali   in   da   je   nedolžen.   V   Borci   so cigane  posamezno   zaslišalL   Izpovedali so protislovno in končno je Pavel Lakatoš vse priznal. Izjavil je, da ie tolpa obstojala iz 20 članov,  večinoma  ciganov,  ki  so  ropali v skupinah. Vodja tolpe ie bil Laioš, ki ima na periferiji Beogradt svojo hišico, kjer so se roparji tuđi sestajali  Lakatos je priznal, da je  sodeloval  pri vlomih v  Vojvolici, v BavaniStu  pri  Kopinu  in   v  Bački.  Nadalje priznava    vlome   v   Starčevem,   Brestovcu, Ovci in Homolicu. Tuđi pri roparskem napadu v Borci ie sodeloval. V Bečki so rigani trpinčili stražnika in  ustrelili mlinarja Filipa  Kniesla.   Lakatos  je  nadalje   priznal tuđi vlom v Zemunu. Poglavar tolpe Lajos je neznano kam izgtnil. Med cigani je tuđi mlada  in  lepa ciganka  Aranka,  pri  kateri so naili mnogo dragocenega nakita.
—  Dve nesreći. Pri nogometnem treningu si je včeraj zlomil ključnico 20-letni di-jak Danijel  Korče. Prepeljali so ga v  bolnico. V bolnico so tudl prepeljali 26-letnega hlapca Aioizija Zvana tz Rateč pri Radovljici, katerega je konj s kopitom brcnil v trebuh. 2vanova poškadba je precej težka.
—  Občlne, Solski odbori. Javne korporacije In privatniki, ki nameravajo graditi ka-kršnekoli nove nadzemne zgradbe ali adaptacije, opremiti  nova  ali  obstoieča  poslop-ja, naj  se pismeno obrnejo na  »Klub arhitektov« pri Udruženju jugoslovenskih inže-njerjev in arhitektov — Sekcija Ljubljana, TurjaSki trg 1, k IJlm brezplačno nudi navodila in  nasvete  glede  eventualnega   rat-pisa na tečaja, direktne oddaje izvrSitvc na-črtov, sestave proračunov, stavbnega vodstva itd.                                                  19fVn
—  Odhod v gtodallič« je kaj lahak, ako niste IzmuCenl. — Pazite torei, da za pranje   perila   vzaraete   SCHICHT-ov   »RADV ON-.
GRADSKA LEKARNA.  Kamenita  ul.  11.
Prosim, posljite mi  tri  steklenice  Mar«
kovih kapljic, ker setn uvidel, da §o mi po
njih  porabi   pojenfal* bHičin*  v  želodev.
Miiko MHn*r, Bšdcnik, p. S*v*rin.
RADION
,    pere samrt1/
»Mi ffremo lahko iudi v gledališče/
pravi mlada gospa Mica. „Tuđi takrat ko peremo, imamo časa, ker nam )e teiko opravilo pranja odvzel RADION, ki   pere   sam/'
RADION
pere sam ?
Varu/e perilo !
Iz Ljubljane
—li Opozariacio aa nocojšnii koncert Sevčikovefa komornega kvarteta, ki se vrši ob 20 uri v Filharmonični dvorani. Češki komorni kvartet takozvani Sevčik-Lhost-kijev kvartet ie eden najboljših koncertu-iočih komornih kvartetov V Liubljani iz-vaja sledeči spored: Dvorak: Godalni kvartet v d-molu, Rave!: Godalni Irvartet v f-duru in Schubert: godalni kvartet v d-rr.olu To je poslednje Schubertovo delo. Vstopnice so v predprodaii v Matični knjigarni po običajnih koncertnih cenah. Z ozi-ro-n na izvrsten program in umetnijko igro nastopajočih urretnikov, vabimo p. n. občinstvo, da v velikem števi!u p^setl no-cojSn.ti  večer.
—ij Poroka. Toročila &ta st; včeraj gJč. Mica Huber, uradnica uprave »Slovenskega Naroda« in ^. Jože Hauptman, policijski detektiv  v  Ljubljani    Bilo srečoo!
—Ij Živahnost na Ijubljanskcm tr^u. ?\-vahnost na liubljanskem trgu je znak, da se bližamo velikonočnim praznikom. Kot njih predhodniki so se na tr&u pojavile cvetlice, butare in oljke, V soboto je bilo na tr*u zelo živahno. Tržni orsani so z naporom vzdrževali red in promet. Vseh ži-vil je bilo v velikih mnotinah na i/biro. Iz Dobrove, Skofje Loke, Posavja in §taler-ske so prinesle kmetice velike jerbase in kožare lepih domačih jabolk. Po približni cenitvi Jih je bilo okoii 5000 kg. KmeČke deklice ponujajo prve pomladan^ke cvetke, zvončke in telohe. ^opek po 25 par. Mnogo je bilo na trsu jaje. kakor sploh zadnje dni. Tajca so se pocenila in iih ponujajo po l.?5 Din. Tuđi več krompirja je bilo na trgu. \Ta trgu je opažati tuđi mnoge redkosti. Na sploino začudenje branjevk je prinesla neka kmetica s Fužin na trg prvo pomladansko glavnato salato. Sicer male glavice je po-nujala po 3 Din komad. Na trgu so se pojavili tuđi že prvi šopki redkvice, ki so jo pripeliati iz Zagreba.
—Ij Uradnt pretzkuinit iplcka. Mestno tržno nadrorsrvo opozaria vse stranke, k; prina*ajo mleko v ke-nično i>reizkušnio, da morijo vedno javiti točen naslov prodaial-ca m!eka. BTez tesa naslova se ne bo mleko preiikilo.
—li Predavanje v »Pravniku«. V sredo, dne 20. marca t. 1. bo predaval na sestan-ku društva »Pravnika« gd. univ. profesor Aleksander Maklecov o predmetu: »Zločini zoper o?ebno svobodo po novem kazen-«.kem zakoniku.« Predavanje se bo vršilo ob Šestih Dopoldne na sodi^ču * Ljubljani, soba St. 79. — K obilni udeležbi vabi odbor.
—Ij Vrtnarska predavanja. V sredo ?>• t m. ob 8. uri zvečer bo predaval na šent-jakobski §o!i inž. Ciril Jeglič o cvetlicah v sobi in na oknu. Opozarjamo po^ebej, d.i se bo predavanje vrlilo v sredo in ne ^ele v četrtek, kot je bilo pomotoma iavljeno na radnji prireditvi. Kdor -eli «e kuterokoli pojasnilo iz vrtnarke stroke. naj ob t?i priliki naznani svota vpra^ania. da $e bodo potem ohravnavala na disku<ii kem večeru  v  torek  pred  Veliko  ročio, § tem  bo
ljubljanska podružnica Sadjarske&a in vrt« narskeica dniStva zaključila vrsto svojih le-to*>njih   predavanj.
-Ij Preskrbl blaga za obteke, perllo it4. dela mogo^e tuđi Vam skrbi? Olajltn Je i akup vsakomur, če se potrudi na Kongresni trg 15 in si ogleda izredno veliko izbiro pri tvrdki NOVAK, ki nudi samo prvovrstno blago in po priznano na]nli|lli cenah.                                                    1^-J
—!i Ob^nl zbor Gremija trcovcev. (>a-nes ob 20. se vrši v palaći TOI obćni zbor Uremija trgovcev za Ljubljano, Na đnev-nem redu je v prvi vrsti polet poročil na-Čelstva vprašanje gradnje Trgov^kera doma, o katere-n se bo razvila dalisa debata. Vabijo se vsi ljubljanski trgove: d3 se polnoStevilno  udeleže  občnega   zbori
—li Velikonoćne razglednlc« »Družba sv. CIrila in Metoda« se dobe v Ljubi anl v vsch knjigarnali in nexaterih trafikah. Poslužujte se teh  razglednicf           197/n
—Ij Zopet Hr-oL Včeraj popoldne je v sa-momorilnem narnenu pila lizo! ?fc-lctna i*-vo*čkova žena Terezija Ci F?e*ilni avto jo je prepeljal v bolnico, kjer so .11 zdravnikt reSiii življenje. Kandidatinja smrti ie zdaj že izven nevarnosti. Vzrok posku^nega ^a-rromora so bile družinske razprtije.
c_ V£«-aHa]a n*de4|a * Celfa ie imela značaj prave idealne pomladne nede!Je. Dočlm je bilo nešto dopoldne ztlo ž:vah-no, zJasti promenada, %t je popoldne iz-praznilo in so se Celjani poraz nabili na razne b^žnje izletne tn<fke. zakai vreme ie Mio res prekrasno Termometer ie kaza! dopoldne ob 11. uri celih 15 «tor»ini nad ničlo Popoldne se je vHHla na GlaziM ob 15 ur« prejšnm nede!jr» odložena notomrt-na tekma med SK Svobodo iz LiuH"an<? »« tukaKniim ?-K Celje Obtsk pi*' ke »e bfl doher. te'cma ie končala z zmacn CK CelJt i 5:3.
—c Umri je v petek v celjskem Invaliđ-^kem domu 531etn1 vojni fnvati^ Mat«vl Var^ek.
—c Zaaiotaiia zeodba Na zahtevo p*-kovskega ^o-stra O iz Ostrožneca ie bil v toboto poncči aretiran v nekt nikat*nn gostilni njegov vmenec 1K-'etn l*>fe P., če$ da te moisrru poneveril v neka udnih '•krog ?^° Hn pri razn tin»u peciva pri. vafni^ vrankam Fan* frdi da m« ie m©J-ster daia* misni peciva več ^iu ga '• £• ^araćtinal Nasprotnn r»u trdi moitter d:i §• te pr» strankah «sehn•» prenr^a^ da it Uni denar za pecivo v redu nreie! n»to na ga zapravi' v drufb' % tvniim* firiUffl'1 •» raznimi laiikoživimi žen^kanii Fant ie hfl i.?roČen    ^rp^nvjinefu   vodniku
—c Wlad be*nnec Pekr»v*ke*nti moistra To«lou K"irbischL' na LVb'ianski cesti }« noh?«nil 1.1 fm neznan kam niegov vaje* rec nan!'e1 fa^b n*?k Kikm domnevato. "o \t đe?e'< ki je «Tar \b le*. ubrti na»brž# 'orr^H  k i'irUm na  O«tro*no pri Celju.
Kupujte „Zverrfan^o"!
Stev  M
-SnoVFM^l   MAROD« dne 18. marca 1929.
*tTir 5.
Faraonova osveta na spiritisticni seansi
Senzacijonalen konec spiritistične seanse v Pragi__Strahovito razdefanje v ateljefu kiparja Foita
Lani so imeli Praiani senzacijo v osebi znane spiritistke Marije Sieber* tove iz Gradca, ki je delala vpričo stro. kovnjakov, učcnjakov in novinarjev presenetljive spiritistične eksperiment te tako, da je vzbudila splošno zani» manje javnosti. Po tej spiritisticni se= ansi. na kateri je šio za resne, znanst* veno potrjene eksperimente, se je pri? petil v Pragi zrtova čudovit dogodek, nova spiritistična seansa, katere so se pa udeležili samo lajiki in ki je kon-čala na nepričakovan naćin. V nasled* njem hoćemo navesti, kaj pripovedu* jejo očividci, v prvi vrsti praški aka-demični slikar F. Foit, v čigar atelje* ju je prišlo do faraonove osvete.
V ateljeju
V četrtek zvečer se je zbralo v Foi» tovem ateljeju na Kral. Vinohradih enajst kiparjevih prijateljev, ki so se hoteli udeležiti druge spiritistične se* anse, ki je bila tem bolj zanimiva, ker je nastopil v Pragi splošno znan medij v osebi mlađega Jugoslovena Joviea. Atelje kiparja Foita je razdeljen z za= veso v dva dela, v delavnico in kipar* jev kabinet, v katerem je nekaj pohi* Štva. Atelje je poln kipov. V njem sto* je kipi bivšega ministrskega predsed* nika Svehle, dr. Kramafa, Bitnerja, prof. Sekaninc, igralca Đevla, generala Cečka, angleškega poslanika Clarca, prof Romaina Alleona itd. Najzanimb vejša so pa Foitova dela iz egiptovske; ga miljeja, zlasti bronasta glava, zna= na »Les siecles disparus«, za katero je dal kiparju inspiracijo kip velikega faraona Ramsesa. razstavljen svoi čas na pariški razstavi Foit ima tuđi kip egiptovskega poslanika sira Mohamc* da Sabita beva. Ti kipi so igrali na spi* ritistični seansi v Iciparjevem ateljeju posebno vlogo.
Netsričakovan konec seanse
Zvečer se je zbralo v kiparjevem ka* binetu enajst gostov, med njimi tuđi tri dame. Sedli so za mizo. da se ude« leže v prisotnosti medija Jovića spiri* tistične seanse. Kipar Foit je sedel na koncu miže pred marmomatim kipom Ane Sedlačkove. Spočetka so se razvi* jali eksperimenti mirno. S pomočjo medija so klicali udeleženci z onega sveta razne ljudi in govorili z njimi. Končno so hoteli poklicati še egiptov* skega faraona Ramsesa. Medij je baje svari! udeležence seanse, naj ne kliče* jo faraona, ker bi se jim uteenil osvetiti. Toda za to svarilo se ni nihče zmc* nil in neka dama je energično zahteva* ta, naj pokliče medii tuđi faraona. In tako se je tuđi zgodilo. Nekai minut je vladala v kabinetu grobna tišina, po* tem pa je medij vstal in začel mrmrati neke Čudne formule. Nihče ni razumel. kaj govori.
Prevrnjeni in razbiti kipi
Kar se je razlegel za kiparjem Foi« tora na kraju, kjer je stal kip faraona Ramsesa, strahovit udarec Preseneče* nim udeležencem spiritistične seanse se je zdelo, da je zapihal iz ateljeja v kabinet lahen vetrič. V ateljeiu ie za* žvenketalo razbito steklo, začuli so se moćni udarci in tla so se stresla, kakor tla meče nekdo v atelje debele kamne. TMeleženci seanse so se prestrašeno spogledali. Kipar Foit je padel s stola, neka dama je zasadila nohte v medije« vo roko, druga ie skušala pobegniti. Boksar Svoboda je s svojim tovariSem zaman skušal ukrotiti medija, ki je ne« nadoma pobcsnel. Nastala je nepopis* na zmešnjava. V kabinetu je bila te* ma in tako nihče ni vedel, kaj se godi. Strahotno razbijanje je trajalo pol mi* nutc, nakar je zavladala grobna tišina. Prižgali so luči in nastalo je novo pre* senečenje. V ateljeju so opazili navzo» ci pravo razdejanje. 7 milimetrov de* bela sipa v glavnem oknu, vdelana v močno   železno   konstrukcijo,    je    bila
razbita na drobne koščke, kip egiptov« skega tekača je izginil, kip Egipčanke je bil prevrnjen in poškodovan. kip egiptovskega poslanika prevrnjen in počen v podstavku, odlitek faraona je dU na nasprotni strani ateljeja prevr* njen, bronasti odlitek glave faraona Ramsesa, zvan »Les siecles disparus« je pa imel pod levim očesom faraono« ve glave
sledove krvi.
Clovek bi mislil, da je kaj takega ne» mogoče in da so si udeleženci špiriti* stične seanse storijo o razdejanju v ki* parjevetn ateljeju izmislili. Toda oči* vidci so sami resni, verodostojni mož» je. med njimi bokser Svoboda, nečak polkovrjika Sveca F Svec, zlasti pa kit par Foit sam. In vsi pripovedujejo o strahovitem razdejanju v ateljeju, kip egiptovskega tekača je vrgla neznana sila skozi okno na dvorišče v sneg, vsi kipi iz egiptovskega miljeja so bili pre* vrnjeni in poškodovani. udeleženci se> ance pa tako prestrašeni, da več noči nišo mogli zatisniti oči Vsi pravijo. da se nikoli več ne bodo pecali z ekspe* rimenti, o katerih so sodili doslej zelc skeptično.
Miss Evropa je razočarana
Miss Evropa. Elizabeta Simono-va, so je ustavila na povratku v domovino na Dunaju. kjer je bila velika privlačnost za restavraciie. hotele, bare mo-distke. modne salone, modne trgovine itd. Na vprašanje. će je srečna. c odgovorila, da ie bila inorda sretna v Parizu, ko je zinagala na lepotni konku-renci. Zdaj pa ni već srečna. Ubožica je zelo utrujena in razočarana. Naslov miss Evropa ji ni prinese' nobene koristi. Nasprotno, z materjo sta morali že prvi mesec po zmasn na lepotni konku-renci doplačati za tekoČe izdatke \z svojega nad 3000 pengo.
Novinarji so opozonli Simonovo na veliko reklamo, ki io delajo z njenim imenom modni saloni, avtomobilske to-varne, izdelovalci pudra. hoteli in druga podjetja, češ. da se za reklamo dobro plača. Da. je odgovorila Simonova, toda ne nama. teniveč najinemu ni€na-žerju. ki je priredi! na Madžarskem le-potno konkurenco. in drugim Kospo-doin. ki so aranžirali kemkurenco v Parizu. Z materjo sva samo žrtvi. Dva tedna na rivijeri s točno dotočenim dnevnim programom, stanovanje v enern najslabših hotelov. vsak dan v drugem kazinu. obed in večeria vedno v kakem drugeni 'okalu. Agenti raznih tvrdk me neprestano nadlegujejo. pro-sijo me, naj jim pomagam delati reklamo in če jim ne ustrežem. mi groze. Filmski kontrakti in podarjeni avtomo-bili so samo na napirju. Ko seni se vr-nila nekesra večera domov. me ie že ča-kala gospodična iz damskesra salona in odnesla krasno večerno toaleto nazaj. Bila mi ie samo posojena. da bi novine pisale o modnem salonu. Sita sem že vsega in najraje bi se kam skrila.
Sin le botfši.
Šef: Za mojim hrbtom ste se zaro-čili z moj'-rn sinom. ReČi pa vam moram, da je bila vaša d-olžnost najpreje \T>rašati mene.
—   Trpkarica:   Saj   sem   o   tem   že delj  časa   razmišljala,  končno   sem  se pa raje odločila za   vašega sina.
Lovska.
Star raziskovalec se ie vrnil iz Braziliie in pravil prijateljem, da je ustrett] nebroi goril. — Ni mogoče! so ugovarjali prijatelji in se čudili.
—   Zakai ne? se je širokoastil raziskovalec.  —  Povsod.  kjer sem  videl ali sluti! gorile.  se»m  sprožil  slepo na-bnto   pištolo  proti   sebi   in   pusti!   Icraj se*be ležati samokres s polnhni nabo.M. Ce sem se čez eno uro vrnil, sem vedno naše1 trunin corile. ki se je ustrelila.
S Zeppelinom na severni tečaj
Zanimive izjave dr. Bebouneka o novi ekspedicij   Iia severni tečaj pod vodstvom dr. Eckenerja in Fritjoia Hansena
Dr. Behounek je dal »Lidovvm Novinama informacijo o novi ekspedidj: na severn! tečaj, ki io pripravlja jo Nemci za prihodnje lete. Ekspedicijo organizira nemška družba Aeroarktic ■*ije predsedn:1< je Tritiof Nartsen. pod-PTedsednik pa bivši general Nobi!e. Že iz imen vodilnih rno-ž družb ie razv:d-no, da njen značaj ni strogo nemsTei, marveč da ima v svojih vrstah medna-rodne strokovnjake in učenjake. Družba ima y večmi evrapsflcih držav svoje podružnice. Ekspedicijo v polarne kra-je orKani-rlra korrrsija. v kateri je 50 Članov. med njiTni ttrdi dr. Beho-unek, Vi se pa ekspedicije ne bo udeležil. Posađka zrakoplova »Grof Zerjpelin« bo Štela okrog 24 moi In noleg tehni^-ne^a oso-bia se ie tideleže tuđi trije nčeniaki. ne pa 50. kakor Je navaialo nem§ko uradno po ročilo, kl ie zame-njalo to številko s Stev;lo-m strokov-njaicov. zaDosilenih v prrpravl.ialni komisiji. Dr. Behounek je v sekciji za merjenie atmosferične elektrilce. N3 vpraSani. zakai se ekspedicije ne ude-\tv., ie odgovorit, da želi. da bi merH atmosferično elektriko to pot kdo drugi tako da bi se mosl: rezultati pri-meriati :n izpoplnit* z nje^ov'mi opa-zovanji.
29. in 30. aprila se bo vtšU y Berlinu sestanek pripravljalne komisije, na katerem bo določen program pripTav in ekspedicje. ZraVoplov »Grof Zep-pe-iin< ima motor z 2500 HP, ki bo pa na novo konstruiran tako, da bo Imel 4(V*0 HP. Akcijski radii zrakoplova znaša 1^.000 km, torej mnogo več, nego je imela »Italia«. Financiranje ekspedicije je zagotovljeno, ka5t: na razpo!ago ie 1 m.liion mark in poleg Nemčije bo polet zrakoplova podpiiala tuđi Amerika. ki postavi zani droc v Gnomu na Aljaski. Rusija da na razr>olago hangar v Leningradu ali pa postavi drog v Murmansku. Še letos se prično priprave, ekspedicija nakupi polarnih psov in
san", obenern pa začno popravljati in ooremljat:  zrakoplov. D.  Bahounek  že
dai o-pozaria na rnpsko, ki jo boce cksped:cija storiti. Zra-koplov rjamreč r>o programi: rima '■ rKvlarn^b Vra.'ih harKgarja. kar utejne imeti po nieun-vem rrrn^niu s!abe rK5sJedice. Zrakoplov bi ?e mc-gel Do-lrvariti in zato je dr. Behcvunek mnenja, da ie treba har.-zar na vsak račin z?r3d;t*.
Namen in pomen ekspedicije
Ekspedicija, ki io bo5t3 vodila dr. Eckener ;n Fritjof Nansen, ;ma več znanstvenih nalog, v mr\'l vrsti zemlje-pisnih. Dr Bebo-irnek sodi, da se ii bo posrečilo raziskati doslej neznane kra-ie v* polarni oblasti in ekspedicija bo lahko izrabla izkn^nie. ki iih i€ dobila No-tKlova ekspedicija. Zeppelirnva ekspedicija bo imela to prednost, d.i bo prejetela polarne kraje dvakrat v sii>e-ri Iz Rusije r>roti Ameriki in nazai. Velikega pomena ho ek3tDed;ci.:3 tud! za merjenje atmosferične elektrike in tna-gne-tizma. Nasprotno :e pa dr. Behounek zelo skeptiven glede meteor€KOšk:h raziskavanj. Velik znanstveni pomen br imelo po njeeovem mnenju samo to. Čc bi se i>osrcs5ilo izkrcati \' polarnih krailh na leđno goro posadko. ki bi smela radioaparat in merilne instru-rnente. Dr. Behoimek teza ne \zWuču-ie, opozarja r»a na težkoče in iz^mš-n;e. ki tih ie imela Nobilova ekspedicija z 'eden i mi jr^rami.
Riziko in izgledi
Na vprašanje. ali preti »Zeppeiinu« maniša nevarnost nego »Italii«, ;e dr. Bthounek odgovori!, da je nemarnost skoro enako velika. Največja nevarnost je v tem. da ekspedicija ne bo poznala meteoroloških prilik in da se dela na zrakoplova med poletom ledena skorja. S tem postane zrakrrplov težji in začne padati, »ftalta« ie imela pred »Zeppelinom« veliko prednost v tem, da ie bila
opremljena s posebnim v;*:nskiin krir lom taJto. da ie iahko manevrirala i.j razne načine, dočim lahko »Zcpoe'ir.* manevrira sarno na ta r.ač;n. Ju svojo težo zmanjia ak pa izpu&ii neka, plina. V tem pogledu »žtippelitit zaosuja zt »Italio«. Pač pa ;«ia veliko čednost v tem. da >e UHko ravna po '/kušn.uh »Ttalie*.
Ni dvoma, da orfantrlfa.io Nemci ekspedicijo v prM vrsti iz znanstvenih raz'ogov. obecem ima:o pa tuđi t>rafc* lične nam eno. Dokazati riočejo zaneslji-vost *Zepelif»«, obenem na naj!t na.-kraišo pot v Behrincovo ožino :n za-padno Ameriko. ki vodi rreko se\ernc-ga teča:a. Dr. Behounek irr>a, da bo tkspcdicua ta cilj dosegla in da je ne bo ^adeTa usodi *Ita:!ie«. £je vod ja e bil obsfvcn Nas v času. ko so Nemo na-rx)vedali novo ekspedicijo na severni te^aj.
Djorić pred pariško poroto
Lani je h;!o \icmiiKno v če^to$k>-vaško poslanstvo \ Parizu. kKr je Srb Milan Diori: ukr^dcl poilamkoA'. so-progi drarocen rtaJui. DjoriS pnde koncem apfila pred panflto poroto in se bo moral zasrovarjati radi 15 roparskih rlomov. M-;2. j« ^ pomočio svowh pai-daiev ukradel veJ mi!,Jonov frankov v drajoceno&tili in gotovini. 13 latvin in viomov ie izvršil sanu Med nj mi e tuđi vlom v čf§koslov-aško poslaništvo. v stanovanje mi'ijonarke Vanderbiltove. princa Murata, senatorja grofa Corno-det3, industri:a>ca Ha\-i!1artda itd.
Pokg Dioriča so obtoiem tuđi ntc-covi p^id^i, ki so mu r»°mata': r»ri vlomih. Pred r>oroto pnde med drugimi tndi Djofičev zautmlk Miletić Ukraden© dragulje s<) vk>mi!ci spra\1!i \©č;non« v denar, oblasti so do-bile nri njih <amo smaragd milijonarke Vanderbtlteve. oe-njen na 2 milijona frankov in še nck»j maniSfh dra^iljev. Porotna obravnava bo trajala vc2 dnl.
Kupnje!                          Čitajte!
.Princesko Zvezdano'
d*«*   pOMbo«f •   »*i>Miiia,
Potrtim srcem javljamo v svojem kakor vseh »crodnikov imenu tužno vest, da je naša nad vse ljubljena, zlata mamica, stara mamica, sestra, svakinja, tašča in teta, gospa
Mariia Meden, roj. Skerlj
snoči o polnoči, previđena s tolažili sv. vere, v 75. letu svoje starosti zatisnila svoje blage oči.
Pogreb predrage pokojnice bo v sredo, dne 20. t. m. ob 15. uri popoldne na domaće pokopališče.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v domaći župni cerkvi. Begonfe pri Cerknki, dne 13. marca 1929.
Matija, Anton, Viktor, sinovi. — Mirni por. Regvari, Anica, Ivanka vdova Leskovic, Lojzka, Genca, hčere. — Manica Mila ▼ec9 sestra. — Vladislav Regvart, zet. — Masa, Vlado, Nadinka,
vnuki.
Suženj in RkrJjacka
Poman.
Ves obupan in zaspan sem ko-lovra-til p>> hiši, kakor bolna, o«ruljena mačka. Ljudi sem začel sovražiti. Gospode in «vlicžinčadi nise,n tTK>gel trpeti. Tuđi Academus mi ie šel že na živce in s T>otrpei7ijiv!m Congriem nisva bila več tako dobra prijatefla, kakor spočetka.
Mnoge nači se iz srvoje irbe sploh nlsern sca nil. Valjal sem se po postelji *n zaman sem podil od sebe težke mi-sli. Toda na vrt si nisem uipal. Bal ^em se. da bi me Frontina zo*pet ozmer-jala.
Neke jasne noči sem se pa Ie oju-nač;:.
^' izbi mi ni bilo več obstanka. Pa tuđi vročina ie bila nezno«na. Bilo je sredi r>olet!a.
Tn taVo sem odšel ua vrt.
-     Morda   mi   odleže     na     svefem rraku. -  sem mrrnral sam piri sebi.
In zopet sem bil na vrtu. Hodil sem o&roj?: nimphaea. V glavi se mi je vr-tdo in koma i sem se držal  na  nogah.
Kmahi sem pa opazil, da sedi tuđi Fronti na na klopic'u za vit a v širok irfaSč.
Opazila me ie takoa.
Tn nafc-ovorila  me Je zelo prijazno:
—   LjiifcČek  moj,  zakai  ne  sede§ k men!?
Obrnil sem se in jo začuđeno pogle-daL
Njen obraz -e bil bled. skoro kakor Selenln.
—  No. ne obotavljai se, s©di k meni na kk>p. Ce bi vedel, kako đolgo te že čakam!
V  očeh so ji isrrale solze. Glas se ji je trese 1.
—  A ti me tako zanemarjaJ. Naslonila mi ie glavo na ratno.
—  Reci mi da me ftirbiš.
—  LM>rm te! — sem odgcvocil v«s srečen.
—  Obljolbi mi da mi boš vedoo rvest zakonski mož,
—  Prise«am, da se ti ne bon ni* kali izneveril.
—  Ne boŠ nikoli misni na droffo?
—  Ne, nfkolL
Objela me je in strastno poljubila.
—  Kako do-ber su — ie tašepeta!*.
—  In kako lep si!
Nežno ie odmaknila mojo glavo, da b: mi mo?:la bolje pogledati v od \z njenih oči ie odsevala breKiiejna Un-bezen. strast in oMudovanđe.
—  Zd:š se mi kakor božanstvo, — je šeDetala v ljubavni cnx>JnostL
Objel sem jo in zače! strastno po-Ij-ubljati njene hladne u^tnic«. Ni mi vračala poVbbov. pa rudi branila se iih ni.
__ Ji _ me ne ljubiš!
V   njenh očeh    je   zažarel pJamen strasti. Ž ne^no ročico mi Je zamalila u-sta.
—  Ne govori tega.    ne   bodi tako krut. — je prosila z drhtečim glasom,
—  to ie greh. Z besećaml sploh ne morem povedati. kako te Dubim. Bojim se,
da zblaznhn, če začnetn misliti na to. To ni navadna ljnbezeo, to ie nckaj več.
Toda jaz se nisem mo*el pomiriti
—  Ljubiš Cospia Fada, sai vem, — sem dejal užaljeno.
—  Ne   veriemi   tega.   Vojakov §e spoštovati ne morem. Samo tebe Ite-bim, mfll moj, samo tebe.
—  Tn vendar se poroCHI z njim.
—  Niko«.
—  Prisezi mi torej. da ostaneS rve-s>ta meni
—  Z veseljem. Na kaj naj pri sef em, Uubček moj, da mi bo5 verjel?
—   Prisezi pri onem, ki ga naJbolj obo*uies*.
—   Dobro,   prisesam ti pri Sefenl. Prisetam   pri    snefnobelem Ltrumem kroa. da ne bom nikoti Ouspieva žena Samo tebe Udbhn na tem srvetu in na-te bom mteina ft v frobu,
Tn đv!ffftila je dva prsta v zrak, da mi prisetra večno rvestobo.
—  Toda kako Je moroče,   da me podnevl niti poznati nočeS?
__ Ah, zdi se mi, da podnevi sploh
ne žrvmi*
V tem se ie prikazala luna izza ob* lakov. Zalila ie vrt s svojhn skrivnost-nim svitom.
FTonrlna ie razprostrla roke. Omah-n:la mi je na i>rsa in me začela tako s*rastno poi^lubriati. da mi je SinHa vsa kri v tfavo. V njenem objemu $em se skoro dušil. Oči so se ji lesketale v neporMsni blaženosti.
Tedai se mi Ie posvetilo v glavi.
Ta  ženika  ie  Imela  &vvtoo duSo,
ki je rastla. kakor raste luna. Kadar je bila oolna Kma, me je ljubila slepo, brezmejno. Ta IM>ezen ie morala biti mede! odsev že davno pokopane !Ju-beznl ali pa one. ki se vname sele Č« več ttsoč let.
Danilo se je že, a miđva sva še vedno  sedla na klopi in  se objemala
Frontina je ćelo zadremala na klopi. Komaj sem se ii izvi! iz naročja.
XV. Udajstvo.
Zadnje dni sem zahajal rud: :: Gela-senru. Con^rio me je predstavil stvo-lasemu Skofu. Sveti mož ie bil z menoi zek> prijazen. dasi je bil svoboden. jaz pa sužen!. Toda on ie prtše! v Acruin-oum z onetra sveta, kjer so zadnji prvi. Bil je kristian. in sicer ne samo na jeziku, marveč tud! v dejan.nn. Toda mož se ie čndil Jeo je zvedel. da sem tuđi jaz kristaan. Med divj mi kvadski-mi sužrrji namTeč ni pornal nobenega krisrjana.
— Ko se vrneš k svojim tovarlšern. — je deial in mi stfsnil roko. — jim pripoveđuj o prihodu Kristcvega kra-liestva. Moramo oznanjati njegov nauk po vsem svetu.
Oelasemus   ni  bil  d-omačln.
Kot potujoči obrtnik ie prepotoval množe de?ele. končno se ie pa naselil v Aouincu Rojen je bil dalcč tam v Aziji, v Tarzi. kjer je za^Jedal naivečji apostol kršćanstva $v. Pa^•e^ kako se je odprlo nad njim nebr. Že v zgodnji mladosti je portal obrtnik, tka! ie platno, katero so radi izdelovali siromalni
prebvalci Tarze. Za oblcko ni bilo. ker je bilo predefcelo, pač pa so ga rabili za šotore.
Tuđi apostol Pavcl je bil veSč dn-mače obrti. Izdeloval je prepro?e. Prc-življati se je moral z delo»m svojih rnk. Najraje je nosi! plašč iz verbi-o^e dlake, kakor orabsk; pa^rirji v pmstinfi cfkroz Atitkvhfje. BI »e pono^eti na to, da je rimski driavljan. te fo sa Hoteli brezobzirni uradnik; zaoreti ali bičati, >im je rabrusil v obraz:
— Civis romanus strni. Gelasenrus je joa-oril o svojem uči« telju zelo spoStljivo. In čudno, rresovo prtpovedovinie me je zanimalo.
—  TI si sa poznal?   ?: ga kdaj v!« del? —  sem \Tra5al sivola^esa ^k^fa.
—   ?e\-eda  štrn fa.  Saj me  :e on krstil On mi je držal rlavo iv>d v>do. Star sem  bi]  takrat  $e*t let.
—  To je moralo biti že davno.
—   N*2d  đeveMwet let  bo  tejra.  ^> ;e dejal Skof zamiri;eno.
Pavel sam je bi! ž> orleten in sol'-den mož, ko se je irmečcn od dolge-
K3 potovanria rtekoč vrnil v svoje ror^t-rn me-sto Tarzo. Sorndti1<ov tam n* vcS imel. sarr*o stireiRt sestra j« bivala s svoiim odrasfim sl»om daleč tam v Jeruzalemu. Sicer pa s sorodnik' itak ni mnosro o-hčr\*al. Sklical \e vel k l.mdski tabor v Tarzo in sam se sr* je u-ifie/1 kl rub temu. da so c:a spreielt nekateri fanatfčni domačffi! s kamenjem.In imel ie tako preiprl^evalen govor, da ie pri« dob;! za krfčansko vero več rodbiiw med njimi tud: Gclasemovo.
Sfrmn 6.
tStOVFNSKI    NAROD« dne 1S. marca  \929.
§**»      Q4
GMZNER, AOLtR in KfiVSER
iivami stio ter   Kolesa so
naiboljša v  materi i alu. Lepe opreme, ugodn plačilni     pogop Isto am švicarsk plectmi   stro „OU81EO ' __                                      edmo pri
Josip Petelinc, Uubljana
'ob vodi), ooiej? Pre<ernOveea   -pomen*ka    Tciei    ^91,'
RCSTAVkACIJA DVOR
Orijentaiski damski koncert igra se nadalje
vsak večer
OCAPINItNJE
v%ch OTozoib m izvoznih m tranzitnih pusiljk osltrbi hitro, skrboo tn po oajmžji tanfi RAJKO TI RK. carinski posred, nik. LJUBLJANA Masarvkova cesta 0 (nasproti carinarnice) Revizija praviln«ffa zaračunavan ja carine po meni deklarira* oega  blaga  is   vse  infr>nn§ctie  brcrplačool 6T
Kemiina tvornica
v glavnem mestu  pokrajine  S H S.. ki dobro
uspeva, se proda
z vilo vred
ali se pa sprejme vanjo družabn k z večjo glavnico Ponudbe pod „Rentablltta"   na  upravo
S ov. Naroda
54
Za vse Jožice in Jožete
Je   pripravljen©
s koncertom v restavraciji Dvor
Vabilo
na
redni občni zbor
Poso'ilnice v Zagorju ob Savi,
registro^ana zadruga z neomejeno zavezo ki se bo vršil
v soboto, dne 30. marca 1929 ob 14. uri  v  posojimični   pisarni   v Zagorju
štev. 41.
DNEVNI RED:
1.  Poro61o nacelstva.
2.  Poročilo nadzerstva.
3.  Odobritev leinega računa za leto  1928 4   Voiitev naČcbtva.
5. Slučajnosti.
Zagorje ob Savi, dne 17. marca 1929.
Dr. Tomo Zarnik,
543                                                               načelnik.
.>flc)U    al    BUOovtlSa   đvotaHeaa, mo*or|a, Ihrmlse atroJ«, otraikc to- i ft'ke oorft oodetor.    »al*   rrto- | f njbfle.   pMrtBatifca.   aajoeade.   - ' Ceoiti franka  Probili ta obroke
«TRIBUNA»  F.  B.  L.  torarna  dvokoles to otroškib rozičkov, Ljubljana. Karlovsk- c. 4.

4H>
Na i ^opo*ffi«sjsi
|STOEWER
ilvan* sirofi
za Svilie Kroiačc m ćevliarje *«'
za vsak dom. Preden s» nabavite
stroj, o^lettt- s   to »zrednost pn
tvrdta
Lud   Barag*. uuDitna
StMddurfOM«   itltC*   #/1.
'imatth  joak    •b-ttini.  a«ranch» 21/1          lelefor  *t   -«T
Vsaka beseda 5O par. Plača se lahko tuđi v TnamkaH* Za odgovor znamkol - Na vpraianja brez znantke ne •as odgovarjamo. -  Najmanjši oglas IMu 5*—• ««i^»
Pozor, h^šni Tx>sestnfld!
Posipaj« svoje vrtove to dvort-Sča  z   đotnmitnim  t»eskoni.  ki  vam
ga dostavlja na dom K Vodnik. Pod im ili It 25. p. U-abBaoa 7 Na ročila sprrejema twi: tvrdka »JekJo«   na   Starem   trra   v   U^b-
tjani.
Plaćam za pol leta
napre] za stanovanje dveh so-b, kubinK šn pritiken eveoi. 1 sobe. Poaodbe na uj>ravo tesa list« pod  »Vselhev   1.  maja  543«.
Smrekovih sadik
prodam ve^ tiso-č — Cetia \-eKJco-sti 10—25 om ra 1000 komađov 250.— Dm, 25-^35 cm za 1000 ko-madov 400.— Din, 35—45 cm ta 1000 toomadov 550.— Dia Poii-t}a>m Jih le proti povzetju Anton Valant.   Zasip,   Bled.                 546
Kmctsko posestro
lepo. !0 minut od fame cerkve. tri Setrt ure od zdraviliiča in že-tesnršk« postaj, zaradi bolezni poceni prodam. Posesr\-o meri 23 oralov njih, travniikov. sadonos-ttiia, \"tno2Tada td cozda Mila in gospodarsko poslove x novo zadano. Zravcn se lahko Irapi tndi nekaj   :»\*entarja.    Pojasnila    dalt
Ustnik \rrtoa ^atja. Kabela, pol*a vn   po5ta.?a   STa.t5na-Radenc:.       545
Soboslikar
speciaUst v me^anju barv, p!astiki itd.. samo dobra ki trema sila. kr reflektira na stalen po««!, naj se obm« pismeno z navedbo plate na Prv? karlovački pismosTV karski atelier. D. Mataković i sin. Karlovac                                       541
Slike  za  legitimacije
'Zdclaje aajnitrelt fotopra* Hagur H b«er.   LiabUaaa.   5v    Potr*   s    2S
Uradnik
t večletno prakso smočen »lov ia aemšike stenosraf^e. strojepteta ter vseh ptsamiScih dei. "Sce sl&J-bo Nastop Utsko tako] Ponudbe na aprivo Esta pod »Zanestfrva rtK>5«/511.
L Niku!
Uubllana
Hcsiin trt >S
^   ifi ttM»f t
w »MAa% « w+
fVniilj si Tiriri • fibi i nKin.
D. M. C.
znanrvanec, peri - r>rejica. Moulnić, krpanec C. M. S.
Iin »Ara«, kvačfcanec kroo* sko. sroHver in Lord svite razne čir>ke, zobčke, veze-nrac trakave. s^imbe in za-Donke za p4ašce. lišp. biserne, za raoSke obleke. za-pestne, ovratne. lastiko široko in ozko. vezarke pri-poroča t>o najnižjib cenah
Osvald DOBE1C LJuMJaiia Pred Skofiio iU 15
Veflk. zaJoca Ia hbkm đlšečtEB mfla.
Tesan les,
late io desk« sa vagone tropule Daafio   Ivitov.   Stapar.  Bačka     513
Kože dfrrjačine
<ttpai€m    L    Rot.   krmai    UublJ«-a    Me<ttn*   org   9                           JO-L
'»*>................»M»I«M«
>palne divane,
otomane
žiinoice m vs« tapem:ske tz<le!ke tratite    aateesej«    io    najboBe   pri
FRAN     IAGER.    tapetn^k
Ljuibljaoa,   Sv.   Petra   nasip   št    29.
34/L
Trgovsko hišo
vebko. r ©prezenta očno. v &rez-kem iadastrihiiein jo letoviikem mesta sredi trja oa Ooreaiskem. predam iz proste roke Ceaa ca JOO.000 Din Resu; ref'ektanii prs«« na opravo »Slov Naroda« po<J Jifro   »Lepa   toćikacfSH.
Sobico
odđam Lakoj gospod- dessl miniil od Gorenlskesa kolodvora — Naslov   v   uprava    »5!ov    Naroda«.
Ribje olje
♦vtže, aa]fine]se oorve^ko. ti to* <ame đr Q PiccoH-Ja v LjuN^ani. *e priporoča b'«Jim. sfcabomim •sebam                                           257
Kot sobarico
screSmem i>o5.t<p<no dek:!e. kj raa dobro Si vati !n ki bi oi) n^de!8ah streha gjnst^m. Sfil:-goj, jjostr'jna m mesarUa, š*. lij v S!ov. poricah.
539
'r~cTnrTTrxxTTConr^]rT3ixx
Klavipfi,
o anini tffcsendorfer,
^dlzl   ft  Heitemann«
FdiMitcr,  Stingl
so nesporno naiboliši
Dobite |ib za n a ; m a n i š r obroke le pri tvrdki
Alfonz  Breznik
Lubnana Mcstm trg 3,
Tn^ innnnrrrTrTTTTTrTTir
RAZLIKA ^^i- 301
te nabav.te blago za obietce otasce oenio itd
ori tvrdki N OVA K-Ljubljane
KONGRESNI TRG 15 n^rnolA že nad 20° n^!moderneiših de^enov
l^Wt|JC«W         angleskih «n če.kih namgarnov z& ocm.dd
^nznano naiucrodneiši nakupi      Ocr^eite si zaiogo StroQO solidna oostreibai             Preor»ča-te se
Vabilo
na
XXIX. redni občni zbor
demicarjev Ljubljanske kred tne banke v Ljubljani
ki se vrš
v soboto.  dne  6   apri a   1h29  ob 3. uri  popoldne v bančni dvorani Ljubljanske kreditne banke v L|un>jant,
Dundj^ka cesta št 1, z nastopuim
dnevnim redom:
1   Nagovor predsednika.
2.   PuTi*či\o jpravnega sveta o poslovnem le u  1928 in predlontev bilance k 31.   ecem ru 1^28
3.  Porodio nadzorstvenega sveta.
4.  Odobrene bilance za 'eto H28 in sklepanje o predlogu upmnega sveta gled   uporabe ćistega dobička.
5   Dopolmlna volite* v u^iavni svet
6.   Vol tev nadzorstva.
7.  Slućam   pred togi.
PRIPUMBA: Po djioć'l h § 13. pra*rii se «meio uđele! ti obAner* ^sora Usti del* ničarj k poo/e v to svrho pf» ccnrai druibe v Ljibian. pn « tenih pJaluh^ica^ v B'C van, Je u Čmotiliu \nvut lar >or«, Mcmov ćj, o^em me tu Movem >jiđu Ptuju, RjKt-ku, Sar jevu Si- vemgraicu, Sp«itu vb#niHu a't lr>tu odnos-o pr |u£»o^iaver^»«> udru^«T ban<i d. 1. v acebu ■* dni pred ^borovan^em sat op et lei >>c i dnosno tišti. Vi t?reimeio na svoto iahrevo R dii ored ^^orovane v^topnico za ta obćm /bor na podst vi svoii*"1 ddn c   smanjenih ori naveden'h po>lovti|cah.
V Ljublianl, dne  16. marca 1929.
Ml                                                     UPRAVNI SVET,
Ce že morate xuoovat> na ooroke  varu te pr. tem svo e interese in obrn te se takoj na
KREDITNO ZADPUGO DETAJLNIHTRGOVCEV
V L3UBi3ANl   Oqa etova ulica   tev. 1 (Dri sodniii) kit era Vam htro tn diskretno oosredue kredit
i a podia^i   Ka crega  Kupite tank« vse, kat  potrebu ete    » iuDi.o skora  v vse^ vtćiih i ub ianskih 'rgovna^ nrez vsake^a povi^kaceij.
P osDekti in ooiasni a radevolie na rarpoiago.
£DII1>  POPOLOHnSK    OHEUniK U USEJ  SLOUEIIIJi JE
SLOUEnSKI HHROD
\aiboljš*   tn   najcenej&i   insercijski   oraran
Oglasi v na^em   tistu imajo popolen ust*^^
\1^]»     oglasi     v^sil<a    beseda    SO   p^r   im    »€*
Talaca  lahtee   tuđi  v  znamU^b
ZabtetuMe Inseratnt ccnlk*
Kdop oglašuje, ta napreduje I
NOWOSTI
za plašče
in kostume
ravnokar  došle/
A & E. Skaberne
Lfubljona,   Mestni  trs štev. 10.
Urejoje: Jt#ip £uf»aći& — Za tNarođno U»kanw; ffoa immtUK — 2» aft««O Ift iMcra m č* imt*i Oum t^ktrnH*  • V« t i J<»tjt1