3 nć.

38. številka.
za torek 30. marca 1897,
(v Trstu, v torek zjutraj dne 30 marca 1897.)
Tečaj XXH.
„BDiiroaT"
Vranja po trikrat na teden t deatih iz* danjih ob eophlh, četrtkih
k »obcutali. Zjutranje izdanje iz-fcaj* ob uri zjutraj, večerno pa ob 7. "ti vočer. — Obojno izdanje atan* : ••i Jedenn.eaeo, . f. 1.—, izven Avstrije f. I.fiO <u tri meseo, , „ S,— . t . 4,ri0 i. pol l»t» . . , 6 — . , , 9.— in ^sa >oto . . „ 12.— . n , Murtialao Je plačevati naprej aa narodhe *-?97 priložene naročnin« ee sprava nc •zlra.
t*o«<iEai{n9 Storilke se dobivajc t pio-daj^lmcah tobuka v Iratu po 3 nvč, izven Trsta po 41 nvč.
.1
Oglasi te rakune po tarifa ▼ petitn; ift naslova z debelimi črkami ae plačuje prostor, koHkor obsega navadnih vrstic,
Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd. ae računajo po pogodb-;
Vsi dopisi naj ae poMljajo urerlnUtvc alicA Cnserina 5t. 13. Vsako pttmo naorfc biti frank orano, ker nefrankovana ae ne
»urojemajo. Pokoma' se n« vrnčajo.
Saiučniuo, reklamacijo in oglata apre* jema npr(ivni&tvo ulica Moiino pio• colo hftt. 3, U. nadat. Naročnino in oglas« jejplačevati loco Trat. Odprte reklama oije so prosLe poStain«,
Glasilo slovenskog« političnoga društva u Primorsko.
„9 eeHnorti J« mm".
Častitim našim gg. naročnikom!
Te dni smo pričeli razpošiljati poštne nakaznice, iz katerih je razvidno, koliko dolguje vsak na za-itani naročnini do 31. marca t. I. Glede na to, da imamo ravno letos izvanredno ogromne troške, prosimo čestite gg. naročnike, da blagovole doposlati zastano naročnino; in ozirom na to, da se naročnina v naprej plačuje, tudi po mogočnosti predplačilo za drugo Četrletje. Kdor nam do konca tekočega meseca ne dopošlje zastane naročnine, temu bodemo* primorani ustaviti list.
Upravništvo „Edinosti"
Komu na škodo?
Pred Kristosovim rojstvom, torej v oni dflbi, ko ljudje ie niso bili tako „razsvitljeni" kakor so dandanes, je. napisal nekdo znamenite besede: Quos deus perdere volt, dementat prins! Po nase bi se reklo: Kogar hočejo bogovi uničiti, tepa udarijo slepoto!
Pesnik in pisatelj starega veka sicer ni vedel najbrže, da se bodo pri nas na Primorskem v XIX. veku po Kristosovem rojstvu bili srditi na rodni in politiski boji; niti tega si ni mogel misliti, da se bodo v teh bojih, ki bi se prav za prav morali biti tz uma svetlim mecena", in v tem XIX. veku, ki se toli bahato nazivlje „prosvetlje-Him* in vekom .človekoljubja' — niti tega, pravimo, si ni mogel misliti »islec iz statega veka, da se bodo po tolikih stoletjih dogajala še — kruta nasilja. Ali to jedno je gotovo : besede misleca iz stare dobe so kakor nalašč prikrojene za naše primorske Italijane. Zamerili gi» se menda bogovom in v kazen so jih le ti udarili slepoto. Ne slepoto na očesu, ampak slepoto na umu. Ako maha slepec okolo sebe, ne more vedeti, kam naleta njegova gorjača. Tudi naši primorski Italijani so oslepeli, zmanjkalo jim je razsodnosti; '/besneli so v svojem fanatizmu. V svojem besnenju nimajo savedne razsodnosti; v stanju dilirj* in lazburje-
64
PODLISTEK
Fromout mlajši & Risler starši.
ROMAM.
— Francoski spisal Alphonse Daudet, preložil Al. B. —
Nekega dne je gospodičina Plauusova pletć sedela pri kaminu ter čakala svojega brata.
Pol ure je bila miza že pogrnjena in »tara devica se je v«led te nenavadne zamude že pričela vznemirjati, kar je Žiga s prepadenira obrazom stopil v sobo. Čisto proti svoji navadi ni rekel niti besedice.
Stoprav, ko je vrata skrbno zaprl, je dejal tiho, med tem ko ga je sestra nemirno in radovedno gledala:
.Nekaj novega. Sedaj poznani ženščino, ki nas res hoče ugonobiti".
OzrSi se po nemem pohišju male obednice, je izrekel še bolj tiho tako čudno, tako nepričakovano ime, da je je moral dvakrat ponoviti gospo-dičiui Planusovi.
„Je-li mogoče ? I"...
»Kakor sem rekel !s...
In ukljnb svoji tugi je napravil skoro zmagovalen obraz.
Stara devica kar ni mogla verjeti... Tako o-
no*ti mahajo okolo sebe, ne da bi mogli niti za trenetek misliti o tem, komuna škodo bodo slednjič njihovi udarci!!
Že nedavno temu, pred volitvami, smo dokazovali trezno, ltakor nam je narekoval nas računajoči NAzum, kako nevarno igro igrajo nasi Italijani se svojim srditim bojem zoper avstrijsko Slovanstvo Dokazali smo, da Italijani ne morejo navesti" nijednega veljavnega razloga, ki bi le ko-"TJpkaj opravičil ta njih srditi boj proti nam. Dokazali jim nismo le tega, da je njih boj proti nam uprav ostuden, ako ga sodimo se stališča pravice in morale, ampak tudi se stališča njih lastne političke in narodne koristi smo jim predočili, da ta boj mora postati poguben za njih »same prej ali slej. Ta dokaz ni težak, le jeden pogled sam na številno razmerje Italijanov in Slovanov v Avstriji bi jih moral poučiti, da na posledicah boja, ki so ga izzvali toli objestno in brez vse potrebe, bodo trpeli škodo le oni sami. Njih so menda premamili hipni vspehi ; domišljajo si, da oni značijo desetak ali celo stotak v avstrijskih računih. To jim je zlezlo v glavo. Ne mislijo pa, da oni predstavljalo le ničle v teh računih; a sleherni bo-sopetnik, pohajajoči ljudsko šolo, ve, kaj pomenja tudi cela vrsta ničel, ako ne stoji pred njimi — enojka. To niso ni tisočaki, ni stotaki, ni desetaki, ampak ničle so, gole ničle, brez vel ave. Naši Italijani pa ne mislijo na to, da se danes ali jutri mora zgubiti enojka izpred njihovih ničel .... in potem ?! Razsodnemu čitatelju ne treba praviti, kaj si mislimo pri tem, ko govorim) o .enojki*, ki stoji pred italijanskimi ničlami v avstrijskih računih; mi pa vemo, da je veljava, ki jo ta enojka daje italijanskim ničlam, le velika pogreška v računih naše države. Ti računi pa morajo priti enkrat na čisto, ker tako zahtevajo avstrijski narodi 1 In zato mora zginiti pogreška iz našili računov l Ali hote Italijani, da govorimo še jasneje in da jim povemo, kdo in kaj je tista enojka, okolo katerega se ovijajo oni liki bršljan okolo močnejega debla? Ta enojka, to deblo je naravnost neumljiva
likana, uljudna dama, ki jo ja vsprejela tako prisrčne !... Kdo bi si bil to mislil P
„Imam dokazov"... je rekel Žiga Planus. In sedaj je pripovedoval, kako je oče Achille nekega večera ob jednajstih Georgesa in Sidonijo dobil baš tisti hip, ko sta ustopila v majhen h&tel gami v predmestju Montmartre. Mož ni bil lažnji-vec — dolgo so ga že poznali ljudje. Razven tega ju je videl tudi nekdo dt ugi skupaj. V tvornici se je le o tem govorilo. Samo Eisler ničesar ni slutil.
„A vaša dolžnost je, da mu to poveste", pravi gospodičina Planusova.
Blagajnik je napravil resen obraz:
,To je kočljiva stvar... Kdo ve, če mi bode
verjel ? Marsikak slepec je tako »lep--Potem
pa, ako se postavim med svoja dva principala, sem v nevarnosti, da izgubim službo... O, ženske I.. ženske L. In kako srečen bi bil lahko ta Risler. Ko sem ga z njegovim bratom od doma pozval B&m v Pariz, niti beliča ni imel, dandanes pa stoji na čelu jedni prvih hiš v Parizu. Človek bi bil mislil, da bode miren in pameten... O, seveda — gospod se je moral oženiti, kakor da je neobhodno potrebno, da se človek oženi... Vrhu tega pa je vzel še Parižanko, jedno izmed tistih malih, slabo počesanih deklin, ki so poguba poštene hiše, dolina bi bil lahko dobil pridno, delavno dekle, ro-
dobrohotnost, vstrpljivost in potrpežljivost, s katero merodajni krogi avstrijski obsipajo italijanski živelj. To daje veljavo Italijanom v Avstriji, ob tej palici delajo sedaj divie skoke preko glav svojih sodežela-nov slovan. narodnosti. Tej opori so se privadili tako, da bi je ne mogli pogrešati niti za trenutek, ker se nikdar niso učili: stati na lastnih nogah.
Ali kakor že rečeno : ta opora se jim odmakne danes ali jutri prav gotovo, ker tako hote slovanski narodi, sestavljajoči večino prebivalstva te države. Ali da bi nas kdo ne razumel krivo! Mi ne mislimo na to, in ne zahtevamo, da bi se Italijanom kratila njih narodna in politiška prava. Ne, i njim bodi vse, česar trebajo v varstvo svoje narodne individuvalnosti 1 Ali tega ne moremo dopustiti in proti temu se mora solidarno boriti vse slovanstvo : da bi mal odlomek, sesto-ječi iz par stotisoč duš, izzival in stiskal ob steno sinove plemena, obsezajočega več milijonov in se-stavljajočega večino prebivalstva v državi. To je nezmisel, to je anomalija, to je drznost in krivica. Proti tej drznosti in krivici se moramo zložno boriti vso odločnostjo, dokler ne bode odpravljen ta nezmisel. O konečuetn izidu tega boja ne more dvomiti razsoden človek: večina mora zmagati nad manjšino, nenaravni odnošaji se morajo umakniti naravnim. Slovanstvo mora priti do one veljave, katera mu gre po številu in — po zaslugah za državo 1 In potem ? Italijani ne mislijo na ta »potem*. Oni žive le od danes do jutri, za hip, oprti ob palico, ob enojko. Kaj bode potem, kose odmakne palica in bodo primorski Italijani morali stati na lastnih nogah, kakor smo mi navajeni stati od nekdaj — na lastnih nogah in pred onimi, katere so leta in leta, brez potrebe, in na brezsrčen način pritiskali na steno? ! Kaj bode potem? O tem naj bi inalo premišljali naši Italijani in morda bi se jim zvedrilo pred očmi, da njih sedanja brezobzirna in brezsrčna borba zoper avstrijsko slevanstvo se mora završiti le na škodo italijanskemu življu.
Do tu sme imeli pred očmi le politiski in
jakinjo, ki je do malega njegove starosti iu izte-sana iz trdnega lesa!'
Gospodičiua Planusova, moja sestra, na koje trdni život je gospod Planus, moj brat, meril z zadnjimi besedami, je imela sedaj krasno priliko, uporabiti tisti ,0, ti možki I... možki L." a je molčala. To je bilo kočljivo vprašanje; morda, ko bi bil RiBler o pravem času hotel, bi bil on v istini jedini---
Stari Žiga pa je nadaljeval;
„Iu kaka je z nami?... Tri mesece visi že prva pariška tvornica za tapete na predpasuiko-vera traku te rojene reve. Samo videti je treba, kako denar leti ven skozi okno. Ves dan moram imeti pregrajo odprto samo za tirjatve gospoda Georgesa. Obrača se vedno name, ker bi pri njegovem bankirju preveč vzbujalo pozornost, dočim t blagajnici denar dohaja in odhaja... A gorjć, kadar pride bilanca I... Letni zaključek pokaže lepe dolgove... Najbolj čudno pa je to, da Risler starši noče nič slišati o tem. Večkrat sem ga že svaril: »Pazi, gospod Georges počenja neumnosti radi te
ženske*---Vselej odhaja mahaje z ramami,
ali pa mi odgovarja, da mu to ni nič mari, ker je Fromont mlajši gospedar... Človek bi res mislil —
--mislil" •---
(Pride še.)
Bar od nI moment. To isto v.-lja tali oziroai na gospodarske korigti. Neverjetno hli resnično: sedaj, ko so nas pomočjo mogonieja aparata pogazili in nam nadeli vn^bovpijočo krivico, sedaj nas bote proganjati se na gospodarskem polju. Zbesneli so, bog.)vi so jih udarili slepoto. Ne moremo torej pričakovati od njih, da bi mislili na pregovor .noblesse oblige«, da zmagovalec mora biti plemenit ter da plemenitost nalaga obveznosti. Plemenitosti ne pričakujemo od njih; ljudje v takem dušnem razpoloženju, v kakoršnem se nahajajo oni, ne morejo imeti zmisla za tako čutstvovanje.
Na njih bi bilo, da po bitki spregovore pomirljivo besedo. Mesto besede ljubezni, prihaja iz njih ust klic, deviza: borba na gospodarskem polju 1 Perice, prodajalke kruha, ovetli<*arice morajo občutiti jezo laške gospode. Maščevanje po bitki — to so staro- in srednjeveški odnošaji. Oni, ki i je neusmiljen do premaganega, se dotika se svojim rokavom — barbarstva.
Se svojo borbo, ki so jo zasnovali zoper naše
Jjudi v Trstu in v okolici koperski, so se Italijani
osramotili bolj, nego z vsemi sleparstvi na vo-liičn. —
Toda i tn velja pregovor: kogar hočejo bogovi uničiti, tega udarijo slepoto. Tudi v tej gospodarski borbi bode konežna škoda le na njih Btrani. Oui sejejo veter, želi bodo vihar. Babam z dolgimi la<mi in kratko pametjo, ki so te dui j na trgu „Ponte rosso« iu „Legnau zasramovale naše ! slovenske gospodinje in služkinje, morejo pripove- ! dovati Italijani, da Trst lahko in dobro živi brez ' „sCavov". Drugi pametni ljudje pa vedo, da ga ni mesta na svetu, ki bi moglo živeti brez okolice, | brez teritorija; najmanje pa trgovsko mesto, kakor- j suo je Trst. Mesto potrebuje teritorija, da mu do-važa živeža iu da z dobljenim denarjem oživlja ! trgovine in promet. Brez detakanja iz okolice in ! odtakanja v okolico mora nastati stagnacija, mr- i tvilo. Brez prometa z notranjimi deželami li rastla , trava na velikem trgu tržaškem, To smo videli pred ; tremi ali štirimi loti. Bila je kruta zima. Le kakih i 6 ali 8 dui je bil zaustavljen promet in jadikovale ; so ženske po trgih iu trgovci v svojih prodajalni- i cah. Mesto po tri ali 4 nč. kilo smo morali plačevati krompir po 10 iu 12. Takrat so občutili i Tržačani v vseh kosteh, da ni res, da oni rede teri-torij daleč na okrog, ampak, da tudi oni potrebujejo tega teritorija kakor riba vode. In ker je ves ta ! teritorij slovenski daleč na okrog, trdimo lahko, ! da Trst se ne more gibati brez „ščavov44.
Kako pa pride še le, ako bodo avstrijski j Slovani jeli misliti na gospodarski,odpor v velikem i stilu! Ako tvrdke med Slovani pretržejo zveze z onimi, ki besne nad nami v svoji zaslepljenosti ? I Kaj potem, ako bi slovanski poslanci v državnem sboru proglasili devizo: bojkot Trsta 1 ? Ako bi j rekli: Trstu ni novčića več ? 1 Kake bodočnosti se j more nadejati Trst brez izdatne pomoči od strani države ? 1 Kara bodo istrski srditeži prodajali svoja vina, ako jim obrnejo hrbet slovenski odjemniki po ostalem Primorskem iu Kranjskem ? ! Gospoda naj le pomislijo, da je na milijone Slovanov v Avstriji iu da moč teh milijonov raste od dne do dnel Odslej bodo imeli Slovani veliko moč v državnem zboru, a ravno oi dobrohotnosti državnega zbora je odvisna vsa bodočnost Trsta. Kmet bode imel vedno doma svoj krompir iu svojo koruzo, ali milijonar ne more jesti svojih zlatov in masa v Trstu ne more iiveti brez trgovine z notraujimi deželami. To naj pomislijo Italijani iu to naj pomislijo tržaški trgovci l Trgovci so močan steber stranke sovražtva zoper Slovaue, a račun tega sovražtva utegnejo poplačati oni. Italijani mislijo na nizko maščevanje nad pericami iu služkinjami, ali posledice utegnejo nastati usodopolue za njih same. Ne tajimo: med nami bodo trpeli posamičuiki, ali ta škoda bode uprav malenkostna, v primeri z ono, ki jo bodo trpeli Italijani, ako pride do resnega gospodarskega boja. Oui bodo jemali našim pericam uovčiče iu morda kak goldiuar, njihova Skoda pa se bode štela po stotakih in tisočakih.
Mi ne želimo tega boja, ker vemo, da potrebujemo jedeu druzega. Ali, ako ne bode drugače, se bode moralo organizovati vse avstrijsko slo-vanstvo za ta boj. Iu potem bode videli še le ta objestna gospoda, kako se se igrali z ognjem. Oni bodo zbadali nas z iglami, mi pa bodeno vihteli nad njimi ojeter meč gospodarske zavisnosti Trsta od notranjih dežel.
Da niso bogovi udarili slepoto našo tržaško gospodo, ne bi ista tako strastno podirala podlage svoji lastni gospodarski ekafctenciji. Že to je guusno samo na sebi in v kričečem nasprotstvn s pojmom svobode državljanov v ustavni držati, ako koga proganjam gospodarski le zato, ker je volil po svojem prepričanju in ker ljubi to, kar mu je vcepila lastna mati z mlekom iz svojih prs; ali naravnost nedoumno je to. ako kdo uganja to — na svojo lastno materijalno šjk o d o.
N iše ljudstvo naj se torej "nikar ne ustraši te slepe borbe, ki s» jo zasnovali proti njemu tržaški in koperski srditeži. To ne more trajati, ker je ta boj nenaraven. In mi smo uverjeni, da pametneji in trezneji del pi ebivalstva laškega pride skoro do spoznanja, da bi z nadaljevanje m takega ne le nekrščanskega, ampak tudi nezmiselnega proganjanja bolj teplo samo sebe, nego pa slovensko ljudstvo.
Na vse zadnje pa je vsa ta gonja le novo znamenje, da so laški hegemoni jeli p i -skati na svojo zadnjo piščalkol Da pa hote potegniti seboj v propad tudi vso javno blaginjo svojega lastnega ljudstva, je zopet dokaz, da niso nikdar imeli srca za to ljudstvo.
Fiat lux I
„V ljuteui domačem boju nas je nepopisno rai-veselila vest, da so si priborili naši Korošci sijajno zmago. Narodna stranka, ki ima skrb za ves slovenski narod, ki objemlje z jednako ljubeznijo vse j slovenske sinove, kateri imajo srce za napredek in ! svobodo, stranka, ki najvstrajnejše povdarja duševni ' prospek zavednega slovenskega ljudstva, ki navzlic | vsiljenemu, prenapetemu strankarskemu boju ni po- j zabila pravega smotra svojega programa, ta narodna stranka obradostila se je iz vsega srca velikega 1 napredka, katerega si je pridobila čista narodna ' ideja mej brati Korošci.
Prav tako pa je razžalostila narodno stranko . pretužna vest, da je vsled nezaslišanih političnih j zločinov zmagal protikandidat dosedanjega tržaškega ! velezaslužnega slovenskega državnega poslanca, da ' je propadel vzor moža in rodoljuba, vzor avstrijskega patrijota, g. Iv. Nabergoj. Poznajočim tržaške in okoličanske razmere, bil je nam s početka docela neumljiv ta Nabergojev padec. Masa slovenskih za- i vodnih, poštenih in aauduse:iih yolilcev — dobra 1 agitacija — neumorno delovanje političuega društva „Edinost." in njega glasila — konečno pa še vHike ! zasluge, katere si je stekel Iv. Nabergoj tekom j svojega 351etnega političn. voditeljstva Slovencev v i Trstu in ujega okolici, zasluge, katere je! celo odlikovalo Njegovo Veličan«; s t v o, presvetli naš cesar in katere pozna vsak p r i j t e 1 j in sovražnik; vsa j ta dejstva so nam bila porok, da slovenska avstrijska stvar mora /.magati proti progressovcm čegar telo je pač še v naši državi, čegar srce in duša pa že odnelcdaj neutešljivo hrepenita po svoji »domovini44, po lepi Italiji . . . Iu vendar smo se varali 1 — Podatki pa, ki nam dohajajo o zmagi j Mauronerja iu ki nam vedno bolj razjasujujejo vso situvacijsko sliko, silijo nau. čudue misli v glavo. Že dejstvo, da so se vršila uajpredrznt-jša volilna sleparstva, da je žel najnesramuejši terorizem svojo '. žetev prav pred nosom oblastev, ue da bi bile le količkaj ganile v pomoč stari pravici, že to je vzbujalo v nas sum, da se je za tržaškimi kulisami ne-kaj čudnega Spremenilo. Ko pa smo čitali še uvod- , ni članek oficijelua „Triesterice*, nismo strmeli i več nad propadom g. Iv. Nabergoja - bilo nam je razami iivo vse.
V Trstu bo sedaj res možue celo najbolj nemogoče stvari. Po vseh hudih bojih, po vsem stru- : peneu) sramotenju, po velikanskem porazu, kateri je doživela stranka, ki je vedno dokazovala, daje nositeljica avstrijskega patriotizma, se je oglasila j »Triesterica" z zatrdilom, da je popolnoma za- t dovoljna z možmi, ki pojdejo na Dunaj zasto- i pat Trst in okolico, to je z možmi, ki odrekajo j vsako pravico avtohtonnerau slovenskemu prebival- i stvu na tržašem ozemlju. Dd, sedaj vemo, da je i »tališče rudečega, fanatičnega progressa stališče j skrajne nestrpnosti :iap am Slovencem tudi stališče j oficijozne „Triester Ztg." Zmaga garibaldinca Mauronerja nad avstrijskim odlikovancem je sad naj-nemoralnejše koalicije, ki se je zasnovala v Tri tu v
najnovejem času. Proti taki, zares čudoviti koaliciji seveda ni mogla pravična slov. stvar doseči ničesar, kajti prav od ondi, odkoder so mogli in smeli pričakovati lojalni Slovenci pomoči, od ondi so padale na nje najgostejše in najnevarnejše krogle...
Tako je bilo naše domnevanje o resničnem viru za vso državo sramotne tržaške afere in novo obvestilo „Edinosti44 nas je v tem še potrdilo.
Vladni pro^ressovci — kje naj iščemo hujše ironije ? — kje večjega paradoksa P! — se čutijo po porazu Iv. Nabergoja absolutni gospodje Trstu in okolici. Zato so svojo protežirano nestrpnost in predrznost brž še stopnjevali ter za prvim izvršili sa drugo nečuveno nasilje. Minoli torek so namreč
—	kakor že znano — pri verifikaciji volitev občinskih svetnikov uničili izvolitev občinskega svetnika Nabergoja brez vsake motivacije in navzlic temu, da je verifikaeijski odrek predlagal odobrenje in navzlic temu, da ni bilo nobenega prigovora proti volitvi. Značilno je, da so glasovali za krivično razveljavljenje vsi italijanski obč. svetniki kakor jeden mož, ter tako priložili — po izreku svetovalca Goriupa — brez vzroka najhujšo zaušnico pošteni slovenski okolici.
Zares, ta dva tržaika dogodka govorita toli glasno za istinitost nasagfc omenjenega domnevanja, da ni treba dalje izgubljati besed.
Slovenski občinski svetniki se pojdejo pritožit, če se jim dovoli, naravnost k Njeg. Veličanstvu. Izvestno ne brez uspeha. S tem pa tržžaški aferi ne moreta biti završeni.Slovenski d r ž a v n i p o-slanci morajo govoriti sedaj znova! Zistem, ki vlada sedaj ob jadranskem morju, semora izpremeniti radikalno, ne samo v malenkostih;
—	razkriti se unora pred vsem svetom lojalnost pro-gressovcev — razkrinka naj se famozna koalicija, ki je jedina kriva, da se vrBe sedaj nad Slovenci toli di via nasilstva ! S1 o v e n s k i državni po-slaci morajo gledati znajpaznejšim okom na sedaj osamele tržaške Slovence in, stopa j očim vo krilje jugoslovanskega kluba, bodi jim rasbistrenje preču d n i h r a z m e r tam doli oh Adrijl jedna prvih zahtev, katere stavijo grofu K. B a d e n i j u t Čisti naj bodo računi mej našo osrednjo vlado in uiej našimi zastopniki; sicer pa bodi prt mej nami prerezan prav tako, kakor je bil nekdaj 144
Tako je pisal te dni „Slovenski Narod« ; pripomniti moramo pa, |da smo nekoliko ublažili to izjavo na nekaterih mestih, oziroma, da smo izpustili par prav ostrih izrazov.
Politiike vesti.
V TRSTU, due 29. marca 18»7.
Jugoslovanski klub. To vprašanje je sedaj aktuveloo — v par dneh se mora rešiti. Na drugem mestu poročamo, kako so razne druge skupine že določile svojo organizacijo, le o bodoči organizaciji zastopnikov naroda hrvatsko-slovenskega ue vemo še ničesar pozitivnega. Jedina vest, ki so jo prinesle včerajšnje vesti z Duuaja, je malo tolažilna. Nikdo ue ve sicer, da-li je ta vest avtentična, ali pa le izmišljotina kakega brbljavega in pa senzaciji hlepečega časuikarskega šušmarja, vendar je popalila vse naše kroge. Naši ljudje so povpraševali včeraj vsevprek: .Ali si čital,ali je jugoslovanski klub red splaval po vodi* ? — Kratka jo bila sicer ona vest, vendar pa usodna. Poročilo pravi namreč, da so se pojavile „tež koče- glede o-snutja jugoslovanskega kluba. Kake ,težkoče' so to ? I Težkoče sedaj, ko treba nastopiti, ko se bliža usodni treuotek zusnutja bodoče smčri v politiki Avstrija! Ko treba hitro vreči na tehtuico vso težo svoje veljave 1 Ali so morda te .težkoče* v zvezi z dejstvom, da je včerajšnji „Slovenec* jel še le akademiski razpravljati, kako je nastala ideja jugoslovanskega kluba in da hoče še le ▼ bodočih člankih razpravljati o tem, „kaj kaže sedaj naši« poslancem*4 ! Mi menimo, da tu ni treba nikakih dolgih razprav, ko je stvar vendar tako jasua toliko v stvarnem kolikor taktiškem pogledu. Dokler je še obstal Hohenwartov klub, je še bilo nekaj, kar je bilo vsaj podobno opravičanju od-klanjauja jugoslovanskega kluba od strani slovenskih konservativcev. Sedaj pa, ko so se zlružili konservativni Nemci Huheuwartove in Dipaulijeve barve v jedno skupino, sedaj je odpadel še zadnji izgovor. V ta posl«dnji klub absolutno ne morejo ia
ne smejo naši poslanci, ker tam bi izginjali t nemški večini. Saj priznava »Slovenec* sam, da celć v Hohenwartovem klubu, ki je bil vendar na glasu zastopnika in zagovornika jednakopravnom ti, m moglo priti do jednotnega postopanja. Koliko nanje bi mogli pričakovati Slovenci od nove nem-ško-konservativne skupine odločnega in jednotnega postopanji tedaj, ko bi šlo za narodna p:ava Slovencev 1 A mi trebamo jednotne iu o lloćne skupine ▼ borbi za nasa prava, da ne poreč« zopet grof Badeni danes ali jutri: tIch sucha ja die Slovo-nea, aber ich finde sie nirgends« ?: Nikar naj se nam ne povdarj * preveč „konservativni h interesov". Ako so se zooljšali odnošaji med Miadofiehi in Češkim plemstvom, potem lahko rečemo iaiino ve-stjo, da je možno zložno pmopmje vseh slovenskih poslancev.
Kdor ne more shajati z našimi primorskimi poslanci, temu ni pomoči. Kjer sede možje Lagi-njevega takta in poštenja, tam se ni bati, da bi skupina žalila in prezirala svetinje naroda. Kjer sedijo jeden Laginja in tovariši, tja lahko sede mirno vestjo sleherni konservativec.
Poroča se nam — relata refaro —, da konservativna poslance plaši oseba Šukljeja. Nase razmere do g. Šukljeja so znane vsemu svetu. Vsik-dar smo priznavali njegovo nadarjenost in spretnost, neredko pa smo bili v navskrižju z njegovimi nazori in z njegovo taktiko. Istotako izjavljamo danes odkrito in lojalno svoje prepričanje, da g. Šuklje ni tista oieba, katero bi hoteli videti na stolu predsednika jugoslovanskemu klubu. Toda mi menimo, da vprašanje predsedništva je le podrejeno vprašanje in le zla volja bi mogla podrejati temu vprašanju stvar samo, veliko stvar. Zato jemljemo zadovoljstvom na znanje izjavo Šukljejevo v včerajšnjem .Narodu* :
„K< u čuo le še jedno besedo! Iz .Slovenče-vih" besed razodeva se bojazen, češ, Šuklje priporoča jugoslovanski klub iz osebne Častihlepnosti, ker hrepeni po vodstvu. Gospoda moja, ta vaš strah je prašenl Za stvar mi je, vnaujo-iti preziram. Združite se v celotno skupino, delajte za narod, kate.i Vam je poveril častno svoje zaupanje ter izročite vodstvo onemu poslancu, koji nad-kriljuje svoje tovariše po svoji razsodnosti, svojem znanju in političnem ugledu I Preskromen sicer nisem, vendar Vas zagotovljam : Jaz za svojo o«ebo bodem presrečen, ako me objektivna nepristranska ocena v vseh teh ozirih proglasi celć za zadnjega in najmanj vsposobljenega mej vsemi našimi zastopniki I"
Gosp. Suklja se je postavil na korektno stališče, sedaj imajo besedo kranjski konservativci. Mi pričakujemo od njih rodoljubja, od njih sočutja z nami trpini po obmejnih pokrajinah, da ne odbijejo bratska roke, ,ki se jim ponuja za zložno delo uarodu v prid! Za nas je osuutje jugoslov. kluba, kakor predstavitelja naše narodne vzajemnosti, uprav življeusko vprašanje. Ako ne pride do združenja hrvatskih in slovenskih poslancev, bodemo smatrali to za večo narodno nesrečo, nego so bili naši porazi na volišču; v onih naših poslancih pa, ki se pokažejo gluhe in slepe za to neizogibno potrebo in ki si bodo mašili svoja ušesa pred obupnimi vskliki svojih rojakov, boreČih se zadnjimi silami za svoj nagi obstanek, v onih poslancih bodemo videli nevarni še nasprotnike, ntgo-li so Mauroner, ITortis, Bartoli in družba. Mi se lepo zahvaljujemo na lepih besedah po listih, ako pa nas bodo gospoda tepli z dejanji.
To je naša slovesna izjava iu v zmislu to izjave bodemo postopali v bodoče. Taki smo, in ne moremo bili drugačni.
O državnozborskih volitvah v Trstu in Istri. Splitsko .Jedinstvo* objavlja v svoji zadnji številki nastopno brzojavko, došlo temu listu z Dunaja : „P o m e n e n j u mnogih poslancev bosti uničeni volitvivV. kuriji v Istri i u v III. kolegiju v Trstu. Kakor kaže, bode tudi vlada vplivala v tem zmislu Mi podajamo tu to vest z vso potrebno rezervo.
Razvršfceiije skupin v parlamentu. Nikdo ne sluti še prav, katere stranka iu skupine name-ruje vlada pritegniti v bodočo skupino. Vlada čaka menda, da se bojne vrste poprtd razvrate, predno se odloči ona, katerim vrstam poveri svojo usodo. In res so mnlone že vse skupine na jasnem glede svoje bodoče organizacije; mi Jugoslovani bodemo menda blizu zadnji: ^ri nas se pojavljajo .teZkoče*.
j Ves svet je menil, da bodo veliko težje ovire na potu združeuju Nemcev Hohenwartove in onih katoliške ljudske stranke, ali glej: par ur posvetovanja in že so se združili. Njih klub se bode uazival „Klub nemške ljudske stranki". Istotako so se že konstituirali krščanski socijalisti, nemška ljudska stranka in socijalni demokratje. Tudi Italijani bodo imeli svoj klub. Poslanci napredne stranke nemške (nasledniki liberalcev) so sklenili včeraj, da zasnujejo po-\ vsem neodvisen klub, ki pa bode v kontaktu z ! liberalnimi veleposestniki. Organizacija Čehov in ( Poljakov ostane ista v glavnem ista kakor je bila do sedaj. Le o Hrvatih in Slovencih ne vemo v tem hipu šc ničesar pozitivnega; sicer pa govorimo o tem na drugem me<tu.
Položaj na Kreti. Z oblegovanega otoka došle so tf-la vesti: K a ne j a. Od danes (27.) zjutraj čuje se gro««nje topov z višav v Alikianu, kjer ima polkovnik Vassos glavno svoje taborišče, j Uporniki prihajajo z višav proti Malaksi, turške ladije pa so minole noč izkrcale vojakov in živeža. (Ali teh ladij niso videle povsodipričujoče evropske eskadre? Čudno naključje je to: Grke imajo takoj za tilnik, Turkov pa baje niti ne vidijo, kadar prodr6 blokado I Stavec.) — Guberner ima živeža še za 10 dnij, ter se razdeli provijant med mo-hamedansko ljudstvo. —
Grški prestolonaslednik princ Konstantin in soproga mu princesa Sofija, odpotovala sta minolo noč v Tesalijo. Prestolonaslednik prerzame poveljstvo vojske, zbrane ob grško-turški meji. Ljud-stvo je priredilo navdušenih ovacij odhajajočemu priucu.
Hazlidne
Uničenje izvolitve Nabergojeve bode delalo še mnogo preplavice objestni laški gospddi ter utegne priti do ostrega konflikta med državno oblastjo, — ako bode ista vztrajala na svojem stališču — in mestnim zborom. — Za sedaj je namestništvo razveljavilo sklep mestnega zbora, katerim se je uuiČila izvolitev Nabergojeva. Namest-ništvo se sklicuje na §§. 111 in 52 mestnega statuta. Po prvo navedenem §. ima namestnik pravico razveljaviti sklepe, f.ko si isti nasprotni obstoječim zakonom iu ustavi; po drugo navedenem §. odobruje mestni zbor volitve, ako ni nložen zoper iste nikak prigovor. — »Piccolo* naznanja že sedaj, da se mestni zbor pritoži zoper odlok namestništ>a na ministerstvo za notranje stvari in eventuvalno na upravno sodišče; pristavJja pa, da vse skupaj ima le platoniško vrednost, kajti izvolitev Nabergojeva ostane nepotrjena, naj že ministerstvo in sodišče odločita tako ali tako. Da, taki so bili vedno : nikdar se niso brigali za razsodbe viših instancij; njim je jelini zikon — njih lastna razbrzdana volja 1
„Barbari*. Barbare nazivljejo naši civilizo-vani (?) nasprotniki naše ljudstvo. Vandali in vandalizem je danes častno ime, ki je dajejo la-houi našemu narodu 11 Vi gosp. urednik ste opetovano pisali, da ne odobiujete, ako se kdor si bodi maščuje nad imetjem svojega bližnjega. Vprašam vas, so-li oni irredentovci o svojem času — ko so se meni nič tebi nič razbijala hiše po vsej Istri, koso se uničevale prodajalnice in vse, kar se ni moglo odnesti — ko so razbijali iu uničevali po ulicah (ala Piran): ali so oni zinili le besedico v pomir-jenje ali v posvarjenje ?! So-li označili resnični vandalizem s pravim imenom ? 1 O, ne, rekli so samo, da to je bilo sveto patrijotiško ogorčenje — „La difesa della latinitil delle nostre terre*. Taki so, kadar oni posnemajo .vandale"; tedaj to ni vandalizem; ako so pa naš zatirani kmet malo oglasi iu zaropota — pa je to ža barbarizem, vandalizem in Bog si ga vedi ka je še 111
Draga laška gospoda! Pazite na svoje „civili", varujte jo — ali ne dotikajte se naše narodnosti l Pustite nas na miru, ker tudi mi imamo kri v svojih žilab in čut v svojih srcih 1 Zasramo-vati se sploh ne damo, Jker smo tu doma. Ne zasramujte, kajti na posledicah temu bodete trpeli škodo le vi saini.	Nebodigatreba.
Kdo Ščuva ? ! Prošle srede bil sem v kavarni „Comrnercio". Ker sem delal čez polnoč, prišel sem tja še le % ure popolunoči. Pil sem svojo kavo in se razgovarjal z dvema prijateljema. Ob 1. uri in Četrt sein opazil moža, katerega obraz je izdajal Laha, toda nisem se zmenil dalje.
Par minut, kašnje zaslišal sem grozno upitje: morte ai ščavi, fora i ščavi, itd. itd. Skočil sem do vrat gledat, kaj se godi in videli sem kakih 70—80, Ijudij, kako so vsi upili gori označene besede in mahali palicami! Ker nas je bilo malo (12—15) in Se ti ne vsi naš i, ostali smo v defenzivi. Dvojica naših pa nista mogla vstrpeti, da se ščuva proti nam na ta način in to v domačem lokalu. — Približala sta se vratam, ali, bre*. orožja "kakor sta bila, ni bilo misliti na reakcijo. Vendar sta bila Jahko ranjena na svojih tleh!!! Kdo ščuva? Kdo je „barbaro* ? In kje so 20 „secoli di civilta" ?
Nebodigatreba. Orožne vaje rezervistov skupne vojske. Let »a pričn6 orožne vaje za rezervo in dopolnilno rezervo že meseca aprila. Častniki in kadeti, ki dovrše svojo prv® ali drugo vajo, vrnejo se po završenem ostrem streljanju zopet v neaktivno razmerje, v tem ko se morajo oni, ki vršč svojo tretjo vajo, udeležiti tudi mešanih vaj v orožju. Vojno ministerstvo je odredilo, da so prošnje onih rezervnih častnikov, ki žeIč oproŠČenja od vaj v orožju, natanjčno presoditi in da jih ja povoljno rešiti le v takih slučajih, ki zaslužijo skrajnega obzira.
Izpred porotnega sodišča. Včeraj ob 9 uri predp. je pričelo prvo letošnje zasedanje tržaške porote Razprava se je vršila zoper 421etnega težaka Josipa Mosettiga iz Ti sta, obtoženega ubojstva. Mosettig je 30. novembra m. 1. zvečer zabodel 411etnega težaka Antona Faturja z nožem v trebuh, da mu je prerezal drobje. Kakor smo sporočili svoječasno, našli so ranjenega v ulici Barriera, ga prenesli v bolnišnico, kjer je umrl je že naslednjega jetra. Predno je umrl, je povedal, da ga je ranil Mosettig, le-ta pa je svojo krivnjo odločno tajil. Pobliže o razpravi sporočimo v današnjem večernem izdanju.
Papežev dar. Papež Lav XIII. je poslal španjski kraljici-regeutiulji, udovi Mariji Kristini, potom špaujskeg* poslanstva v Rimu dragocen in umetno izdeiau rožni venec.
Opozarjamo naše Čitatelje na današnji inserat „Mejnarodni panorama" na četrti strani — serija jako zanimiva.
Volitve v Tretu. „Slovenski List* piše : „Nad vse nas pa boli, da je padel starina in očak tržaške okolice, Ivan vitez Nabergoj, najprej v peti kuriji in potem še v kmečkih občinah. Četrt stoletja je Nabergoj tako izvrstno in vestno opravljal poslaniški posel, da mu je pred kratkim celo laški list .Indipendente" pel slavo. In sedaj tudi njega ni več t Ko bi bili tisočaki, ki so se porabili na Kranjskem, da se reši čast „komande", Šli na pe-ferijo, znabiti bi bili kje ustavili hude navale tnjstva na slovensko zemljo. A kaj pomaga dajate svete in govoriti o Slovenije koncu 1*
Iz črnegakala nam pišejo: Dne 16 marca 1897. smo imeli veličasten dan, ko smo slavili izvolitev našega dra. Laginje in vrednega vrstnika mu Spinčida. Naši volilni možje, izvedši, da sta izvoljena oba prvaka naša, so kolikor le mogoče hitro obrnili hrbet neprijaznemu Kopru. Mejpo« toma smo doživeli preprijetno iznenađenje: na oesti nas je čakalo veliko stavilo Poliažanov z godbo in dvema zastavama. Pozdravili so nas viharnimi klici: „Živio Laginja!" Godba je svirala .Naprej zastava slave". Pri Sabadinu so se razlegali živio-klici našemu Laginju iu v pozdrav narodnim zastavam, vihrajočim na naših vozeh. — Pri sv. Mihela je bila zopet zbrana druga množica junakov z zastavo in ^odbo vrlih Škofljcev. Vse je vsklikalo .živio Laginja!* Cel6 nekateri koperski kmetje so vsklikali: „Evviva Laginja 1 Bravi I*
Vsi volilni možje, tudi oni iz Pomjana, smo se zbrali v gostilni g. Postojne. Zasedli smo vso odičeno dvorano, da se nekoliko okrepimo. Svirali ste obe godbi. Po kratkem odmoru se je dvignil naš vrli deželni poslanec Josip K o m p a r e, ki je jedrnatim govorom navduševal zbrano množico. Bilo je tu kakih 600 oseb. Priporočal je slogo in edinost. Slednjič je napil poslancema Spinčiču in Laginji. Na to je jeden volilnih moi z Buzeščine z zastavo v roki proslavljal zlogo med Slovenci in Hrvati, g. Dragotin ŠiškoviČ pa je napil gg. deželnima poslaucema Komparstu in dru. D. Tri najstiču, a množica se je odzvala trikratnim: Živio Kompare, živio Trinajstimi
Potem smo se začeli razhajati. Prvi so odšli oni z Buzeščine. O slovesu se je dogodil ganljiv
prizor. K je namreč stopal na voz neki 80 letni starček, obkolili smo ga vsi. da spoštljivemu moiu vzkliknemo: Z Bogom 1 V isti hip pa se je prelila do starčka neka žena. Objela in poljubila ga je vskiiknivši: „Predragi starček, jnz bodem molila za va», da bodete mogel še »a volišče, v sramoto izdajalcem našega rodu in naše krvi!* Ra*šli smo pe ob velikem navdušenju in sviranju godbe iz Pobegov.
Ko smo se bližali Dekanom, prišla nam je nasproti dekanska godba. I tu je bilo veliko veselje. Prišedše v Črnikal — bili smo volilni možje iz Črnegakala, Ospa in s Krasa — nas je povabil g. Šiškovič na svoje domovje. Tu je še posebno zaplapolalo navdušenje, ko smo zazrli neštevilno kresov po vseh hribih. Zbrana je bila velika množica, ki je željno pričakovala našega prihoda. Došli so tudi črnokalski pevci pod vodstvom učitelja Trobca. Mogočno se orile narodne pesmi, a nad Ćrnimkalom je plapolal velikansk kre.-i, in so pokali topiči, oznanjajoči veličastno zmago našo. Iz vseh naših src pa je kipelo: Bog nam ohrani našega Laginjo !
Ljubitellji slovanske knjige. — G. Ferdinand Raffaeli, knjigotržec na borsni ploščadi v Trstu, ima na prodaj „kratkij rusko-horvatskij* in „hor-
je ovadilo nezvestega denarničaria. Zaprli so ga v Hebu.
NajdebelejSi novinec na Francoskem. Te dni
je bil v Parizu na novačenju 211etni kuliar Flou mont, člen društva „100 kg.M. Komisija ga je proglasila nesposobnim za vojaško službo, kajti siromak Floumond tehta 125 kg. in je tako obsežen, da je ni njemu primerne uniforme.
Koledar. Danes (S0.)|: Kvirin, mučenec; An-gelika, vdova. — Jutri (31.): Modut, škof; Bal-bina, devica. — Zadnji krajec. — Solnce izide ob B. uri BI min., zatoni ob 8. uri 19 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 7B stop., ob 2 pop. 11 stop. C.
Loterijske Številke, izžrebane dne 20. t. m.: Trst	69, 23, 75, 65, 58.
Line	«0, 58, 67, 4, 41.
Najnovejše vesti«
Dunaj 29. Danes je Njegovo Veličanstvo prepolnim govorom otvorilo državni zbor. Prestolni govor omenja razširjenja volilne pravice. 8 tem je omogočeno, potezati se za koristi VHeh krogov. Popolnjeuje ustave dobiva svojo važnost po prizadevanju za zdrava socijalne reforme. Prestolni govor povdarja potrebo, da se skrbi za prebivalstvo v matarijalnem iu kuiturelnem pogledu in da se ublažijo nasprotstva
DOHOD:
6.48 predp. mešani vlak iz Miirzznschlaga, Beljaka, itd. 7.30 „ mešani vlak iz Milana, Vidma, Nabreiine. 8.35 „ brzovlak iz Kormina, 9.25 „ brzovlak z Dunaja. 10.20 „ poštni vlak z Dunaja, zveza z Reko. 10.35 „ brzovlak is Rima, Benetk. 11.20 „ omnibus iz Rima, Benetk, Nabrežine.
5.40	popol. poštni vlak z Dunaja.
7.3« „ omnibus iz Verone, Kormina, Nabrežine.
8.41	n brzovlak iz Milana, Banetk, Vidma, Nabrežine; 8.5« „ brzovlak z Dunaja zveza s Reko.
v okvirju obstoječega reda vatsko-ruskij slovar", ki ga je spisal bivši gimna- človeške družbe. Prestolni govor navaja tu razne zijski profesor, ruski državni sovetnik, g. Aleksander
Variljević Suvorov. V le-ten slovarji lahajamo zlasti veliko število takih besed, ki niso splošne ruakin;, Hrvatom in Slovencem, za njim pa kratko slovnico ruskega jezika, v kateri je jako lepo razvito učenje o ruskem udarjenji (naglašanji) in o slovm-'nih razlikah, obstoječih med ruskim in hrvatskim jezikom. — Kdor si koli pribavi to knjigo, gotovo ne bo mu žal petdesetih novčičev, ki jih plati zanjo. Uče se kateremu koli slovanskemu jeziku, učimo se ob enem svojemu jeziku. Čim se pokiijo tiskarni troski za le-ta slovar, pojde v ti-„rusko slovenskij sluvar*, ki ga piše isti neutrudni gosp. pisatelj.
Tajnosten napad. Predvčerajšnjem opoludne jn 29tetni slikar Ferruccio Panighetti obedoval v p. >t.ilni, nahajajoči se v ulici Chiozza hšt. 7. Ko jc Panighetti po obedu stopil na ulico, začuli so v gostilni prisotni gostje bolesten vuklik. Pohitevši na vrata, su videli Panighettija. ležečega na tleh; iz rane na prsih mu je curila kri. Ljudje so pozvali zdravnika, ki je konstatoval, da je rana — dasi ne baš smrtna — vendar zelo nevarna, kajti nož je bil prodrl desna pljuča. Ranjenega so prenesli v bolnišnico. Preiskovalni zdravnik ga ni še mogel zaslišati z ozirom na nevarno stanje ranjenega. O napedalon pa ni sledu.
Župnik Kneipp na Reki. Te dni je dospel svetovnoznani bavarski župnik Kneipp na Reke, kjer se je nastanil v hdte1« ,Lloyd* kakor gost Nj. c. in kr. Visokosti nadvojvode Josipa. Bržkone obišče župnik tudi Opatijo, kjer bode baje predaval o načinn svojega zdraviljenja. Nadvojvoda želi, da si župnik ogleda tudi zdravišče v Cerkvenici, katero je bil nadvojvoda zgradil za bolne otroke in da izreče svoje raenenje o tem zdravišču.
Ogerski primas o Madjarih. Te dni je imelo neko katoliško društvo v Budimpešti zborovanje, na katerem je primas V a s z a r y izustil jako znamenit govor. Med ostalim je rekel škof, da je madjarska človeška družba gnila, tako gnila, da je strahota. Povsodi na Ogerskem vlada propast, razpadanje. M o r d 1 a, d o m o v i u a in B o g pa so Madjarom le prazni pojmi!.. .
Najviši duhovski pantlr na Ogerskem bržkone dobro pozna svoje „ovčice*, da jih obsoja take strogo. In vendar je ta narodič, kateremu je mo« r&la le prazen pojem, toli drzen, da hoče v Evropi igrati prvo ulogo l
Nezvest blagajnik. Jedini urednik in blagajnik občinsko hranilnice v Abertan pri Joahimovem dolu na Češkem, Rudolf Krehan, je v teku 1 in pol leta poneveril hranilnici 8753 gld, v gotovem denarju. Dne 18. t. m. sije bil izprosil jeden dan dopusta, Češ, da se poda po opravkih v Prago, toda dne 20. ga še ni bilo nazaj. Namesto njega pa je došlo načelništvu pismo nekega odvetnika iz Heba, v katerem javlja dotični odvetnik, da mu je Krehan prizual poneverjanje in da prosi, da ga načelstvo ne ovadi, kajti skedo da hoče pokriti deloma sš svojo kavcijo, deloma pa z vrednostjo posestva svoje žene. Ker pa je hranilnica javen zavod, načelstvo ni moglo uvažiti te prošnje ter
reforme, katere treba izvesti. Da se rešijo vsa ta vprašanja, ne bodo saoela ovirati rešenja istih narodna in politiška nasprotutva. Vspaino rešenje teh vprašanj bode upiiralo ua blaginjo vseh dužel in plemen Vlada si bode prizadevala, da odstrani zapreke združenju in da pobijajoče se zahteve privede do sprave v mejah veljavne ustave. Deželnim zborom treba dovoliti večo svobodo v gibanju Glede vnanje politike izraža prestolui govor nado, da akcija vlasti na Vztoku dovede do vspešnega rešenja. Ukrepi vlasti merijo na to, da se ohrani status quo in da se zavrnejo v svoje meje tendencije, nevarne miru. Prestolni govor graja vedenje Grške in svetnje Turški, naj odstrani žalostne zlorabe, skrivajoče v sebi kal vedu'h nemirov.
Atene 28. Poročila govore o novih bojih j blizu Kandije. Italijanske ladije v zalivu Suda so ! streljanjem podpirale turško posadko v Izzedinti. ! Klicarji po ulicah ho poživljali turške verne na boj proti krHtijanom_
Trgovinake brzojavk« in v )ttl.
u r »s.ii. P .oiiion -<i je*on 7.— 7 07 Pšonica j apomlad 1897 7.46 do 7 47 Ov^b za spomlad 6.68—5.70. j H/ n spomlad (3.14—6.16. Koruza za maj-juni 18«?. 3.46'3.47 i
Henlca nove. od 7H kil. 780-7-85 od 79 Uilo. 7 90—7-95 od 80 1. t. 8.05—810, od Ml. kil. f. 8'05 ;
810 , od H2 irii. for. —.--,—. .leftmon ft'10— 8— j
proso 566-610.	!
PSenica: Trg mlačen volike ponudbe* Kupci rezer- I virani. Prodaja 15000 mt. st. 05 nč. cenoje. Rž 10—15 n6 i cenej o. Vreme lero.
l"r»cr&. Nerafinirani sladkor for. 11.90 do 11*87. Za f maj f. 11.82. mirno.	i
Pruga. Centrifugiil novi, ponfavijne v Tm: s ' carino vrod o;tpošili»tev prooaj f, 31 BO 3175 Concftss* j 83 75—•—i!etvorni 83 75'—V glavah sodih 36- ~
H«.rre. t^fn Hantoa t"-' ? • ■ /:s maro 55*— i «n juli 5S.— bolje	;
HatabiiTj. riantoa good a; er. „• marc 44'60. maj- j 44.75, za september 46.— za doeombor 46.50 mlačno.
bona 27. marca
včeraj	danas
Državni dolg v papirju . . . 100-t55	100.70
„ , v *r.>bn; . . . 100 65	100.70
AvHtrijH« i i ilatu . , . 122.65	122.65
v Lrauah . . . 100.35	1G0.30
Kreditno Aeljo . . B58.-	357.25
London iOLnt.......11965	11965
Napoleoni........9.52	9.52'/,
,?0miuk 1.78	11.74
100 ital.i I" . 45.05	45,—
ŽELEZNIŠKI VOZNI RED.
Državna železnica. (Postaja pri bv. Andreji). Od dni 1. oktobra 1896. ODHOD:
6.30 predp. v Herpcljo, Ljubljano, na Dunaj, v BeljaK. 8.35 „ ? Herpelje, Rovinj, Pulj, Divačo in na Dunaj 4 40 pepol. v Herpelje, Divačo, l>unaj Pulj in Rovinj. 7.30 „ v Herpoljo (in od Hor;iolj brzovlak v Pulj, Divačo, na Dunaj, v Beljak.) Lokalni vlak ob praznikih 2.20 popol. v Divačo,
DOHOD:
8.05 prodp. iz Ljubljane, Divače. Herpelj. 9.50 „ iz Pulja, Rovinja. 11.15 „ is H^molj, Ljublja-io, Dunaja. 7.05 popol. iz Pulja, Ljubljano, Dunaja. 9.45 „ brzovlak iz Pulja, Rovinja, Dunaja, Beljaka Ljubljane, Lokalni vlak ob praznikih: 8.35 popol. iz Divačo.
(Juina železnica (Poutaja južno železnice.) Od dni 1. oktobra 1896. ODHOD:
7.45	predp. brzovlak na Dunaj, zveza z Reko. 8.25 „ brzovlak v Nabrežino, Benetke, Rim.
9.— „ omnibus v Nabrežino, Videm, Benetke in Verono. 9.55 „ postni vlak na Dunaj, zveza b 1'ešto in Zagrebom. 12.50 popol. oinnibns v Kormin. 4.40 „ omnibus v Nabrežino, Videm, Rim. 6.20 „ poštni vlak na Dunaj, zveza z Reko. 8.05 „ brzovlak na Dunaj, zveza s Pošto, Reko 8 05 „ brzovlak v nabrežino, Vidom, Rim.
8.46	„ mešaii vlak v Nabrežino, Videin, Rim. 10.— . mešani vlak do Miirzzuschlaga.
Tržna oene			
(Cene te razumejo na debelo In	s carino vred.)		
Domaći pridelki.			
	Cena	o<l for.	do for.
	100 K.	10.-	10.25
		8.50	8.75
		6.50	7.—
temnorudeČi ........		_#_	—.—
kanarček .........		H.50	7. -
boliinjuki.........		8.-	8-25
beli veliki .........		_.__	—.—
„ mali.........		8,-	8.35
zeleni, dolgi........ „ okrogli........		— ■—	—
		7.35	7.50
mešani hrvatski.......		5.50	_
		6.—	
KmIo fino Štajersko .......		65.-	70-—
		8.75	_
n »..........		9.75	—
91 B..........		11.50	_—
	n	5.25	5.50
Bepa „ ..........	tt	—.—	—.—
	n	2.50	2.70
		9.-	9.25
		—.—	—._
	ti	58.—	59.—
	n	49.—	50.—
		161.-	163.-
	*	172,—	173.—
. Pori.........		182,-	184.-
Portoricco.........		16«.—	168.—
Java Malan^' ........		149.—	150.-
Ouatomala.........		141.—	143.—
San Domingo........		143-—	144—
Malabar Plant........		——	—.—.
„ native. .......		—.—	—.—
	»	—	—.—
		—.—	—.—
		117. -	1T9—
	i	114.-	115—
		108.—	110.—
„ ordinnr ........		100.—	102.—
Rio oprnni . . .......	M	—.—	—.—
n najfiniji.........	n	12".—	128.-
„ 8r<ulnji.........		110. —	114.—
Slpdkor Centrifugnl f. vrBte .... ConcaRne.........		31.50	32.-
	tt	33.50	33.75
v glavah .........		35.--	35.25
razkosani .......		35.-	35.25
ElZ italijanski fini........	■	23.75	2425
i, »rednji.......	•	2a. -	23.25
Japnn fini A AA.........		17.25	—,—
n Hrednji........	n	16 75	—.—
	N	13.—	13.50
1..........	tt	11 —	11.50
II. . . . •.....		10.25	10.50
Petrolej ru«ki v sodih .......		19.—	—.—
v zabojih od 29 kil. . . .		6.15	—. —
	»	«5.-	66,-
„ srodnjofino .....		62.--	64 —
bombažno, omorik.......		28,—	29.-
		31.-	32.—
Limo&l Mesinski ........		3.-	
Pomarančo ^ ........	zaboj	3 .—	5 . -
Mandtljni Dalmatinski i	100 K. 57.—		59,-
„ Bari . . (		t>2.—	64.—
		87.—	89.—
Božiči Dalmatinski novi......		—•—	—
„ Puljt<fiki..........		7.75	8.—
okre PulioSko ........		11.25	11.50
„ lirike v voncih, . . .		14.26	14.50
Oito^be j ...........		4«. -	54 —
		28 —	29.—
		39.—	41.-
Polenovke srodnje velikosti ....		46,—	47.-
		45.-	46.—
m muln .........		47.—	48.-
Glanlkl v velikih sodih......		—.—	—.—
„ v V,........		3.50	__._
		6,—	—•_
	»	24.50	25 —
Pekarna v ulici Stadion U. 20
išče poštenega učenca za prodajalnico i'» ravnaša-nje kruha. Zahteva znanje slovenskega in italijanskega jezika kakor tudi zmožnost u pisanju iu računstvu. Službo je nastopiti tukoj.
1000
sukili orehovih, lipovih, javorovih, brestovih, čošnjevih, liriiševih in hrastovih
plohov
po B—5 col debelih je na prodaj. Kupci naj se obrnejo do Janeza Lenarčiča, lesnega trgovca v Želimljah p. Studenec, Kranjsko.
Borzni trg št. 14. Sedanja razstava: Življenje in trpljenje Jezusa Kristusa in sveta zgodovina starega testamenta. Te sliko so prestavljene po prvih umetnikih v gledališčih parižkili.
Ustopnina 20 novo., otroci 10 novC.
Lastnik konsorcii lista .Edinost". Izdavatelj in odgovorni urednik: Fran Godnik. — Tiskarna Dolenc v Trstu.