KRONIKA
DAN PROSVETNIH DELAVCEV
,,Vzgajate Ijudi za 21. stoletje"
Prvi dan prosvetnih delavcev občine Ljubljana-Siška je v celoti uspel. Iniciativni odbor je pripravil srcčanje delavcev VVZ, osnovnih in ostalih šol. za katcrcga zaradi zgoščenosti in aktualnosti besed dr. Avgušti-na Laha in kvalitetnega kulturnega programa želimo, da bi res postal tradicionalen in da bi se v prihodnje sestajali vsako prvo soboto v oktobru.
Prihodnje leto: priznanja
• Takšna srečanja bodo pomenila prilož-nost za obravnavo vseh perečih vprašanj na področju vzgoje in in izobraževanja. Na njih naj bi odkrito spregovorili, kako nam v praksi uspeva uresničevati stališča in sklepe kongresov ZKJ, ZMS in ZS, določila nove ustave in kaj bo potrebno še storiti, da bodo resolucije o razvoju vzgoje in izobraževanja na samoupravni podlagi in zakoni o šolstvu zaživeli polno življenje.
Delovni program dneva prosvetnih delav-cev bo imel v prihodnje tudi slavnostni del, na katerem bi vsako leto podeljevali prizna-nja najbolj prizadevnim prosvetnim delavcem. Upoštevali bodo predvsem delo v razredu, izven šole, mentorstvo različnih organizacij jia šoli, delo v samoupravnih organih in družbe-nopolitičnih organizacijah.
V soboto 5. oktobra, ko so se šišenski pro-svetni delavci sestali na 1. dnevu prosvetnih delavcev v avli osnovne šole Valentina Vod-nika, so njihov zbor pozdravili tudi varovanci VVZ, učenci in mladi in jim zaželeli v pri-bodnosti čim več zadovoljstva in delovnih uspehov.
Skrajšati študij!
Dr. Avguštin LAH, podpredsednik IS SRS, je bil slavnostni govornik. Spregovoril je o družbenem pomenu vzgoje in izobraževanja ter vlogi delavcev v tem procesu.
»•V Sloveniji moramo prekiniti s sedanjo prakso, da smo le z najmodemejšo, izredno drago uvoženo tehnologijo poskušali večati obseg proizvodnje, k njej pa postavljali stro-kovno neprimerno izobražene ljudi«, je med drugim dejal dr. Lah. Zavedati se moramo, da mora elektronsko mišljenje zajeti vse, ne le programerje in operaterje, saj smo na pra-gu 21. stoletja, za katerega vzgajate ljudi.
Med 28.000 ljudmi, kolikor smo jih letos na novo zaposlili, bi moralo imeti 2.400 ljudi visoko in višjo izobrazbo, ima pa jih le polo-vica. Nujno je treba skrajšati čas študija in doseči, da mladi strokovnjaki zasedajo izob-razbi primerna mesta, predvsem pa to storiti na univerzi.
Od 23.000 študentov jih 11.000 ne dokonča letnika, na sto študentov pa imamo (popreč-no šest in pol let študija) le 13 diplomantov, kar nas uvršča na zadnje mesto v SFRJ.
S popolno reorganizaeijo šolstva na vseh stopnjah moramo skrajšati čas študija za naj-manj tri leta in sicer tako, da bi dobili diplo-mante visokih šol s 23 leti (sedaj 27), magistre s 27 leti (sedaj 35) in doktorje znanosti s 30 letom (sedaj nad 40).
Potrebujemo 3.000 učiteljev
V družbeno predšolsko vzgojo bomo v pri-hodnje vključili otroka v 4.—5. letu starosti in mu dali osnovne elemente delovne vzgoje. V
osnovno šolo naj bi stopili učenci v šestem letu starosti in jo zapustili s 14. letom. Celo-dnevno bivanje v šoli naj bi dalo vsem lju-dem enake pogoje razvoja, kar bo vsekakor pospešilo in kvalitetno obogatilo celotni učno-vzgojni proces.
Da bomo te načrte lahko uresničili, potre-bujemo okrog 3.000 novih učiteljev, nove šole in boljše materialno in družbeno vrednotenje vzgoje in izobraževanja.
Izobraževanje — ta izredno pomembna komponenta družbene reprodukcije — naj bi postalo na temelju marksizma in samouprav-nega socializma nepretrgan proces, za vse de-lovne ljudi,« je dejal dr. Lah. V kulturnem delu programa so sodelovali gledališka igral-ka A. Svetelova, operna pevka I. Bratuž-Kocjanova in J. Stabej, pianist C. Cvetko in oktet APZ Tone Tomšič.
Stane Jesenovec