Izberite Gorenjsko kreditno banko za svojo banko LETO XXIV. — številka 49 Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, šk. Loka In Tržič — Izdaja CP Gorenjski tisk Kranj. Glavni urednik Anton MiklavčU — Odgovorni urednik Albin Učakar KRANJ, sobota, 26. 6. 1971 Cena 50 par List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot pol tednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednlk, in sicer ob sredah in sobotah GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO 1941 1971 III. ZBOR GORENJSKIH AKTIVISTOV PREDDVOR 27. VI. 1971 Pripravljalni odbor III. zbora gorenjskih aktivistov v Preddvoru pri občinski konferenci socialistične zveze v Kranju vabi vse sedanje in nekdanje aktiviste, borce, katerih enote imajo domicil na Gorenjskem, in druge, mladino oziroma prebivalce Gorenjske, da se udeležijo III. zbora gorenjskih aktivistov, ki bo jutri dopoldne v Preddvoru. Ob 11. uri bo govoril predsednik zveznega izvršnega sveta Milja Ribičič. Poskrbljeno je za dovolj parkirnih prostorov za osebne avtomobile In avtobuse, za postrežbo in prijetno razpoloženje. (Skico prometa, parkirnih prostorov in prireditvenega prostora smo objavili v sredini številki Glasa). Poglejmo še enkrat program letošnjega zbora gorenjskih aktivistov: SOBOTA, 26. JUNIJA — ob 10. uri tekmovanje v orientacijskem pohodu, ob 13. uri pohod mladine od spomenika do spomenika, ob 16. uri otvoritev razstave v šoli v Preddvoru, ob 20. uri partizanski miting ob jezeru Crnava. — NEDELJA, 27. JUNIJA — ob 7.30 koncert godbe na pihala v Preddvoru, ob 8. uri vaja enot teritorialne obrambe, ob 10. uri komemoracija pri spomeniku, ob 11. uri zbor aktivistov. Po slavnosti bo kulturno zabavni program. — Danes in seveda jutri torej, na svidenje v Preddvoru. Za poletne dni vam nudi blagovnica KOKRA-Kranj KRANJ 0 Opremo za vikend, šport in razvedrilo Q Najnovejše modele kopalnih kostimov Q Vsakovrstno letno konfekcijo za ženske, moške in otroke £ Bogata izbiro moških letnih srajc tfy Kvalitetno žensko perilo po najnovejši modi 0 Poletne tkanine mnogib vzorcev in kvalitet % Kozmetične preparate za poletje in vsa druga lepotilna sredstva priznanih proizvajalcev Obiščite Blagovnico Kokra Kranj Blagovnica Kokra — Kranj prodaja še vsakovrstno blago za široko potrošnjo Oprostitev in podražitev Oba zbora kranjske občinske skupščine sta na četrtkovi skupni seji sprejela akcijski program stabilizacijske politike v občini za letos. Program sta sprejela na podlagi priporočil republiškega in gospodarskega zbora republiške skupščine, akcijskega programa izvršnega sveta in republiških upravnih organov. Program obsega vrsto konkretnih nalog in ukrepov s področja gospodarstva, zaposlovanja, turizma, gostinstva, trgovine, stanovanjske izgradnje, kmetijstva itd. (o njem bomo še pisali!) in sta ga pred sprejetjem obravnavala tudi komite občinske konference ZK Kranj in predsedstvo občinskega sindikalnega sveta na razširjeni seji. Iz vrste ukrepov omenimo, da sta oba zbora sprejela odloke, s katerimi sta šestim kranjskim delovnim organizacijam, ki so lani izvozile več kot 8 odstotkov vrednosti celotne proizvodnje na konvertibilno področje, za 0,5 odstotka zmanjšala prispevek iz osebnega dohodka zaposlenih. Te delovne organizacije so Iskra, Sava, Tekstilindus, Planika, IBI in konfekcija Triglav. Za pol odstotka zmanjšan občinski prispevek predstavlja okrog 200 milijonov starih dinarjev. Prispevek so tem delovnim organizacijam zmanjšali zaradi priznanja in spodbude k nadaljnjemu izvozu. Posebni del v sprejetem akcijskem programu pa pomenijo tudi nove cene za vodo, kanalizacijo in smetarino. Pojasnjeno je bilo, da razprave o novih cenah za vodo, kanalizacijo in smetarino potekajo v občini že dve leti in pol. Z odločitvijo, da se na Planini začne z izgradnjo let družbenih stanovanj in zaradi pomanjkanja sredstev za razširjeno reprodukcijo na področju vodovodnega omrežja in kanalizacije, je po ocenah in analizah ta ukrep nujen. Odborniki so sklenili, da se cena za kubični meter porabljene vode poveča od sedanjih 50 par na 1,20 dinarja in za kanalizacijo od 25 par na 1,50 dinarja. Nove cene veljajo za vse potrošnike (razen za gospodarstvo). Za kubični meter odvedenih odplak se smatra kubični meter porabljene vode. Obe ceni za vodo in kanalizacijo bosta veljali od prvega odčitanja vodomerov naprej. Za novo ceno smetarine pa so sklenili, da velja od 1. avgusta naprej. Tarifa za pobiranje in odvoz smeti ter odpadkov znaša za kvadratni meter stanovanjske površine 10 par. A. 2. II. XXI. mednarodni gorenjski sejem v Kranju od 6.-17. VIII 5457 JESENICE O V železarni Jesenice so ustanovili poseben sklad za nagrajevanje racionalizatorstva za avtorje tehničnih izboljšav. Najuspešnejšim avtorjem bodo odslej podeljevali priznanja in denarne nagrade. Pobudo za ustanovitev sklada je dal direktor železarne mag. Peter Kune. D. S. 0 Na zadnji seji predsedstva kulturne skupnosti na Jesenicah so potrdili družbeni dogovor med republiko in občino o financiranju kulturne dejavnosti v občini. Kulturi je tako namenjeno 600.000 dinarjev več denarja, ki pa se mora prvenstveno uporabili za izboljšanje materialnega stanja kulturnih ustanov, knjižničarstva in drugega. D. S. g- Pred četrtkovo sejo obeh zborov občinske skupščine se je v sredo dopoldne na razširjeni seji sestal komite občinske konference zveze komunistov. Poleg nekaterih stanovanjskih vprašanj in stanovanjske izgradnje v kranjski občini je obravnaval tudi akcijski program občinske skupščine za uresničevanje stabilizacijskih ukrepov. — O predlogu akcijskega programa so pred skupščinsko sejo podrobno razpravljali tudi sveti občinske skupščine in nekateri drugi družbenopolitični organi v občini. £ Sekcija za razvijanje solidarnosti pri republiški konferenci socialistične zveze irrrepubliški odbor rdečega križa bosta v torek dopoldne pripravila v Kranju področno posvetovanje o izvajanju akcijskega programa za pomoč in varstvo ostarelih. Na posvetovanju bodo obravnavali nekatere organizacijske oblike pomoči. Na posvetovanje so vabljeni predsedniki koordinacijskih odborov za pomoč in varstvo ostarelih ljudi, oziroma predsedniki odborov, ki so v občinah prevzeli skrb za ostarelo prebivalstvo ter predstavniki občinskih odborov RK iz vseh gorenjskih občin. A. Ž. RADOVLJICA 0 V torek popoldne so se sestali sekretarji organizacij zveze komunistov v občini in razpravljali o uresničevanju akcijskega programa, ki ga je na podlagi sklepov in razprave na četrti seji občinske konference zveze komunistov Radovljica sprejel komite občinske konference. Na sestanku so se pogovorili tudi o organiziranosti komunistov, vlogi organizacije in kadrovskih vprašanjih. 0 V četrtek popoldne je bila seja občinskega sindikalnega sveta. Svet je obravnaval uresničenje resolucij II. kongresa samoupravljavcev in sprejel akcijski program nalog občinskega sveta. Dogovorili so se tudi za kulturno akcijo in program prireditev za delovne organizacije. £ Za sredo popoldne napovedana seja izvršnega odbora občinske konference socialistične zveze je bila preložena. Tako bo izvršni odbor občinske konference SZDL o uresničevanju akcijskega programa občinske konference zveze komunistov razpravljal prihodnji teden. A. Ž. ŠKOFJA LOKA £ V ponedeljek bo 3. redna seja sveta krajevne skupnosti Škofja Loka. Člani sveta bodo izvolili novega tajnika krajevne skupnosti škofja Loka, pregledali bodo polletno finančno poročilo, potrdili pogodbe in cenik del, ki jih opravlja podjetje Remont po naročilu krajevne skupnosti, obravnavali predlog programa del na območju Puštala in ceste v Hrast-nico in se pogovorili o urejenosti javne razsvetljave na območju KS škofja Loka. —Ib TRŽIČ Na ponedeljkovi seji izvršnega odbora SZDL Tržič je bila v središču pozornosti izdelava kratkoročnega programa dela občinske konference socialistične zveze, njenih komisij in odborov ter izvršnega odbora. V začetku jesenske sezone sta predvideni dve seji konference, in sicer naj bi prva obravnavala razvoj turizma v trži-Ski občini, druga pa vprašanja kmetijstva. Slejkoprej pripravljajo tudi razpravo o sezonskih delavcih v občini — načinu in pogojih njihovega življenja ter njihovemu vključevanju v delo družbenopolitičnih organizacij, ter o delu mladinske organizacije v Tržiču. Podrobne kratkoročne naloge je predložil izvršni odbor tudi svojim komisijam in odborom, široko pa si je zastavil delo tudi odbor sam. Med njegovimi nalogami naj omenimo predvsem skrb za kadrovsko utrditev nekaterih odborov krajevnih organizacij, načrt za družbenopolitično izobraževanje ter ostale izobraževalne oblike ter sproženo zahtevo pristojnim upravnim službam občine za izdelavo programa otroškega varstva. (Žal je Tržič ena tistih redkih občin, ki tega programa še nima). In nazadnje — po že pred meseci izvedenim popisom ostarelih občanov daje izvršni odbor spodbudo, da je treba to solidarnost do njih pokazati s konkretno pozornostjo, z dejansko skrbjo zanje. V povezavi z Rdečim križem naj bi del teh dolžnosti prevzele tudi krajevne organizacije SZDL. —ok Jezerska šola priključena preddvorski Pred tremi lota je skupščina občine Kranj razpravljala o šolski mreži na svojem območju. Odločila je, da osnovna šola Jezersko do nadaljnjega ostane kot samostojni, zavod s šestimi razredi oziroma s šestimi programi. Z zaključkom šolskega leta pa odhaja v pokoj ravnatelj šole, zato je skupščina temeljne izobraževalne skupnosti na četrtkovi seji sklenila, da se šola ukine kot samostojna vzgojno-izobraže-vaina enota in postane podružnica osnovne šole v Preddvoru. Imela bo pet oddelkov. Sprva je bilo mišljeno, da bi bili na Jezerskem le štirje razredi, učenci višjih oddelkov pa bi se vozili v Preddvor. Že do sedaj so se vo- zili učenci sedmega in osmega razreda. Če bi hoteli voziti v šolo še dva oddelka več, bi morali najeti poseben šolski avtobus. Toliko denarja pa temeljna izobraževalna skupnost ne more dati. Creina namreč zahteva vsak mesec za vožnjo z Jezerskega do Preddvora 10.000 din, kar znese letno 100.000 N din. —Ib Popust za Brestanico Kakor smo že poročali bo za udeležence z Gorenjske na osrednjo proslavo slovenskih pregnancev v Brestanico v nedeljo 4. julija poseben vlak. Železnica je za to priliko odobrila poseben 60-odstotni popust, tako da je cena močno znižana. Tako bo veljala povratna vozovnica z Jesenic in nazaj samo 17,20 din; iz Radovljice 15,20; iz Kranja 12,80 In iz škofje Loke 12,00 dinarjev v obe smeri. Zelo ugoden je tudi urnik z odhodom ob 6.30 z Jesenic, iz Kranja ob 7.15 itd. Tudi povratek ob 19.30 v Kranj in zatem naprej na Jesenice omogoča udeležbo tudi vsakemu starejšemu bivšemu izgnancu. Občinski odbori ZZB sprejemamo prijave za udeležbo do ponedeljka, 28. junija. Prijavite se in s svojo udeležbo počastite spomin na žrtve fašizma in ob tem tudi 30. obletnico vstaje našega naroda. Telesni invalidi se bodo zbrali v Žalcu Organizacija telesnih invalidov Slovenije je bila ustanovljena pred dvema lotoma in je ena najmlajših društvenih organizacij v Sloveniji. Kljub temu so se slovenski telesni invalidi odločili, da bodo organizirali v nedeljo, 11. julija, prvi zbor telesnih invalidov Slovenije, ki bo v Žalcu, v bližini Šempetra v Savinjski dolini. Zbor bo izredno pester, saj bo kulturno in obenem zabavno srečanje. Gorenjsko ite&esni invalidi so se na zadnji seji odločili, da se bodo tudii udeležili stanovskega srečanja v Žalcu, ki ga bodo izkoristili tudi za srečanje gorenjskih invalidov. Sklenili so, da invalidi udeležbo na zboru v Žalcu lahko prijavijo poverjenikom društva v delovnih organiza- ZM v Elri ponovno zaživela V soboto je bila v delavski menzi v škof j i Loki konferenca mladine iz podjetja Elra iz škofje Loke. Na konferenci so ponovno izvolili aktiv zveze mladine. Mladinska organizacija je bila pred leti v tem kolektivu dokaj delavna, potem pa je njena dejavnost zamrla. Na konferenci so izvolili vodstvo aktiva ZM in strokovne komisije. Za predsednika je bil izbran Eržen Matjaž. Sprejeli so program dela in statut aktiva. Zborovanja mladine so se udeležili tudi predstavniki ZK in sindikata Etre ter direktor podjetja. •Ib oijah ali pa v pisarni društva v Kranju, Begunjska 10 (Vodovodni stolp) vsak torek in četrtek od 16. do 18. ure. Izvršni odbor društva želi, da bi se člani prijavili čimprej, ker bodo lahko šele potem organiziral i avtobusne prevoze. -jk Problemi elektrogospodarstva Kranj, 25. junija — Predsednik regionalnega kluba poslancev za Gorenjsko Martin Košir je dopoldne sklical na posvetovanje gorenjske poslance republiškega in gospodarskega zbora slovenske skupščine. Poslanci so na posvetovanju razpravljali o osnutku zakona o financiranju energetskih objektov in sredstev proizvodnih in pro- izvodno prenosnih elektrogospodarskih podjetij, nadalje o osnutku zakona o obveznem posojilu uporabnikov družbenih sredstev za financiranje graditve energetskih objektov in osnutku zakona o prispevku odjemalcev električne energije za financiranje energetskih objektov, A. Z. Kako v Preddvor? Za pijačo in jedačo bo že danes zvečer, posebno pa jutri, poskrbljeno. Prav tako za prijetno razpoloženje, čeprav smo o tem, kako boste lahko prišli v Preddvor že pisali, omenimo še enkrat avtobusne zveze. Parkirnih prostorov bo v soboto in nedeljo za avtobuse in osebne avtomobile dovolj. Turistično prometno podjetje Creina Kranj pa bo poskrbelo še za posebne prevoze. V soboto bodo iz Kranja v Preddvor in iz Preddvora v Kranj popoldne vsako uro vozili redni avtobusi. Zadnji posebni avtobus iz Preddvora v Kranj pa bo odpeljal ob 23.30. V nedeljo bodo od 7.30 do 10.00 izpred avtobusne postaje v Kranju vozili posebni avtobusi neprekinjeno. Popoldne bodo iz Preddvora (žaga) vozi- li avtobusi v Kranj od 13. do 14. ure neprekinjeno, od 14.30 do 23.30 pa vsako uro. — Z Jezerskega bo v nedeljo odpeljal avtobus (če bo treba tudi več avtobusov) ob 9.58 v Preddvor, vračali pa se bodo ob 13.20, 18.50 in ob 21. uri. — Iz Cerkelj bodo odpeljali avtobusi ob 10.15 in iz Zaloga ob 10. uri. V Cerklje se bodo vračali ob 18.30, v Zalog pa ob 13.30. S Podreče bo odpeljal avtobus ob 10. uri, vračal pa se bo ob 14.30. — Zvedeli smo tudi, da bodo v nedeljo iz Cerkelj odpeljali trije posebni avtobusi, iz Predoselj in iz Voklega oziroma Vogelj pa po en posebni avtobus (ob 9.30). — V Predoslje in Voglje bodo iz Preddvora odpeljali ob 14.30. Razen tega bo podjetje Creina v nedeljo na vseh progah število avtobusov, če bo treba, okrepilo. A. Ž. Nelahka odločitev pred občinsko skupščino Delavci gradbenega podjetja Sava grade na Jesenicah novo zgradbo otroškega vrtca. V novi zgradbi bo prostora za 160 predšolskih otrok in 20 dojenčkov. Foto: B. Blenkuš Letališče Brnik Kmalu večje okno v svet? Minuli petek je na brniškem letališču pristalo 14 potniških letal, odletelo pa jih je 15. V primerjavi z velikimi letališči na svetu, kjer vsaki dve minuti pristane eno ali več letal in jih prav toliko tudi odleti, je to sicer majhna številka, če pa upoštevamo, da mora vse delo ob tolikšnem prometu opraviti 180-članski kolektiv, potem 29 ne ravno majhnih letal in več tisoč potnikov ni majhna številka. Ko smo se nekaj po 13. uri v petek po pristanku Jatove-ga boeinga 707 pogovarjali z direktorjem letališča tovarišem Sever jem o letošnjem prometu na letališču, nam je povedal: »V primerjavi Z minulim letom potniški in blagovni promet rra našem letališču hitro naraščata. Do konca maja smo na letališču zabeležili že 67 tisoč potnikov, kar je toliko kot lani vse leto. Potniški promet se je na letališču za zdaj povečal v primerjavi z lanskim za 49 odstotkov, blagovni pa za 50 odstotkov. Zato pričakujemo, da bomo letos na letališču zabeležili že 250 tisoč potnikov. To pa je številka, ki bo tudi brniško letališče uvrstila med tako imenovana rentabilna letališča. V primerjavi z lanskim pa bo ekonomski rezultat še toliko ugodnejši, ker smo 1 junija na našem letališču uvedli prvo cargo linijo v državi. Tako se je končno tudi gospodarstvo vključilo v zračni promet, kar je nedvomno velika pridobitev. Posebno še, ker so tarife za prevoz blaga z letali zelo ugodne.« »Že lani ste ob posameznih dneh, ko je pristalo na letališču več letal oziroma je bil promet večji, ugotavljali, da so pristaniška stavba in naprave premajhne. Kako pa bo letos, ko pričakujete, da se bo promet povečal približno za polovico v primerjavi z lanskim?« »Letošnji promet bomo nekako še zmogli, za prihodnje pa bomo morali pristaniško stavbo, pristajalno ploščad, parkirne prostore in drugo povečati. Nekaj časa smo mislili, da bi se lotili gradnje nove pristaniške stavbe. Zaradi nekaterih nerešenih urbanističnih vprašanj okrog gradnje nove avto ceste in tudi zaradi denarja pa smo se sedaj odločili, tla bomo sedanjo stavbo povečali. Preurediti jo bomo morali tako, da bo lahko sprejela 800 do 1000 potnikov na uro oziroma pol milijona na leto. Po predvidevanjih bi z gradnjo morali začeti letos jeseni in končati prihodnje leto do začetka junija. Hkrati bomo letos dobili in tudi vgradili moderne oziroma najmodernejše pristajalne naprave (instrumente). Računamo pa tudi, da bi ob sedanji pristajalni stezi uredili še krožno stezo. S takšno ureditvijo bi lahko število pristankov na letališču močno povečali.« »In kakšne so denarne možnosti?« Razširitev stavbe in potrebna ureditev bi veljala okrog 7 milijonov novih dinarjev, celotna ureditev vseh potrebnih objektov (brez krožne steze) pa okrog 10 milijonov novih dinarjev. Razumljivo je, da tolikšne investicije 180-članski kolektiv sam ne bo zmogel. Nemogoče je to od njega tudi zahtevati. Če pa bi nam priskočila na pomoč širša skupnost z gospodarstvom, bi pod ugodnimi kreditnimi pogoji to zmogli. Upam, da bomo glede tega naleteli na razumevanje, saj bi bila velika škoda, če ne bi izkoristili možnosti, ki jih nudi to edino slovensko okno v svet. To okno je bilo za zdaj dovolj veliko, perspektive pa kažejo in zahtevajo, da ga čimprej povečamo.« A. žalar V sredo je bila 18. redna seja sveta za gospodarstvo pri občinski skupščini Tržič. Dnevni red je obsegal dve točki, ki sta bili pod skupnim imenovalcem: usposobitev objektov za organiziranje gospodarskih dejavnosti. Gre za prostore tovarne Runo in sedanje osnovne šole v Krizah. Vse kaže, da bo s prisilno poravnavo izguba Runa v celoti pokrila (večino obveznosti je podjetje, ki je v prisilni upravi, že poravnalo). Medtem so v Tržiču že iskali možnosti za nadaljuj j poslovanje podjetja. Eno izmed ponudb je poslal Tehno-im-peks iz Ljubljane, ki želi uvesti proizvodnjo ročnega orodja na električni pogon, predvsem za domačo rabo. Za to predvideva sodelovanje z eno največjih svetovnih proizvajalk tega orodja — angleško firmo Black & Decker. Ta program je razdeljen na tri faze (od montaže strojev, organizacije servisa in prodaje pot rosnega materiala že v letu 1971 preko osvajanja proizvodnje enega izmed ročnih strojev po posebnem sporazumu z angleško tvrdko in organizacije servisnih delavnic po državi v prihodnjem letu do tretje laze v letu 1973). Tovarna bi leta 1973 zaposlovala 75 delavcev. Po enem izmed dveh predlogov za financiranje bi angleška firma vložila 49 % kapitala, ostalo pa bi bil delež jugoslovanskih partnerjev. Druga varianta je v poslovnem sodelovanju s tovarno Peko, ki pa Še ni poslala elaborata, medtem ko se pojavlja kot tretji interesent razvijajoče se domače podjetje industrijsko kovinske opreme TIKO Tržič. Čez dva meseca bo izpraznila svoje stare prostore tudi osnovna šola v Križah. Za ta objekt se resno zanimata Vezenina Bled in domača BPT. Vezenina je investicijski program obrata konfekcije v Križah že predložila, znano pa nam je, da je o možnostiii za prevzem prostorov razpravljal tudi delavski svet BPT in se pojavil kot ponudnik. Svet za gospodarstvo je tehtal ponudbe in se še ni dokončno odločil. Predvsem je tu še en skupni imenovalec — pomanjkanje delovne sile v Tržiču, saj jo že obstoječa podjetja vabijo in tudi dnevno vozijo od drugod. Katere ponudbe so gospodarsko koristnejše tudi v daljnoročnejšem pogledu, bo svet razpravljal ponovno v ponedeljek, verjetno pa že naslednji dan tudi občinska skupščina, ki bo o tem dokončno odločala. In ta odločitev verjetno ne bo lahka. -ok Veletrgovina LOKA Škofja Loka razpisuje prosto delovno mesto ČISTILKE za čiščenje skladiščnih in upravnih prostorov. Nastop dela je možen takoj. Delo je v popoldanskem času. Pismene prošnje pošljite v sedmih d nek po objavi. CENJENI POTROŠNIKI! OBIŠČITE NAS V NAŠI Mercator prenovljeni prodajalni v Tržiču na Trgu svobode 18, kjer vam nudimo bogato izbiro keramičnih in steklenih izdelkov ter izdelkov iz plastike in porcelana. Prodajalna je odprta vsak dan razen nedelje od 7.30 do 11.30 in od 14. do 17. ure. Za vaš obisk se priporočamo! mm — ' nagradno ] L žrebanje J TRGOVSKO PODJETJE ZARJA ŠE ENA MOŽNOST VEČ ZA KUPCE STANOVANJSKE OPREME RAZSTAVA IN PRODAJA NA BLEDU v bivšem Zdravstvenem domu pri avtobusni postaji vsak dan vključno nedelja, od 14. do 19. ure 0 DNEVNE SOBE SPALNICE # SODOBNE MARLES KUHINJE Q # POHIŠTVO ZA OTROŠKE SOBE IN TURISTIČNE SOBE % PRALNI STROJI 0 HLADILNIKI # ŠTEDILNIKI * TELEVIZORJI ® PREPROGE m ZAVESE 0 LESTENCI # VOLNENE IN PREŠITE ODEJE JESENICE • konkurenčne cene # dostava na dom 0 vse kreditne in plačilne ugodnosti Izkoristite vaš popol- l danski izlet na Bled in J si oglejte našo bogato } ponudbo! j oprispevek v KS Besnica? Referendum bo jutri od 6. do 18. ure Predlog za ustanovitev zadružne zveze ■D Prebivalci krajevne skupnosti Besnica v kranjski občini so na zboru volivcev »redi maja letos predlagali, naj občinska skupščina sprejme odlok o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za del krajevne skupnosti. Predlog zbora volivcev so podprli tudi svet krajevne skupnosti in krajevne družbenopolitične organizacije. Tako sta oba zbora kranjske občinske skupščine na četrtkovi skupni seji sprejela odlok o razpisu referenduma. Predsednik krajevne skupnosti Besnica Janez Zeni nam je povedal, da je svet krajevne skupnosti nekajkrat razpravljal o asfaltiranju ceste do pokopališča, o ureditvi obstoječih makadamskih cest, izgradnji avtobusnih čakalnic in nabavi mrliškega vozička. Ugotovili so, da bodo potreben denar lahko dobili le s samoprispev- kom občanov. Za vsa dela in za nabavo mrliškega vozička namreč potrebujejo 15 milijonov starih dinarjev. Za asfaltiranje ceste od Žnidar-ja do pokopališča potrebujejo 6 milijonov starih dinarjev, za ureditev makadamskih cest 5,5 milijona, za izgradnjo petih avtobusnih čakalnic v Spodnji Besnici, Zgornji Besnicj in Nemiljah 3 milijone in za mrliški voziček 500 tisoč starih dinarjev. O samoprispevku od dohodkov iz delovnega razmerja in pokojnin, od dohodkov iz kmetijske dejavnosti in od dohodkov od obrti in intelektualnih dejavnosti bodo prebivalci vpisani v volilni iime-niiik glasovali jutri. Samoprispevek bi znašal 30 tisoč starih dinarjev. Če se bodo volivci odločili zanj, potem bi prvi obrok (15 tisoč) plačali takoj po referendumu, drugega pa do konca tega leta. Samoprispevka bi bili oproščeni prebivalci, ki imajo mesečni osebni dohodek aili pokojnino manjšo od 70 tisoč starih dinarjev, tisti, katerih lotni katastrski dohodek ne presega 50 tisoč starih dinarjev (če zanje kmetijstvo pomeni edini vir za preživljanje), tisti, katerih dohodek od obrti in intelektualnih storitev je na leto manjši,od pol milijona starih dinarjev. Razen tega pa bi bili prispevka oproščeni tudi tisti, za katere to določa zakon o prispevkih in davkih občanov. O samoprispevku bodo glasovali prebivalci Rakovice, Zabukovja, Spodnje itn Zgornje Besnice in Njivic. Eno glasovalno mesto bo v Spodnji Besnioi v domu družbenih organizacij, drugo pa v Zgornji Besnici v zadružnem domu. O samoprispevku pa ne bodo glasovali prebivalci Javom i ka in Pševa. A. žalar Pre tekli teden je bil v Ljubljani III. zbor slovenskih zadružnikov in kooperantov, in sicer na pobudo odbora za zadružništvo m kooperacijo pri republiški gospodarski zbornici. Predsednik tega odbora je kmet Franc Kurah iz žabnice ki je imel tudi obširen uvodni referat. Ko je govoril o srednjeročnem razvoju slovenskega kmetijstva, je omenil predvidena velika vlaganja v zasebno kmetijstvo, ki naj bi leta 1975 dosegla 1200 milijonov dinarjev. Obžaloval pa je, da bo družba sodelovala le s 40-odstotno udeležbo, medtem ko bodo morali kmetje sami dati 60 odstotkov sredstev. Kuralt je govoril tudi o predlaganem zakonu o združevanju kmetov. Dejal je, da prihaja predlog za izdajo zakona v pravem trenutku, saj je iz zgodovine znano, da so se slovenski kmetje združevali takrat, ko so bile pred njimi težave, ki so jih s skupnimi močmi lažje razreševali. Posebej se je zadržal pri četrti tezi, ki opisuje dejavnost zadrug In obratov za kooperacijo. Pod- SOCIALNE RAZLIKE Socialne razlike v naši družbi so postale tako očitne, da je družbena akcija za odkrivanje in odpravljanje vzrokov teh razlik nujna, že v januarju lani je o socialnih razlikah pri nas razpravljala konferenca ZK Slovenije. Centralni komite ZKS je o socialnih razlikah pripravil teze za obravnavo socialne diferenciacije na bodoči tretji konferenci ZKS. Socialne razlike pri nas so že globoko posegle v družbeno ekonomske odnose in bi kot ugotavlja CK ZKS lahko zavrle razvoj samoupravnega socializma pri nas: prav zato se je o tem problemu odločil razpravljati tudi tako visok forum. Socialne razlike pri nas imajo več izvorov. Nastajajo zaradi različnega položaja posameznih dejavnosti in različnega položaja posameznika in skupin v procesu dela. Razumljive so različne fizične in psihične lastnosti posameznika, razlike med ljudmi pa se lahko povečajo še zaradi različnih začetnih možnosti pri pridobivanju znanja, delovnih sposobnosti in s tem mesta v družbeni delitvi dela. Socialne razlike so nadalje tudi tam, kjer posamezne kategorije prebivalstva ne morejo v enaki meri uživati splošne družbene potrošnje kot druge kategorije. Razlike med ljudmi ne nazadnje nastajajo tudi zaradi privatne lastnine. Vsi ti dejavniki socialnih razlik delujejo povezano. Jasno je, da bodo socialne razlike, ki nastajajo kot posledica družbene delitve dela, obstajale še naprej — ne bi pa smeli dopustiti, da bi se posamezni sloji v imenu svojih interesov prizadevali za stalno in najbolj ugodno delitev družbenih dobrin in moči, kar vodi do raznih spopadov in nasprotij med Interesnimi družbenimi skupinami. Tudi v naši družbi se stalno pojavljajo razna nasprotja in spopadi, vendar pa je samouprava tisti družbeni sistem, v katerem se lahko različni interesi rešijo sporazumno. Komunisti so za tiste nujne socialne razlike, ki nastajajo iz dela In odgovornosti, zavračajo pa razlike, ki nastajajo iz privilegijev, lastnine, špekulacije, nedela sploh. Sedanje socialne razlike pa so po oceni ZK že tolikšne, da jih ne smemo povečevati. Zdaj je treba združiti vse družbene sile za odpravo izvora socialnih razlik. Teze komiteja ZK vsebujejo naslednje dolgoročne naloge: povečati In modernizirati je treba proizvodne zmogljivosti, ker je jasno, da se z nizkim družbenim dohodkom ne da odpravljati socialnih razlik. Zagotoviti je treba izenačenje pogojev za pridobitev splošne in poklicne izobrazbe. Le učinkovito samoupravljanje bo zagotovilo takšno porazdelitev ekonomske in družbene moči, ki naj vodi k izenačenju pravic ljudi pri delu, po drugi strani pa omenjuje težnje k razvrščanju ljudi po njihovem družbenem In gmotnem položaju. L. M. pri je tezo, da bi med te dejavnosti uvrstili tudi gozdarstvo. Razprava je potrdila Jpa-nje kmetov, »da bo predlagani zakon vendar le zagovarjal njihove Interese«. iVuj-iio je, da dobijo kmetje enakopraven samoupravni položaj v kmetijskih organizacijah. Kmet naj bi dobil vso akumulacijo, ki jo ustvarja v trajnem poslovnem sodelovanju, zato naj bi imeli obrati za kooperacijo samostojne žiro račune. Zbor slovenskih zadružnikov je prav tako podprl prediog za ustanovitev slovenske zadružne zveze. —jk Delavski avtobus mat m m za Zin Iz Žirov in drugih krajev Poljanske doline odpelje vsako jutro več avtobusov delavce na delo v škofjeloška podjetja. Tam delajo tudi tisti, ki imajo veliko bliže v Žiri in bi se tudi radi tam zaposlili. To so delavci s Fužin, K ladij, Stare Oselice, Trebi-je, Podgore. Do Zirov je od tu šest, osem, deset kilometrov. Toda kako priti na delo. Peš je predaleč S kolesom je tudi težko. Avtobus pa zjutraj v to. smer ne pelje. In tako se delavci vsak dan odpeljejo v dvakrat, trikrat toliko oddaljeno Škof jo Loko. Namesto pol ur, izgubijo na vožnji uro, dve. Žirovska podjetja že dalj *asa prosijo podjet je Transturist iz Škofje Loke, da bi tudi v Žiri vozil delavski avtobus, ki bi odpeljal okrog pete ure iz Škofje Loke in pripeljal v Žiri pred .šesto uro. Vendar zaman. Me>u!a se Transturistu bolj splača voziti delavce 30 km daleč na delo kot pa morda le deset. Saj so vozne karte vsaj dvakrat dražje. -Ib S tiskovne konference v škoparjevi bajti XVI. izseljenski piknik Rekordno število izseljencev na pikniku v Škofji Loki Slovenska izseljenska matica bo v nedeljo, 4. julija, pripravila na grajskem vrtu v Škofji Loki že XVI. izseljenski piknik, ki ga je že četrtič zapored zaupala škofjeloškim organizatorjem. Letošnji piknik pripravlja v sodelovanju S Slovensko izseljensko matico občinska skupščina škofja Loka pod pokroviteljstvom Ljubljanske banke. Na tiskovni konferenci, ki je bila v sredo dopo'dne v prostorih starodavne Škopar-jevc bajte na grajskem vrtu, so prireditelji seznanili številne novinarje s potekom večmesečnih skrbnih priprav in z letošnjimi novostmi na pikniku. Kot navadno se bodo rojaki in gostje začeli zbirati pred stavbo skupščine občine škofja Loka ob 9. uri dopoldne. Dekleta in fantje v narodnih nošah bodo rojakom pripali nageljne in takoj nato se bodo že lahko odpeljali na grad s parizarji, koleseljni ali z avtobusom. Osrednji kulturni program se bo začel na grajskem vrtu ob 11. uri. Ob tej priložnosti se bodo srečali tudi borci in aktivisti NOB ob 30-lctnici OF slovenskega naroda. Letošnji program se bo nekoliko razlikoval od prej snih let. Predvsem bo tokrat dan ŠKOFJA LOKA večji poudarek izseljenskim skupinam. Nastopili bodo kar trije ansambli naših rojakov: bratje Vadnal iz Clevelanda, pevec Edi Kenik iz Clevelanda z orkestrom Edi-ja Buhnerja — skupina bo nastopila tudi na predvečer piknika v dvorani kina Sore, ko bo vsak obiskovalec dobil v spomin njihovo ploščo — in Frances Rosenberger Syl-vester in Miillie Smolkovich z orkestrom »Del Fi's« iz Pittsburgha v ZDA. Letos se bodo prireditelji povsem izognili tudi masovnim nastopom. Nastopile bodo predvsem manjše in mnogo obetajoče skupine: pihalni orkester iz škofje Loke, fantje in dekleta v narodnih nošah iz Stare Loke, Virmašev, Sv. Duha, Sore in drugih krajev, folklorna skupina »Sava« Kranj, tamburaški orkester KUD Janko Krmelj iz Reteč, Jelovški oktet iz Škofje Loke,' ženski mladinski sekstet iz Bukovice ter dramska igralca Majda Potokar in Danilo Benedičič. Zabava s plesom se bo začela lotos ob 16. uri, uro kasneje kot običajno. Na željo rojakov z one strani velike luže bo namreč ansambel Lojzeta Slaka s Fanti s Praprot na priredil ob 15. uri enourn i sa mos toj n i koncert, nato pa bo igral za ples. Mimogrede: po sporočilih v V sredo je bila seja predsedstva OK ZMS škofja Loka. Obravnavali so program dela občinske konference v obdobju 1971-73, družbeni dogovor o štipendiranju, naloge občinske konference po 8. seji OK ZKS in kadrovska vprašanja. -Ib domovino se bo odločilo zaradi lanskega gostovanja Sla-kovega ansambla v ZDA in Kanadi za obisk Slovenije vsaj 1000 naših rojakov več. Sicer pa na letošnjem pikniku pričakujejo prireditelji okrog 10.000 ljudi, od tega približno 1700 izseljencev, število res verjetno ni pretirano, če povem, da bo samo s področja Clevelanda letos obiskalo domače kraje več kot 1000 naših rojakov. Letošnji piknik naj bi bil v znamenju 30-Ietnice OF z željo, da bi tudi naši rojaki spoznali 25-Ietno ustvarjalno delo jugoslovanskih narodov po osvoboditvi. Mogoče bo še prav posebno prijetno presenečenje za vse udeležence piknika razstava Male Groharjeve slikarske kolonije, ki bo prav zaradi te prireditve še odprta. Prav gotovo bodo obiskovalci navdušeni nad 348 razstavljenimi slikami udeležencev kolonije. Prireditelji obljubljajo, da se bodo tudi letos potrudili in piknik čimbolje pripraviili. Na prireditvenem prostoru bo na voljo menjalnica Ljubljanske baunke, informacijska pisarna, kiosk za prodajo razglednic, organizirano vodstvo po muzeju in galeriji in nasploh vse za čimboijše počutje gostov, še posebno pozornost bodo letos posvetila gostinskim storitvam in upajo, da se bodo tudi gostinci res potrudiii. Pravijo, da se je treba potruditi, saj je «k> ves o lepotah škofje Loke in o škofjoločanih kot dobrih organizatorjih šel že po vsem svetu. J. Govekar Olajšava za tuje turiste Turistični delavci so si že dolgo prizadevali, da bi tudi pri nas uvedli olajšave za tuje turiste pri prehodu prek naše državne meje. Take olajšave nekatere evropske države že poznajo. Ena od njihovih želja se je pred kratkim uresničila, saj so zvezni organi sklenili, da tuji turisti na naši meji lahko dobijo prepustnico, ki dovoljuje, da lahko ostanejo na našem ozemlju 30 dni. Doslej je veljala taka prepustnica le za 7 dni. Ukrep je dobrodošel predvsem za tiste turiste, ki se zadržujejo v sosednjih državah, predvsem v Italiji in Avstriji, s seboj pa nimajo veljavnega potnega lista, radi pa bi prestopili našo mejo. Nemci na primer lahko potujejo v Avstrijo samo z osebno izkaznico, za potovanje v lugoslavijo pa bi morali imeti veljavni potni list, ieprav brez vize. V tem primeru dobijo na naši meji prepustnice. V drugi kategoriji so potniki iz dežel, s katerimi naša država nima sporazuma o odpravi vizumov, če pri-ne potnik iz te dežele na našo mejo z ustreznimi dokumenti, nima pa vize, dobi na osnovi dokumenta prepustnico. Za Italijane in Avstrijce ukrep ne velja, ker ozemlje svoje države ne morejo zapustiti brez veljavnega potnega lista. Turistični delavci sklepajo, da zaradi te olajšave velikega povečanja turističnega prometa ne bo. Podaljšanje veljavnosti prepustnic pa ustvarja ugodno vzdušje med turisti. Jugoslovanska državna meja se je še bolj odprla, mejne formalnosti pa so zmanjšane na minimum. Edino, kar lahko sedaj še storimo, je odprava potnih listov. Pravkar uveljavljeni ukrep pa bo imel vsekakor velik propagandni in komercialni učinek. -J* Je legalizirana zasebna praksa zdravnikov ? Nedeljske informativne novine (NIN), ki izhajajo v Beogradu, odločno podpirajo težnje srbskega zdravniškega društva za uvedbo privatne zdravniške prakse. Pred kratkim smo v tem časopisu lahko prebrali tudi ta stavek: »V srbskem zdravniškem društvu so mnenja, da je že skrajni čas tudi v Srbiji uvesti legalno privatno prakso, kot je to urejeno v SR Hrvatski in Sloveniji.« S tem v zvezi je republiški poslanec Ivan Kreft postavil naslednje vprašanje: »Ne da bi se opredeljeval za ali proti uvedbi legalne privatne zdravniške prakse, vprašujem: v kolikšnem obsegu je omenjena privatna praksa v Sloveniji res legalizirana, koliko pa je povsem »šušmarska« in kako ocenjuje republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo delovanje slovenske zdravstvene službe obeh sektorjev glede na njegovo učinkovitost, ki jo prizadeti toliko kritizirajo.« Majda Gaspari, republiška sekretarka za zdravstvo in socialno varstvo, je takole odgovorila: »V Sloveniji je ves čas po vojni legalizirana zasebna praksa zdravnikov. Občinske skupščine imajo pravico zdravnikom izdati ali zavrniti dovoljenje za opravljanje zasebne prakse. Sedaj je odobrenih 30 zasebnih praks in je število približno enako ves čas od leta 1956, ko so bili sprejeti restriktivni predpisi glede izvajanja zasebne zdravniške prakse, število zdravnikov, ki imajo zasebno prakso, je komaj omembe vredno nasproti tistim, ki delajo v javni zdravstveni dejavnosti. Teh je 2090. Ugotoviti moram, da zasebna praksa v zdravstvu še nikjer in nikdar ni rešila oziroma zagotovila zdravstvenega varstva prebivalstva, saj Je bila vedno usmerjena na razmeroma ozek finančno sposoben sloj ... Po informacijah, ki jih je zbral tukajšnji sekretariat, se je v Sloveniji močno razmahnila črna ali nelegalna zasebna praksa v zobozdravstvu, medtem ko za druge veje medicine lahko z zagotovostjo trdimo, da ta pojav nima take dimenzije in da gre le za posamezne primere. Za to je več razlogov ...« Po mnenju Majde Gaspari bi kazalo zasebno zdravstveno prakso v zobozdravstvu obravnavati bolj prožno, upoštevajoč zlasti potrebe občanov v določeni občini ali na določenem območju. J. Vldlc Višje štipendije za bodoče učitelje Pomanjkanje učiteljev je mm osnovnih šolah iz dneva v dan bolj pereče. Učitelji odhajajo v druge poklice pa tudi dijaki in učenci se neradi odločajo za pedagoško delo. Eden od vzrokov je tudi premajhna stimulacija. Ne samo pri osebnih dohodkih, temveč tudi pri štipendijah. Znano je, da so le-ti v gospodarstvu višje kot jih lahko dajo temeljne izobraževalne skupnosti. Pregled predmetne zasedbe v osnovnih šolah Gorenjske kaže, da so nekateri predmeti v veliki meri nestrokovno zasedeni in da tudi v bodoče ne bo lahko dobiti strokovnjakov. Tako za srbohrvat-skj jezik, sledi tehnični pouk, matematika, fizika itd. Morda je eden od vzrokov tudi v tem, da mnogi učitelji še študirajo predmet, ki ga že poučujejo. Po republiškem programu razvoju osnovnega šolstva pri nas, naj bi mala Šola že druga leto prerasla v enoletno ■t se preoblikovala v prvo leto obveznega šolanja. Za to bo treba pripraviti prostore in kadre. Obenem bo nujno treba odpreti tudi nove oddelke celodnevnega varstva šolarjev. Po Izračunih bodo gorenjske šole v naslednjih štirih »ih (do leta 1975) potrebovale vsaj še 65 učiteljev, ki bodo poučevali v mali šoli in prvih štirih razredih osnovne šole ali vodili oddelke varstva. V Kranju bi jfc lahko v tem času zaposlili 35, v škofji Loki 19, v Tržiču 3, in v Radovljici ter na Jesenicah po 4. Nekaj učiteljev z neustrezno izobrazbo pričakuje, da se bodo po pretečenem roku za dokvalifikacijo (ta preteče z 31. 12. 1972) vrnili na razredni pouk, nekateri pa se bodo upokojili. Zato bo ob predvidenih novogradnjah ln ob upoštevanju strokovne zasedbe še bolj pereče pomanjkanje predmetnih učiteljev. Računajo, da jih bomo na Gorenjskem do leta 1975 potrebovali še 114. V Kranju bo treba razpisati 29 prostih delovnih mest za predmetne učitelje, v škofji Loki 22, v Radovljici 26, na Jesenicah 23, in v Tržiču 14. Najbolj že sedaj primanjkuje matematikov. V škofji Loki bi jih v naslednjih letih lahko za- poslili 9, v Kranju tudi 9, v Radovljici in Tržiču po 3 in na Jesenicah 6 ali vse šole na Gorenjskem 30. Osnovne šole bodo potrebovale tudi več učiteljev slovenskega jezika, fizike, tehničnega pouka, telesne vzgoje itd. Temelj)ne izobraževalne skupnosti gorenjskih občin so sprejele sklepe, da se štipendije za prihodnje leto povečajo za v poprečju 20 od- stotkov. V Kranju pa je TIS dodatno povečala štipendije za študij matematike še zs 20 odstotkov. Največ razpisanih štipendij je za učitelje razrednega pouka, za študij matematike, slovenskega je- zika itd. L. Bogataj Razstava slikarskih del udeležencev Male Groharjeve slikarske kolonije bo zaradi izseljenskega piknika odprta v galeriji škofjeloškega gradu še do 4. julija. Izseljenci in drugi obisko valci piknika si bodo prav gotovo radi ogledali 348 del mladih slikarjev, (jg) — Foto: F. Perdan 650 let Tržiča Za sklep nekaj veselega o slovitem tržiškem zdravniku. Za Pirca se je pisal. Ni bil doktor, toda po vsej Gorenjski hvaljen in obiskovan. Z materjo sem drobencljal* k njemu po zdravila za obolelo teto. V sobi za sprejem bolnikov sc nisem mogel nagledati belih, rumenih in pisanih lončkov, ki so jih bile vse police polne. Vpričo bolnika je zajemal iz njih zdravila in vsipal v poseben lončič, jih tri z belim tolkačem in nenehno govoril in učil, kdaj in koliko teh zdravil sme užiti. Vselej je pristavil, da je pravilna hrana, mir in počitek skoraj več vredno ko zdravila. Ko sva z materjo odšla, so mi še nenehno migljale vrste lončkov pred očmi in uho je še slišalo škripanje tistih zdravil v njegovi lekarni. »No, sedaj si videl tega modrega moža,« mi je rekla mati, ko sva šla proti domu. »Tako je prijazen in tako lepo pripoveduje, da bi se ga nikoli ne naveličal poslušati,« sem rekel mami. »Res je tak. Je pa tudi hud, kadar se zdi potrebno. Le poslušaj! Ko je prišla nekoč mati po zdravila za dvanajstletnega sina (ki se je tako razlogotil, da je bruhal žolč), ji je rekel: 'Mati, dal bom zanj zdravila. Toda poglavitno zdravilo si sami odrežite v leskovem grmu, ko pojdete domov. Temu zdravilu za takega smrkavca se pravi šiba. S tem ga namažite, da negodniku preženete togoto in jezo iz žolča, pa bo zdrav.'« Ob takem pripovedovanju sva prišla že do Podgora in tamkaj na Vetrnem sedla v travo, da se oddahneva. Použila sva malico kruha in se na prijetnem vetrcu hladila. Jaz, radovednež, ki mu zgodbic ni bilo nikoli dosti, sem poprosil: »Mama, povejte še kaj o zdravniku.« Pomaknil sem se bliže, da sem se tiščal maminih kolen. »Nekega dne je prišel v Tržič k temu zdravniku kmečki možak,« je začela mama. 'Kaj bi radi, oča?' ga vpraša zdravnik. 'Tukajle vrh stegna mi raste bula. Hudo me boli. Poglejte si jo.' 'Skozi hlače ne vidim nič. Porini irhovino dol in pokaži!' Mož je storil tako. Zdravnik se začudi veliki, že gnojni buli in reče: 'U, uj, uj! Velika reč! še ena rit ti bo zrasla.' Možak je bil hudo užaljen. Hitro je hlače potegnil kvišku in se poslovil: 'Naj mi le zraste. Pa obe ne bosta tako debeli, kakor je tvoja ena sama.' Jezno je odštorkljal po stopnicah. Pire je na tako trdo besedo kar utihnil. Stopil je naglo v kuhinjo in dekli velel: 'Brž stopi za možem in poglej, v katero krčmo pojde.' Dekla je bila brž nazaj in povedala, kam je zavil. Zdravnik si naglo pokrije kastorec in jo mahne v tisto krčmo. Mož je ves nabrskan že sedel v kotu krčme. Pire je sedel k isti mizici in mu voščil dober dan. Za odgovor mu je možak nekaj zagodrnjal. Zdravnik pokliče točajko: TBrž prinesi polič najboljšega, da ga srkneva s temle možem!' Pire je trčil z možakom, in rekel: Tzpijva ga, potlej pa pojdete z menoj, da tisto grdo bulo prerežem in obvežem.' Izpila sta in šla. Ko je bil možak obvezan, mu je zdravnik naročil: 'Mislim, da sem grdobo pošteno očistil. Sedaj teden dni mirujte. Potem pridite zopet/ Možak si je zapel hlače in pobaral: 'Koliko sem dolžan?' 'Nič! Vse življenje bom pomnil vaš odgovor,' se je zasmejal zdravnik in mu segel v roko.« Po deželi je zazvonilo poldne. »Viš, kako si me zmudil s storjicami,« je rekla mama in naglo vstala. Sam sem si sezul čeveljce in bos drobil za njo proti domu. J- R. * iz Doslovč; biti je moralo to okoli leta 1878. Naj vpletemo tod zgodbici, ki se nanašata na Aljaževa in Pirčeva tržiška lata. Prva je iz Mlakarjevega spisa Jakob Aljaž (Naši veliki planinci 1. zv., 1953) str. 13—14: »V jeseni 1871 so poslali Aljaža v Tržič za prvega kaplana. Ker je hA novinec, je bila to zanj velika odlika. Prvi tržiški kaplan je bil namreč obenem tudi direktor tamošnje štirirazrednice... šola je bila nemška in je udHvala po vsem Gorenjskem velik sloves. Kar je bilo staršev od Kranja na-vaaor, Id so nameravali dati svoje nadobudne sinčke študirat, so jih poslali najprej v Tržič v šolo, ki je bila nekaka pripravljalnica za gimnazijo ... Kljub obilnemu stanovskemu delu je našel še čas, da je uril doraščajočo mladino v petju. Začel je pri rokodelcih ter iz njih sestavil prav čeden pevski zbor, ki je gojil seveda samo slovensko petje. Rad bi bil tudi občino iztrgal Nemcem iz rok, pa se mu ni posrečilo... V Tržiču je bil Aljaž tako rekoč v naročju gora, ki so pa zelo samevale. Morda je bil takrat v Tržiču edini planinec Aljaž, saj se je povzpel celo na — Begunj ščico ... Najbolj pa se je proslavil Aljaž v Tržiču s svojo prvo plezalno turo na —-cerkveni zvonik. Pri farni cerkvi je dal župnik zvonik na novo s kositrom prekriti. Ko je klepar opravil delo, je podrl odre, nato pa predložil župniku račun, ki se je pa temu zdel prevelik. Nastal je prepir. Klepar je trdil svoje, župnik pa svoje. Gordijski vozel je presekal Aljaž. Splezal je po zunanji strani na zvonik, premeril streho ter izračunal, koliko kositra je klepar porabil. Ta plezalna tura je pomagala, da je Aljaž še dolgo potem, ko je zapustil Tržič, ostal tržanom v spominu. Po devetletnem službovanju v Tržiču je Aljaž prosil za župnijo na Dobravi ta jo tudi dobil. To pravzaprav ni bilo nikakršno povišanje. Prej občespošto-vani Herr Direktor slovite tržiške šole je postal navaden podeželski župnik.« Drugo zgodbico posnemamo iz Finžgarjevih Iveri (1959) str. 68—72: Izmed navedenih vasi (Železniki, Kropa, Tržič) je bila najbolj gosposka vas Tržič. Tam je cvetela kovaška obrt zlasti za kose vseh vrst: za#navadno travniške, za rovtarske, za srpe za žito. Razen te obrti z žebljarstvom vred je bilo razvito tudi čevljarstvo. Tak čevljarski mojster mi je povedal: Mi smo prvi v deželi za čevlje. Za to rokodelstvo imamo osemdeset samo »jungrov« — vajencev. Vse navedene vasi so bile utemeljene z nemškimi priseljenci, ki so prinesli s seboj pri Izgovorjavi pogrkovanje. Pri mladini se je že dokaj poiz-gubilo, a stari ga še trdno držijo. Tudi v Škofji Loki imajo sodarja Odmev na članek Sodarstvo — poklic, ki izumira, v katerem smo opisali delo in težave sodarja Jožeta Zupana iz Moš pri Smledniku. Oglasil se je namreč tudi sodar Jože Homan iz Škofje Loke, Kidričeva 11 GORENJSKA ALPINISTIČNA ODPRAVA V HINDUKUŠ ISTOR-O-NAL Pismo iz Zahodnega Pakistana Jože Homan pravi v svojem pismu, za katerega smo mu v uredništvu hvaležni, da je najstarejši sodar na Gorenjskem, če ne tudi v Sloveniji, saj dela v tej obrti že Ko smo prejšnji mesec obiskali Martinj vrh, smo se srečali tudi s pismonošo. »Štale Vinko sem«, se je predstavil, »star sem 42 let, doma sem iz Smoleve. 2e deset let nosim pošto po hribih. En dan obhodim hiše v Martinj vrhu in Ojstrcm vrhu, drugi dan pa se moja pot začne na Čcšnjici in se nadaljnje prek Studena in Pndlonka na Prtovč in nazaj. Vsak dan prepešačim nad 20 kilometrov. Poleti le gre. »Šiht« opravim že do dveh. Pozimi ko tod okoli zapade veliko snega, je tele. Posebno ker med Martinj vrhom in Ojstrim vrhom nikdar ni gazi. Tja čez pridem le s krp-Ijami ali smučmi.« Raznašatc časopise. Kaj ljudje največ berejo? »Največ je naročnikov na Gtas in Kmečki Glas. Ta dva časopisa ima skoraj vsaka hiša. Precej je tudi Nedeljskega in Na.šc žene. Dnevnih časopisov Ijudj'e tod ne naročajo.« Še bi se pogovarjali, a se je pismonoši Vinku mudilo. Dolga pot je bila pred njim. -Ib nad 50 let. Izpopolnjeval se je tudi v Sisku in Zagrebu ter dobil pri tem velike izkušnje za svoj poklic, katere je prenašal na mlajše sodar-je. Izučil jih je namreč 15. Jože Homan nadalje piše, da je izdeloval kadi, ki so držale 40.000 litrov, za tovarno kisa Produkt na Jezici, povezal pa se je tudi s številnimi vinogradniškimi zadrugami v Srbiji. V pisanju omenja zadrugo Vlasotinci, zadrugo Crkvenac v Svilajnacu, zadrugo Knjaževac, Sičevo pri Nišu itd. Za te je izdeloval sode, ki so držali po 15.000 litrov. Največje sode pa je delal za privatnika Dragoljuba Markoviča iz Župe v bližini Kruševca in Aleksandrovca. Držali so tudi po 20.000 litrov. Te sodove so med vojno občudovali tudi loški izseljenci. Izdeloval je še transportne sode za Slovenija vino itd. Na koncu pisma Homan ugotavlja, da je sodarstvo res poklic, ki izumira, in to predvsem zaradi težaškega dela, saj razen kovaškega dela ni težjega. Prav tako nas je vljudno povabil na obisk in razgovor. Odzvali smo se njegovemu povabilu. Našli smo ga v delavnici, na Kidričevi 11 v škofji Loki. Najprej je pred nas razgrnil številne fotografije sodov, ki jih je izdelal sam ali njegovi sodelavci. Posebno ponosen je na fotografijo, na kateri je on v trenutku, ko prejema priznanje na enem od prvih Gorenjskih sejmov. Njegovi sodi so bili najboljši! Tudi to nam je vedel povedati, da živi v Drav-Ijah še en »stanovski« tovariš, za druge pa ne ve. 68-letni Jože Homan je pre-inleval svojo sodarsko zgodovino. »Izučil sem se 1922. leta. Dve leti sem se učil pri stari Pipanovl sodarski družini v Loki, tretje leto pa sem odšel k mojstru Martinu Medvedu v Tacen, ki je bil tudi predsednik sodarsko zadruge. 1926. leta sem postal samostojni obrtnik. Med številnimi vajenci je bil tudi moj sin, vendar je izbral drug, lažji poklic. Lani sem odšel v pokoj. Ker je moja pokojnina bolj skromna, še vedno delam, vendar manjše sode. Takih, kakor včasih, pa še zdaleč ne. Posebno mi je v spominu 40.000-Iitrska kad za kis. Tako je bila velika, da smo jo sestavljali kar v kleti tovarne kisa v Ljubljani.« Homan nam je potem pripovedoval, da je hrastov les najboljši za sodove, le za kadi je dober kostanjev. Vendar se primeren hrast težko dobi. Največkrat ga je iskal v Pcračici, kjer so bili ogromni hrasti, tako debeli, da so jih morali najprej na roko razžagati, šele potem jim je bil kos tudi gater. Danes je drugače, ker imamo tračne žage. Pa tudi delo v delavnici se je spremenilo. Včasih vse na roko, danes so stroji velika pomoč. A kljub temu je še veliko dela ročnega, zato taka težavnost poklica. In danes? »Izdelujem le še man< e sode, s katerimi je več dela, a večjih ne morem, ker sem sam. Le kakšno uro mi pride kdo pomagat, če .samemu ne gre. Tudi naročila so bolj 'švoh', les je drag, železo za obroče pa se težko dobi. še pred petimi, šestimi leti je bil to donosen poklic, samo delati je bilo treba 'fejst'. V osmih mesecih si zaslužil za celo leto. Danes pa naročajo le redki privatniki.« Sodarstvo izumira. Res je tako. Homan je imel pred vojno 8 pomočnikov, po vojni enega stalnega in vajence, predlanskim pa je ostal sam. Nikogar več ni bilo, ki bi mu lahko posredoval svoje bogato znanje! Zapisal: J. KoŠnjek V sredo, 23. junija, je v naše uredništvo prispelo pismo vodje kranjske alpinistične odprave dr. Iva Valiča, ki se nam je oglasil iz Hindukuša. Pismo je potovalo celih mesec dni, saj ima datum 22. maja. Medtem smo sicer že izvedeli, da je kranjska alpinistična odprava dosegla svoj cilj Istor-o-Nal, to je bilo 5. junija, in da se sedaj že vračajo proti domu. Pismo dr. Valiča pa je takole: »Najprej bi se vam rad opravičil, ker do sedaj še nisem poslal nobenega prispevka za vaš cenjeni časopis. Dogodki se vrste tako hitro drug za drugim! Potem je tu toliko opravkov, ki jih je treba sproti urejevati in reševati, pa potovanje — običajno od jutra do večera — res vse premalo časa, da bi napisal kaj več. še v Islambadu, /cjer smo biti 5 dni, nisem utegnil. Kaže, da bom svojo obljubo lahko izpolnil Šele po povratku. Takrat pa zagotovo in temeljito! Danes (22. maja) smo prispeli v bazno taborišče na zgornjem Tirlč ledeniku, in sicer tri dni prej kot smo računali. Da smo prispeli prej, se moramo zahvaliti kolektivu podjetja Hidromontaže, ki v bližini Ravvalpindija gradi jez za hidroelektrarno. Podjetje nam je s posebnim prispevkom omogočilo čarterski polet iz Ravvalpindija v Chitral že 16. maja. Sicer bi morali čakati na prevoz najmanj teden dni in še tedaj bi bili odvisni od vremena. Avion namreč leti le trikrat tedensko, in to le ob lepem vremenu. Iz Chiirata smo potovali s šestimi jeepi dalj kot smo pričakovali in tako prihranili še dva dneva. Potem smo pet dni pešačili tudi prek 3809 m visokega prelaza. Ves čas smo imeli lepo vreme in prek dneva celo zelo vroče. Povsod so nas gostoljubno sprejeli. Kaže, da smo letos prva odprava v tem predelu. Med potjo nismo imeli nobenih komplikacij in smo naleteli na veliko razumevanje oblasti. Doživljajev je res polno! Bazno taborišče imamo na višini okoli 4500 in. Vsi sa odlično počutimo. Želimo le, da bi nam bilo vreme še naprej naklonjeno. Iskrene pozdrave! Ivo Valič« KULTURNE VESTI fl) V petek, 25. junija, so v mali dvorani delavskega doma na Jesenicah odprli retrospektivno razstavo umetniških fotografij Slavka Smoleja. Razstava, ki jo je pripravil lotoklub Andrej Prešern z Jesenic ob 10-letnici smrti Slavka Smoleja, bo odprta do 1. julija. D. S. Sodar Jože Homan iz škofje Loke. — Foto: F. Perdan KUPUJTE SREČKE EKSPRESNE LOTERIJE NOVE IGRE JUGOSLOVANSKE LOTERIJE Zvezo je oskrbel Stane Bečan. S seboj so prinesli tudi mitraljez. Zaradi izkušenj borcev te skupine je bila to za četo velika pridobitev. Tako je ta enota v začetku januarja 1942 narasia na 31 mož. Jedro enote je bilo zdaj tu, vendar pa je — posebno novincem primanjkovalo orožja in izkušenj. Kljub temu pa je postala središče ponovnih in poznejših akcij na levem bregu Save. Naloga, ki si jo je v zvezi s temi kraji zastavilo pokrajinsko vodstvo, je bila tako izpolnjena. Četa naj bi delovala predvsem v dolini Kokre, rušila naj bi ceste, postavljala zapreke, napadala in zavirala cestni promet predvsem na tako važni komunikaciji kot je bila cesta prek Jezerskega. Pozneje naj bi se četa raznesla ter razširila delovanje na ozemlje med Tržičcm, Kamnikom in Šmarno goro. POLITIČNO DELO PREMAGUJE OMRTVELOST Medtem so tudi politični delavci zaradi že naštetih okoliščin in zaradi zime imeli na terenu dosti težav in zato tudi ti niso mogli delati hitro. Sekretar okrožnega komiteja za Kranj je bil v tem času Anton Nai tnik-Črnivc. Zaradi zasledovanja in zime je bilo vodstvo precej umaknjeno. Zadrževao se je na levem bregu Kokre nad Povšnarjem, vendar pa je bilo treba paziti na razna presenečenja. V začetku januarja 1943 je bilo v okrožju že nekaj novih ilegalnih odborov, kar pa se je skrčilo na delovanje posameznih zaupnikov. Poleg tega večji del političnih delavcev tedaj še ni prav znal prijeti za delo. Težave glede kadra so bile posebno velike še zato, ker so udarci v decembru in januarju teren zelo demoralizirali. Poleg tega so Nemci prek raznih pro- kušenega kadra že propadala. Zato je bilo dotedanje delovanje vojaških enot hkrati tudi povezano s politično aktivnostjo, kar je pustilo določene posledice. Zdaj je bilo to treba ločevati, usklajevati pa prek okrožnih komitejev. Veliko oviro je predstavljalo tudi vzdrževanje zvez. Vse je bilo nekako omrtvičeno. Nemci so se zelo trudili, da bi v teh pogojih do skrajnosti izkoristili tudi zimo ter so onemogočali prehajanje partizanskih enot iz kraja v kraj. Zaradi tega je bilo še posebej oteženo delovanje kurirjev in terenskih delavcev, ki so morali hoditi čez razne prelaze, mostove in ceste. V enem samem tednu je padlo tedaj na Gorenjskem šest kurirjev. Dober in zanesljiv kurir pa je bil tedaj cenjen najmanj kot komandir čete. Tudi organizatorji domobranstva v tem času, kljub udarcem v jeseni niso mirovali. V Kranj je prišel tudi dekan Matija Skrbeč, kjer se je vozil z avtom, preoblečen v gesta-povsko uniformo. Organizatorji domobranstva so sc v tem času sestali na Brdu pri Kranju, kajti tudi oni so hoteli pod svoj vpliv dobiti čim več fantov, ki jim je pretila mobilizacija. Vendar pa se ti organizatorji niso kazali javno, obenem pa je bilo videti, da jim Nemci z izgonom duhovščine niso napravili dobre usluge. Čutiti je bilo pomanjkanje izkušenega političnega jedra in vplivnih voditeljev, ki bi potegnili za seboj ljudi in se znali upreti sovražnikovim poskusom. Če pa vzamemo Gorenjsko kot celoto, pa so Nemci konec februarja 1943 cenili, da je v tem času bilo tam okrog 500 do 600 partizanov. Med te niso šteli tiste, ki so bili nasilno rekrutirani v zadnjem času. V tem se niso dosti zmotili, vendar je treba reči, da je mobilizacija na kamniškem predelu potekala mnogo bolje in hitreje ka- Pred praznikom v Preddvoru Ivan Jan (4) VSTAJA POD GORAMI Iz kronike Kokrškega odreda vokatorjev, ki so navidezno vzklikali in propagirali za staro Jugoslavijo, begali ljudi in hkrati grozili prebivalstvu. To je bilo zlasti namenjeno rekrutom. čeravno je v začetku 1943. leta nemški teror spet naraščal, so bile možnosti za mobilizacijo novincev vendarle ustvarjene. Kljub temu pa ta, kakor smo videli, na tem območju ni potekala dobro. Nekaj sprememb pa so prinesla pisma prvih domačih fantov, ki so v začetku 1943. leta že pisali iz nemške vojske. Večina je nedvoumno obžalovala, da so odšli v nemško vojsko in ostalim priporočala, naj jim ne sledijo. V raznih krajih so se rekruti, ki so dobivali nemške pozive, kazali pripravljene na odhod k partizanom, toda s pogojem, da bi bilo zaradi kritja sorodnikov, treba priti ponje in jih navidezno odgnati nasilno. Toda — to zlasti velja za območje Storžiča — partizanskih enot tam ni bilo zadosti. Vendar pa za to ni bila kriva zgolj maloštevilnost partizanov v teh krajih. Vodilni kader po hudem 1942. letu ni mogel in ni znal zajemati tistega, kar bi lahko. Po vztrajnem delovanju najnaprednejših političnih delavcev pa so bili sredi marca 1943 kljub vsemu zabeleženi prvi vidni uspehi. V tem času je bilo v Kranju pet terenskih odborov OF, v tovarnah pa 12. V okolici Kranja so dotlej sestavili pet takih odborov. V tem času so bili vzpostavljeni tudi prvi odbori AFŽ in mladinski odbori. Nekaj manj uspeha pri obdelovanju terena je bilo v Tržiču. Predvsem je manjkalo vojaških akcij, ki bi ljudem spet vlivale upanje m zaupanje v gibanje, političnim delavcem pa olajšale delo. Poleg tega je bilo v tem času treba vzpostavljati zveze in sodelovanje med vojaškimi enotami na eni strani in političnimi delavci na terenu. Vse to je bil izraz delovanja v novih pogojih, ko je večina iz- kor pod Storžičem. Prav zaradi tega je bila tu potrebna večja aktivnost, in o tem govore tudi takratna poročila okrožnega komiteja Kranj. Najbolj in najprej se je delo za OF raz-živelo v krajih, ki so bili najdostopnejši partizanom. Med prvimi se je tako delo razživelo na Golniku. Posebno aktivna. organizacija je bila v bolnišnici. Tam je v tem in naslednjem letu obstajala razvejana mreža obveščevalcev, močna mladinska organizacija ter posamezniki. Ti so skrbeli, da bližnji partizani niso bili brez sanitetnega materiala. K temu delu je bil pritegnjen predvsem siednji in nižji kader, ki pa je že v naslednjem letu moral oditi v ilegalo med partizane. Tiho in učinkovito sodelovanje v bolnišnici na Golniku je krepil tudi- zdravnik dr. Mirko Karlin, ki je pomagal zlasti pri zdravljenju ranjenih partizanov. Delovanje aktivistov v bolnišnici, ki je bila neprestano pod očesom gestapa in kjer je bilo velik del osebja nemčurskega, je bilo zelo tvegano. Vendar so aktivisti v bolnišnici pomagali tudi pri raznih reševanjih ranjenih in ujetih partizanov tudi na drugih območjih. Tako tudi 27. maja 1943, ko so rešili ranjeno in ujeto partizanko Anico Rodc. Po vzpostavljenih zvezah je tega dne prišlo tja devet partizanov, ki so hoteli rešiti ranjenko. Toda to ni uspelo, ker je prišlo do streljanja. Med reševalci je bil tudi njen brat Darče, ki je pri tem poskusu padel. Ujetnico so potem prepeljali v Begunje, od tam pa v taborišče. Ranjeni in ujeti partizani so bili v bolnišnici na Golniku močno zastraženi in zaklenjeni v posebnih sobah. Po svojih močeh so ] aktivisti v bolnišnici skrbeli, da je bilo tem ranjencem marsikaj prihranjenega. Afera z dokumenti Objavljanje tajnih dokumentov o ameriškem angažiranju v Vietnamu, začetkih in nadaljevanju vojne v Indokini, je vzbudilo v Združenih državah Amerike — skoraj nič manj po svetu — po-emike izjemnih razsežnosti. Ko je elitni časnik The Nevv York Times objavil prvo nadaljevanje teh dokumentarnih sestavkov, so nekateri to označili kot odkritje stoletja in če so pri tem malce pretiravali, jih lahko vsaj razumemo, kajti v resnici gre za izjemno novinarsko storitev, nekaj, kar bo zanesljivo prišlo v zgodovino časnikarstva. Dejstvo, da je sodišče začasno prepovedalo objavljanje in kasneje zopet preklicalo svojo odločitev, je le še povečalo zanimanje za te materiale. Kajpak je še preuranjeno govoriti o podrobnostih — te lahko še pričakujemo — ki jih bodo objavili, toda dejstvo je, da tajna študija Pentagona vsebuje marsikatero ugotovitev, ki bo vrgla senco na marsikatero ugledno ime iz velike dežele onstran oceana. V teh dokumentih so pre-nekatere doslej bolj ali manj neznane podrobnosti, ki pričajo o razvoju ameriškega vmešavanja v Vietnamu in Indokini sploh, čeprav nekateri trdijo, da v bistvu ne gre za odkritje novih, marveč zgolj za smiselno urejeno in povezano gradivo že znanih dejstev, je nesporno, da bo v njem marsikaj takega, kar bo pretreslo javnost v Združenih državah. Toda nekatera znamenja vendarle dajejo možnost za domnevo, da tajni materiali niso povsem slučajno prišli v roke časnikarjem. Možno je sklepati, da jim jih je nekdo (ali nekateri) izročil namenoma. Zakaj? Odgovor bi lahko bil preprost: zato, da bi iz tega skoval politični kapital zase in očrnil nasprotnike. Ob vsem namreč ne smemo pozabiti na dejstvo, da se vendarle počasi bližajo naslednje predsedniške volitve in da bodo te po vsej verjetnosti doslej najbolj zagrizene, negotove in tipično ameriško živahne. Jasno je, da je to za zdaj zgolj domneva, ki bi jo sicer lahko podprli z nekaterimi dokazi — toda ravno tako tudi ovrgli z drugimi. Površnejšemu opazovalcu je Informacija take vrste zato le v dopolnilo, pripomoček za ponazoritev celotne, v tem trenutku zelo zapletene, ameriške notranjepolitične scene. Ime Anatolij Fedosejev ni še pred nekaj dnevi pomenilo prav nič milijonom bralcem časnikov in TV gledalcem na Zahodu — zdaj pa je v središču pozornosti. Fedosejev — po nekaterih doslej znanih podatkih ugleden znanstvenik, ki je odločilno sodeloval pri sovjetskih vesoljskih raziskavah in programih — je iz Pariza, kjer je bil član sovjetske delegacije na mednarodni letalski razstavi, pobegnil v London. Tam je zaprosil za azil in ga jasno tudi takoj dobil. V trenutku, ko to poročamo, še vedno ni povsem jasno, kaj je Fedosejev delal in kakšne odgovornosti je imel v sovjetskem vesoljskem programu. Poročila o tem si nasprotujejo: nekateri trdijo, da gre za znanstvenika prvega reda, drugi menijo, da je igral v Sovjetski zvezi zgolj drugo violino v znanstvenem ansamblu. V vsakem primeru — čeprav v prvem seveda bolj — je njegov pobeg za Sovjetsko zvezo dokaj neprijetna zadeva. Prvič že zato, ker ima pobeg znanstvenika takoj politične posledice in drugič zato, ker Fedosejev vsekakor precej ve, kar lahko koristi njegovim bodočim gospodarjem (pri čemer omenjajo, da so to lahko tudi Američani) in hkrati kajpak škoduje nekdanjim. Sovjetski veleposlanik v Londonu je interveniral pri britanskem zunanjem ministrstvu, delegacija, katere član je bil Fedosejev, pa je morala na vrat na nos iz Pariza s posebnim letalom nazaj v Moskvo. ljudje in dogodki V Adis Abebi sc je začelo osmo zasedanje konference organizacije afriške enotnosti. Začetek je bil poudarjeno klavrn, kajti mnoge države so poslale tretjerazredne garniture, nekatere pa so sestanek splch bojkotirale. Razlog je v predlaganem dialogu z belimi rasisti na afriškem skrajnem jugu. Medtem, ko del afriških držav meni, da bi bilo koristno in smotrno pod določenimi pogoji začeti neke vrste pogajanja z rasisti in tako vsaj na neki način začeti razpravo o izboljšanju pogojev za črnce, ki živijo v »belih« deželah Afrike, so nekateri odločno proti temu. To je tudi povzročilo razcep med državami članicami tc organizacije. Kako bodo prišli do kompromisa in kdo bo moral popustiti več, kdo manj, bomo še videli. RADIO Poročila poslušajte vsak dan ob 5., 6., 7., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30. Ob nedeljah pa ob 6.05, 7. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 19.30. 26. JUNIJA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana — 9.50 Zavarovali niča Sava radijskim poslušalcem — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za naše goste iz tujine — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Iz domače simfonične literature — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Igra ansambel Borisa Franka — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 V tričetrtinskem taktu z velikimi orkestri — 14.30 Poje prvakinja beograjske opere, sopranistka Valerija Hcybalova — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Dobimo se ob isti uri — 17.10 Gremo v kino — 17.50 Godala v ritmu — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Minute s simfoničnim orkestrom RTV Ljubljana — 18.45 S knjižnega trga — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Toneta Kmetca — 20.00 Večer z napovedovalko Marijo Velkavrh — 20.30 Zabavna radijska igra — 22.20 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Glasbeni variete — 16.05 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe — 16.40 Sobotni mozaik — 17.35 Mozaik melodij in ritmov — 18.40 Igrajo majhni ansambli — 19.00 Pet minut humorja — 19.05 Ob popevkah in plesnih zvokih — 20.05 Svet in mi — 20.20 Operni koncert — 21.30 Dogodki dneva — 21.40 Trenutki s slovenskimi violinisti — 22.15 Okno v svet — 22.30 Od čembala do orkestra — 23.55 Iz slovenske poezije 27. JUNIJA 4.30 Dobro jutro — 8.05 Radijska igra za otroke — 4.47 Skladbe za mladino — 9.05 Srečanje v studiu 14 — 10.05 Še pomnite, tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 11.00 Turistični napotki za naše goste iz tujine — 12.00 Na današnji dan — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Z domačimi ansambli — 14.05 Slovenske narodne pesmi v raznih izvedbah — 14.30 Humoreska tega tedna — 14.50 Orgle v ritmu — 15.05 Mirko Bogataj - Dečo Žgur: Zgodba o mladih levih — 16.00 Radijska igra — 16.53 Glasbena medigra — 17.05 Nedeljsko športno popoldne — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.20 Plesna glasba — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz za vse Drugi program 9.35 Iz domače zakladnice zabavne glasbe — 10.00 Nedeljski sprehodi — 11.35 Svetovna reportaža — 11.55 Opoldanski koncert lahke glasbe — 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.00 Operetne melodije — 14.35 Radi ste jih poslušali — 15.00 Izletniški kažipot — 15.15 Glasbeni variete — 16.35 Popevke iz studia 14 — 17.00 Ples ob petih — 18.00 Za vsakogar nekaj — 19.00 Naši kraji in ljudje — 19.15 Z velikimi zabavnimi orkestri — 19.40 Popevke se vrstijo — 20.05 Športni dogodki dneva — 20.15 Gluck: odlomki iz opere Ifigenija na Tavridi — 20.50 Večerna nedeljska reportaža — 21.00 Nedeljski divertimento — 21.30 Dogodki dneva — 21.40 Koncert moskovskega komornega orkestra — 23.55 Iz slovenske poezije 28. JUNIJA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb —9. 20 Pesmi za najmlajše — 9.30 Priljubljene slovenske popevke — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za naše goste iz tujine — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Bartok: Rapsodija za klavir in orkester — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Vedri zvoki s pihalnimi orkestri — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Lepe melodije z orkestrom Martin Gould — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Poje moški zbor Srečko Kosovel iz Ajdovščine . — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom RTV Ljubljana — 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Signali — 18.35 Kitara v ritmu — 18.45 Kulturni globus — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Henčka Burkata — 20.00 Borodin: odlomki iz opere Knez Igor — 20.55 Majhen koncert lahke glasbe 21.30 Igra ljubljanski jazz ansambel — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 S popevkami po svetu Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Glasbeni variete — 16.05 Naš podlistek — 16.20 Z orkestom Hans Car-ste — 16.40 Popevke na tekočem traku — 17.35 Mozaik melodij in ritmov — 18.40 Slovenski pevci zabavne glasbe — 19.00 Kulturni mozaik — 19.05 Igramo za vas — 20.05 Osterc: Štiri simfonične skladbe — 20.30 Pota našega gospodarstva — 20.40 Glasba Bele Bartoka — 21.30 Dogodki dneva — 21.40 Iz repertoarja komornega zbora RTV Ljubljana — 22.15 Naši znanstveniki pred mikrofonom — 22.30 Bruckner: Simfonija št. 5 v B-duru — 23.55 Iz slovenske poezije 4.30 Dobro julro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.20 S pevcema Eldo Viler in Arsenom Dedičem — 9.40 Počitniški pozdravi — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za naše goste iz tujine — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Hercigonja: dva odlomka iz opere Gorski venec — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Od vasi do vasi — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 18 tednov — 18 oktetov — 14.40 Na poti s kitaro — 15.30Glasbeni intermezzo — 15.40 Majhen recital flavtista Borisa čampe — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Ronald Bingc — 17.10 Popoldanski simfonični koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 V torek nasvidenje — 18.45 Četrt ure s pevko Alenko Pinterič — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Fantje treh dolin — 20.00 Prodajalna melodij — 20.30 Radijska igra — 21.30 Majhen koncert lahke glasbe — 22.15 Komorna glasba makedonskih skladateljev — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe DrugI program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Glasbeni variete — 16.05 Z jugoslovanskima pevci zabavne glasbe — 16.40 Melodije za vsakogar — 17.35 Mozaik melodij in ritmov — 18.40 Z orkestrom VVilliam Gardner — 19.00 Pet minut humorja — 19.05 Melodije po pošti — 20.05 Minute za Mozarta — 21.00 V korak s časom — 21.30 Dogodki dneva — 21.40 Z jugoslovanskih festivalov jazza — 22.15 Ljudje med seboj — 22.25 Večeri pri slovenskih skladateljih — 23.55 Iz slovenske poezije O30 JUNIJA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Operna matineja — 9.05 Kaj vam pripoveduje glasba — 9.20 Z ansamblom Korni grupa in Mladi levi — 9.40 Z ansamblom in solisti p. v. Tončke Maroltovc — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za naše goste iz tujine — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Iveri iz Beethovnove delavnice — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Vedri zvoki z ansamblom Lojzeta Slaka — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Ob lahki glasbi — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Bach: Koncert za violino in godalni orkester v E-duru — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Gerard Calvi — 17.10 Odmevi izza Pirinejcv — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Iščemo popevko poletja — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana v stereo studiu — 21.15 Znane melodije — znani orkestri — 22.15 S festivalov jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Igramo za ples Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Glasbeni variete — 16.05 Radi ste jih poslušali 16.40 Izložba hitov in glasbeni express — 17.35 Mozaik melodij in ritmov — 18.40 Z orkestrom Mario Ruiz Ar-mengol — 19.00 O avtomobilizmu — 19.10 Mladina sebi in vam — 20.05 Slovenske narodne in umetne pesmi poje komorni zbor iz Celja — 20.30 Na mednarodnih križpotjih — 20.40 Večerni concertino — 21.30 Dogodki dneva — 21.40 Portret basista Nikolaja Gjaurova — 22.15 Razgledi po sodobni glasbi — 23.55 Iz slovenske poezije 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.20 Slovenski pevci zabavne glasbe — 9.45 Pesmi iz mladih grl — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za naše goste iz tujine — 12.00 Na današnji dan •— 12.10 Dva dueta iz Verdijeve Aide — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 čez polja in potoke — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Z lahko glasbo za prijetno razvedrilo — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Češke narodne pesmi za zbor in pihalni orkester — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Kingsvvav, dirigira Camarata — 17.10 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana — 18.30 Orgle in kitara — 18.45 Naš podlistek — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.15 Iz opusov Krešimira Baranoviča in Milana Rističa — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Iz albuma izvajalcev jazza —• 23.40 Popevke jugoslovanskih avtorjev DrugI program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Glasbeni variete — 16.05 Jugoslovanski pevoi zabavne glasbe — 16.40 Sestanek ob juke-boxu — 17.35 Mozaik melodij in ritmov — 18.40 Z orkestrom Andre Ko-stelaneiz — 19.00 Filmski vrtiljak — 19.05 Melodije po pošti -— 20.05 Za ljubitelje in poznavalce — 21.00 Naš intervju — 21.10 Prizori iz Po-ličeve opere Deseti brat — 21.30 Dogodki dneva — 21.40 Komorni jazz — 22.15 Radijska kinoteka — 22.30 Recital flavtista Severina Gazzelo-nija — 23.35 Vejvanovski: Se-renada in C — 23.55 Iz slovenske poezije 4.30 Dobro jutro — 8.10 Operna matineja — 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.20 S pevci: Ladom Leskovarjem, Otona Pcstnerjem, Ditko Haberl in Sonjo Gaberšček — 9.43 Skladbe za mladino — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za naše goste iz tujine — 12.C0 Na današnji dan — 12.10 Iz slovenskih klavirskih albumov — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Vedri zvoki s pihalnimi orkestri — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Lahka glasba — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Napotki za turiste — 15.35 Glasbeni intermezzo — j5.40 Glasba severnih deže! — 16.00 Vrtiijak — 16.40 Z madridskim simfoničnim orkestrom — 17.10 Človek in zdravje — 17.20 Operni koncert s solisti beograjske opere — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Za prijetno razvedrilo — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s triom Jožeta Bur-nika — 20.00 Poje berlinski m otet ni zbor — 20.30 Top-pops 13 — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz pred polnočjo 15.45 Atletski finale Jugoslavije — Sarajevo : Ljubljana (RTV Sarajevo), 18.00 Obzornik, 18.15 Plus pet — mladinski quiz, 19.15 Mozaik, 19.20 S kamero po svetu, 19.45 Cik-cak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1 (RTV Ljubljana), 20.35 Melodije Istre in Kvarnerja — prenos (RTV Zagreb), 22.05 Maščevalci — serijski film, 22.55 TV kažipot, 23.15 Poročila, 23.20 Rezervirano za smeh (RTV Ljubljana), 23.55 Melodije Istre in Kvarnerja — nadaljevanje (RTV Zagreb) — Drugi spored: 18.00 Kronika (RTV Zagreb), 18.15 Plus pet (RTV Sarajevo), 19.15 Propagandna oddaja (RTV Zagreb), 19.20 Dokumentarna oddaja (RTV Beograd), 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 20.30 Spored italijanske TV 27. JUNIJA 8.55 Madžarski TV pr gled (RTV Beograd), 9.30 Po domače s slovenskim instrumentalnim kvintetom (RTV Ljubljana), 10.00 Kmetijska oddaja (RTV Zagreb), 10.45 Mozaik, 10.50 Otroška matineja, 11.40 Mestece Pevton — serijski film, 12.30 TV kažipot (RTV Ljubljana), ... Športno popoldne, 18.15 Ladovi doživljaji — amer. film, 19.45 Cik-cak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Mali oglasi: Carinik (RTV Ljubljana) 21.20 Vi-deofon (RTV Zagreb), 21.35 Poročila (RTV Ljubljana), 21.50 športni pregled (JRT), 22.50 Odpoved sporeda — Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Ulica Moše Pijade — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1, stavba občinske skupščine. — Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135 — Telefoni: redakcija 21-835, 21-860; uprava lista, ma-looglasna in naročniška služba 22-152. — Naročnina: letna 32, polletna 16 din, cena za eno številko 50 para. Mali oglasi: beseda 1 din, naročniki imajo 10 °/o popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 20.30 Spored italijanske TV 28. JUNIJA 17.20 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.45 Srečni princ — 3. del, 18.00 Risanka, 13.15 Obzornik, 18.30 Karavana, 19.00 Mozaik (RTV Ljub-ljana), 19.05 Mladi za mlade (RTV Zagreb), 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Fabien — 2. del, 21.30 Večer z Borisom Kebetom, 22.05 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.40 Poročila (RTV Zagreb), 17.45 Srečni princ (RTV Ljubljana), 13.00 TV vrtec, 18.15 Kronika, 13.30 Znanost, 19.00 Propagandna oddaja, 19.05 Mladi za mlade, 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 2U.O0 Spored italijanske TV 29. JUNIJA 16.40 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.55 Nina in Ivo — 8. del, 18.10 Risanka, 18.25 Obzornik, 18.40 Slovenski top-pops, 19.05 Oceanografija, 19.30 Mamila danes, 19.40 Pet minut za boljši jezik, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Prekleta V/ MONTAŽA IN PRODAJA AVT0GUM V LESCAH ^ 77 551 sleparija — italij. film, 22.25 Milhaud: Popotovanje kralja Reneja, 22.40 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.35 Poročila (RTV Zagreb), 17.40 Daljnogled (RTV Beograd), 18.15 Kronika (RTV Zagreb), 18.30 Reportaža (RTV Sarajevo), 19.00 Narodna glasba (RTV Zagreb), 19.20 TV pošta (RTV Beograd), 19.50 TV prospekt, 20.00 T V dnevnik (RTV Zagreb), 20.30 Spored italijanske TV C* i 30. JUNIJA ... športno popoldne, 17.05 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.45 Pika Nogavička — švedski film, 18.15 Obzornik (RTV Ljubljana), 1830 Zabavna glasba (RTV Sarajevo), 19.00 Na sedmi stezi, 19.20 Naš ekran, 19.50 Cikcak, 20.00 T V dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Teh naših 50 let, 21.35 Hamlet — balet ruske TV, 22.20 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.25 Poročila, 17.30 Risanka, 17.45 Poljudno znanstveni film, 18.15 Kronika (RTV Zagreb), 18.30 Glasbena oddaja (RTV Sarajevo), 19.05 Znanost (RTV Beograd), 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 20.30 Spored italijanske TV 1. JULIJA 14.00 Teniška tekmovanja — prenos iz VVimbledona (EVR-Ljubljana), 17.20 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 18.20 Obzornik, 18.35 Družine — film, 19.05 Enkrat v tednu (RTV Ljubljana), 19.20 Vse življenje v letu dni (RTV Beograd), 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Vojna in mir — I. del, SEMTA skladišče Kranj, Tavčarjeva 3L tel. 22-053 Kombinati kmetijske za druge, posestva, kmeto valci! Odkupujemo pšenico in vse vrste žitaric po naj višjih dnevnih cenah Kmetovalcem plačamo v gotovim pri prevzemu. Prodajamo najkvalitetnejšo moko, krmilno moko, koruzo, pšenični zdrob in koruzni zdrob. Skladišče je odprto od 7.30 do 16. ure vsak dan tudi v soboto. 21.25 XXI. stoletje, 22.15 400 let slovenske glasbe, Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.40 Poročila (RTV Zagreb), 17.45 Jure Slon, 18.00 Zapojte z nami (RTV Sarajevo), 18.15 Kronika, 18.30 Narodna glasba (RTV Zagreb), 19.00 Enciklopedija, 19.20 Serijska oddaja (RTV Beograd), 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 20.30 Spored italijanske TV 2. JULIJA 14.00 Teniška tekmovanja — prenos iz VVimbledona (EVR-Ljubljana), 16.40 Madžarski TV pregled (RTV Bco-, grad), 18.15 Obzornik, 18.30 Veseli tobogan, 19.00 Mestece Pevton — serijski film, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1 (RTV Ljubljana), 20.35 Split 71 — prenos (RTV Zagreb), 22.05 Odiseja miru, 22.35 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.30 Poročila, 17.35 Dokumentarna oddaja, 18.00 Risanke, 18.15 Kronika, 18.30 Glasbena oddaja, 19.00 V petek ob 19. uri, 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 20.30 Spored italijanske TV Kranj CENTER 26. junija amer. barv. film NAJDI SI MESTO, DA UMREŠ ob 16. in 18. uri, amer. barv. film BAL VAMPIRJEV ob 20. uri, premiera angl. barv. filma NEKA ŽENA JE IZGINILA ob 22. uri 27. junija amer. film NAJBOLJ NEUMNI DNEVI STANA IN OLIA ob 10. uri, amer. barv. film NAJDI SI MESTO, DA UMREŠ ob 15. in 17. uri, japonski barv. film PREPLAH V VESOLJU ob 19. uri, premiera slov. barv. filma MASK AR ADA ob 21. uri 28. junija angl. barv. film NEKA ŽENA JE IZGINILA ob 16., 18. in 20. uri 29. junija angl. barv. film NEKA ŽENA JE IZGINILA ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORžIč 26. junija amer. film NAJBOLJ NEUMNI DNEVI STANA IN OLIA ob 16. uri, ja-pon. barv. film PREPLAH V VESOLJU ob 18. in 20. uri 27. junija amer. film NAJBOLJ NEUMNI DNEVI STANA IN OLIA ob 14. uri, ja-pon. barv. film PREPLAH V VESOLJU ob 16. uri, amer. barv. CS film JOHN IN MA-RY ob 18. uri, amer. barv. fiOm BAL VAMPIRJEV ob 20. uri. 28. junija amer. barv. film BAL VAMPIRJEV ob 18. uri, amer. barv. film NAJDI SI MESTO, DA UMREŠ ob 20. uri 29. junija franc. barv. CS film PEKEL V VLAKU ob 18. in 20. uri Tržič 26. junija premiera amer. barv. CS filma BANDOLERO ob 18. in 20. uri 27. junija amer. barv. CS film BANDOLERO ob 15., 17. in 19. uri Kamnik DOM 26. junija mer. barv. CS film LEGIJA TUJCEV ob 18. in 20. uri 27. junija amer. barv. CS film LEGIJA TUJCEV ob 15., 17. in 19. uri 29. junija premiera amer. barv. CS filma CUSTER Z ZAHODA ob 18. in 20. uri Krvavec 26. junija amer. barv. film KRVAVI POKER ob 20.30 27. junija amer. barv. film KRVAVI POKER ob 17. uri Radovljica 26. junija franc. barv. film ZLATA VDOVA ob 18. uri, amer. film ZANKA ZA NEDOLŽNEGA ob 20. uri 27. junija franc. barv. film NAJ POGINE ZVERINA ob 16. uri, franc. barv. film AFERA NA AŽURNI OBALI ob ZLATA VDOVA ob 20. uri 28. junija amer. barv. film V ČAŠU ĆARLESTONA ob 20. uri 29. junija amer. barv. film NAPADALNO DEKLE ob 20. uri škofja Loka SORA 26. junija amer.-italij. barv. film ŽIVI ALI šE BOLJE MRTVI ob 18. in 20. uri 27. junija italij. barv. film ANGELI BREZ RAJA ob 17. in 20. uri 28. junija italij. barv. film ANGELI BREZ RAJA ob 19. uri 29. junija amer. barv. film MRTVI NE PLAČAJO DAVKOV ob 20. uri Železniki OBZORJE 1 26. junija italij. barv. film ANGELI BREZ RAJA ob 17. in 20. uri 27. junija amer. italij barv. film ŽIVI ALI ŠE BOLJE MRTVI ob 17. in 20. uri Kino RADIO 26. in 27. junija amer. barv. film BODALO, v režiji Bernard Kovvalski, v gl. vlogi Alex Cord, ob 17. in 19. uri. 28. junija angl. barv. film DR. DIN ALI STRAŠILO v režiji James Neilson, v gl. vlogi Patrick Mc Goohan, ob 17. in 19. uri. 29 in 30. junija amer. barv. film ŠERIF V NEVV YORKU, v režiji Don Siegel, v gl. vlogi Clint Eastuood, ob 17. in 19. uri. Kino PLAVŽ 26 in 27. junija amor, barv. film ŠERIF V NEVV VORKU, ob 18. in 20. uri. 28. in 29. junija amer. barv. film BODALO, ob 18. in 20. uri. 30. junija amer. barv. film MY FAIR LADY, ob 17. in 20. uri. Kino DOVJE 26. junija amer. barv. film DIVJA BANDA 27. junija amer.-jap CS barv. film TAJNI AGENT 077 Kino KRANJSKA GORA 26. junija amer. barv. film DIVJA BANDA 27. junija i *ner.-jap. CS tarv. film TAJK I AGENT 077 29. junija angl. barv. film DR. DIN ALI STRAŠILO Kino DELAVSKI DOM JAVORNIK 26. junija amer.-nem.-itar. CS barv. film OAZA SMRTI ob 19. uri. 27. junija angl. barv. film DR. DIN ALI STRAŠILO ob 17. uri. 27. junija amer. barv. film DIVJA BANDA, ob 19. uri 30. junija amer.-jap. CS barv. film. TAJNI AGENT 077 ob 19. uri. REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE 1. OBERON, 7. ASKEZA, 12. KORENJAK, 14. SPAK, 15. ON, 16. SKALAR, 18. IVE, 19. PAS, 21. OSA, 22. AVTOR, 24. PERLA, 26. USPEH, 27. SANYO, 28. PRI, 29. LAS, 31. TRI, 32. GDANSK, 35. NK, 36. ATOL, 38. ERITREJA, 40. ŽERJAV, 41. KISMET IZŽREBANI REŠEVALCI Rešitev nam je poslalo 110 reševalcev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (30 din) prejme Marjan Grajzar, Kranj, Pintarjcva 2; 2. nagrado (20 din) prejme Anton Grošelj, Jesenice, Tavčarjeva 9; 3. nagrado (10 din) pa prejme Matej VVendling, Kranj, Planina 29. Nagrade vam bomo poslali po pošti. Nagradna križanka VODORAVNO: 1. fotografski aparat, priprava za snemanje filmov (filmska ...), 7. sestanek, zmenitev, 13. princip zla v veri Perzijcev, zli duh. 14. slovo, odhodnica, pojedina ob slovesu, 15. nasip za pristajanje ladij, 16. izbira, voljenje, 17. lansko leto, 19. Talisova oranžada, 20. celina, ki je razdeljena v Severno in Južno, 23. okrajšava akademskega naslova, 26. prislov tudi tako, brez tega, tako in tako, 27. gornje okončine, 31. vosku podobna snov iz očiščenega zemeljskega voska, 33. žig, 34. glavno mesto Armenske SSR, 35. južni močnat sadež, 36. planina v Bosanski krajini, znana iz NOB, 37. lepak. Želozarji na Triglav NAVPIČNO: 1. vodja taborišča, 2. židovsko moško ime, 3. skrajšano žensko ime (Mimica), 4. nekdanja Ljubljana, 5. oranje, zorana zemlja, 6. Alfred Nobel, 7. stolp ob cerkvi z zvonovi, 8. idol, 9. ime sarajevskega književnika Fincija, 10. čista teža blaga, 11. hitro hlapljiva tekočina (za narkozo), 12. okrep-Čiina pijača, 16. zmaju podoben orjaški kuščar, 18. pridelek enega leta, 21. obrtnik lesne stroke, 22. prizorišče, tudi zagrebška revija, 23. teliček, 24. rimski cesar, ki je zažgal Rim, 25. mehko blato, navadno na dnu stoječih vod, močvirje, 28. častitljiv starec, 29. biblijsko mesto v Palestini (. .. galilejska), 30. letni posek, državni proračun, 32. ime pevke Sršen, 33. madžarsko moško ime, 35. zdravniška kratica za: brez posebnosti. 0 Rešitev pošljite do četrtka, 1. julija, na naslov: Glas, 4) Trg revolucije 1, Kranj, z oznako Nagradna križanka. % Nagrade: L: 30 din, 2.: 20 din, 3.: 10 din. CORENJSKI MUZEJ V KRANJU — V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, kulturno-zgodovinska. etnografska, umetnostno-zgodovinska zbirka. V galeriji v Mestni hiši je odprta razstava del mojstra umetniške fotografije Petra Kocjančiča, od 28 6. dalje pa razstava akademskega slikarja Henrika Marchla. V baročni stavbi v Tavčarjevi ulici 43 je v I. nadstropju odprta republiška zbirka Slovenska žena v revoluciji. V II. nadstropju je na ogled etnografska zbirka Planšarska-kultura na Gorenjskem in razstava risb Petra Jovanoviča. V Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej, v galeriji v isti stavb pa razstava del slikarja Antona Plcmlja, od 28. 6. pa razstava slikarja Franca Boštjana z Raven. V gotski kleti so razstavljene barvne reprodukcije italijanskega slikarja Canaletta (1697—1768). Galerijske in muzejske zbirke so odprte vsak dan od 10. do 12 in od 17. do 19. ure Komisija za športno rekreacijo tovarniškega odbora sindikata Železarne Jesenice bo v sodelovanju s planinskimi društvi v jeseniški občini tudi letos organizirala pohod železarjev na Triglav. Pohoda se bodo udeležili tudi železar-ji iz Raven in štor, ki se bodo skupno z jeseniškimi povzpeli na Triglav po različnih poteh in smereh. sca na bo spet Jutri bo zopet začela obratovati žičnica na Stari vrh. Vozila bo vsako nedeljo in praznik od 9.30 do 17.30, i,n sicer vsako uro enkrat. Če pa bo prispelo več kot deset potnikov, bo peljala tudi večkrat. Iz Škofje Loke bo ob nedeljah in praznikih odpeljal ob 9. in 13. uri avtobus do spodnje postaje žičnice |Torssm so se V KRANJU Zupančič Franc in Hožič Olivira, DrOlC Albin in Per-vanje Zlatka, Germ Hranimir in Trugar Zdenka. Bolka Jože in Žerovnik Antonija Udeležence pohoda bodo vodili gorski vodniki in alpinisti, na vrhu Triglava pa bodo prejeli poseben spominski znak. Organizatorji sc na pohod, ki bo v soboto, 10. julija, in nedeljo, 11. julija že skrbno pripravljajo, saj pričakujejo dobro udeležbo. Če bo vreme slabo, bodo pohod organizirali pozneje. S. D. Stari vrli vozila in se vračal ob 9.30 in 18. uri. Žičnica bo obratovala do konca septembra. Koča na Starem vrhu je odprta in ob nedeljah je mogoče tam dobiti tople obroke. Vsak dan pa bodo goste lahko postregle kmečke gospodinje iz vasi pod Starim vrhom. —Ib Brenkuš Anton, roj. 1399, Gašnirc Jože, roj. 1904 in Grc-gorin Evlalija, roj. 1919 V TRŽIČU Kokalj Ferdinand, roj. 1894, Košir Marija, roj. 1887 in Rožič Marija, roj. 1883 Tržni pregledi V KRANJU Solata 4 din, špinača 4 do 5 din, korenček 6 do 8 din, slive 4 din, jabolka 5 din, pomaranče 5,50 din, limone 6 din, česen 9 do 10 din, čebula 2,50 do 3 din, fižol 6 do 7 din, pesa 3 din, kaša 4 do 5 din, paradižnik 6 do 8 din, stročji fižol 5 do 6 din, breskve 6 do 8 din, češnje 3 do 4 din, ajdova moka 5 din, koruzna moka 3 din. jajčka 0,60 din, surovo maslo 18 do 20 din, smetana 12 do 14 din, orehi 28 do 30 din, klobase 6 din, skuta 6 do 7 din, sladko zelje 3 din, kislo zelje 4 din, kisla repa 3 din, cvetama 4 do 5 din, paprika 10 do 12 din, krompir 1 din (novi 2.50 do 3 din), hruške 5 din, borovnice 6 do 8 din, gobe 25 do 26 din. NA JESENICAH Solata 3 din, špinača 3,50 din, korenček 8 din, slive 5,40 din, jabolka (uvoz) 5 din, pomaranče 5,50 din, limone 6,50 din, česen 9.10 din, čebida 2,80 din, stročji fižol 6,80 din, pesa 2,60 din (nova 5 din), kaša 3,70 din, paradižnik 7 din, kumare 5 din, ajdova moko 6,16 din, koruzna moka 2,25 din, jajčka 0,50 do 0,70 din, surovo maslo 17,60 do 29 din, smetana 13,80 din, orehi 27 din, klobase 4,50 din, skuta 7,10 din, sladko zelje 2 din, kislo zelje 3,20 din, kisla repa 2,60 din, cvetača 5,50 din, krompir 1,40 din (novi 2,60 din). V TRŽIČU Solata 4 din, špinača 8 din, korenček 7 din, slive 4 din, jabolka 5 din, pomaranče 5,40 din, limone 6 din, česen 10 din, čebula 4 din, fižol 4 din (novi 8 din), pesa 3 din, kaša 3,80 din, paradižnik 7 din, češnje 5 din, grah 6 din, breskve 6 din, ajdova moka 5 din, surovo maslo 20 din, smetana 12 din, orehi 30 din, skuta 8 din, sladko zelje 4 din, cvetača 7 din, krompir 2,80 din, med 12 din, borovnice 10 din, jagode 10 din, hruške 5 din. 4$ Komorni moški zbor KUD »Stane Žagar« v Kropi proslavlja letos deset let svojega delovanja. Po Številnih nastopih doma in na tujem bo imel drevi ob 20. uri v Kropi slavnostni koncert. $ V dvorani delavskega donia v Kranju bo drevi ob 20.15 nastopil akademski komorni libor pod vodstvom Matevža Fabijana. SOBOTA KRANJ — Ob 8. uri na sta dionu Stanka Mlakarja nadaljevanje športnih iger cestnih delavcev JESENICE — Ob 18.30 na košarkarskem igrišču pod Mežakljo tekma ženske SKL Jesenice : Konus Ob 20. uri tekma moško SKL Jesenice : Lesonit NEDELJA KRANJ — Ob 8. uri na stadionu Stanka Mlakara nadaljevanje in zaključek tretjih letnih športnih iger cestnih delavcev JESENICE — Ob 10. uri na odbojkarskem igrišču pod Mežakljo tekma moške ŠOL Kovinar : Kanal — dh loterija Neuradno poročilo o žrebanju srečk 25. kola Jugoslovanske loterije: srečke s so zadoTit končnicami N din 60 10 57910 500 59400 i 000 716530 10.000 01 10 91801 500 24161 2000 576821 10.000 530441 10.000 72 20 9332 200 92242 500 43322 1000 32612 2000 098032 150.000 93 30 113 50 04803 500 423303 10.000 4 6 02264 500 79374 1000 407464 10.000 318774 10.000 35 10 05 20 38495 looo 493435 10.000 323825 10.000 6 6 79536 500 35226 500 043526 10.000 7 6 51577 500 ' 14627 1000 111427 10.000 240167 50.000 528 100 2568 200 13908 500 442858 10.000 629833 10:000 590798 10.000 09 10 59 10 72499 500 749039 10.000 113759 10.000 240809 10.000 23 Miha Klinar Aprilsko sporočilo 1941 Predigra ZA NAPAD NA SOSEDE POTREBUJEŠ OLJE, ROPAR! A MI BIVAMO OB CESTI, KI K OLJU PELJE (Bertolt Brecht, Bericht der Serben) Tako naj bi na tak način izražena 'volja albanskega ljudstva' pravno potrdila italijansko okupacijo. Tega dne je tudi Grčija priznala brez protesta italijansko okupacijo Albanije. Že 10. aprila je italijanski odpravnik poslov v Atenah obiskal grškega predsednika Metaxasa in mu v Mussolinijcvcm imenu sporočil, naj Grčija ne nasede različnim podtikanjem, da je italijanski poseg v albanske dogodke akcija, naperjena predvsem proti Grčiji, kakor 'to zatrjujejo različni naročeni provokatorji' ali 'kakor bodo morda še zatrjevali'. »Fašistična Italija zagotavlja s svoje strani popolno nedotakljivost grškega ozemlja na kopnem in morju in absolutno spoštovanje te nedotakljivosti. Fašistična Italija je trdno odločena obdržati odnose prisrčnega prijateljstva, ki vežejo obe deželi in jih vedno bolj razvijati. Pripravljena je to voljo tudi podkrepiti s konkretnimi dokazi,« je Metaxasu v Mussolinijevcm imenu izjavil italijanski odpravnik poslov v Atenah, Metaxas pa je že naslednji dan objavil uraden komunike grške vlade: »Da bi razpršila vso bojazen, ki se je lotila javnosti, sporoča grška vlada ljudstvu, da sta neodvisnost in integriteta Grčije popolnoma zajamčeni. Z zavestjo, da je grška vlada na nenehnem oprezu, da bi obvarovala varnost in čast dežele, lahko sleherni državljan v miru opravlja svoje vsakdanje delo. »Grški poslanik v Rimu pa je v imenu grške vlade dne 12. aprila izjavil naslednje: »Grški poslanik je v imenu svoje vlade pooblaščen, da izjavi italijanski vladi najiskre-nejšo zahvalo za sporočilo italijanskega odpravnika poslov z dne 10. aprila in za kategorična zagotovila, ki jih daje fašistična vlada Italije Grčiji za nedotakljivost grškega ozemlja na kopnem in na morju. »Ministrski predsednik Metaxas je k izjavi grškega poslanika v Rimu še dodal, da jc 'popolnoma prepričan, da ne bo nikoli prišlo do kakega dogodka, ki bi skalil tradicionalno prijateljstvo med Italijo in Grčijo, in da nastaja med obema državama novo obdobje prisrčnosti in pri nadaljevanju mirnega sodelovanja, ki se bo v prihodnosti še okrepilo'. 13. aprila 1939 je britanski predsednik vlade Chamberlain obravnaval ITALIJANSKO ALBANSKO VPRAŠANJE V SPODNJEM DOMU BRITANSKEGA PARLAMENTA. Opozoril je na kršitev italijansko-britanske pogodbe, po kateri ne sme nobena država na področju Sredozemlja spreminjati statusa quo. Tudi na Jadranu ne, ker je tudi Jadransko kakor tudi Orno morje in druga morja del Sredozemskega morja. Opozoril jc tudi, da je Ciano 7. aprila zagotavljal britanskemu poslaniku v Rimu, da italijanski poseg proti Albaniji ne namerava spreminjati statusa quo na Balkanu, toda že dva dni kasneje pa je prišel do drugačnih zaključkov in izjavil, da se bo Italija ravnala 'po želji albanskega ljudstva'. Leto pa se je 'odločilo in ponudilo albansko krono italijanskemu kralju'. »Britanska vlada jc v izredno mučnem položaju, da bi pritrdila temu, kar se je zgodilo v Albaniji, in italijansko akcijo uskladila z določbami britansko-italijanske pogodbe. Tudi v drugih deželah in ne samo v Albaniji so bili nemiri zaradi italijanske akcije,« je Chamberlain verjetno mislil tudi na protifašistične demonstracije v Jugoslaviji, čeprav niso bile tokrat tako množične kakor v času češkoslovaške krize. Chamberlain jih ni omenjal, pač pa je rekel, da je prejel Mussolinijevo poslanico, po kateri ni bilo 'nobenih nemirov ne v Jugoslaviji ne v Grčiji in da je tam vladal popoln red in mir'. Mussolini je v poslanici zagotavljal, da Italija nima nobenih načrtov ali namenov, da bi vznemirjala sosednje države. »Italija ne bo ogrožala Grčije,« je ponovil Chamberlain italijansko zagotovilo, obenem pa omenil pisanje italijanskega tiska, da bi 'prav gotovo nastala nevarna napetost, čc bi se Britanija odločila in zasedla grški Krf, kar pa je 'naravno zanikal že britanski zunanji minister lord Halifax, obenem pa dodal, da bi prav tako britanska vlada ne gledala mirno, čc bi Krf zasedla Italija'. Zato se Britanija zaradi govoric okrog otoka Krfa še vedno čuti negotovo in je zaradi te negotovosti in vznemirjenosti sklenila zajamčili neodvisnost Grčije in Romunije prav tako kakor bo to storila Francija. Prav tako je šele tega dne Chamberlain zahteval 'odpoklic italijanskih fašističnih prostovoljcev iz Španije', čeprav bi se le-ti morali umakniti že v drugi polovici 1938. leta, kakor so se umaknile mednarodne prostovoljske brigade, ki so podpirala boj republikanske Španije. Podobno stališče je ta dan zavzela tudi francoska vlada. Daladier je poudaril potrebo po vojaških ukrepih za zavarovanje francoskih meja. Povedal je tudi, da je Francija pri novi diplomatski akciji navezala stike z Britanijo, Združenimi državami Amerike in s Sovjetsko zvezo, ki se jc v tem času prizadevala, da bi se demokratične države skupaj s Sovjetsko zvezo zavarovale pred fašističnima velesilama s paktom o kolektivni varnosti, o čemer bomo še govorili. V Italiji je 13. aprila 1939 zasedal veliki fašistični svet in enoglasno sprejel 'albansko ponudbo po personalni uniji z Italijo'. Prav tako jo izrekel Mussoliniju zahvalo 'italijanskega ljudstva' kot ustanovitelju italijanskega imperija. Ko so prebrali sklep o sprejemu 'albanske ponudbe', je spregovoril Mussolini: »ZGODOVINSKI DOGODKI TEH DNI so rezultat naše volje, naše vere in naše moči. Naš odnos do prijateljskih narodov je odnos prijatelja, proti sovražno razpoloženim narodom pa bomo zavzeli jasno, trdo in odločno sovražno stališče. Svetovno javnost prosim, naj nas pusti pri miru pri izpolnjevanju naših velikih vsakodnevnih prizadevanj. Svetovna javnost mora za vsak primer vedeti, da bomo kakor včeraj tudi jutri neovirano nadaljevali našo vselej ravno pot.« Dva dni kasneje, dne 15. aprila 1939, je v zbornici fascia in korporacij o personalni uniji Albanije z Italijo govoril tudi Ciano. Govoril je najprej 'o stoletnih odnosih med obema deželama' in dejal: »Zgodovina italijanskega in albanskega naroda je za vse čase združena. Italijan-sko-albanska unija je dogodek, ki je povezan z našim redom in zaupan v našo čast. Ni človeške moči, ki bi mogla ali skušala to spremeniti, ne da bi naletela na odločen in skupen odpor obeh ljudstev . . . Kar sc jc zgodilo v Albaniji, ima svoj vzrok in pojasnilo v zgodovini . . .« sprejme v zaposlitev za gostinske obrate v Kranju in Radovljici 1. več natakaric 2. več kuharic 3. poslovodjo bifeja Kandidati za zasedbo delovnih mest morajo izpolnjevati naslednje pogoje: pod L: KV gostinski delavec in 2 leti delovnih izkušenj; poti 2.: KV gostinski delavec in 3 leta delovnih izkušenj; pod 3.: KV gostinski delavec in 2 leti delovnih izkušenj. Nastop službe je možen takoj ali po dogovoru. Ponudbe je treba poslati na naslov: Veletrgovina Živila, Kranj, do 5. julija 1971. KMETIJSKA ZADRUGA škofja Loka razpisuje javno dražbo za prodajo TOVORNEGA AVTOMOBILA TAM 4500 letnik izdelave 1959. Vozilo je v voznem stanju. Javna dražba bo v petek, 2. julija 1971, ob 8. uri pri mehanični delavnici v škofji Loki. Tu je možen tudi ogled vozila vsak dan od 6. do 14. ure. baterije Splošna vodna skupnost Gorenjske Kranj po sklepu DS razpisuje javno licitacijo za prodajo osnovnih sredstev, inventarja in drobnega materiala: — ZIDANA STANOVANJSKA HIŠA V TRŽIČU — LESENA STANOVANJSKA BARAKA V DRAGI PRI BEGUNJAH — TOVORNJAK CZEPPEL — PRTLJAŽNIK ZA AVTO KOMBI — 2 VODNI ČRPALKI — VITLA ROČNA — MEŠALEC BETONA — MOTORNA ŽAGA JOBI — ŽAGA CIRKULARKA — TRANSFORMATOR ZA ELEKTRIČNO VARJENJE — USMERNIK ZA POLNJENJE AKUMULATORJEV IN RAZNI DROBNI MATERIAL. Licitacija bo 2. julija 1971 ob 8. uri na dvorišču uprave, Cesta Staneta Žagarja 30, Kranj Pravico licitiranja imajo vse delovne in druge organizacije in od 9. ure dalje tudi zasebniki. Ogled predmetov je vsak dan od 6. do 14. ure, ogled stavb pa po dogovoru. SOBOTA 26. JUNIJA 1971 ULAS * f! Razcesija MIHA KLINAR (MESTA, CESTE IN RAZCESTJA) TV. DEL 219 In ko se vlečejo skozi vasi Krog njih je gneča žena Drevje priklanja se v mesečev sij In vse se predira: Hura! S čindrara in na svidenje! Ženske in piski in duhovščina In tam med njimi mrtvi vojak kakor pijana opica ... »VVaas? Utihni, pes! Drugače ti razbijem gobec!« zakriči Norbert in dvigne kozarec, kakor da ga bo treščil proti odru. »Si nor?« ga Fric zgrabi za roko. »Ti ga braniš? Ti ga braniš?« se razurja Norbert. »Bodi kulturen, človek,« ga miri Fric, a bi ga najraje udaril. Toda Norbert ne odneha. »Kdo si, pes prekleti, boljševik bavarski,« lakriči. V kabaretu je še nekaj takih, ki občutijo pesem kot sramotenje nemškega viteškega junaštva lin drugih nemških vrlin. Morda jih je prav Nor-bertov glas potegnil za seboj v protest proti Pevcu, ki bi rad dokončal svojo pesem, a ga hrup zbega, da se mu že pri naslednjem verzu zatakne, potem pa se mu odtrga še struna, na tkatero je premočno pritisnil. »No, se ti je zataknilo, pasji gobec!« Hrup in psovke se spremene v krohot. »Se ti je nit pretrgala, tepec! Okrog vratu si jo zadrgni in se nanjo obesi ali pa te bomo mi nekoč!« kriči Norbert. »Sramota!« se nad Norbcrtom zgraža Fric. »Sramota! Resnična sramota,« ga Norbert razume narobe. »Ne njegova! Tvoja!« ga zavrne Fric. »Kaj si rekel? Z njim držiš?« se mu Norbert grozeče približuje z obrazom. »Pijan si.« »Kdo je pijan? Ponovi, kdo je pijan?« ga Norbert zgrabi za ovratnik. »Pusti moj ovratnik!« »Pojdiva, Fric!« se oglasi štefi in sovražno osi ne Norbcrta. »Oprostite, gospa!« sc Norbert strezni, potem pa pokaže proti odru: »Toda takele kretene,« misli Bertolta Brechta, »bi bilo treba postreliti! To so boljševiki! To so boljševiki! A jim bo odklenkalo, prav kmalu odklenkalo! Jaz sam ga vržem z odra!« se Norbert hoče zdrenjati proti odru, kamor se drenja še nekaj drugih, a jih ustavi zastor, pred katerega takoj nato stopi gostom dobro znani berlinski pesnik VValter Mehring. »Sramota, gospoda! Taka sramota!« vzklika. »Sramota! Bravo, Mehring! Resnična sramota!« mu nekateri hrupno in odobravajoče pritrjujejo. »Sramota,« jih Mehring prevpije. »Sramota in kulturni škandal! Toda ne za pesnika! Sramota za vas, gospoda! Še čez leta se je boste spominjali, zakaj spoznali boste, da ste izžvižgali enega največjih nemških pesnikov in dramatikov tega stoletja! To vam zagotavljam že danes! Čez deset ali dvajset let ali kadarkoli pred mojo smrtjo me lahko primete za besedo! In če sem se motil in če vam sedaj lažem, me lahko takrat ubijete! Pa me ne boste, ker se bo moja napoved uresničila! Vi pa boste že ob misli na škandal, ki ste ga povzročili, zardevali od sramu!« »Tako je! Tako, gospod Mehring!« vzklikne Fric. O, že takrat poleti 1918 je vedel, da se v neznanem sanitejcu skriva genij, čeprav takrat ni vedel za njegovo ime in čeprav je tistega sa-nitejca prepoznal šele to noč ob petju njegove Legende o mrtvem vojaku, legende, ki jo je že slišal iz pesnikovih ust, slišal med prvimi, če ne celo prvi, ki mu jo je pesnik povedal. Toda takrat je bil pesnik v uniformi. Uniforma pa jemlje ljudem obraz in jih ponižuje v čredo. »Ja, v poslušno in plaho čredo, ki se pusti gnati v klavnico. Tako je bilo. A ne bo, ne bo nikoli več.« — A če bo? To je zopet glas vesti, ki prebuja v njem tisto neprijetno občutje, da je danes sam med onimi, ki so leta 1914 pognali toliko milijonov ljudi v smrt. In to občutje je neprijetno mučno tudi ta hip. Z njim si ne bo upal poiskati pesnika Bertolta Brechta, da bi se mu zahvalil po dobrih petih letih za rešitev in za pismo, ki ga je takrat pesnik pisal štefi in ji sporočil, kaj se je njemu, Fricu, pripetilo. Ah, prav nič prijetno se ni končal ta večer. Šele v objemu s štefi najde sprostitev. »O, samo pri tebi sem miren, samo pri tebi srečen.« Tudi Štefi se čuti srečno. Tudi zanjo ta hip ni nobene nesreče, nobene tegobe več. Samo ločitev bo morala še doseči, pa je nobena misel več ne bo vezala na preteklost. Jutri bosta šla k dr. Tichauerju. »Ne, jutri! Že danes,« se nasmehne v njenem objemu Fric. »Da, danes « »Zvečer in jutrišnjo noč bova preživela na VVansceju.« »Tvoje želje, moje želje,« šepeta Štefi. še dva dni. Potem bo odpotovala v MUnchcr. a ko bo opravila, v Ljubljano k Slavku. »Le kaj bo rekel?« misli na Slavka in posluša Fricevo dihanje, ki je že zasnul v njenem obje mu. »Le kaj bo rekel? Kako se bo sprijaznil, da se bom ločila in se znova poročila. Le kaj bc rekel?« se vprašuje, dokler tudi sama ne zaspi O, kako sladek je ta sen . . Od fanta do moža (18) Godec dela ohcet ohceti so do polnoči ali šc manj sedeli pri posebni mizi tl»di vozniki (trobantje). Jedli in pili so le toliko, da niso zastonj vozili; nato so odšli. Godec je sedel na oglu klopi pri ^či ali pa pri posebni, majhni mizi. Otroci so bili za nekaj ^r na peči, potem pa so morali domov spat. Na mizo so nosila dekleta v vasi, ki so bila vsaj malo "°šča takega dela, poleg tega *a prikupna. Hišni oče in ''arešina sta skrbela, da so ''i kozarci vedno polni. Go- ec si je moral hrano in vino .obivati sam. Dekleta, ki so °si,]a na mizo, so nalašč porajala nanj. I Wdusje na ohceti je ^tv'arjal godec s šalami, ^0iim obnašanjem in — se-^da z igranjem na har-r°n*ko. Nalašč je uganjal i^ne norčije: jedel je na pmer klobaso iz nočne po-(nove seveda); s sme-k10 &i Je namazal obrazi [ ° Pa se bril s trsko in L ^ano sproti pol i zal; še s fcT.kSr"m drugin Nko kos da je glodal sta režala drug na drugega kot psa; molil je za vse, tudi za staro metlo; jedel je skupaj deset jedi, zmešanih v skledi ipd. Godec dela ohcet, so rekli; pa tudi, godec je samo za gobec. Večina svatov mu je rekla kar gobec. Kjer so bili zelo verni, so povabili na ohcet tudi duhovnika, vendar je ta ostal le nekaj ur. Odšel je še pred večerom. Povabiti sta ga morala ženin in nevesta. Na ohceti so nekdaj jedli juho (»župo«), »tenstan« krompir, solato, pečenko (»prato«), potico, lahke flan-cate in drugo. Približno v tem redu so si jedi tudi sledile. Se pred jedjo pa je imel starešina govor za ženina in »evesto, prav tako tudi hi- šni oče, potem pa se je ženin zahvalil. Oče pravi, da daljši govori iz časa med obema vojnama njemu niso znani. Vse jedi, M so jih prinesli na mizo, so ostale tam, če jih niso takoj pojedli, razen toplih. Ko so se najedli, so prišle na vrsto zdravice. Pali so vsi skupaj, od svata do svata, po temle besedilu: Peter, rJ, ti, ti, en glažek ga spi, pa nikar ne pozabi na Jezusa ti. Bog oče je nad nami, Marija je med nami, svet Jožef pa ob strani. Peli so tudi pesem: Abraham je mel sedem sinov, Gorenjski Kroji in ljudje vsi so delali tako: anzarji, cvajarji... Pri »anzarjih« je vstal prvi, pri »cvajarjih« drugi in tako naprej od svata do svata. Ko so prišli do konca, so polne kozarce izpili. Zelo je bila priljubljena, kot pravi Ivan Korbar, pesem, katere besedilo navajam po njegovem spominu (točnost je le približna): Bratec od Ljubljance, eno ml povej! Prvi je edini Bog, ki nad nam kraljuje. Nato so zapela: Bratec od Ljubljance, ta drugo mi povej! Ponovila so drugi vrstici prve kitice, dodali pa »ta drugo«: Dve 9ta tabli Mojzesovi. Tako so vedno začenjali od prve kitice, zraven pa dodajali »ta drugo, ta tretjo ... ta dvajseto«. Ko so pesem ponavljala, so si jo lahko zapomnili tudi tisti, ki je prej niso znali. Nadaljevala se je približno takole: Tri so božje osebe, štirje so evangelisti, pet je vrčev te vodč, k je Jezus vino storil z nje, tam pri presveti ohceti v Kani Galileji, šest je resnic, sedem je zakramentov, osem je svetih blagrov, devet je korov angelov, deset Je božjih zapovedi, enajst svetih je devic, dvanajst je apostolov ... Korbar pravi, da so razer nabožnih, M so bide nekdaj obvezne, zelo radi peli tudi razne narodne pesmi. Ko sc bili malo okrogli, so peli tu da »klanfarske« (pohušljive) PeH pa so tudi šaljive, r(pr.: Ženin in nevesta pod mizo zelje jesta, na vilice ga natikata, v usta ga pomikata. Ivan Sivec (Naprej prihodnjič) GLAS * 16. STRAff SOBOTA — 26. JUNIJA 1971 Finžgarjeva »Naša na Beli Letošnji krajevni praznik vseh treh Bel — prijaznih vasic, podobnih jatam belih golobic, ki so posedle v gozdno zelenje pod Storžičem — so domačini prav domiselno organizirali. V okvir proslave so strnili spomin na 30-letnico vstaje slovenskega naroda, počastitev 140 letnice rojstva pesnika Matije Valjavca-Kračmaha, rojaka s Srednje Bele, in obeležbo 100-letnice rojstva pisatelja Frana S. Finžgarja s prikazom njegove ljudske igre »Naša kri«. Naš namen je sicer v glavnem, .poročati o tej uprizoritvi — a vendar je treba prej priznati Bcljanom vnemo in složnost pri pripravah celotne proslave krajevnega praznika, ki je na prav izviren način dobil še hkrati močan kulturni poudarek. Praznično vzdušje v dneh 19. in 20. junija je bilo že vnaprej pogojeno s samoiniciativno akcijo: ureditev zunanjega . lica vseh treh Bel, skrb za čistočo, okrasitev z zastavami, slavoloki in mlaji. Kar pa je najvažnejše — čutiti je bilo, da vsi Beljand sodelujejo, da je krajevni praznik res tudi njihov praznik. Ta vtis sem dobil, ko sem v dneh pred praznikom večkrat prišel po opravkih na Belo. Videl sem, kako so lepšali fasade hiš, kako so pospravljali dvorišča, kako urejali vrtove in kako so dajali na okna* lončke s cvetjem. Kar nekam praznično razpoloženi so bili vaščani, prijazni, zgovorni in gostoljubni. Dobil sem skratka vtis, da Beljani »vkup drže«. To pa je vsekakor pozitivna plat nekdaj tako obsojenega lokalnega patriotizma. To je prej tekmovalni duh — kdo bo boljši- Ne bilo bi napak, če bi v tem pogledu Beljane še drugje posnemali. Krajevni prazniki bi ne prešli tako hitro v pozabo, ostaili bi vidni mejniki v življenju neke soseske. IZBOR IGRE sedaj k poročilu o zanimivi uprizoritvi Finž garjeve igre; zanimive zato, ker je bila predstava na prostem, ker so igralci (razen Francozov) govorili v izvirnem domačem narečju in ker je pri igri sodelovalo toliko domačinov, ki doslej sploh še niso nastopali na igralskem odru. Prav v tem pa je bil tudi najlepši čar, doživeti prisrčnost amaterskega gledališkega dela. Že dogovor, da bodo na Beli v Finžgarjevem jubilejnem letu uprizorili njegovo domoljubno ljudsko igro »Naša kri«, je vse hvale vreden. Snov sicer resda ni povsem aktualna — dejanje »igrokaza v štirih dejanjih« se dogaja v tako imenovanih »francoskih časih«, ko je Napoleon pokoril pol Evrope in bil tudi v naših krajih gospodar. Dobro vemo, da so meščani izobraženci, delno tudi plemstvo, bili navdušeni nad svobodoljubnimi francoskimi idejami, da so pozdravljali in podpirali ustanovitev francoske province Ilirije — a preprosto ljudstvo je bilo prav nasprotnega mišljenja. Kmetje so se upirali tujim postavam, konlribucijam in vojaški službi, Francozov še malo niso ljubili, videli so v njih le tuje vsiljivce, okupatorje in nasilneže. Želeli so se čimprej otresti franco- skega jarma in — spet zlesti v navajenega, starega, avstrijskega .. . Prav to pa jc idejna hiba te igre. Nobeno Finžgarjevo delo ni dotlej (»Naša kri« je bila prvič uprizorjena v Ljubljani, 2. januarja 1912) vzbudilo toliko nasprotovanj in različnih razlag. — Kaže, da je bilo gledanje starega Valentina Vodnika na prihod Francozov v naše kraje v diametralnem nasprotju s Finžgarjevim. Pisatelju je nekako prav, ko mladi fantje beže v gozdove in »na Ljubelj, pomagati avstrijski vojski«, od koder napadajo Francoze. Finžgar, ki je snov črpal iz ljudskega izročila, tudi ded njegov mu jc marsikaj povedal o »francoskih časih«, je stvari tako zasukal (napravil je pozneje več predelav), da v igri poudarja narodno zavest gorenjskega podeželja, odpor proti vsemu tujemu, vero v ljudsko moč in našo kri. REŽIJSKI POSEGI Pri amaterskih uprizoritvah še tako radikalne režiserjeve črte niso nič posebno novega. Režiser mora igro vsakokrat podrediti moči igralcev, odmevnosti okolja in sodobnim gledanjem na snov. Prav snovi na temo «francoskih časov« pa so pri nas sploh kočljive. Tu se je režiser Silvo Ov-senk spet izkazal (nedavno je z Jezerjani pripravil izvrstno predstavo Cankarjevega »Pohujšanja v dolini šentflorjanski«). Z občutkom je priredil tekst, črtal, pretirane anahronizme — skratka, igra je biila za sodobnega gledalca povsem sprejemljiva. Zavedal se je tako režiser kot so se zavedali bržkone tudi igralci sami, da to pot ne gre za kake karakterne umetniške dosežke, pač pa za manifestacijo: kako je gorenjski kmet navezan na svojo zemljo, kako se velja upreti slehernemu okupatorju, kako je treba bitu ponosen in zvest, a prav nič hlapčevski. To linijo, ki jo je režiser vseskozi poudarjal, so gledalci tudi prav sprejemali. Vsekakor je režiser opravil težaško delo — saj sta mu bila na voljo le eden ali dva že izvežbana amaterska igralca, vsi drugi so bili novinci in so doživeli pri »Naši krvi« svoj gledališki krst. Zato gre režiserju res vse priznanje in zahvala za opravljeno delo. SCENA IN JEZIK j edavno dobra odločitev ^| je bila, uprizoriti igro na prostem, in sicer kar na dvorišču znane Mar- kunove gostilne na Zgornji Beli. Ne le ustrezen prostor, pač pa tudi vzdušje — francoski župan (maire, rzg. mer) na Beli je bil hkrati tudi gostilničar, torej je bila scena kot nalašč. Igra na prostem z vsemi akustičnimi pripomočki (zvonjenje, nevihta, vojaške trobente, streli) je bolj sprejemljiva kot v kaki mali zatohli dvoranici. Ker avtor predpisuje za dve dejanji gostilniško sobo, se je na Bali uredilo to tako, da so kmetje posedli pač h gostilniškim mizam na vrtu. Za jezikovnega sladokusca mikavno, za igralce pa prijetno domače, je bilo beljan-sko narečje, v katerem je bila igra odigrana. Seveda so Francozi kot tujci govorili knjižno slovenščino. Najbrž lektorju Robleku ni bilo težko uskladiti narečni govor — saj so vsi, ki so igrali »Našo kri«, domačini, Beljani. Le na enem mestu je narečna beseda vzbudila neumestno veselost. Tam, kjer gosVilni-čarka Borštnica tolaži ranjenega francoskega oficirja: »Gospod, a ste zakvan?« V izvirnem tekstu teh ali podobnih besed nisem našel (na koncu tretjega dejanja). Smo pa bili vsi gledalci, ki smo prišli h igri iz drugih krajev, očarani nad dosledno, krepko domačo govorico Beljanov — saj je v tem jezikovnem narečju zrasel tudi Kračmanov študent Matija Valjavec. IGRALKE IN IGRALCI Tu se mi beseda zatakne. Ali naj vse vprek hvalim, ali Te nekatere igralske stvaritve? Amaterji ne delajo v enakih pogojih, ponekod imajo staro gledališko tradicijo in veliko igrajo, drugje pa le kdaj pa kdaj. Zatorej ni nekih splošnih meril, raje omenim imena onih igralcev, ki so dajali uprizoritvi barvo in se dvigali nad poprečje. To je bila predvsem Mar-janca Raztresen (Jerica). Njen nastop je bil povsem prepričljiv. Zavedno, ponosno in prav nič ponižno go-ronjsko dekle, ki zna biti ljubezniva pa tudi jezna in huda. Simpatično dekle — posebno v scenah, ko je bila oblečena v gorenjsko narodno nošo, je bila lepa in ljubka, tudi takrat, ko je bila odrezava — taka so naša dekleta pod gorami. Tone Roblek (Miklavž Borštnik, francoski mairc — klipan in gostilničar) je vso igro suvereno obvladoval sceno. Znal je biti odločen pa tudi popustljiv. Nerad se je uklanjal terorju. Trpel je, ko je moral ubogati francoske ukaze. Seveda se je Petru Mubiju (Louis Renard, francoski ofi- cir) poznalo, da je že uigran amaterski gledališki delavec. Odigra! je zahtevno vlogo strumnega oficirja, ki ga pa j neuslišana ljubezen do slo- | venskega dekleta skoro stre. Lepo je odigral posebno one igrske pasuse, ko se izkaže plemenitega in popustljivega. Toda, ali ni bil za Napoleonovega častnika v zadnjih scenahje preblag? A to je stvar režijskega koncepta. Prav posrečeno je odigral svojo epizodno vlogo Jože Košnjek (Groga, mežnar). V igro je prinesel živahnost, skoro veselost. Učinkoval je posebno njegov nenaden vstop v igro — to je pravilen način, kako pritegniti k pozornosti soigralca na sceni in gledalce v avditoriju. Seveda je segel čez poprečje tudi Janez Jancžič (Matija, gostilničarjev hlapec). Njegovi nastopi so bili dovršeni, tako po pojavi kot glasovno. Svojo vlogo je odigral tako naravno in samozavestno, da sem postal pozoren. Zvedel sem pozneje, da je Jancžič že star amaterski igralec. Za vse druge, ki so nastopali v igri (Anka Raztresen, Ivo Bizjak, Joža Sodnk, Blaž Vidmar, Franc Ctiderman, Milan Tičar, Janez Košnjek, Brane Klakočar, Dragica Mirt, Lojzka Krničar, Francka Košnjek, Stane Hafner in Mato Štefe) je treba izreči pohvalo že zato, ker sodelujejo pri taki prosvetni manifestaciji, ne glede na manjše vloge, ki so jim bile dodeljene. — Pri igri je sodeloval tudi pevski zbor z Bele in folklorna skupina DPD »Svobode« s Primsko-vega. Razsvetljava je bila v oskrbi Mira Robleka, inšpicientka je bila Anka Vidmar, sceno je uredil Saša Kump, ma-sker je bil Slavko Bučan, tonske posnetke je napravil Jože Urankar, suflerki pa sta bilj Draga Bukovnik in Milica Tičar. Vsi ti tihi sodelavci, ki se sami sicer ne pojavijo na odru, so svoje delo vestno opravili. Ni bilo nobenih zadreg in napak, ki so navadno pri amaterskih uprizoritvah le prečeste. Na Beli je teklo vse gladko. To pa k-iže na vestnost in občutek odgovornosti. Za zaključek, ko veseli« zaradi odhoda Francozov prt kipi do viška, pa smo gledalci pričakovali daljši program folklorne skupine. En sam ples je bil za nastop res premalo. Lepote gorenjski! noš nam itak ni nikoli preveč. Seveda je to le predlog« ne graja. In še sklepna beseda: lepo je bilo, pravo doživetje za vse, ki so prišli k igri s poštenim srcem. V imenu gl*" dalcev — režiserju, lektorji* igralcem, igralkam in vseR* sodelavcem in sodelavkam -m prisrčna hvala in toplo ptr znanje. Črtomir Zoreč Zlata poroka pri Erženovih 75-Jetna Jožefa in 73-letni Andrej Eržen iz Stare Oseli-ce v Poljanski dolini, bosta danes še enkrat, tokrat po 50 letih skupnega življenja, dahnila pred matičarjem tisti usodni »da«. Petdeset let skupnega življenja je dolga doba in še posebno lepa, če je tako bogato izpolnjena kot pri jubilantih, ki smo jima namenili obisk. Oče Andrej je bil rojen nedaleč od tu — v Hobovšah. »Spomini na mladost niso nič kaj prijetni. Brez veselih doživetij je bila in pomanjkanje sem že zgodaj občutil. Komaj pol leta mi je bilo, ko sem izgubil očeta. Izdelovanje čipk ali služenje za pastirja na kmetih sta bila poklica, ki sem ju že od petega leta dalje okušal, še ne dvajsetletnega so me leta 1916 poklicali v vojsko in tam sem ostal do razpada avstro-ogrske monarhije. Po vrnitvi sem se zaradi brezposelnosti prijavil kot prostovoljec za severno mejo. Maja 1920 sem se po plebiscitu vrnil domov in se kmalu ■ato poročil. Skupno z ženo, s katero sva se prej poznala pet let, sva se morala spoprijeti s številnimi težavami. Družina se je večala in treba je bilo poskrbeti, da so bili otroci siti in oblečeni. Zaposlil sem se v Ljubljani, dokler me niso leta 1934 razmere doma prisilile, da sem se vrnil. Do začetka vojne sem delal kot priložnostni gozdni delavec« Erženovi dobro vedo za vse grozote druge svetovne vojne. Že decembra 1941 je Andrej vstopil v vrste borcev NOV. Poverjene so mu bile številne naloge od sodelovanja pri različnih akcijah pa do ustanovitelja odbora OF in gospodarske komisije. Nemcem je kmalu prišlo na uho delovanje Erženovih in so zato pogostoma po več dni obkoljevali hišo in za Andrejevo glavo razpisali visoko nagrado. Zaradi vsega tega je moral do konca vojne delovati v ilegali. Razbesmli Nemci pa so družino oropali in zažgali hišo. Po vojni so z vsemi močmi začeili obnavljati domačijo im jo tudi kmailu obnovili. Kljub vsem prestanim naporom med vojno je Andrej vsa leta po osvoboditvi aktivno deloval v številnih družbenopolitič nih organizacijah na So-vodnju. »čudno, da človek sploh lahko prestane take grozote,« pravi mama Jožefa. »Težka mladost, strahote vojne in številne skrbi morajo človeku pustiti posledice. Železni živci in volja pa me niso nikoli zapustili. Kolikokrat so me Nemci do onemoglosti mučili, da bi kaj izdala, pa nisem. Danes sem vesela, ko vidim, da imam dobre otroke, še vedno rada kaj pripomorem pri delu, le to me ovira, ker bolj slabo vidim.« »Pogosto se spominjava prehojene poti in veva, da je danes za naju mnogo bolje kot v preteklosti,« pravita zlatoporočenca. Z očetovo pokojnino in ob delu na vrtu preživljala lepo jesen svojega življenja. Še posebno lepo se bosta počutila v družbi štirih otrok in devetih vnukov na današnji ohceti. J. Govekar Zlatoporočenca Jožefa in Andrej Eržen — Foto: F. Perdan let elektromehanika telekomunikacije elektronika avtomatika elementi Srebrni jubilej Iskre ISKRA je letos stara četrt stoletja. To ni tako veliko, vendar dovolj, da ie postala eno vodilnih podjetij v Ju-9osIaviji. 17.000 parov rok, v 16 delovnih or-Sanizacijah, sodeluje v bogati proiz-v°dnji: od sestavnih dalov, raznih gospodinjskih aparatov do najzahtevnejših elektronskih naprav. Iskrine jovarne so doma in v tujini. ISKRA 'e tudi delničar več tujih firm in |J?pešno poslovno sodeluje s prizna* ""ni inozemskimi partnerji. [OKRA Elektromehanika, Kranj ISKRA Elementi, Ljubljana ISKRA Avtoelektrika, Nova Gorica ISKRA Avtomatika, Ljubljana ISKRA Aparati, Ljubljana ISKRA Kondenzatorji, Semič ISKRA Sprejemniki, Sežana ISKRA Elektromotorji, Železniki ISKRA Naprave, Ljubljana ISKRA Polprevodniki, Trbovlje ISKRA Instrumenti, Otoče ISKRA Elektronika, Horjul ISKRA Usmerniki, Novo mesto ISKRA Orodjarna, Ljubljana ISKRA Zavod za avtomatizacijo, Ljubljana ISKRA Commerce, Ljubljana Šolski center za kovinarsko in avtomehansko stroko Škofja Loka bo v šolskem letu 1971/72 sprejel učence za naslednje poklice: 1. 30 učencev za kovinarske poklice 2. 90 učencev za poklic avtomehnnik Pogoji: dokončana osemletna šola; učna pogodba ali dogovor; starost do 18 let; 3. za poklic avtomehanika sprejme šolski center 6 učencev, ki se bodo izučevali poklica pri centru samem Pogoji: dokončana osemletna šola; zdravniško spričevalo. Interesenti naj oddajo svoje prošnje do 1. julija 1971. Učenci pod št. 1. in 2. naj pošljejo prijave skupaj z učnimi pogodbami in spričevalom o dokončani osnovni šoli do 20. avgusta 1971. 4. 40 slušateljev za poklic voznika motornih vozil Pogoji: dokončana osemletna šola; starost nad 18 let. Komisija za urejanje delovnih razmerij pri VELEŽELEZNINI MERKUR Kranj razglaša prosta delovna mesta CISTILKE IN VEC SKLADIŠČNIH DELAVCEV Podjetje s stanovanji ne razpolaga. Nastop službe je možen takoj. Prošnje z opisom dosedanjih zaposlitev naslovite na naslov: Veleželcznina Merkur, Kranj, Koroška c. 1, Komisija za urejanje delovnih razmerij. Podjetje za PTT promet Kranj razpisuje za ponedeljek, 28. VI., javno dražbo za prodajo karamboliranega avtomobila zastava 750, letnik 1968, v nevoznem stanju z izklicno ceno 6500 din. Javna dražba bo navedenega dne v Kranju, Huje 19, s prfčetkom ob 8. uri. Posebne nagrade za izvenšolsko dejavnost Na kranjski Gimnaziji so vsa leta doslej dobili posebne nagrade dn priznanja učri-taljskega zbora učenci, ki so AMD Cerklje razvija dejavnost AMD Cerklje je za izlet gorenjskih avto moto društev, ki bo 26. junija v škofji Loki, pripravilo kar dve tekmovalni ekipi. Razen njiju se bo izleta udeležilo tudi več članov društva. Člani društva bodo sodelovali tudi na avto rallvju v Velenju, ki ga organizira tovarna Gorenje in AMD Velenje. Zelo dobro so se že izkazali na avto rallvju »Dolenjska osmica«, saj sta se člana Roprot in Petrič v razredu do 1000 cem uvrstila na 4. mesto. Dobro se je izkazala tudi ekipa, ki je tekmovala v razredu do 1300 ccm. Sodelovali so tudi na tekmovanju za nagrado Gorjancev, na gozdnih hitrostnih dirkah in drugih tekmovanjih. Več tekmovanj in prireditev pa je društvo organiziralo tudi v domačem kraju. —m dosegli najboljše učne uspehe. Letos pa so uvedli nekaj novega. Prvič so nagradili in pohvalili tudi tiste dijakinje in dijake, ki so bili v preteklem letu prizadevni v iz-venšolskih dejavnostih in so pri tem dosegli uspehe. Tako so dobili nagrade in priznanja znani kranjski plavalci, Lidija švarc, Judita Mandeljc in Bojan Grošelj, atletinja Metka Papler, telovadec Cvetko štrukelj ter dijaki, ki so dosegli lepe uspehe na šolskih in medšolskih tekmovanjih. Razen tega jc Gimnazija nagradila tudi dijake, ki aktivno in uspešno sodelujejo v raznih krožkih, pri šolskem glasilu itd. Gimnazijski primer je prvi, da so bili nagrajeni in pohvaljeni dijaki, ki so delavni tudi pri svobodnih aktivnostih. Zato bi bilo pravilno, če bi mu sledile druge šole in s tem spodbudile učence, da bodo svoj prosti čas izkoristili čim bolj temeljito in koristno. Svobodne ali izven-šolske aktivnosti so namreč dobro dopolnilo šolskemu pouku in prispevek k vzgajanju delovnih navad. -jk Cesto urejajo Pred nekaj leti so vaščani Kladi j, vasi na pobočju Ži-rovskega vrha, zgradili cesto do vasi. Približno tri kilometre dolg odcep od ceste na Žirovski vrh do zadnje hiše v vasi so uredili s prostovoljnim dolom. Tedaj ceste niso posuli s peskom, zato je bila zaradi ilovnate podlage ob deževnem vremenu težko prevozna. Letos so se vaščani dogovorili, da bodo to dalo opraivili. Za pomoč so zaprosili krajevno skupnost Trebija, ki je nekaj prispevala za nakup peska. Ker so vaščani, zlasti moški, večina zaposleni, so posek navo/.ili v prostih sobotah in nedeljah. Pretekli teden so cesto začeli posipati. Vsa dela bodo opravili prostovoljno. -Ib Lovska koča pod Bukovcem Lovska družina Žiri je pred nekaj loti dobila lokacijo za gradnjo lovske koče pod Bukovcem na Žirovskem vrhu. Najprej so zgradili cesto iz Melcove grape v Novi vasi do mesta, kjer naj bi stala koča. Zatem so začeli graditi tudi kočo. Vsak član lovske družine opravi letno vsaj štirideset prostovoljnih delovnih ur. Koča je že pod streho in v njej je urejena lovska soba. Lovce je že veljala dobra dva milijona starih din, seveda, če ne upoštevamo prostovoljnega dola. Upajo, da bo drugo leto urejena. Namenjena bo domačim lovcem in njihovim gostom. -Ib DELIKATESA Prešernova 13 DNEVNO SVEŽE SPECIALITETE DELIKATESA Prešernova 13 tatarski biftek madžarska solata ruska solata domača šunka kraški pršut cury sir DELIKATESA Prešernova 13 BOGATA IZBIRA UVOŽENIH SPECIALITET iN PIJAČ DELIKATESA Prešernova 13 ostrige školjke razne pač;tate indijski raki orehi, Ie5niki KETCHUP paradižnik angleška omrka za solato TU BOR G pivo doze — steklenice ropi VELETRGOVINA mj ± ivi u a KRANJ Sobota — 26. junija i971 GLAS * 19. stran Pri Državni založbi Slovenije bo kmalu izšla DRUGA KNJIGA KRAJ EV N EG ANEKSI KO NA SLOVENIJE Knjiga vsebuje nadrobne opise naslednjih občin: ČRNOMELJ — DOMŽALE — GROSUPLJE — KAMNIK — KOČEVJE — LITIJA — LJUBLJANA-BEŽIGRAD — LJUB-LJANA-MOSTE-POLJE — LJUBLJANA-ŠIŠKA — LJUB-LJANA-VIČ-RUDNIK — METLIKA — NOVO MESTO — — RIBNICA — TREBNJE V posebnih poglavjih bo opisano mesto LJUBLJANA s posebnim ozirom na njeno upravnopolitično, prometno, kulturno in gospodarsko funkcijo v preteklosti in sedanjosti. Knjigi bo priloženih 7 preglednih zemljevidov občin v merilu 1:100.000 in večbarvni načrt Ljubljane po najnovejših podatkih. DRUGA KNJIGA KRAJEVNEGA hEKSIKONA SLOVENIJE bo zajela okoli 2000 samostojnih naselij in obširen oris mesta Ljubljane. V primerjavi s prvo knjigo Krajevnega leksikona Slovenije so opisi v drugi knjigi bistveno dopolnjeni, ker zajemajo tudi zgodovino posameznih šol in vseh količkaj umetnostno pomembnih cerkva. Med opise naselij so uvrščena tudi tista, ki so bila med zadnjo vojno uničena in so sedaj opustela. Drugo knjigo sta — tako kot prvo — uredila dr. Roman Savnik in prof. France Planina. DRUGA KNJIGA KRAJEVNEGA LEKSIKONA SLOVENIJE prinaša najprej opise občin po abecednem redu in nato v okviru vsake občine še opise posameznih krajev z naslednjimi podatki: nastanek in razvoj, glavne značilnosti reliefa, klime, vodovja, vegetacije, kratek vsebinski pregled naselitve, gibanje prebivalstva v zadnjih sto letih, pregled celotnega gospodarstva po panogah, prometne zveze, turizem, kulturne ustanove, šole, kulturno-zgodovinski spomeniki, pomembni domačini posameznega kraja itd. DRUGA KNJIGA KRAJEVNEGA LEKSIKONA SLOVENIJE bo zanesljiv in nepogrešljiv informator občinam, upravnim organom, vodstvom političnih organizacij, gospodarskim podjetjem, kulturnim in znanstvenim ustanovam, šolam in vsem, ki kakorkoli sodelujejo v upravnem, političnem, gospodarskem in kulturnem življenju. DRUGA KNJIGA KRAJEVNEGA LEKSIKONA SLOVENIJE bo imela okoli 700 strani velikega formata (21 X 29 cm), natisnjena bo na brezlesnem papirju in vezana v polusnje. Cena za prednaročnike: 240 din. Ta znesek lahko naročniki poravnajo tudi v 10 mesečnih obrokih po 24 din. V prosti prodaji bo knjiga dražja. Knjiga je že v tisku in bo kmalu izšla. Subskripcijska cena velja do izida knjige. Založba hkrati opozarja, da ima v zalogi še izvode Prve knjige krajevnega leksikona Slovenije po ceni 120 din (polusnje). Pri nakupu obeh knjig imajo naročniki prav tako ugodnost 10-mescčnega obročnega odplačevanja. NAROČILA SPREJEMAJO vse knjigarne v Sloveniji in zastopniki založbe. S priloženo naročilnico lahko tudi neposredno naročite knjigo pri upravi Državne založbe Slovenije 61000 Ljubljana, Mestni trg 26 — odreži NAROČILNICA Obvezno naročam DRUGO KNJIGO KRAJEVNEGA LEKSIKONA SLOVENIJE vezano v polusnje za ceno 240 din. Naročam tudi PRVO KNJIGO KRAJEVNEGA LEKSIKONA SLOVENIJE vezano v polusnje za ceno 120 din. Naročnino bom poravnal: — takoj — v 10 mesečnih obrokih po......din. Knjigo pošljite na naslov: — stalnega bivališča *- na kraj zaposlitve (Neustrezno prosimo, prečrtajte!) Kraj in datum: Podpis: _ ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE KRANJ Gregorčičeva 8 razpisuje licitacijo za odprodajo: 1. osebni avto fiat 750 v voznem stanju. Izklicna cena je 5000 din 2. elektrotehnični material po znižanih cenah. Ogled- vozila je možen vsak dan v Elektrotehniškem podjetju Kranj, Gregorčičeva 8 (komercialni sektor) od 8.30 do 13. ure. Licitacija bo 2. julija 1971 ob 8. uri zjutraj v tajništvu podjetja. Kandidati za odkup morajo svojo ponuđeno ceno zapečatiti v ovojnico s točnim naslovom in jo oddati v tajništvu podjetja do 2. julija 1971, in to najkasneje do 7. ure zjutraj. Davek je v izklicni ceni. Elektrotehnični material si lahko ogledate in kupite vsak dan od 8. do 13. ure. Elektrotehnično podjetje Kranj — Gregorčičeva 8 n ZASTOPSTVO TRIESTE TRST zanetti&porfiri PRODAJNI ODDELEK: nova in rabljena vozila, namenjena za izvoz v Jugoslavijo Capo di Piazza St. 1, telefon 36-262 SERVISNA SLUŽBA: za generalna popravila motorjev fiat 600 D, 1100 in 1300 Via F. Severo št. 30, telefon 764287 in 764886 SLUŽBA ZA ZAMENJAVO IN NABAVO originalnih fiatovih nadomestnih delov (prevlek, preprog, prtljažnikov itd.) Via Severo St. 30, telefon 764287 In 76-4286 ODDELEK ZA PRODAJO novih in rabljenih fiatovih vozil Via Locchi št. 26/3, telefon 93-787 Kovinsko podjetje Kranj Jezerska cesta 40 a) sprejema za šolsko leto 1971/72 večje število vajencev za naslednje poklice: — 10 učencev za poklic strojni ključavničar — 2 učenca za poklic klepar — 1 učenca za poklic kovinostrugar Pogoji za sprejem so naslednji: 1. uspešno dokončana osemletka; 2. starost do 18 let; 3. pouk je teoretičen na ustrezni poklicni šoli Kranj, praktičen pa v našem podjetju. b) iščemo več delavcev za priučitev na strojnih škarjah za rezanje pločevine in za delo na stroju za krivljenje pločevine c) iščemo več fantov ki niso dokončali osemletne šole, pa jih veseli poklic ključavničarske ali kleparske stroke, katere bomo priučevali za te poklice z internimi tečaji v podjetju, s tem da so v rednem delovnem razmerju. Pogoj pod točko c): starosi 15 let. Gl \S ' 20. STRAN SOBOTA — 26. JUNIJA 1971 I SIC HA tovarna elektrotehničnih in finomehaničnih izdelkov Kranj V letošnjem letu občutno povečujemo proizvodnjo električnih števcev in avtomatskih telefonskih naprav, zato želimo zaposliti večje število delavcev, in to: 1. ekonomske tehnike — pripravnike 2. administrativne tehnike — pripravnike 3. kemijskega tehnika — pripravnika 4. orodjarje 5. vodjo gradbene delavnice 6. 100 delavk in 50 delavcev za montažna in strojna dela 7. 3 čistilke Pogoji: pod točko 1. do 4.: dokončana ustrezna šola; pod točko 3.: srednja tehnična ali delovodska šola gradbene stroke s 6-letno prakso; pod točko 6.: starost 15 do 35 let; pod točko 7.: starost 25 do 45 let. Pismene prijave pošljite do 15. julija na kadrovski oddelek naše tovarne, kjer lahko dobite tudi podrobnejše informacije. ... ■ w Združeno podjetje ransiuns Škofja Loka sprejme v delovno razmerje za nedoločen čas več avtobusnih šoferjev za Skofjo Loko, Bohinj in 1 šoferja m delavsko progo Vransko—Ljubljana ter 5 tovornih šoferjev za poslovalnico tovornega prometa v Kamniku. Nastop dela takoj. Poskusna doba je 2 meseca. Kand:dati naj se po možnosti osebno zglasijo v kadrovskem oddelku podjetja v Škofji Loki, Titov trg 11. Odbor za delovna razmerja pri SGP PROJEKT KRANJ razpisuje naslednje prosto delovno mesto: 2 KV ŠOFERJEV Pogoj: šoferski izpit za C, D in E kategorijo. Poklicna šola oziroma kvalifikacija ter zdravstvena sposobnost. Prednost imajo avtomeha niki. Rok do katerega sprejemamo prijave • kandidatov za razpisano delovno mesto, je 10 dni od dneva objave v časopisu. Pismene prijave pošljite na naslov SGP Projekt Kranj, Nazorjeva 1 — kadrovsko socialna služba. prodam HWWft6^^0l««ll.'^i>ll1^il1ill Prodajam KOKOŠI nosnice in za zakol. Soklič, Češnjica 16, Podnart ' 2573 Prodam lahke in srednje težke JARCKE. Okroglo 24 pri Naklem 3205 Prodam rabljeno KOSILNICO za traktor ferguson. Mavčiče 45 3174 Prodam nov VOZIČEK na dve gumi kolesi, velik 65 X X 90 cm, nosilnosti 300 kg. Jan, Rečiška 55, Bled 13176 Prodam 2 m'< suhih borovih PLOHOV in 1 m' hrastovih PLOHOV. Breg 14, Komenda 3177 Po zelo ugodni ceni prodam mizarsko KOMBINIR-KO in ŠTEDILNIK gorenje na drva. Jeram, Gorica, Radovljica 3173 Prodam skoraj nov ŠOTOR za štiri osebe. Zupančič, Begunjska 9, Kranj 3179 Prodam PUNTE, BANKI-NE in staro STREŠNO OPEKO špičak. Otoče 1, Podnart 3180 Na morje In hribe vzemite DROGESAN MLEKO ZA SONČENJE In PIK sredstvo proti komarjem Kem. obrt P. Šinkovec Kranj, Prešernova ul. 19 Poceni prodam dobro ohranjeno TELEVIZIJO orion. Cadež Franc, Kokrica, Gale-tova 16 3181 Za 400 din prodam lep OTROŠKI VOZIČEK. Vitez, Kranj, Cesta talcev 6 3182 Ugodno prodam ŠTEDILNIK na trdo gorivo znamke gorenje. Mlaka 30, Kranj 3183 Prodam devet mesecev brejo KRAVO. Cesta na Klanec 19, Kranj 3184 Poceni prodam nov PLE-TILNI dvoredni STROJ brot-her. Štepan, Stritarjeva 2, telefon 22-849 Kranj 3185 Prodam lesen ČOLN, dolg 3 m, za štiri osebe. Naslov v oglasnem oddelku 3186 Prodam navadno HARMONIKO. Pavič Alojz, Šorlijeva 16, Kranj 3187 Prodam pet let starega KONJA. Mrak, Ljubljanska 23, Radovljica 3188 Prodam KRAVO s teletom. Žiganja vas 17 3189 Prodam kombiniran italijanski OTROŠKI VOZIČEK. Zupan, Zlato polje, Kranj 3190 Prodam BETONSKO ŽELEZO in MONTA 12. Babni vrt 3, Golnik 3191 Prodam KRAVO frizijko. Sp. Brnik 60 3192 Poceni prodam rabljeno KUHINJSKO OPREMO, RADIO in SESALEC. Fcrjan, Ribno 102, Bled 3193 Poceni prodam dobro ohranjen SVINJAK 4X4 m, primeren tudi za kurico in PUNTE. Dvorje 25, Cerklje 3194 Prodam sedem let starega KONJA, sposobnega za kmečka dela. Trboje 58 3195 Ugodno prodam kombiniran OTROŠKI VOZIČEK pleteno SRAJCO, KOŠEK z blazino, vse dobro ohranjeno in kompleten FOTOGRAFSKI PRIBOR za izdelavo fotografij. Boštjančič, Kranj, Župančičeva 31 (Novi dom) 3196 Prodam obžgan LES za ostrešje. Sp. Bitnje 25 3197 Poceni prodam OKNA za celo hišo. Martinec, Naklo 91 3198 Prodam LATE različnih mer. Naslov v oglasnem oddelku 3 Prodam KOSILNICO alpl na (skoraj nova) in električni MOTOR 7,5 kW. Komac Andrej, Križe 74 3200 Prodam mlade PAVE, kompleten »GRUST« za fasado ifl DESKE 20 mm. Zalog 62, Ccr-k,je 3201 Prodam PRAŠIČKE. Zalog 34, Cerklje Prodam dobrega PSA ov čjaka. Grad 5, Cerklje 3203 Prodam dobrega PSA ovčjaka. Grad 5, Cerklje 3203 Prodam dva malo večja "PRAŠIČA in 200 litrov jabolčnega MOŠTA. Zalog 32, Cerklje 3204 Prodam vezano zasteklenO OKNO 100x115 (na roleto). Dobnikar, Gmajnica 30 d Ko; menda 320' Prodam dobro ohranjei' MOPED z žaganj ačem in W trobranom, enosedežen, s pit Ijažnikom ter stoječ sobfl1 KAMIN s hermetično zapir" kromanih vrat. Ažman Karo'' Cesta JLA 20, Kranj 320» k KRANJ sveze [pakiranoj meso Z) VII-A Prodam pol suhe smrekove DESKE in PLOHE. Naslov v oglasnem oddelku 3206 Prodam ČOLN, gliser, Pre-bačevo 51, Kranj 3207 Prodam VPREŽNI OBRAČALNIK. Godešič 2, Skorja Loka 3261 Prodam 300 kg težkega BIKA ali zamenjam za KONJA. Visoko 90, Šenčur 3249 Prodam 15 železniških TIROV, dolgih po 10 m. Zupan Janez, Srednja Radovna 16, p. Zg. Gorje pri Bledu 3250 Prodam dobro ohranjen VPREŽNI OBRAČALNIK. — Kremenk 4, Poljane 3251 Kupim manjšo KRAVO, ki ima 5 do 6 litrov mleka, tudi jalovo. Zcni, Sp. Besnica 46 3209 Kupim 3 m' DESK za betoniranje. Rihter, Gosposvctska Kupim 110 kosov MODE-LARCA 20 x 20 x 30 ali 14 x 19,5 x 29,5, lahko tudi manj. Zu-rner Janez, Zanova 13, Kranj 'fetordftNft voza. a ! mšmwmwmwm Prodam NSU 1200, letnik 1969. Sp. Besnica 10 3211 Prodam dobro ohranjen MOPED. Pivka 30, Naklo 3212 Prodam STROJ za fiat 600. Naslov v oglasnem oddelku 3214 Prodam osebni avto FIAT 850, letnik 1967 in dve dvodelni OKNI z roletami. Ogled v soboto, 26. junija, popoldne. Pintarjcva 2, Kranj, Čir-čc 3215 Prodam dobro ohranjeno ŠKODO 1000 z rezervnimi deli. Lorenčič, Radovljica, Žagar jeva 23/b 3216 Prodam TOVORNJAK TAM 4500, 9000 km po generalnem popravilu. Jože Košir, Stara Loka 81, Škofja Loka 3217 Prodam FIAT 750. Dvorje 67, Cerklje 3218 Prodam avto FORD TAU-NUS, MOPED in nov OTROŠKI VOZIČEK. Jelenčeva 23, Kranj 3219 Prodam FIAT 750. Pestotnik Florjan, Zg. Kokra 66 3220 Prodam FIAT 750. Visoko 92 3221 Prodam dobro ohranjen FIAT 750, letnik 1968. Zelnik Alojz, Prcdoslje 91, Kranj Prodam TAM 4500 kiper, po generalni, prevoženih 6000 kilometrov. Žagar Albin, Cesta talcev 21, Kranj 3262 Prodam ZASTAVO 750. Ogled v soboto popoldne in nedeljo. Kokrica, Golniška cesta 23, Kranj 3252 Ugodno prodam FIAT 750, letnik 1966. Ogled popoldne. Mrak Slavko, Partizanska 29, Kranj 3253 Ugodno prodam brezhbno enoosno kiper PRIKOLICO. Poljšica 3, Podnart 3254 Prodam FIAT 750, letnik 1965. Ogled pri Franceljnu na Jelenovem dvorišču v Kranju 3255 Prodam NSU PRINZ 1200 C, letnik 1969. Grm, Skalica 2, Kranj 3256 Prodam AMI 6, letnik 1962, 12.000 km po generalni, za 6000 din. Zabret Blaž, Old-hamska 1, Kranj 3257 Prodam FIAT 1400, lahko tudi po dolih in KITARO ter GRAMOFON salo. Suha 22, Kranj 3258 Ugodno prodam VW, letnik 1961. Meglic Stane, Sebenje 21 pri Tržiču 3259 Kupim dobro ohranjen MOPED. Zadraga 14 Kupim FIAT 750. Plačam v dveh obrokih. Naslov v oglasnem oddelku 3214 stanoval V Kranju iščem opremljeno ali neopremljeno SOBO in KUHINJO ali samo večjo sobo. Ručigaj, Buje, VI. Gor-tan 3 3223 Oddam SOBO v centru Kranja solidni osebi. Naslov v oglasnem oddelku 3224 Dekle nujno potrebuje SOBO. Koroška 3, Kranj 3225 Iščem enosobno STANOVANJE v Kranju ali bližnji okolici. Ponudbe poslati pod »zc lo nujno« S Zavarovalnica Sava PE Jesenice Cesta maršala Tita 16, Jesenice razpisuje licitacijo, ki bo v sredo, 30. junija 1971, ob 12. uri v prostorih Zavarovalnice Save PE Jesenice. Na licitaciji se bo prodajal: OSEBNI AVTO ZASTAVA 750, s prevoženimi 12.700 km. Leto izdelave 1970. Izklicna cena je 15.000 din. Ogled vozila je možen v garaži Stojanovič-Kramar Marija, Kranjska gora 87 b in OSEBNI AVTO NSU 1200, s prevoženimi 10.500 km. Leto izdelave 1970. Izklicna cena je 8000 din. Ogled vozila je možen v garaži Zavarovalnice Sava PE Jesenice, M. Tita 16. Pismene ponudbe sprejem-* Zavarovalnica Sava PE Jesenice, na dan licitacije do 12. ure. Na stanovanje sprejmem fanta v bližini Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 3227 Zamenjam enosobno STANOVANJE v Kranju za dvosobno stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku 3228 Za dvo- ali trosobno STANOVANJE z odločbo dam 500.000 S din nagrade. Zaželeno v Kranju ali okolici, lahko tudi v škofji Loki. Vzamem tudi hišo v najem, pozneje jo lahko tudi odkupim. Naslov v oglasnem oddelku 3229 Prodam ZAZIDLJIVE PARCELE v Škofji Loki v bližini železniške postaje. Naslov v oglasnem oddelku 3230 Prodam ZAZIDLJIVI PARCELI v Sebenjah. Naslov v oglasnem oddelku 3231 Prodam ZAZIDLJIVE PAR CELE. Lahovče 65 3232 Nedograjeno etažno STANOVANJE 50 m2 prodam v Bohinju. Ponudbe poslati pod »Bohinj« 3233 Prodam manjšo starejšo HIŠO, takoj vseljivo. Naslov v oglasnem oddelku 3234 Sprejmem VAJENCA za kleparska in vodovodna dela. Terensko delo. Vilfan Stane, Orehek, Zasavska 16, Kranj 3159 Takoj sprejmem dva VA-jenca. Tapetništvo RAUTAR Srečko, Lesce, Šobčeva 13 3235 Sprejmem AVTOL1CAR-SKE in AVTOKLEPARSKE VAJENCE. Zbilje 4, Medvode 3236 FANT sprejme honorarno delo. Naslov v oglasnem od delku 3237 MIZARSKEGA POMOČNIKA in VAJENCA za stavbna in pohištvena dela sprejmem takoj. Plača dobra po dogovoru za stanovanje in hrano poskrbljeno. PETERNEU JOŽE strojno mizarstvo — ŠKOFJA LOKA 3238 KUD »IVAN CANKAR« Sv. DUH zaposli takoj uslužbenko bifeja s samostojnim vodstvom. Rok prijave sprejemamo do 10 dni po objavi 3239 FRIZERSKO POMOČNICO — samostojno — sprejmem takoj v stalno zaposlitev ali po dogovoru. Non-stop. Plača 1200 din. Petrič Jože, frizer, Tržič 3240 Sprejmem priučeno ali kvalificirano NATAKARICO. Nastop službe takoj. Telefon 76-187 Bohinj 3241 Poštenega najditelja prosim, da MAGNETOFON, najden ob cesti na Rupo, vrne proti nagradi Pavlicu Alojzu, Šorhjeva 16, Kranj 3242 ŽENITVE Samska, dobra gospodinja, srednjih let, želj spoznati poštenega prijatelja srednjih let s stanovanjem ali svojim domom z nekaj kmetije. Ponudbe poslati pod »sreča« 3243 AKZ KRANJ, ki bo v soboto, 26. junija, ob 20.15 v koncertni dvorani delavskega doma 3260 OPRAVLJAM vsa SOBO-SLIKARSKA in PLESKARSKA dela ter brizganje radiatorjev. Pavlic Martin, Kidričeva 6, Kranj 3247 mum GOSTIŠČE CRNGROB nad Žabnico prireja vsako soboto PLES. Igra kvintet RUDIJA JEVŠKA 3244 GOSTILNA pri JOHANCI iz Britofa prireja v soboto, 19. junija, ZABAVO s PLESOM. Igra ansambel METODA PRAPROTN1KA Vabljeni! 2804 VARIM vse od aluminija do železa s testi, argonsko, obročno in plamensko KLEI-DINST Gunceljska (pri Komen), p. Šentvid 3245 KOTLE za ŽGANJEKUHO v vseh izvedbah in velikostih izdeluje najkvalitetnije že prek 40 let KAPELJ V., ba-krokotlarstvo, Ljubljana — Aljaževa cesta 4, Šiška 32-16 Vse ljubitelje zborovskega petja vabimo na KONCERT Aerodrom L JUBL J A NA—PULA Letališko in turisticno podjetje razpisuje več prostih delovnih mest ČISTILK IN ČISTILCEV za določen čas. Razpis velja 15 dni od objave, oziroma do zasedbe delovnih mest. Ponudbe pošljite na naslov: Aerodrom Ljubljana—Pula, Sekretariat p. p. 33 64001 Kranj Zaradi starosti oddam v najem GOSTILNO z avtomatskim kegljiščem. Naslov v oglasnem oddelku 3248 Slaščičarna — Kavarna Kranj ponovno : -pisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. 5 ŠERVIRKE 2. 2 TOČAIKI 3. VAIENKE ZA POKLIC SERVIRKE 4. VAJENCE ZA POKLIC SLAŠČIČAR Za poslovalnico Tržič: 5. 2 SERVIRKI — TOČAJKI Pogoji: Pod št. L, 2. in 5. KV, PK ali priučena natakarica oziroma točajka, pod št. 3. in 4. dokončana osemletka in veselje do poklica SPOCK Ferlach - Borovlje Mešalci za beton: 220 in 380 V, 90-litrski in 120-litrski po zelo znižani ceni. LE 12 km OD LJUBELJSKEGA PREDORA. nesreće NEZGODA ZARADI VOŽNJE PO LEVI Na cesti prvega reda med Mojstrano in Belco se je v sredo, 23. junija, pripetila prometna nezgoda zaradi vožnje po levi strani ceste in zaradi prekratke varnostne razdalje. Voznik osebnega avtomobila angleške registracije Roger Nordena je zavozil na levo stran ceste, vtem pa je iz nasprotne smeri pripeljal voznik osebnega avtomobila Janez Srpan iz Ljubljane. Ta je zapeljal s ceste v breg, da bi se izognil trčenju. Njegov avto je vrglo nazaj na cesto prav tedaj, ko jc za njim pripeljal voznik osebnega avtomobila Janez Lajovec iz Ljubljane in trčil v njegov avtomobil. Voznik Norden jc odpeljal s kraja nesreče, vendar so ga kasneje našli. Škode na avtomobilih je za 9000 din. AVTOMOBIL JO JE ZBIL Na cesti prvega reda v naselju Pivka pri Naklem je v sredo, 23. junija, popoldne nenadoma stekla čez cesto Antonija Bohinc, upokojenka iz Kranja. Tedaj je pripeljal voznik osebnega avtomobila nemške registracije VVerner Bodenstedt in kljub zaviranju in umikanju Bohinčevo zadel. S hujšimi poškodbami so jo prepeljali v ljubljansko bolnišnico, VOZNIKA UMRLA NA KRAJU NESREČE V četrtek, 24. junija, nekaj pred deveto uro zvečer se jc na cesti drugega reda med Mengšom in Mostami pripetila huda prometna nezgoda. Čelno sta trčila voznik zastave 1300 Janko Kozar, star 44 let iz Maribora, in voznik audija Ivan Čas, star 23 let, iz Podgorja pri Slovenj Gradcu, začasno stanujoč v Mengšu. Nesreča se je pripetila, ko je voznik Kozar iz neznanega vzroka zapeljal v levo in čelno trčil v audi. Oba voznika sta za posledicami trčenja umrla na kraju nesreče. Sopotnik v audiju Bojan Gorjan iz Mengša je bil le laže ranjen in so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Škode na vozilih je za 50.000 din. L. M. SPLOŠNA VODNA SKUPNOST GORENJSKE Kranj objavlja prosto delovno mesto za: 1. GRADBENEGA STROJNIKA-BAGERISTA in 2. ŠOFERJA TOVORNJAKA Pod L: prednost ima kandidat, ki je vajen del z bagrom; Pod 2.: da je kandidat tudi mehanik ali ključavničar. Kandidati naj pismene prošnje vložijo takoj pri splošnem sektorju podjetja. Prošnje sprejemamo do 1. julija. Dva vloma V noči na 24. junij je neznanec vlomil v poslovne prostore grajskega kopališča na Bledu. V notranjost je zlezel tako, da je razbil steklo na oknu. Skušal je odpreti blagajno, vendar mu ni uspelo. Isto noč je neznanec vlomil tudi v bife podjetja Ko-lOniale Bled v campingu Zaka. Iz nezaklenjene blagajne v bifeju je odnesel 130 . din, zavojček cigar in napolitanke, škode je za 170 din. O vzgoji malih otrok V začetku junija je na Golniku predavala otroškim sestram, negovalkam in vzgojiteljicam pedagoška svetovalka zavoda za šolstvo SRS prof. Irena Levičnik. Nekatere misli iz predavanja bi bile morda zanimive tudi za širši krog bralcev. Tema predavanja so bile psihološke značilnosti malega otroka in vzgoja. 2e dolgo je znana pomembnost vzgoje prav v prvih letih otrokovega življenja. Sodobna psihologija ugotavlja, da se polovica človekove inteligence razvije prav do četr- tega leta starosti. Zato imajo vzgojiteljice in negovalke, ki se poklicno ukvarjajo z otroki v tej starosti precejšnje naloge. Otroka je treba naučiti, da bo že v najnežnejši dobi znal sam reševati svoje drobne probleme, ki so navidezno nepomembni, a za otrokov intelektualni razvoj izredno velikega pomena. Ljudje, ki delajo z malimi otroki, naj bodo pri svojem delu strpni. Ne smejo prehitevati otrokovega razvoja s stvarmi-*ki jih otrok še ne more razumeti. Za dojemanje je otroku potreben določen čas. Otroku moramo dovoliti, da bo imel dovolj časa, da pride do lastnih spoznanj in izkušenj. Le tako bodo njegove predstave jasne, ker bo stvari, s kateri mi se srečuje, resnično doumel. Naša družba posveča vse večjo skrb malemu otroku in se zaveda, da se vzgoja začne že takoj po rojstvu. Nekateri pedagogi pa celo trdijo, da se vzgoja začne že v embrionalnem razvoju. Če bomo to upoštevali, potem ne bomo imeli težav pri izravnavanju dreves, ki so zrasla postrani. D. Petrač Zahvala V 77. letu starosti nas je zapustil naš dobri in skrbni mož, oče, stari oče in brat rane Kuncic Zahvaljujemo se vsem sosedom, sorodnikom in znancem za izrečena sožalja. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Črnetu, osebju bolnišnice Golnik, posebno pa dr. Štanglu in sestri Mariji, č. duhovščini, kolektivu in sodelavcem Komunalnega podjetja Radovljica in vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči ostali Lancovo, 23. junija 1971 Epilog velikih vlomov in tatvin Senat okrožnega sodišča v Kranju je v sredo obsodil 21-Ielnega Alojza Kroparja, po poklicu priučenega pečarja iz Milj pri Kranju, na devet let strogega zapora. Kropar je sedel na zatožno klop zaradi vrste vlomov in velikih tatvin, največjih v zadnjih letih na Gorenjskem. Obtožnica ga je bremenila 55 kaznivih dejanj velike tatvine in 15 kaznivih dejanj tatvine. Enajst velikih tatvin je opravil s pomočjo svojega dekleta, katerega je sodišče za pomoč pri teh kaznivih dejanjih obsodilo na dve leti zapora pogojno za štiri leta. Alojz Kropar je kot izučen pečar nazadnje delal pri Komunalnem servisu v Kranju, vendar pa je delo samovoljno zapustil v maju 1970 leta. Nato je opravljal priložnostna pe-čarska dela, kasneje je še to delo popolnoma opustil. Obtožnica navaja, da se je začel preživljati izključno s tatvinami. Ugotovil je, da se da na gradbiščih najti različne stroje, orodje in drugo. Skladišča na takih gradbiščih navadno niso posebno zavarovana. Kropar je običajno ključavnice obešanke prerezal s škarjami za železo. Vlamljal je tudi v delavnice privatnih obrtnikov, trgovine, počitniške hiše, nedograjene stanovanjske hiše itd. Vzel je tudi mopede in kolesa, ki so jih lastniki pustili na raznih parkiriščih. Vse stvari je znosil k sebi na dom, kjer je nastalo pravo skladišče. Na njegov dom so prihajali kupci in po smešno nizki ceni kupovali drage stroje in orodje. Denar je porabil za preživljanje in za vese-Ijačenje. Kupci, ki so kupovali ukradene predmete, bi morali vedeti, zaradi smešno nizkih cen, da gre za kazniva dejanja. Vendar pa so ga s tem, da so kupovali od njega, na neki način vspodbujnli k tej aktivnosti, da je postala vse večja. Neki kupec je na primer kupil računski stroj vreden milijon starih din za 35 starih tisočakov. Podobno je bilo z ostalimi predmeti. Vrednost nakradenih predmetov je do februarja letos, ko so Kroparja odkrili, znašala okoli 15 starih milijonov dinarjev. Med največjimi vlomi sta bila vlom v Metalko v Kamniku, kjer je odnesel za 1,9 milijona starih din strojev in drugih predmetov ter v tovarno IBI. Večino predmetov so lastniki dobili nazaj, bodisi ker še niso bili prodani ali pa so jih lahkomiselni kupci morali vrniti. Vse predmete sicer oškodovanci niso dobili nazaj, zato jim bo moral Alojz Kropar povrniti škodo v višini 1,2 milijona starih din. Sodišče je pri odmeri kazni upoštevalo število kaznivih dejanj in pa to, da i se je Kropar s tatvinami ukvarjal tako rekoč poklicno, kar kaže na veliko socialno neprilagojenost. Štiri kupce, ki so kupovali ukradene predmete od Kropar- . ja, je sodišče obsodilo na plačilo denarne kazni v višini 200 1 tisoč in 80 tisoč starih din. L. M. »Stopnice« s konca savskega mostu proti restavraciji Iskr** —- Foto: M. černe Smučarski dvoboj Jezersko: Železna Kapla V okviru praznovanja krajevnega praznika Jezersko je SK Jezersko že petič zapored povabil sosednje smučarje iz Avstrije na dvoboj v slalomu. Na dveh slalomiščih pri Češki koči se je pomerilo 15 gostov in 20 domačinov. Že na prvi progi je domačinom uspelo dobiti nekaj prodno- Blaž Jakopič-športnik leta 77 športnih in družbenih delavcev jeseniške občine je po glasovanju odločilo, da je najboljši športnik lanskega leta v jeseniški občini Blaž Jakopič, najboljša športnica pa košar-karica Mira Vudrič. Blaž Jakopič je dobil 248 točk, sledijo pa mu Albin Felc s 108 točkami, smučarski skakalec Peter Šteančič s 94 točkami, Mira Vudrič s 93 točkami, hokejist Viki Ravnik s 85 točkami in drugi. D. S. Športni klub Kladivar Na žirovski šoli deluje zelo aktivno športno društvo. Učenci dosegajo tudi lepe uspehe. Toda, ko pridejo iz šole in se zaposlijo, je njihove športne kariere konec. Zato je podjetje Kladivar iz Zirov osnovailo športni klub Kladivar, ki ima za zdaj le dve košarkarski ekipi. Starejša nastopa v zahodni sk> Športne drobtine V počastitev krajevnega praznika Bele je bila v četrtek na nogometnem igrišču v Preddvoru zanimiva tekma med enajste-rico, ki je igrala leta 1966 in sedanjim moštvom TVD Partizana Bele. V regularnem času se je tekma končala neodločeno 3:3, po streljanju enajstmetrovk pa je zmagala starejša enajsterica in prejela pokal krajevne organizacije SZDL Bela. Na kolesarski dirki »Nagrada veteranov«, ki jo financirajo izključno bivši kolesarji — kar je edini primer v jugoslovanskem športu — je v konkurenci najboljših jugoslovanskih mladincev Blejčan Rakuš osvojil deseto mesto, Kranjčan Žagar pa je bil dvanajsti. Zaradi padca tik pred ciljem sta izgubila še boljšo uvrstitev. V nedeljo pa bosta oba gorenjska kluba startala na veliki mednarodni kolesarski dirki na Dobrač (Avsl rij a), venski ligi, mlajša ekipa pa v gorenjski ligi. Upajo, da bodo jeseni lahko osnovali tudi žensko ekipo. V klub se lahko vključijo vsi Žirovci, ne glede na to, če so člani kolektiva podjetja Kladivar. To podjetje jc namenilo klubu tudi letno dotacijo 5.000 din. To ni veliko, vendar v klubu upajo, da bodo zgledu sledili tudi drugi kolektivi. -Ib sti, ki so jo povečali je na drugi in tako so prepričljivo premagali goste ter osvojili prehodni pokal krajevne skupnosti Jezersko. Rezultati — članice: 1. Dobrim (Jezersko) 72,1 2. Logar (Železna Kapla) 88,2; pionirke: 1. Kokalj (Železna Kapla) 91,3, 2. Bregar (Jezersko) 69,2; mlajši pionirji: 1. Parte (Jezersko) 73,0, 2. Star-hemberg (Železna Kapla) 76,8; starejši pionirji: 1. Lampreht (Železna Kapla) 72,2, 2. Mavric (Jezersko) 74,0; mladinci: 1. L. Krničar (Jezersko) 59,5, 2. Lah (Železna Kapla) '»0,2; člani: 1. I. Parte 61,7, 2. Tepina (oba Jezersko) 62,9, 3. Klahra (Železna Kapla) 63,4. A. Karničar II. SKL - zahod Kranj: Šempeter 85:78 (41 36) Kranj je v soboto premagal še enega vodečega z 'lestvice. Igra je bila zanimiva in le nekaj minut pred koncem so domačini povedli s 16 točkami razlike in zmaga ni bila več vprašanje. V napadu sta dobro igrala Lasič in Ceho-vki, v obrambi pa je bil tokrat najboljši Župančič. J. Ažman 50 let »Partizana« v Medvodah V počastitev 50-letnice TVD Partizana Medvode je bil preti dnevi košarkarski turnir, na katerem so sodelovale ekipe Medvod, Šentvida ter Kranja. Po zanimivih borbah je zasluženo zmagal Šentvid, ki je nastopil okrepljen z nekaterimi igralci. Rezultati: Šentvid : Kranj 48:47, Medvode : Kranj 51:49, Šentvid : Medvode 56:52; vrstni red: 1. Šentvid, 2. Medvode, 3. Kranj. J. Ažman Gorenjska košarkarska liga Polet še v vodstvu Košarkarji Krope so edini, ki so v določenem roku odigrali vse tekme spomladanskega dela v gorenjski košarkarski ligi. Tekmovalna komisija je ugodila pritožbi Triglava B glede registracije tekme Triglav B : Radovljica B, ki je bila sprva registrirana z 20:0 v korist slednjih. S tem je ekipa Triglava B, poleg Poleta, še neporažena ekipa. Kandidat za vrh je tudi ekipa Škrlovc bovsa, ki se je nekajkrat izkazala z zelo dobro igro, medtem ko so Žirovci dobili prve točke v igri z neresno ekipo Radovljice B. Rezultati — 9. kolo: Radovljica A : Kladivar B 68:59, J. Pc ternelj : Polet 53:67, Kladivar B : Radovljica B 20:0 b. b ; 10. kolo: Medvode: Kropa 58:59. Lestvica: _ _ — Polet 7 7 0 484:339 14 ŠD Kondor Godešič bo Triglav B 5 5 0 329:223 10 v soboto in nedeljo v ok- Škrlovc bovs 7 5 2 362:282 10 viru praznovanja dneva Kropa 9 5 4 412:415 10 borca organiziral tradicio- J. Peternelj 6 3 3 324:326 6 nalni nogometni turnir. Radovljica A 8 3 5 405:468 6 Prireditelji pričakujejo, da Medvode 6 3 3 300:254 5 (-1) bo udeležba kvalitetna, Gorenja vas 8 2 6 353:479 4 saj jc že končano tekmo- Kladivar B 7 1 6 328:412 2 vanje v ligah. Radovljica B 7 1 6 190:30? 1 (-1) J. Ažman II. gorenjska rokometna liga Preddvor v I. ligi Letošnje tekmovanje v II. gorenjski rokometni ligi je bilo zanimivo. Preddvor, Kranj C ter Besnica so prezimili z enakim številom točk. Toda v nadaljevanju jih je Preddvor prekosil in kar s petimi točkami naskoka osvojil prvo mesto in s tem pravico nastopanja v najkvalitetnejši gorenjski ligi. Lestvica: Preddvor 18 14 1 3 426:244 29 Besnica 18 12 0 6 329:297 24 Kranj C 18 11 0 7 309:311 22 Duplje B (—2) 18 10 1 7 310:290 19 šešir B 18 9 0 9 347:361 18 Di j. dom (—1) 18 8 0 10 277:300 15 Alples B 18 7 0 11 276:344 14 Radovljica B 18 5 2 11 255:316 12 Storžič (—5) 18 2 0 16 178:335 -1 Najboljši strelec v I. gorenjski ligi je bil v letošnjem letu Podnar (Šešir) s 112 goli pred Zormanom (Sava) 109, Prešernom (Jesenice) 97, Dežmanom (Radovljica) 87 ter Modričcm (Kr. gora) 86. Najbolj disciplinirana ekipa je Kranj B z 12 minutami, sledijo pa Žabnica 14, Alples 20, Kr. gora 22, Sava 24, Radovljica 26, Križe B 35, Šešir 39, Tržič B 49 ter Jesenice 54 minut. Najbolj nediscipliniran igralec je Zmitck (Jesenice), saj je na klopi presedel kar 28 minut pred Kalanom (Šešir) 13, S Kavčičem (Križe B) 12, Špikom (Tržič B) ter Berliskom (Jesenice) oba 10. V II. ligi pa je bil najboljši strelec Crijevič (Preddvor) s 123 goli, pred M. Mescem (Besnica) 77, Sclan (Besnica), F. Preša (Krvavec) oba 72 ter Gorenšček (Dij.dom) 65. Najmanj so na kazenski klopi presedeli igralci Storžiča, ki imajo le 6 kazenskih minut. Sledijo: Alples B, Radovljica B oba 15, Šešir B 16, Preddvor, Kranj C 26, Duplje B 27, Dijaški tlom 29. Besnica 36 in Krvavec 48. Največ kazenskih minut pa si je prislužil M. Bolka (Krvavec) s 16 minutami pred Grosai"jem (Besnica), Piši jar jem (Kranj C) oba 15, Toporšem (Duplje B) 11 ter V. Rakovcem (Alnlcs BI 9 -dh Občinska pionirska rokometna liga OŠ F. Prešeren ter OŠ Pre-doslje letošnja prvaka Z letošnjim tekmovanjem so zaključili tudi pionirji in pionirke v občinski pionirski ligi. Naslov najboljšega so si pri fantih priborili rokometaši osnovne šole Franceta Prešerna, pri dekletih pa je osnovna šola Prcdoslje zaradi boljše razlike v golih osvojila letošnji naslov. Rezultati zadnjega kola — pionirji: S. Jenko : Šenčur 10:5, Preddvor : L. Seljak 8:12, Prcdoslje : F. Prešeren 1C:17; pionirke: S. Jenko : Šenčur 9:6, Preddvor : L. Seljak 8:5, Prcdoslje : F. Prešeren 11:4. Lestvica Pionirke: — pionirji: OŠ France Prešeren Oš Simon Jenko Oš Predoslje OŠ Lucijan Seljak Oš Šenčur OS Preddvor OS Predoslje Oš Preddvor OŠ Lucijan Seljak Oš Simon Jenko OŠ Šenčur 10 10 10 10 10 10 1 1 1 138 98 11 10 7 1 2 149:102 i S 10 1 1 4 133:126 11 10 A 1 5 120:138 9 10 4 0 6 115:124 8 10 1 1 10 77:144 D 9 I 1 111:3/ 18 9 11 1 93:42 18 6 1 4 71:63 11 3 1 6 47:82 7 2 I 1 28:77 4 0 1 9 24:87 1 dh Nad 100 mladih atletov V počastitev krajevnega praznika SiLražišče je bila osnovna šola Lucijana Seljaka organizator ekipnega atletskega tekmovanja mlajših pionirjev in pionirk (5. in 6. razredi) kranjskih osnovnih šol. Program disciplin je bil enak kot na tekmovanju za atletski šolski pokal. Mladi so pokazali veliko več navdušenja in borbenosti, kot jo običajno njihovi sn:-:ši vrstniki. Vrstni red ekip: pionirke: 1. OŠ Lucijan Seljak 467,5 točk, 2. OŠ Stane Žagar 30S.5, 3. Oš France Prešeren 279, 4. OŠ Šenčur 108; pionirji: 1. Oš Lucijan Seljak 5J7, 2. Oš France Prešeren 478, 3. OŠ Starte Žagar 405 , 4 Oš Šenčur 319. , J. Ažman v p rasan je 3 o d g o v o r i Ob koncu šolskega leta smo se v uredništvu odločili, da za to rubriko povprašamo tri ravnatelje na Gorenjskem o letošnjem učnem uspehu. 0 Franc inž. AŽMAN, ravnatelj Ekonomsko administrativnega šolskega centra Kranj: »V naš center so vključene tri šole, In sicer ekonomska in upravno administrativna šola, ki trajata Štiri leta, ter administrativna šola, ki traja dve leti. Na vseh šolah je bilo v pravkar končanem šolskem letu 502 učenca, in sicer največ iz kranjske občine, sledijo pa radovljiška, škofjeloška, jeseniška in tržiška občina. Po daljšem Času smo z letošnjim učnim uspehom resnično zadovoljni. Že lani je bil določen pozitiven premik v odstotku pozitivnih, letos pa je porasla še kvaliteta učnega uspeha. Na primer. Lani je bilo poprečna ocena razreda 2,92, letos pa kar 3,18. To je zelo velik skok, če pomislimo, da je borba za vsako stotinko huda. Seveda pa je naraste! tudi odstotek pozitivnih. Prav tako opažamo, da imajo dijaki ekonomske in administrativno upravne šole boljše učne uspehe od dijakov administrativne šole. Zakaj? Na prvi dve šoli se vpisujejo v glavnem odlični, prav dobri in dobri, na administrativno šolo pa večinoma zadostni. Vzroki za letošnji boljši uspeh so po mojem v intenzifikaciji pouka, v neposredni pomoči dijakov v okviru krožkov. Na to pa prav gotovo vpliva tudi dejstvo, da bo na delovnem mestu uspel le tisti, ki bo v šolskem znanju dobro podkovan ...« 0 Peter FINŽGAR, ravnatelj šolskega centra za kovinarsko in avtomehan-sko stroko škofja Loka: »Letošnji učni uspeh je za malenkost slabši od lanskega, in to zato, ker smo imeli letos v prvem letniku 5 oddelkov, lani pa tri, v prvem letniku pa so ponavadi uspehi najslabši. Vzrokov za to je več. Prvič. Staro pojmovanje, da je za vajenca vsak sposoben. Drugič. Učni programi so dokaj zahtevni, in to predvsem zaradi strokovnih predmetov (mehanika, motoro-znanstvo, avtoelektrika, tehnologija gradiv in obdelave), katerih se učenci še niso nikoli učili. Tretjič. Socialni sestav družin, iz katerih vajenci izhajajo, ter otrokovo predznanje. Večina otrok je namreč iz družin z nizko življenjsko ravnijo in skromnim učnim uspehom v osnovni šoli. In zadnjič. Neustrezna poklicna odločitev. Avtomehanska stroka je danes popularna in je zato za mlade vabljiva. Ti vzroki nas obvezujejo, da bomo morali našo šolo čimprej spremeniti v sistem celoletnega šolanja. Učenci bodo obenem obiskovali teoretični pouk in se praktično izpopolnjevali v šolskih delavnicah.« 0 Stanko STRITIH, ravnatelj osnovne šole Heroja Bračiča Tržič: »Letošnji učni uspeh je kljub težavam boljši od lanskega in je kar realen. Na vseh konferencah učiteljskega zbora smo ugotavljali, da je uspeh v veliki meri odvisen od razmer, v katerih otroci živijo sedaj in pred začetkom šole. žalostno je, da inteligenčno razviti otroci ne dosegajo uspehov, ker je težko vzbuditi interes za učenje in redno delo. Tega ni mogoče doseči samo z obveznim učnim programom, ampak tudi z ustreznimi dodatnimi oblikami otrokove zaposlitve, ki za zdaj Še spadajo v B program, so pa otrokom potrebne. Zato se potegujemo za boljše materialne pogoje, ki bodo omogočili učiteljem, da bo pouk modernejši in bližji otroku, ti pogoji pa omogočajo tudi otrokovo zaposlitev v interesnih aktivnostih, če bi tudi na naši šoli imeli podaljšano bivanje, bi imel marsikdo boljši uspeh, zelo dobro se je obnesla tudi šola v naravi, velik vpliv ima šolsko glasilo Stezice, nar>redek pa je tudi pri pouku telesne vzgoje.« J. Košnjek Referendum v Etri Že pred dobrim letom so se začele priprave za priključitev podjetja Elra iz Škofje Loke k Združenemu podjetju Iskra. Elra bo z združitvijo postala samostojna ekonomska enota z lastnim obračunom. Specializirala se bo za izdelavo gospodinjskih aparatov, ki že sedaj predstavljajo velik del njene proizvodnje. Znani so sušile! za lase, peči, mešalci in drugi aparati iz Elre. Po združitvi z Iskro pa bi izdelovala tudi gospodinjske aparate po licenci angleške firme Hoovver in italijanske firmi Girmi. Včeraj so se zaposleni v Elri na referendumu odločili za združitev z Združenim podjetjem Iskra. Do osme ure zjutraj je glasovalo že prek 80 odstotkov članov kolektiva. —lb Danes in jutri bo v Preddvoru ob jezeru Črnava osrednja gorenjska proslava ob 30-let-nici OF in obletnici vstaje. V pripravah na III. zbor gorenjskih aktivistov je sodeloval med drugimi tudi krajevni odbor ZB Preddvor. V naši krajevni organizaciji zveze borcev je 83 članov. Odbor vsako leto večkrat razpravlja o zboljšanju življenjskega standarda borcev, sodelujemo pa tudi pri vseh večjih akcijah. Vesel sem, da bo letos osrednje gorenjsko srečanje aktivistov in borcev v Preddvoru. Tako bo tudi praznovanje 900-letnice Preddvora še bolj slovesno,« pravi predsednik krajevnega odbora zveze borcev Preddvor Ignac Šenk, ki je že več kot deset let predsednik krajevne organizacije. »Želim, da bi se na zboru aktivistov gorenjski aktivisti in borci čimbolje počutili.« A. Ž, Trgovsko podjetje Zarja Jesenice bo na Jeseniškem travniku odprlo nov obrat za izdelavo plastičnih mas. Predvidevajo, da bodo obrat odprli za občinski praznik. Foto: B. BlenkuŠ