LETO XVL, ŠTEV. 283
SLOVENSKI
Izdaja ln tiska časopisno-zalo2ni£ko podjetje slov. poročevalca Direktor: Rudi Janhuba — Glavni in odgovorni urednik: Sergej Vošnjak — Za tisk odgovarja Franc Plevel — Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva ulica S. telefon 23-522 do 23-525
— Uprava Ljubljana. Tomšičeva 5/II-, telefon 23-522 do 23-52*
— Oglasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva ulica (, telefon 21-896. za ljubljanske naročnike 20-4*3. za zunanje 21-832 — Poštni predal 29 — Tek. r. SO-KB-S-Z-367 — Mesečna naroč-
nlna 2*0 dinarjev
UUBU1II, TOREK, 0. BKEMBR1 1000
Zasedanje Ljudske skupščine LRS
Na zasedanju sta ▼ razpravi o spremembah in dopolnitvah drnibenega plana n leto 1955 govorila tud
predsednik skupščine Miha Marinko ln dr. Marijan Brecelj
Ljudska skupščina LRS je jela odlok o spremembah in do leto 1955, zakon o potrditvi skle bliškega proračuna LRS za leto lok o vodstvu kulturno-prosvet zavodov, odlok o ustanovitvi, o katerih okrožnih in okrajnih so okrožnih in okrajnih sodišč v nega območja okrožnih gospoda pet okrožnih sodnikov.
na včerajšnjem zasedanja spre-polnitvah družbenega plana za pncga računa o izvršitvi repu-1954. zakon o pokopališčih, od-nih, umetniških in znanstvenih dpravi in določitvi sedeža ne-dišč ter o krajevnem območju LRS, odlok o določitvi krajev-rskih sodišč v LRS in izvolila
Na zasedanju republiške skupščine sta na seji obeh zborov govorila v zvezi s predlaganim odlokom o spremembah in dopolnitvah družbenega plana za leto 1955 Miha Marinko in dr. Marijan Brecelj,
Dr. Marijan Brecelj je med drugim dejal, da so predložene spremembe in dopolnitve družbenega plana za leto 1955 manjšega pomena, ker ne menjajo finančnih odnosov do ljudskih odborov in podjetij, ampak gre le za spremembo notranje razdeli'.ve republiških sredstev. Dopolnitev v zvezi z delitvijo celotnega dohodka železniških prevozniških podjetij je le formalnega pomena. V zvezi z obstoje-m' predpisi je odločitev o tem namreč prepuščena našemu republiškemu planu, zato predlagamo ta dodatni predpis. V končnem efektu gre pa tu le za 13 milijonov dinarjev, ki naj ostanejo železnici za povečanje njihovega plačnega fonda. Predlog o porazdelitvi sredstev v korist obveznosti, ki jih ima naša republika iz naslova mobilizacije 1954 in graditve hidrocentrale Vuhred, pa je pomembnejši zato. ker v sklopu ukrepov, ki se pri nas že izvajajo kot priprava na novo gospodarsko politiko v letu 1956 in v nadaljnjih letih. In ob tem bi bilo potrebno tu predvsem spregovoriti.
Resolucija IV. plenuma Socialistične zveze Jugoslavije, ki je rezultat posvetovanja Izvršnega k-niteja Zveze komunistov Ju-iavije, rezultat govora pred-dnlka republike tovariša Tita m razprave o tem referatu, je riala jasne okvirne smernice, v čem je treba spremeniti dosedanjo gospodarsko dejavnost pri nas. Gre za dve nalogi: Za konkretizacijo perspektivnega plana nadaljnjega razvoja gospodarstva Jugoslavije in za nalogo odločiti za konkretne ukrepe, ki naj prične učinkovati takoj v smeri predvidenih sprememb. Zato je nujno, da posežeta v naše gospodarstvo dva činitelja: izpopolnjen gospodarski sistem ln subjektivni činitelj, predstavniški organi v občinah, okrajih in republikah, ki morajo prevzeti nase odgovornost za take budže-te in plane, ki bodo v skladu z občejugoslovansko gospodarsko politiko in ki bodo sposobni voditi in nadzorovati državno upravo v tem smislu.
Priprave za plan 1956 so tako v federaciji kot v republikah v teku, niso pa še gotove. Potrebno je namreč dodobra razčistit! najprej osnove predvidenih sprememb in jih konkretizirati za to prvo obdobje naše nove gospodarske politike. Zato je treba poseči na področje te investicij-
1AHOVSKI POLFINALE
Vodita Marič in Lukič
Rezultati tretjega kola polfinalnega šahovskega turnirja za državno prvenstvo v Ljubljani so tile:
Lukič - Damjanovič 1:0, Bajec - Milenkovič prekinjeno, Martinovski - Marič 0:1, Segi -Kozomara remi, Tot - Nikolov-ski remi, Trajkovič - Stanovnik remi, Gabrovšek - Dimc prekinjeno, Pirc - Krivec 1:0.	—
Prost je bil Gojak.
Prekinjene partije: Segi - Stanovnik 1:0 (iz prvega kola), Damjanovič - Gojak remi. Krivec - Gabrovšek in Kozomara -Martinovski vnovič prekinjeno.
Po tretjem kolu vodita Marič ln Lukič z 2.5 točke pred Pircem z 2 točkama in eno manj odigrano partijo.	D. B.
Elektrogospodarska skupnost Slovenije
Poročilo o stanju dotoka na rekah ln Indeks proizvodnje za *. december 1955:
Srednji dnevni dotok v kub cnetrih na sek.:
Drava — Dravograd 167 (lanč 162); Sava — Moste 10.4 (lani 8.1); Sava — Medvode 50.4 (lani 48.5): Soča — Doblar 92,1 (lani 72.9) Indeks proizvodnle v primerjavi s 1954 letom 112
VREME
Vremenska napoved za torek:
Kuho vreme z zmerno oblačnostjo Temperatura brez bistvene spremembe. Ponoči in deloma dopoldne v kotlinah megla ali nizka »blatnost.
ske dejavnosti tako glede zmanjšanja obsega investicij kakor glede spremembe strukture investicij. Treba je odločiti o vseh tako imenovanih ključnih objektih glede njihove ustvaritve ali dovršitve. Nadalje je treba odločiti o delitvi dohodka v gospodarskih organizac jah glede na ureditev odnosov med njimi in ljudskimi odbori, med republiko in federacijo, ter urediti plačni sistem, oboje s ciljem, da se dvigne proizvodnost dela in da se v proizvodnji, transportu in blagovnem prometu zaposluje le toliko ljudi, kolikor jih zahteva ekonomski račun. Treba bo nadalje orientirati investicijsko politiko ln pospeševalno službo v kmetijstvu, v čim hitrejšo in čim efektnejšo produkcijo prehran-benih proizvodov in krepiti s tem živilsko industrijo ter izboljšati zadružno in občo trgovino. V borbi za dvig standarda industrijskega ln mestnega prebivalstva bo treba pri delitvi nacionalnega dohodka upoštevati vse prej navedene postavke ter orientirati sredstva v dviganje potrošnih fondov Izvoza ln predelovalne industrije. Te in nadaljnje ukrepe, ki smo Jih sprejeli kot politično-ekonomski program za bodoče leto in seveda kot osnovo za našo perspektivno gospodarsko politiko sploh, bo treba konkretizirati z določenimi političnimi in gospodarskimi ukrepi. Vsi instrumenti, ki bodo predlog planov, morajo temeljiti na solidnih izračunih, ker ne b! več prenesli eksperimentov. Zato je opravičljivo, da se vrše priprave nekoliko dlje.
Sedaj pa gre konkretno za prehod v leto 1956. Na koncu leta smo imeli doslej vedno več sredstev, kot smo jih planirali ln zato smo tudi več trošili. Ta večja potrošnja denarja pa seveda ni bila v sorazmerju s produkcijo in z njo nastalimi potrošnimi fondi, zato so se cene dvigale in so se pojavljale v gospodarstvu inflacijske tendence. Te »mo v preteklih letih dodobra občutili, prav tako pa smo jih občutili tudi ob prehodu iz leta 1954 na leto 1955. Čeprav je Zvezna ljudska skupščina s svojim izdanim odlokom zasegla 50°/n Izrednega dobička Iz leta 1954, je vseeno prevelika masa denarnih sredstev pričela v letu 1955 ponovno pritiskati na trg. Zato so se ponovili pojav! inflacijskega značaja, negotovo tržišče in nestalne cene so ogrožale proces stabilizacije, standard industrijskega ln mestnega prebivalstva se ni dvigal, ampak celo padel. Ti pojavi povzročajo konjunkturo kmečkega trga, ki jo izrablja v škodo Industrijskih središč in mest in seveda s tem poslabšuje razmerje vas-mesto.
Da bi preprečili pritisk prevelikih denarnih sredstev na trg in da bi sl ustvarili možnost na določenem umerjenem nivoju reševati naše pereče gospodarske probleme, je Zvezni izvršni svet, kot veste, izdal vrsto ukrepov, ki so jemali iz obtoka ta dejansko inflacijska denarna sredstva. Razumljivo Je, da so tl številni ukrepi, ki so bili izdani po zveznem in republiškem planu, večina njih tudi po okrajnih planih, povzročili nemajhne težave in skrbi, kako reševati eno ali drugo finančno obveznost. Omenim naj le nekatere od teh naknadnih ukrepov: obvezna polaganja realnih garancij za investitorje, realne garancije za obratne kredite. plačilo presežka Investicijskih vsot, ki so jih napravila podjetja v ietu 1954, se pravi trošenja obratnih sredstev za investicije, obdavčenje izrednega dobička. povečanje plač ln pokojnin, povišanje nekaterih tarif prometnega davka, večji davek na devizno poslovanje, depoziti, plačilo imobilizacije po končnem obračunu In finansiranje tri četrt investicijske vsote za hidrocen-tralo Vuhred. Vse to so seveda znatna sredstva, ki so bila naknadno odvzeta oziroma (mobilizirana tako podjetjem kot ljudskim odborom kot republiki. Toda v celoti vzeto moramo priznati, da se je v zadnji tretjin! leta vendarle že pričel poznat; učinek teh ukrepov.
Učinek pa se kaže v tem, da Je bila n. pr. v oktobru mesecu v Jugoslaviji investicijska potrošnja za 20 milijard nižja od oktobra lanskega leta; da sa je
obtok denarja nižal v Jugoslaviji in da so cene industrijskega blaga začele stagnirati. V naši republiki se opaža sedaj obratna situacija, kot se je opažala vsako leto na koncu leta, namreč da v zadnjem trimesečju investicije padajo in se 8 tem bistveno spreminja dinamika trošenja sredstev, in to v korist gospodarske stabilizacije. Mi smo tu v naši republiki do konca septembra 1955 porabili za čiste investicije 68 odstotkov lanske vsote, in sicer to raču-
vršni svet Je ta predlog pripravil v znamenju teh splošnih priprav za konsolidacijo našega gospodarstva, ln sicer v tej smeri, da se zadržijo vse tiste Investicije, katere ne bi moglt in za katere tudi ni gospodarsko nujno, da Jih Izvršimo v letu 1955. Na drugi strani, ker Imamo visoko potrošnjo naših proračunskih sredstev v primeri s prejšnjimi leti, da znižamo tudi tiste administrativna postavke v našem proračunu, ki prene-(Nadaljevanje na 2. str.)
»GALEB« NA POL POTI
»Galeb«, 5. dec. (Tanjug.) Nadaljujoč plovbo proti Etiopiji, sc je maršalova eskadra danes popoldne približala afriški obali. Drevi bodo »Galebu in spremne ladje zapluli v pristanišče Port Said. Vreme je še vedno lepo in jasno. Topli sončni žarki spominjajo ladijske potnike, ki so se pred tremi dnevi odpeljali iz Šibenika, da je Afrika blizu. Zaradi plovbe proti vzhodu so sinoči pomaknili ladijske ure za eno uro naprej.
Med »Galebom« in upravo Sueškega prekopa so že navezani stiki in dogovorjene nadrobnosti glede prevoza skozi prekop v Rdeče morje. Po načrtu bo maršalova eskadra plula skozi prekop jutri okrog poldneva. V Port Saidu bodo ladje vzele gorivo, vodo in drugo.
Kakor se je zvedelo, bo predsednik Tito s svojim spremstvom ostal v Etiopiji približno 14 dni.
Ljubljana, 5. decembra. Umetniški ansambel pekinške opere in ljudskega gledališča iz Lainina, ki šteje preko 80 članov, Je na svoji triumfalni turneji po Evropi sredi novembra obiskal tudi Jugoslavijo. Po velikih uspehih, ki so jih doživeli v Beogradu, Sarajevu, Kreki, Reki in Zagrebu, so umetniki prispeli nocoj v Ljubljano, kjer bodo gostovali dva večera. Sprejema na postaji so se udeležili tudi tovariš Joško Gorjanc, podpredsednik OLO Ljubljana, dr. Dolfe Vogelnik, predsednik Sveta za prosveto in kulturo, Vlado Vodopivec, sekretar Sveta sa prosveto in kulturo, dr. Heli Modic, predsednik Sveta sa kulturo pri OLO ter člani ljubljanske Drame, Opere in Mestnega gledališča.
Ob prihodu so članice Slovenskega narodnega gledališča obdarile goste s cvetjem, nakar jih je v imenu OLO pozdravil tov. Joško Gorjane in v Imenu SNG tov. Juš Kozak. — Za dobrodošlico se je zahvalil pomočnik ministra sa kulturo ljudske republike Kitajske g. Chang-Chi-Hsiang, ki je med drugim dejal, da je ves ansambel zelo vesel, da je imel priložnost priti v Jugoslavijo in se tako seznaniti s vsemi Jugoslovanskimi narodi.
naao po nominalni vrednosti.
to se pravi po stvarni vrednosti še nekaj manj. Z ozirom na
dinamiko trošejna sredstev moramo tedaj pričakovati, da bo končni obračun pokazal tudi absolutno znižanje investicij v primeri z letom 1954. Moramo ugotoviti pri tem. da gre za znatno znižana sredstva republike in ljudskih odborov, da pa gre za zvišanja lastnih sredstev podjetij ln predvsem za zvišanje amortizac. skladov. Do konca septembra so porabila podjetja za amort. že 104% lanskih lastnih sredstev, enako z ozirom na lansko leto. To, da smo na amortizaciji porabili v letošnjem letu do konca septembra več od lanskega leta ln celo več kot prejšnja leta, Je samo po sebi pozitivna okol-nost, posebno pri takem organskem sestavu industrije, kot Je pri nao v Sloveniji. Pri trošenju lastnih sredstev in pa pri trošenju amortizacijskih skladov, kjer ne gre za dejansko amortizacijo, ampak za skrite investicije. Je pa seveda v pogledu smotrnosti te trošnje drugačen položaj. Tudi ne moremo še govoriti pri nas o bistveni sprememb! strukture investicij v letošnjem letu, ker so šla še vedno pretežna sredstva za kapitalno izgradnjo ln to predvsem za elektrogospodarstvo, železarsko industrijo za aluminij in rotopapir. Konec septembra je bila naša struktura takale: za čiste investicije smo potrošili 28 milijard, od tega za kapitalno izgradnjo 21 milijard — od tega v industrijo in rudarstvo 13,3 milijarde — za kmetijstvo nekaj pod 900 milijonov. za stanovanjsko In komunalno dejavnost nekaj nad 4 milijarde, za kulturno in socialno dejavnost nekaj nad 1 milijardo 700 milijonov.
Posebno poglavje v zvezi z investicijami je kontrola Izvajanj gradbenih predpisov in pa same cene gradbeniških uslug. V letošnjem letu smo podvzeli nekatere ukrepe in nedvomno nam bo mogoče pri obračunu za leto 1955 ugotoviti pozitivne rezultate. Isto tako pa bomo seveda morali ugotoviti še velike pomanjkljivosti In zlorabe ter dost* ostreje poseči na to področje. Predpis! o oddajanju in izvajanju gradbenih del ter pravilniki v zvezi z gradnjami, obstoj in funkcioniranje uprave za Investicije ter gradbena kontrola — vse to je omogočilo določeno kontrolo republiških Investicij, predvsem učinkovit nadzor nad proračunskimi Investicijami samimi- vsa druga široka gredbena oziroma ‘nvesticljska dejavnost pa Je Se vedno ostala Izven sistematične kontrole Tu gre za Investicijske fonde ljudskih odborov, oredvsem pa za fonde podjetij. tako amortizacijske kot one »a svobodno razpolaganje
V zvezi s pripravami za leto 1956 dajemo Ljudski skupščin' v razpravo tudi ta predlog: Gr® za znižanja sredstev iz proračuna v znesku 200 milijonov in za znižanje sredstev iz sklada za pomoč Primorski. Kočevski ln Dolenjski za 160 milijonov. Iz-
60V0R DS. BRILEJI V POLITIČNEM ODBORU GENERALNE SKUPŠČINE
Doseženo žlroko soglasje
V OZN upajo, da se bo Število članic pove čalo od 60 na 78 — Različni družbeni sistemi ne smejo vplivati na sprejem novih članic — Več kot 20 govornikov podprlo
predlog 29 delegacij
NEW TOFJK, S. dec. (TunJu*) F«e*bnl politični odbor raz-
p ra vij a o resoluciji o sprejemu novih Slanov v Združene narode. Doslej je govorilo nad 20 govornikov, H so podprli predlog 29 delegacij, da bi v OZN sprejeli 18 driav. Ko bo posebni politični odbor sprejel sklep, bo šlo vprašanje v Varnostni svet, - dokončno pa bo o tem sklepala Generalna skupščina. Navzlic nekaterim težavam prevladuje na zasedanju prepričanje, da se bo število članov OZN v kratkem dvignilo od 60 na 78.
Jugoslovanski delegat veleposlanik dr. Brilej Je v svojem govoru v posebnem političnem odboru dejal, da je glede sprejema novih članov .doseženo široko soglasje«. Opozoril Je na nenormalen položaj, da bi bilo v času čedalje večje usmerjenosti k pogajanjem za ureditev
sporov mnogo držav Izven Združenih narodov. »Te države so članice več mednarodnih organizacij, raznih mednarodnih sporazumov ln imajo redne stike z drugimi državami. Zaradi tega Je za svetovno javno mnenje, ln prepričan sem. da tudi za veliko večino članov OZN, tak po-
ložaj nelogičen in politično nevzdržen,« J« poudaril dr. Brilej.
Govoreč o smotrih OZN Je dr. Brilej nadaljeval:
»S sprejemom držav, ki so za to prosile, prav gotovo ne bodo ogroženi smotri Združenih narodov, saj so že s tem dejstvom priznale, da bodo izpolnjevale obveznosti po Ustanovni listini. Smotri in načela, pa tudi obstoj Združenih narodov pa bi bili ogroženi, če b! v tej organizaciji sprejeli merila, ki se opirajo na ideološka nasprotja, in bi naše sklepe glede različnih problemov, vštevši tudi sprejem novih članov, povezovali s prednostmi ali napakami različnih
Priprave za sprejem
Predsednika republike bodo v Adis Ababi slovesno sprejeli —
Obisk bo trajal 9 dni
ADIS ABABA, 5. dec. (AFP). V prestolnici Etiopije, ki proslavlja 25-letnico kronanja svojih suverenov, so v teku priprave za slavnostni sprejem predsednika republike Josipa Broza Tita.,Vodja jugoslovanske držav* bo na obisku v Etiopiji od 11. do 20. decembra. Prvič bo vodja neke države obiskal Etiopijo.
trgovinskih zvez, ker so jugo-
druibenlh sistemov. Nič ne M postalo bolj nevarno za delo in obstoj Združenih narodov kot poskus, spremeniti našo organizacijo iz središča za prilagajanje mednarodnih ukrepov v ekskluzivni klub in navsezadnje v orodje za ideološko vojno. Ideološka nasprotja in razlike v družbenih sistemih, ne glede na to, če nam je kak sistem všeč ali ne, zategadelj ne morejo biti vzrok za ali proti sprejemu katerekoli države v Združene narode. Naj višji smoter bodo Združeni narodi lahko dosegli sam® ob koeksistenci, temelječi na sodelovanju.«
Veleposlanik Brilej je opozoril na težave. k; jih je imela Jugoslavija z nekateri državami, ki prosijo za sprejem v Združene narode. »Toda vse to ni oviralo Jugoslavije in je tudi danes ne ovira, da ne bi sprejela predloga 29 delegacij. Resolucija j« edina in prava pot, ki lahko privede do zaželenega cilja.« — Dr. Brilej je izrazil upanje, d« bo v kratkem sprejetih vseh 18
slovanski voditelji prepričani. držav- Glede predloga kubanske da je treba pomagati Etiopiji v delegacije, na; b. sprejeli tudi
njenem gospodarskem razvoju Razen tega sta državi med seboj sodelovali na vojaškem
Južni Vietnam in Korejo. j« dr. Brilej dejal. da. bi bil to korak nazaj in da bo Jugošlo-
Velik sprejem pripravljajo v Adis Ababi na čast predsedniku Titu ki je lani v Beogradu sprejel etiopskega suverena Ha-ile Seiassija in imel z njim plodne razgovore o zvezah med državama in mednarodnem položaju.
G'ede na. skorajšnll prihod predsednika Tita poudarjajo tukajšnji opazovalci, da sta Jugoslavija in Etiopija, ki imata mnogo skupnega, od osvoboditve stalno zbliževali svoji politiki. Predsednik Tito je orisal poglavitna načela te politike, ko 1» emonskega cesarja spre-
Delesfcicije in obiski
Beograd, 5. dec. (Tanjug) Podpredsednik zveznega izvršnega svera Rodoljub Coiakovič ie danes spreiel na protokolarni obisk izrednega poslanika ,in pooblaščenega ministra Pakistana v Jugoslaviji g. Abdula Motaleba Malika.
Sudanske stranke za vlado narodne enotnosti
Kartum, 5. dec. (AFP) Dva glavna voditelja verskih ločin v Sudanu Sajed alt el Mirganl In Sajed Abdui Rahmad sta sporočila v skupni izjavi, da v celot; podpirata sestavo vlade narodne enotnosti. El Mlrgani je vodja muslimanske ločine »Hat-mija«, El Mahdi pa ločine »An-
IVt.
kulturnem in športnem področ-	vanska delegacija glede na to
ju, kar je še bolj utrdilo njuno	glasovala proti Na koncu Je de-
sodelovanje. T0 je prišlo do iz-	jal, da sedanji politični položaj
raza tudi v povišanju diplomat-	v svetu narekuje, da najdemo
čenja v mnogih priložnostih in skih predstavništev na stopnjo	pravilno rešitev glede sprejema
omogočila navezavo pomembnih veleposlaništev.	novih članov.
jel ln pozdravil kot »borca za svobodo, neodvisnost in mir«. Ta načela so prišla do uresni-
PIRISK1 »MONDE« 0 OBISKU PREDSEDNIKI REPUBLIKE V ETIOPIJI IN EGIPTU
Vpliv Jugoslavije se krepi
Tudi majhne države si lahko Pridobijo ugled in vpliv, če so dosledno neodvisne
P a r I s, 5. dec. (Tanjug). Pariški »Le Monde« piše, da dokazuje potovanje predsednika Tita v Etiopijo in Egipt, da se je vpliv Jugoslavije v mednarodnih zadevah Izredno okrepit
Dovolj je, če se spomnimo na to, da se je Jugoslavija pred vojno v svojem delu omejevala
goslovanskega predsednika države Kairu bo postavil sedanje prijateljstvo med tema državama na trdne temelje vzajemno-mma lastnih sredstev, lahko 3ti, ki v svetu čedalje tesneje
pridobi ugled in vpliv v mednarodnih zadevah, če ima trdno
predvsem na področje Balkana, vlado ter se drži obzirne in popa nam bo postalo jasno, kako gumne politike dosledne neodvisnosti. Ta nauk velja tudi za druge mnogo večje države«.
Ko omenja dosedanje obiske predsednika Tita v drugih državah in napovedani obisk Franciji in Sovjetski zvezi, piše »Monde«, da bosta Tito in Halle Selassie v Adis Ababi ponovno poudarila solidarnost obeh dr-žvv, ki imata i*to koncepcijo o
izredno se je danes razširil njen vpliv na mednarodni pozornict. To dokazuje, da si država, ne
g'p'}° n? to če je maihna in
Gojitev naglo rastočih gozdov
Beograd, 5. dec. Upravni odbor Zveze kmetijskih zbornic Jugoslavije je danes sklenil
ustanoviti nacionalno komisijo, ki bo zaradi gojitve tako imenovanih naglo rastočih gozdov sodelovala s podobnimi organizacijami v inozemstvu. Gojitvi topola ln drugega drev-
povezujejo mlade države, posebno pa mlade režime v naporih,* da si ohranijo neodvisnoat vzlic pritisku vzhodnega in zahodnega bloka, da bi jih pritegnila v svoje vrste«, piša •Monde«
Kitajska gospodarska delegacija v Sloveniji
Ljubljana, 5. dec. V Ljubljano je danes prispela kitajska gospodarska delegacija
varovanju miru izven blokov- petnajstih članov. Poleg raz-
ritih sistemov in v okviru dejavne mirne koeksistence.
govorov, ki jih bo imela z zastopniki ljudske oblasti in go-
Navajajoč izredno zanimanje spodarskih organizacij, bodo
Jugoslavije, Etiopije in Egipta za medsebojne gospodarske od-nošaje. Izraža »Monde« mnenje
obiskali tucli nekatere večje gospodarske objekte v Ljubljani. na Gorenjskem, v Ma-
ja. ki naglo raste, bo posve- da bo imelo srečanje Tito-Naser riboru in Celju, kakor tudi
Šena posebna pozomos* zaradi nedvomno določen in. nepos^pd-njegove vse večje uporabe. m politični pomen. »Oblak iu-
tovarno glinice in aluminija V Kidričevem.
Zasedanje Ljudske skupščine LRS
Nadaljevanje a
sejo tudi znižanje. Predlagamo Ljudski sicupSčini, da odobri predlog, da la proračuna na
stroskih za čisto administracijo in za druge proračunske službe znižamo okrog ISO milijonov, ostanek pa na račun teh proračunskih investicij.
Misiim, da obstaja enaka dolžnost, kot smo jo mi tu v republiki začeli tudi za ljudske odbore In podjetja, namreč da v smislu teh osnovnih smernic, ki jih sedaj imamo za našo bodočo gospodarsko dejavnost, že sedaj takoj izvrže na področju Investicij vse tiste ukrepe, ki so potrebni, da se taka politika zagotovi konkretno in v praksi
Letošnji naš proračun znaša kot je znano, 9.470,000.000. Je za 40 odstotkov višji od lanskega leta. Moramo sicer povedati, da smo letos vključili v preračun tudi gradnjo ceste Ljubljana— Zagreb in še nekatere druge investicije, tako da je v tej vsoti, k, sem jo povedal, 3.158.000.000 dinarjev tako imenovanih negospodarskih investicij, kar je za tretjino več kot lansko leto. Do konca oktobra smo potrošili v proračunu 66 odstotkov. Dinamika trošenja seveda zavisl od dinamike dotoka sredstev, ki kakor vidite, zaostaja. Razlog zastoja ni samo slabo Izvrševanje obveznosti, ampak tudi tehnika odvajanja sredstev v različne fonde, ki zahteva okoli dva meseca časa. Zaradi naknadnih ukrepov, o katerih sem prej govoril, je seveda tudi pri budžetu stiska s sredstvi, tako da se morajo zadrževati nekatera izplačila pri materialnih in funkcionalnih izdatkih.
KLjub temu smo bili mnenj3, da moramo tudi v budžetu samem izvršiti korekturo, zato da bi mogli, kot sem preje na kratko povedal, tudi na tem področju olajšati prehod za bodoče leto. Splošni bilančni računi kažejo v Jugoslaviji, da ne bi smeli proračuni republik in ljudskih odborov v letu 1955 preseči letošnjih vsot, ampak narobe, da bi morali celo biti pod nivojem letošnjega leta. Zato nas tu čaka podrobna amaliza, ne samo republiške organe, ampak prav tako orgair.s ljudskih odborov in ustanov s samostojnim finansiranjem. Obstoji p-redlog v zvezi z instrumenti našega bodočega plana, da pokrijc-mo proračunsko leto z obračunskim letom, to se prava, da orientiramo vso našo finančno politiko v to, da trošimo le zbrana sredstva in da naknadno dospele dohodke prenašajmo kot presežke v bodoče proračunsko leto. Prav tako bo (treba v naslednjem letu dosledno Izvajati to, da se vsi fondi uporabljajo v svoje namene le z na-(teiklimi sredstvi, ne pa da operirajo še s pričakovanimi sredstvi. Le v tem pogledu izpopolnjen sistem skupno s predpisi o realnih garancijah in depozitih bo brez dvema pozitivno vplival na stabilizacijo.
Kar zadeva sam budžet, so v izdelavi predlogi, ki bodo izboljšali sedanje poslovanje in ■tudi tehnično omogočali prožnejšo in jasnejšo funkcijo proračuna. Naloga, ki se je moramo takoj lotiti, je ta, da pripravimo budžet vtem smislu indavsjda-dimo investicijske potrebe za ■tako imenovane negospodarske namene z našimi proračunskimi možnostmi. Ce bodo sprejeti predlogi, naj se za osnovo bu-džetskih dohodkov uvede davek na piačmi fond. bo nedvomno to merilo, ki bo vek la j ato večje potrebe ljudskih odborov v industrijskih središčih in mestih z višjimi dohodki iz tega davčnega vira.
Iz problematike, ki zadeva delitev dohodkov gospodarskih organizacij in plačni sistem bi na tem mestu omenil samoto, da izkušnje kažejo, kako majhna je dejanska skrb predstavniških in upravnih organov do vprašanj proizvodnje same in delovnih odnosov. Ne gre seveda za to, da bi se vrnili v neko administrativno upravljano e našega gospodarstva. da bi organizirali nove administrativne organe, ki bi z nekimi birokratskimi metodami posegali v koordinacijo na področju proizvodnje in v delovne odnose, gre pa vsekakor za to, da ifciorgani posveča5o pozornost lem vprašanjem, ker sicer proizvod-notsti ne bo mogoče uspešno dvigniti. In če ne bomo uspešno reševali vprašanj proizvodnosti dela, se bomo zaman trudili re-Siti osnovno vprašanje, ki danes teži delovne ljudi Jugoslavije, to J« vprašanj e življenjskega standarda. Zato je treba razmisliti ta vprašanja in dopolniti organizacijo v komunah, predvsem pa v okrajih in republiki v tem amislu ter ne zamemarjati dela
Vcpccevahc
7RtJOJtJO(
bero« vosnjak  __________
(glavni in odgovorni urednika VIAMČZK DRENOVEC (notranja polti*R»> ALEKSANDER JAVORNIK (žoepodai sf «»1 DUŠAN	;-nn*nj»	politika!
um. A N *W»A fknltnraJ STANE L.TPAE (tpOlt)
Ea oglase od®ovaija
Matih ocfaosr, feft M mo rafti te funkcionirati kakor u primer komisija za tarifne pravilnike ter vel organi, U so vrveet s urejanjem delovnih odnosov.
Kar zedsva izpolnjevanje obveznosti je treba poudariti, da okrajni ljudski odbori no izvršujejo za časa odvajanja deleža ljudski republiki, prav tako pa nekateri okraji še niso izpolnili svojih obveznosti iz naslova neporavnane imobilizacije.
Kakor moramo pozitivno oceniti učinkovanje naknadnih ukrepov v korist stabilizacije gospodarstva, tako moramo seveda na drugi strani z vso resnostjo izpolniti obveznosti, in sicer podjetja, ljudski odbori in mi v republiki. Nepravilno bi bilo, da bi se kakorkoli trošila eventualno višja sredstva za tekoče potrebe, ampak je nujno, da se najprej poravnajo dolgovi za leto 1955.
Na koncu svojega govora je tovariš Brecelj poudaril, da se je treba tem el j ato pripraviti za prehod v leto 1956. Nato je predlagal Ljudski skupščini, naj sprejme predlagane spremembe odloka o spremembah in dopolnitvah plana za lefto 1955.
•
V razpravi o predlogu tega odloka je sodeloval tudi ljudski poslanec Tone Bole. V svojem govoru je med drugim dejal, da so s« določila zvezne uredbe o plačevanju investicij, ki so urejala sistem in organizacijo investiranja, izvajala v glavnem le za zvezne investicije, medtem ko je bil v republiki, okrajih in občinah način in uporabljanje kreditov v smislu omenjene uredbe zelo slab. Ta-
ko okrajni dftall nimajo poslovnikov in atatutov, organov upravljanj«, dalje ne zahtevajo nobenih garanciji, depozitov,
investicijskih programov in podobno. Se slabše je v tem pogledu za proračunske Investicije. Tu špic* ni nobenega sistema, prav tako se oddajajo investicijska dela preko kon-kurzov brez pravih ekonomskih osnov in brez temeljite dokumentacije.
Nadalje se opažajo težnje, da se ne bi vračali krediti za investicijska dela. Nedvomno bo treba z novimi družbenimi instrumenti dosledno urediti, da bo vsak investitor v kreditnem odnosu. Dosti premalo Je tudi kontrole nad Investicijami.
V nadaljevanju je tov. Bole govoril še o problemih produktivnosti dela in pri tem poudaril, da je produktivnost dela najce-nejša In najremlabiinejša investicija in da si ne moremo misliti, da bomo s plačilnim sistemom, pa naj bo še tako idealen, rešili vse. Po njegovem mnenju bo treba posvetiti izredno pozornost pravilni določitvi akordov, norm in premij, ki naj bi bila nekakšna objektivna merila dela.
Ljudski poslanec Stefan Pavčič je v razpravi dejal, da je povečanje produktivnosti v veliki meri odvisno od kadra In organizacije dela. Pri tem je naglasil, da je treba posvetiti čim večjo skrb strokovni vzgoji delavcev In uslužbencev, razen tega je treba tudi članom delavskega sveta nuditi vse, da se čim bolj spoznajo s celotnim poslovanjem podjetja.
Mihe Marinka
Tovariš Miha Marinko je uvodoma sodil, da spada problematika, kj sta jo načela poslanca Tone Bole in Stefa-n Pavšič, v kompleks vprašanj, o katerih je treba razpravljati z vso temeljitostjo. Nato je tovariš Marinko dejal, da se nahajamo v prelomnem obdobju, pri čemer moramo videti vziroke, ki so povzročili nekatere gospodarske težave, ki so negativno vplivale predvsem na položaj delavca in nameščenca. Ne bi bilo prav, če bi go-vorili o nekakšnih slabostih našega gospodarskega sistema na sploh, o nekakšnem zavoženem gospodarstvu ali podobno, kot je včasih slišati od nekaterih nezadovoljnih ljudi. Nasprotno! Lahko bi rekli, da smo preveč gradili in da smo zato prišli v težave. Naše dosedanje investicije so bile preobsežne, predvsem pa je treba z vso upravičenostjo kritizirati razkošnost pri nekaterih investicijah. Nekateri naši ljudje menijo, da moramo graditi ne vem kako lepe tovarne, ki iz-gledajo kakor palače, ne ustrezajo pa v celoti svojim funkcionalnim potrebam. Naša družba, naši organi često niso bili v stanju, da bi podvrgli kritiki gradnjo takih objektov, ki nas je silno drago stala. Čestokrat se izgublja merilo, kako je treba razpolagati z družbenimi sredstvi. V tem pogledu je potrebno mnogo več kritičnosti.
Pojavile so se tudi ogromne želje po investicijah, ki so marsikje povzročile preširoko Investicijsko fronto, pri čemer se marsikdaj ni realno precenilo, kako bi z razpoložljivimi sredstvi lahko več dosegli. Čestokrat je šlo enostavno za to, da bi sredstva, ki jih imamo trenutno na razpolago, hitro nekam vtaknili, da bi nam jih družba ne megla vzeti. Takšno neracionalno uporabljanje sredstev je nujno morala poslabševati položaj na našem trgu. Zato si moramo z vso resnostjo postaviti vprašanje, kakšen odnos bomo vsi skupaj zavzeli do ukrepov, ki so nam potrebni. Imeti moramo pred očmi interese celote. V vrsti podjetij je prišlo do tega. da so se le-ta pojavila na trgu celo s sredstvi, ki so jih v začetku leta planirali, ki pa še niso bila ustvarjena; s temi fiktivnimi sredstvi so podjetja angažirala gradbeno dejavnost in tako poslabšala situacijo na tržišču.
Takšne težnje, ki so, mirne duše lahko rečemo, anarhične težnje, so nujno morale izzvati nekatere administrativne ukrepe, toda čim več je takih teženj in čim močnejše se kažejo v našem gospodarskem življenju, tem več nudijo opravičila za administrativno poseganje v gospodarstvo, kar pa seveda v konsekvenci povzroča politično škodljive tendence zagovarjanja k vračanju nazaj na administrativni distributerski sistem. Tovariš Miha Marinko je poudaril, da je dolžnost poslancev, da ne bodo na svojih področjih samo advokati ozkih interesov. Njihova dolžnost je, da ne skrivajo volivcem objektivne stvarnosti takrat, če je za njihove lokalne Interese ne-v-šečma, da torej odkrito povedo, kaj Je v okviru danih možnosti oafevarijtvo In kaj at. Vsa
dema-
drugo pomeni navadno gogijo in neresnost.
V ospredje stopa tudi skrb za dvig proizvodnosti dela. To je eno izmed neposrednih vprašanj, ki so v najtesnejši zvezi z razvojem našega gospodarstva in dviga življenjskega standarda. Vprašanje proizvodnosti dela pa se ne da rešiti z nekakšnim idealnim sistemom nagrajevanja, k: ga ni mogoče ustvariti, marveč moramo na to vprašanje gledati s stališča socialistične zavesti, s stališča polne zavesti, da je mogoče dvigat: življenjski standard samo s poviševanjem proizvodnosti. Vse druge poti niso realne. Naše gospodarstvo mora upoštevati zakon vrednosti, ki mora biti merilo in podlaga tudi za čim boljše uveljavljanje načela socialističnega nagrajevanja po zaslugi. Dalje je tov. Miha Marinko dejal, da je večkrat slišati nekatera mnenja, da je pri nas treba obravnavati vprašanje proizvodnosti dela drugače kot v kaki drugi državi, ker je pri nas socialistični sistem. Zaradi takšnega pojmovanja marsikdaj sami sebi škodujemo in si kvarimo položaj. Brez upoštevanja ekonomskega zakona vrednosti ni moč priti do poštenega in pravilnega sistema socialističnega nagrajevanja po zaslugi. Seveda smo dolžni odpravljati razne šablone in pavšaliranja v plačnem sistemu, kolikor le-ta še obstajajo, ni pa prav, da vidimo oviro samo v tem. Tov1. Miha Marinko je nato dejal, da ni mogoče ustvariti objektivnega merila, ki bi moglo služiti za osnovo za akorde in norme. V jugoslovanskem, republiškem pa tudi v okrajnem in občinskem merilu ne bomo mogli najti objektivnega merila, ki naj bi vsem in povsod enako služilo kot osnova za določevanje norm in akorda. Vprašanja proizvodnosti dela se moramo lotiti neposredno vsak na svojem mestu. Pri tem kaže upoštevati, da deluje še vrsta zunanjih, objektivnih činiteljev, izven nekega podjetja, ki delujejo oviralno. Čutimo namreč, da ni ekonomskega pritiska in stimuliranja za dvig proizvodnosti dela. Spričo velikega povpraševanja po blagu in nezadostnega naraščanja ponudbe tega blaga se namreč nujno ustvarja na trgu tak položaj, da je moč zlahka plasirati i blago, ki je drago, i blago slabe kvalitete. Pri takšnem položaju seveda ni objektivnih činiteljev, ki bi pritiskali na podjetja, da bi dvigala proizvodnost dela. Zato moramo delati v tej smeri, da odpravljamo to pomanjkljivost s preusmerjanjem naše investicijske dejavnosti, zmanjševanjem celotnih investicij, s spreminjanjem strukture investicij, da bi na ta način prišli do stabilnosti trga, da bi ustvarili potrebne zaloge blaga, ki ne bi mogle najti trga in bi zato vplivale na stabilizacijo in na zniževanje cen.
Nujno je, da se okrajne komisije in druge službe, ki že obstoje, ali bi jih bilo treba šele ustanoviti, lotijo izdelovanja metode ta analiz o stopnji produktivnosti v celoti, predvsem pa po panogah. Ne gre pri tem za iskanje nekega za vse enako veljavnega merila, temveč za postopno obdelavo, ki naj pokaže, kje Je produk-
položaj, politika, ki JI J« prisojen kratkotrajen obstoj. Nasprotno pa s« bo dalekovidnej-še ravnanje tistih podjetij, ki so že doelej usmerjajo k izboljševanju proizvodnega procesa, boljše organizacije dela in realnejšo tarifne politike, jutri ali pojutrišnjem nujno obrestovalo, čeprav zdaj trenutno, od tega morda še nimajo koristi. Ta podjetja bodo tedaj v zavidanja vrednem prioritetnem položaju.
Naslednje vprašanje Je to, Je
nadaljeval tovariš Miha Marinko, da nekatera večja podjetja, ki so bila zaposlena s proizvodnjo investicijske opreme, že tožijo, kaj bo z njimi, če bomo zmanjšali investicije. Seveda je treba vedeti, da sicer ne bodo imela več tako lagodnega gospodarskega položaja kakor doslej, ker bo prenehal njihov monopolni položaj in bodo morala bolj iskati razne možnosti za racionalnejše izkoriščanje svojih proizvodnih kapacitet z izdelovanjem vrste artiklov in nudenjem uslug drugim podjetjem, ne da bi pri tem lzpre-menila značaj svoje osnovne dejavnosti. Pri tem je tovariš Marinko omenil potrebo po tem. da bi razna podjetja še bolj sodelovala med seboj, da bi na primer s kooperacijo čimbolj lahko izkoriščala svoje kapacitete.
Tovariš Miha Marinko je ob koncu opozoril na to, da se moramo zavedati, da bomo naleteli na mnoge nove težave, ki se bodo kazale pri preusmerjanju naše gospodarske politike. Pred očmi moramo vedno imeti naš celotni ekonomski račun, to, kakšna je naša perspektiva, če hočemo, da se bo dvigala proizvodnost dela ter s tem življenjski standard in vzgoja socialističnega človeka v normalnejših ekonomskih pogojih.
Obisk poslancev v Grobljah
Seznanili so se s problemi gospodinjske šole, ki je edina v
Jugoslaviji
Ljuh/jana, 5. dec. Dane* je 40 republiških in zveznih ljudskih poslancev obisk »d o višjo gospodinjsko šolo v Grobljah. V imenu uprave šole je zbrane poslance pozdravila upraviteljica tov. Anfica Sotlar. Seznanila jih je z namenom in problemi gospodinjskega izobraževanja ter dejala, da se učenke dobro zavedajo družbenega pomena te šole ter važnost njihovega bodočega dela. Zavedajo se, da bodo morale v svojem poklicnem delu — v šolah in gospodinjskih centrih šele orači ledino. To pa bo zanje mnogo laže, če bodo pri tem naletele tudi na razumevanje okrajev.
Lan: je zapustilo višjo gospodinjsko šolo, ki je bila ustanovljena oktobra 1954. leta — 30 učenk Te že uspešno delujejo na svojih delovnih mestih. V nekaterih o-krajih pa so nepravilno zaposlene. Tako n. pr. poučuje ena od njih v nižji grimnaziji nemščino namesto soepocJ.nrske predmete, čeprav takega kadra pri nas skoraj n.i. Kako zelo primanjkuje gospodinjskega kadra vidimo iz tega, da bi v Sloveniji takoj potrebovali 1200 absolventk gospodinjskih šol, in sicer 900 deMet, ki bi absolvirale Srednje gospodinjske šole (teh pri nas še nimamo) in 300 učenk, ki bi absolvirale višio gospodinjsko šolo v Grobljah. Ta pa atu mnogo premajhno zmogljivost, da bi lahko v kratkem času zadovodilla vse potrebe. Naenkrat lahko namreč sprejme le okoli 30 učenk, ki Se v dveh Itih šolan,'a usposobijo za predmetne učiteljice gospodinjstva na splošno tzobraževaL-vh ter nižjih in strokovnih šolah. Poleg tega se v dvoletnem tečaju prioravl j^ za naziv strokovne učiteljice gospo-
dinjstva še 30 aktivistk, ki bodo ▼ !etošniem šolskem letu zaključile tečaj z diplomskih izpitom. Slušateljice se na tej šoli, ki ie edina te vrste v državi, usposabljajo tud. za vodstvo dijaških domov, socialno skrbstvenih ustanov za otroke, raznih internatov, menz in podobno, skratka povsod tam, kjer danes žal večidel nimamo kvalificiranega kadra.
V tej šoli združujejo teoretičen pouk s p ruk ničnim delom v kuhinji, pri živini, na polju. Kijub dobri volji vseh, ki skrbijo za to, da bi ta kader zapustil! Šolo čimbolj pripravljen za delo v šolah (■n v gospodinjskih centrih, pa ga pogosto ni mogoče, seznaniti z vsemi novim, pridobitvami sodobnega gospodinjstva, kajti v kuhinji, ki bi mo ral a biti pravzaprav majhen laboratorij, ni sojebne opreme. Talko n. pr. nljmajo modernih gospodinjskih aparatov, ki gospodinji olajsačo delo, nimajo razrtjh tipov štedilnika, da bi se dekleta naučila z njimi ravnati; razen tega Je kuhinja, kjer se dekleta praktično učiio pripravljati hrano, tudi premajhna, a tudi učil— nece ne odgovarjajo svojemu namenu, vendar to še gre. Težave so predvsem s kuhinjo.
Vodstvo šole ima marsikaj v načrtu, toda treba bo počakati, da se za to najdejo potrebna sredstva. Ta bodo nedvomno zel-dobro vložena, saj se bodo 7. njihovo oomočjo šolaile vedno nove generacije gospodo iških učiteljic, ki bodo počasi pripomogle k /boksanju n a še prehrane in ekonomike v naših gospodinjstvih.
Tudi tov. Vilma Pirkovič je poudarila pomen sodobnega gO-spodhrisrva in deiala, da je gospodinjstvo pravzaprav končna
PREHRANA DELAVCEV V PODJETJIH
Na seji republiškega zbora so med drugim tudi sklenili, da se dovoli odreditev pripora ln sprožitev kazenskega postopka zoper poslanca ing. Gašperja Muho. Iz vloge okrožnega javnega tožilstva v Ljubljani, kakor tudi kazenskega spisa namreč izhaja, da je kaznivo dejanje poneverbe zinatoega zneska, ki se zanjo obtožuje ing. Gašper Muha, težjega značaja.
Republiški zbor je nadalje tudi odobril poročilo odbora za predloge in pritožbe. Iz tega poročila je bito razvidno, da so po posredovanju odbora pristojni organi rešili 21 primerov ugodno, dočim je bilo v tem času 30 primerov neugodno rešenih. Pristojnim organom je odbor odstopil v reševanje 43 prošenj, v ugodno rešitev pa je priporočil 12 prošenj. Ze iz dosedanjih odborovih poročil izhaja, da ima največ dela s prošnjami in pritožbami, ki se nanašajo na zaplembo premoženja, na razlastitve, agrarno reformo, nacionalizacijo in zemljiški sklad. V zadnjih mesecih je bilo odboru predloženih 48 prošenj iz tega področja.
Beograd, 5. dec. Predsedništ-vo centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije je imelo danes sejo, na kateri so razpravljali o plačnem sistemu in družbeni prehrani v podjetjih, kakor tudi o nekaterih problemih organizacije sindikatov.
Sklenjeno je bilo, da naj tarifni pravilniki Iz letošnjega leta veljajo tudi v letu 1956. Kar se tiče povečanja razpona plač med nestrokovnimi in visokokvalificiranimi delavci, je pred-sedništvo centralnega sveta mnenja, da se ta razpon ne more povečati samo na račun dobička podjetja, kajti dobiček se mora razdeliti med ves kolektiv, ne pa med posamezne kategorije delavcev. Po mnenju predsedništva se dobiček ne more enako deliti, temveč po zaslugi članov kolektiva. Tudt sklad premij se ne more ustanoviti samo na račun dobička, temveč mnogo bolj z zmanjšanjem stroškov proizvodnje. Zato. je treba v podjetjih kontrolirati porabo materiala v proizvodnji Predsedništvo je razen tega ugotovilo, da je potrebno urediti materialno zavarovanje onih delavcev in uslužbencev, ki so odveč v svojih podjetjih.
Glede družbene prehrane Je bilo poudarjeno, da se Je po XIX. plenumu Zveze sindikatov, na katerem je bilo sproženo
to vrašanje, podvojilo število delavsko-uslužbenskih restavracij zaprtega tipa, tako da jih imamo danes 850. Samo v Beogradu se je 50 odstotkov članov delovnih kolektivov aboniralo v restavracijah, ki so bile odprte po podjetjih.
Predsedništvo centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije je mnenja, da naj organiziranje takih restavracij, v katerih se hrani po več sto delavcev in uslužbencev podpro zlasti podjetja sama, in sicer predvsem z zgraditvijo potrebnih lokalov, nabavo inventarja in kurivom, z zagotovitvijo prevoza in tako dalje. Zveza sindikatov je mnenja, da se ne sme dovoliti, da bi podjetja plačala de! živil in dajala plačo osebju restavracij, ker morejo to pokriti potrošniki sami. Kazen tega je treba skušati doseči, da se bo en topel obrok uvedel v podjetjih med delom. Zaradi vsega tega bo Zveza sindikatov predlagala pristojnim organom izdajo predpisov, ki bi urejali način prehrane v teh restavracijah ali kantinah po podjetjih Predlagano je, naj bi se v teh restavracijah ustanovili odbori abonentov samih, ki bi ob pomoči sindikalnih vodružnic skrbeli za organiziranje prehrane v podjetjih.
faza produktov, ne pa samo ku* banje, kar večina ljudi Še danes razumeva pod gospodinjstvom.
Po obedu, ki so ga gostom pripravile gojenke šole. so si ti ogledali' vse prostore v šol', internatu (gojenke stanujejo v intarna/cu, razen 11, ki se dnevno vozijo v Groblje), a tudi gospodarska poslopja. Gostje so se pohvalno izrazili o doseženih uspehih šole.
V. K.
Ameriška progresivna Slovenka za ljubljanska
porodnišnico
VoJotvo ljubljanske ginekološki :.n porodniške klinike se ie ob m lo na Organizacijo Progresivnih Slovenk Ameriike v Clevelandu s prošnjo, da pomaga pri nabavi komercialnega pralnega stroja, ki bi b:.’l poleg pranja tudi v veliko pomoč pri steriliizaciji (razkuževanju) perila. Lani je imelo 7 c/o porodnic gnojno, vnetje, kar pripisu joo nezadostnemu razkuževanju perila zaradi zastarelih naprav v pralnici. Samo v tej kliniki je rre-ba dnevno oprat: 1.6C0 kg perila, saj prihaja na ro k 1 'triko letno
IS.000	pacientk in novorojenčkov. Odbor Progresivnih Slovenk je odobril za nakup rega stroja 1.600 dol., ki jih .majo še v bla-gami od prejšnjih zbirk, za ostanek 3.003 dol. pa so se PS obrnile preko ameriškega slovenskega naprednega časopisja na slovenske rojake v Združenih državah in jih proai.jo, da prispevajo k tej zbirki, kij je nuhio potrebna. Organizacija PS je — kakor znano — pomagala že mnogim našim znanstvenim, prosvetnim in sociall-rr.m ustanovam, v sva em ok'Lu pa naglasa relifni (podporni) odbor, da bi bila to prva pomoč, ki bi šla neposredno za mater in njenega novorojenčka ter zaradi rega še posebai apel irajo na žene. V rehfnem odb-.ru so znane javne delavke: predsednica Anna Gril!, tajnica Jošte Zakrajšek, blaga mi-Čarka Tv-i-a Shifrrcr tor trtrohii— ne Tratnik.	r.
Prva visoka sr si?	ek™ 10-
raika v gospodinjstvu
Beograa, u. aec. V Zc.curm so danes odprl.! višjo p.u.. gosko solo za ekonomiko gospodinjstva, prvo v im. a. .—vi. Opremo za to šolo je d:;: a organizacija Združenih narodov za kmetijstvo in prehrano (FAO). omanje bo trajalo dva leti in naj b. pr.previjalo študente za predavatelje v nn.ih in ‘učite* jakih gospodinjshih šolah v vseh naših repnol.itah.
Učni program je v tej šoli zelo obsežen. Študenti se bodo morali učiti kemijo, mikrobiologijo prehrane, fiziolog jo, higieno gospodinjstva in prehrane, vrtnarstvo, perutninarstvo, predelavo živil, poznavanje tekstilnih surovin, sociologijo in nekatere druge družbene znanosti. Učenke se bodo učile tudi krojenja in šivanja. Letos je bilo sprejetih v višjo pedagoško šolo za ekonomiko gospodinjstva 70 učenk s končano srednjo šolo.
Vsak četrtek — »TEDENSKA TSIEUNfl«
Za ureditev trga s kmetijskimi
V petek so imeli na Glavni zadružni zvezi LR Slovenije posvetovanje o važnejših vprašanjih notranjega in zunanjega blagovnega prometa pri zadružnih organizacijah. Posvetovanja so se udeležili odgovorni uslužbenci za blagovni promet pri vseh okrajnih zadružnih zvezah.
Mnogo odkupovalcev —
visoke cene
Na posvetovanju so ugotovili, da izvajanje odkupa ln prometa kmetijskih pridelkov preko kmetijsikih zadrug ugodno vpliva na stabilizacijo tržišča, ker preprečuje neposredno poseganje mnogih odkupnih podjetij na našo vas. Množica odkupovalcev na omejenem področju namreč v večini primerov ni pripeljala do zdrave konkurence in znižanja cen, temveč nasprotno, zelo pogosto Je prihajalo do škodljivega posredništva, verižništva in povečanja stroškov odkupa ter dviganja cen.
Odkup ln promet kmetijskih pridelkov preko zadrug pa nujno vse bolj življenjsko povezuje kmetijske proizvajalce z njihovimi zadrugami in tako ustvarja tesnejše medsebojne odnose, na drugi strani pa ekonomsko Ja-ča zadruge in njihove sklade. Istočasno pa izvajanje odkupa in prometa s kmetijskimi pridelki nalaga zadružnim organizacijam veliko družbeno odgovornost za oskrbo potrošnik središč, industrijskih krajev, predelovalne
industrije Itd.
V zvezi s tem se morajo kmetijske zadruge, kot osnovni nosilci odkupa in prometa s kmetijskimi pridelki, organizacijsko, kadrovsko ln gospodarsko Jačatt, da bodo čimprej ln v celoti sposobne opravljati njim zaupane dolžnosti.
Popolnoma zgrešena je misel, da so za Izvajanje omenjenih nalog sposobni kakršni koli ljudje. Tudi same zadruge morajo pokazati več resnosti ln razumevanja glede iskanja in usposabljanja potrebnih tovrstnih kadrov. Le malo Je zadrug, ki bi razmišljale o štipendiranju, njim potrebnih, kvalificiranih ljudi. Umestno bi bilo, da bi predpisi določati tudi fond za kadre v zadružnih organizacijah ln način njihovega zbiranja.
tivnost večja la kje pa manjša.
Nato je tovariš Miha Marinko Odkup kmetijskih pridelkov
p&S. T*»*?	,
Uta aimheM • «--»«-•	Posebni	pogoji,	pod	katerimi
lai^ko nakupujejo kmetija« pro-
izvode tudi druge gospodarske
organizacije neposredno pri samih proizvajalcih, so določeni z odlokom. Določila tega odloka vnašajo v odkup m promet s kmetijskimi pridelki potrebni red in zakonitost. Čeprav do u-vel-Javitve tega odloka preostaja le te en mesec, vendar ni videti dovolj Interesa in priprav za praktično ter sistematično izvajanje v odloku vsebovanih predpisov. Odlok določa, da odkupujejo kmetijske pridelke neposredno od proizvajalcev samo kmetijske zadruge, in sicer na svojem območju. S tem je odkup kmetijskih pridelkov rajoni-ziran po območjih kmetijskih zadrug, medtem ko je prodaja odkupljenih proizvodov seveda prosta. Načelo, po katerem naj bo kmetijska zadruga edini neposredni odkupovalec kmetijskih presrtžkov na svojem območju, se pri nas praktično Se izvaja. S tem pa Je zadrugam, kot kmetijskim organizacijam naložena tudi skrb za dviganje kmetijstva.
Druge gospodarske organizacije za promet ln predelavo ter odkupna podjetja pa lahko kupujejo kmetijske pridelke neposredno od proizvajalcev samo potom svojih odkupnih postaj, In sicer na trgih na debelo ter na sejmih. Kupovanje na trgih na drobno in na sejmih s strani zastopnikov odkupnih podjetij, ki so s temi v rednem delovnem odnosu, pa Je vezano na posebno pooblastilo podjetja, ki ga mora potrditi tudi Trgovinska zbornica okraja, kjer ima podjetje svoj sedež. Poslovanje odkupnih postaj je določeno s posebnimi predpisi. Tam, kjer so kmetijske zadruge sposobne odkupovati in opravljati promet z vsemi ali posameznimi vrstami kmetijskih pridelkov, lahko republiški državni sekretar za gospodarstvo, na skupen predlog Glavne zadružne zveze m republiške Trgovinske zbornice, odloči, da odkupna postaja preneha s poslovanjem. Pri nas sicer ni mnogo odkupnih postal, vendar na prevladuje mnenje, da Je njihovo stanje potrebno analizirati ter napraviti ustrezajoče ukrepe. Odlog odpravlja tudi sleherno možnost odkupovanja po raznih nakupovalcih. katerih osnovni Interes Je bil Plim večji zaslužek.
Krediti in tehnična oprema
V zvezi z OTgan:zactio smotrnega odkupovanja kmetijskih presežkov zaslužilo posebno po-fbMRfea vfrainjt ta
ukrepi, ki so potrebni za Izboljšanje tehnične opreme v odkupni, oziroma trgovski mrež:. Cesto poudarjamo pomanjkanje obratnih sredstev in omenjamo težave s krediti, namenjenimi za odkup. Mnogo pa je na drugi strani zadrug, ki imajo težave zaradi tega, ker so svoja obratna sredstva nalagale v investicije, ali pa so z njimi pokrivale razne izgube in primanjkljaje. V zvezi s tem bo potrebno izvršiti refundacijo obratnih sredstev, za že navedene investicije, kritje poslovnih izgub in primanjkljajev pa je mogoče, seveda pod določenimi pogoj', dobiti potrebne kredite. Gotovo je, da politika Narodne banke glede dodeljevanja kreditov za odkup ne bo ovirala odkupa ter bo kmetijskim zadrugam pravočasno zagotovila potrebne kredite.
Pomanjkljivosti tehnične o-premljenosti trgovine so že dovolj znane. Kljub temu pa je treba poudariti, da je brez dobro urejene skladiščne službe in zadostnih prevoznih sredstev nemogoče zadovoljivo opravljati trgovino s kmetijskimi pridelki in redno oskrbovati potrošna mesta ter industrijska središča. Nedavna gospodarska posvetovanja v Kranju, Mariboru In Celju v zvezi z oskrbo večjih mest in industriiških središč so prav tako pokazala, da je trgovina s kmetijskimi pridelki še zelo primitivna, kar povzroča precejšnjo
gospodarsko škodo. Tako razpo.
lagajo zadruge le s 1(0 kamioni.
Za skladiščne prostore služijo razne lope, barake, garaže in slično. Tl prostori so neprimerni
za shranjevanje kmetijskih pridelkov, ker so brez ventilacijskih, hladilnih in ostalih tehničnih naprav. Odtod tudi visok odstotek kvarov In gnitja blaga ter odpor podjetij proti noslova-nju a veliki količinami blaga.
Nova naloga okrajnih zadružnih zvez
Okrajne zadružne zveze bodo Imele selo važno vlogo v usmerjanju odkupa ln prometa s kme. tijaklml pridelki po spredaj o-pisanih načelih. Dosedanje gledanje na trgovska podjetja Okrajnih zadružnih zvez, po katerem naj h! ta dajala zadružnim zvezam čim več ristorna. Je popolnoma preživelo. Dejavnost tr-govsk'h podjetij pri zadružnih zvezah se bo morala v bodoče Izražati v pomoči kmeti Gkim pri peelovanju ter
njihovem usposabljanju in utrjevanju. Poleg tega bo ntorala biti dejavnost trgovskih podjetij pri zadružn h zvezah usmerjena na sortiranje odbiranje, ambalira-nje ln kompletiranje blaga za tiste kmetijske zatlruge, ki iz objektivnih in subjektivuih razlogov še niso v stanju pripraviti balago tako, kot zahteva tržišče. Načelo rajonizacije odkupa velja tudi za trgovska podjetja okrajnih zadružnih zvez, kajti sedanja območja ozz se po teritorialnem obsegu dovolj velika, da lahko zagotovijo uspešno poslovanje.
V bodoče predvidevajo, da bodo podjetja iz odkupa In prometa s kmet 'jskimi pridelki u-stvarjeni dobiček v celoti odvajala v okrajni sklad za pospeševanje kmetijstva.
Po najkrajši poti
Znano Je, da Je pot rrldelka od proizvajalca do potrošnika ali do priprave za izvoz zelo tioiga in često tudi stroški za pot večji, kot so proizvodni stroški. Zato je bilo poudarjeno, da je treba vztrajno iskati čim krajšo pot od proizvodnje do potrošnika. Zlasti Je važno, da bodo kmetijske zadruge in kmetijska posestva, posebno pa še ona v bližini mest. stalno prisotna na trgu, kot ponudnik blaga, kar se je do sedaj le v majhni meri dogajalo. Potrebno je, da se zadruge povežejo z upravami mestnih tržišč In zasedejo stalna prodajna mesta. bodisi zaprta ali odprta. To velja tudi za trgovska podjetja OZZ, ki so sicer grosistična, dovoljeno pa jim Je prodajati tudi na drobno.
Tudi blago, ki Je namenjeno Izvozu, naj gre po čim krajši poti, k čemur naj pripomore tudi usposobljenost zadrug. Prav tako Je treba preprečevati prt pripravi blaga za Izvoz vsak pojav špekulacije, katera se neredko pojavlja že pri samih zadrugah. Zato se dogaja, da postane v primeri ugodnega izvoza naše notranje tržišče več ali manj nevarno, drugotnega pomena, kvalitetno manj vredno blago pa ve prodaja po visokih cenah.
Vse to narekuje, da večina zadružnih zvez izboljša svoj dosedanji odnos do blagovnega prometa ter se bolj kot dosedaj za. vzema za pravlno politiko odkupa ln prometa s kmetijskimi pridelki.
V. J.
Nekega popoldneva prejšnji leden je blizu siamske meje stopil iz razbeljene džungle človek v polvojaški obleki, z brzostrelko prek ramena. Brez- j brižno je odkorakal v obrnej- ! no vas:co, vstopil na pošto in telefoniral v Kuala Lampur. Hotel ja govorili s sani.m mi-.strskim predsednikom ma- . .ajbke federacije i ungliujem
Abdul Rahmanom. Glavni propagandist gverilcev Chen Tian — neznanec namreč m bil nihče drug — je sporočal ministrskemu predsedniku, da predlaga poveljnik gverilcev, Chin Peng, da bi se pogovorili o prekinitvi sovražnosti.
Hudo podcenjevanje mala j- , skifi gverilcev — ki napadajo ■z težko prehodnih džungel že osem polnifi let — bi bilo, če bi trdili, da je bil telefonski pogovor posledica odločitve j britanskih oblasti in malaj- 1 s kega ministrskega predsed- il nika, ki so ukazali svojim obo- j roženim silam, naj s prvim J decembrom začnejo splošne j oborožene akcije proti upornikom.
Pomirjevalni duh ima svoje korenine drugje.
Politični položaj na Malaji ?e je v zadnjem letu precej spremenil. Po splošnih volit-
■ ah, na katerih je 800.000 malajskih volilcev z veliko veno izvolilo Abdul Rahrna-
-•ovo stranko (Kitajci, ki od- j banja jo državljanstvo, niso , ;m-:; volilne pravice) in sedaj I Rahman upravičeno poudarja, da so on in listi, ki mu sle-< io, pravi nacionalisti, ki že- ! o, da bi bila država samo- j ojna. Se več, Abdul Rahman ' ■e v večih govorih zadnje ča-■c poudaril, da bodo Britanci tali na Malaji še dlje, če j redov ne bo konec. Drugo j ■zjstvo, ki je vplivalo na od- i -■iitev gverilskega vodstva, je • erjelno to, da prsti nadalje-
■ mje spopadov povzročiti glo-boko vrzel med kitajskimi in
alajskitni prebivalci Malaje, 'lalajcev je okoli 2,500.000, Kitajcev pa okoli 2,000.000.) Gverilci se namreč predvsem na Kitajce, tn v nadaljnjih bojih bi se kitajski j erilci vojevcli ne samo proti Britancem, ampak tudi proti notam Abdula Rahmana, ki ma med malajskim prebivalstvom velik vpliv. In še eno je morda vplivalo — Pomanj-kanje podpore od zunaj. Kita se izogiblje odkritemu v rlpiranju gverilcev, zadnjo zpodbudo za pomiritev pa so verjetno nudili burmanski gv£-rilel, ki so prav tako prejšnji eden ponudili, da bodo položili orožje, če bo vlada dot:c
Žalitve In protesti
Sovjeti protestirajo pit Foreign Officeu zaradi žalitve — Trditev, da imajo Britanci Burmance za »divjake in barbare«, je smeSna
tONDON, S. dec. (AF). Sgv jete*-;« zveza je danes obtožila r*n’- r»"iioe. ria je ‘•■pet žalil SnvV^Jtn zvezo, ko je komentiral govor prvega sekretarja KP ZSSR Niklte Hruščev«, ki ,'it j.	ttoel	v	Rangunu.
Vodja oddelka za tisk v Fo-eo Of	c	•',ia	Young ;e
izjavil v petek, da je Izjava, ki pripisujejo -i*	in	v
-taieri je on baje izjavil. d2 imajo Britanci Burmance za
Eden pojde v Washington
Gettysburg, 5 dec. (AF P). Uradno so sporočili, da je predsednik Eistr.hovver povabil britanskega predsednika Edena, naj bi konec januarja prebil ncltaj dni v Wash:ng'onu. Sporočilo za tisk navaja, da je premier Eden sprejel povabilo in bo v sprem-stvu šefa Foreign Officea dne 30. januarja prispel v Wastoing-ton.
►divjake in barbare*, smešna. Moskva je zanikala, da bi bi! Hruščev izjavil kaj takega,
sovjetski novinarji, k! so v Ran-gunu. poslušali razgovor med Ilruščevoim in dopisniki časopisov zahodnih držav, pa so izjavili, da se ne morejo spomniti, da bi bil kdorkoli izrekel te besede. Zahodni dopisniki so trdili, da je po prevodu ruskega tolmača Hruščev dal tako iz-;avo
Prejšnji teden je Sovjetska zveza uradno protestirala proti zjavi zastopnika Foreign Offi-cea Petra Matthevvsa, da je bil predsednik sovjetske vlade Bul-ganin »naravnost hinavski« v
svoji izjavi glede združitve Nemčije.
Nekateri britanski časopisi se spričo občutka nerazpoloženja med Londonom in Moskvo vprašujejo, če bi bil obisk, ki g3 nameravata sovjetska državnika napraviti Veliki Britaniji apri-
ia. sploh koristen.
iMOtadJa bttkkda
Rabat, 3. dec. (AFP). Kongres stranke Istlklal J« sinoči odo* bril resolucijo o socialni politiki. V resoluciji opozarja na beden položaj delovnega ljudstva Maroka in zahteva, da izdelajo ekonomski program o »zboljšanju gmotnega in moralnega položaja delavcev, obrtnikov in kmetov«. S tem v zvezi zahteva splošno zvišanje plač, ustanovitev socialne zakonodaje, zakon o delu, ki bi veljal tudi v kmetijstvu, ter uvedbo socialnega zavarovanja. Kongres zahteva tudi, da priznajo kmetijskim delavcem sindikalne pravice.
IV 0 ▼ 1 C K V SLIKI
IZJAVA poveljnika letalskih
SIL NATO
NAPREDNI TISK OBSOJA PROCES
la legalizacijo stranke.
Kazalo bi torej, da ima Abdul Rahman vse karte v rokah. Toda to tudi ni v celoti res. Prvič Malaja še zdavnaj ni samostojna, in ciniki pravijo, da dokler bo v Com-rr.onioealtu glavni vir dolarjev malajski kavčuk, tudi ne bo tako lahko spraviti Angležev ven, drugič pa se bo zlasti Marshallova vlada v Singapuru trmasto upirala temu, da bi postala KP Malaje, v kateri je večina Kitajcev, legalna stranka. To pa zato, ker so Kitajci v Singapuru v večini in bi se prav lahko zgodilo, da bi legalizirana stranka ogrozila sedanjo vlado. Ne morete pričakovati. — goi'orijo r Singapuru — da bi šli politiki kopati jamo samim sebi. To je že res, toda osem let bojev ni dalo nobenega rezultata, in splošno mnenje je, da je treba sovražnosti ustaviti. Čeprav to mnenje samo po sebi še ni dovolj, pa je vendarle važen činitelj v pripravah na pogajanja.
Predlog za pogajanja namreč ni bil odklonjen; ko bo do njih prišlo, pa obstaja upanje, da bodo našli kompromisni predlog, ki bi bil sprejemljiv za obe strani. Sele tedaj bo namreč možno zares govoriti o boju za samostojnost. sej bo odpadel glaiivi izgo-or za vzdrževanje tolikšne britanske armade v Malaji jn s t-m tudi glavna ovira zn ’zpoln;tev vseh ostalih želja.	A.	Furlan
Trst, 5. dec. (Po tel.) Danes dopoldne se je pred okrožnim sodiščem v Vidmu nadaljeval proces proti šestim bivšim partizanom iz Furlanije, od katerih so bile trije odlikovani za zasluge v odporniškem gibanju Govoril je javni tožilec, ki je obtožil partizane, da so 30. IV. 1S45 justificirali 11 pripadnikov zloglasne fašistične enote »Bri-gatte Nere«.
Tukajšnji protifašistični tisk piše s tem v zvezi, da so bili ti fašisti, zaradi katerih so posadili partizane na zatožno klop, okrvavljeni z najstrahotnejšimi zločini, ki so Jih izvr-
Sovjetsko nota
Moekvs, 3. dec. Kakor poroča TASS, Je sovjetsko ministrstvo za zunanje zadeve 2. decembra izročilo ameriškemu veleposlaništvu noto, v kateri prosi vlado ZDA, naj sporoči, če namerava dovoliti ruskemu nadškofu Borisu In njegovemu tajniku vstop v ZDA. Agencija opirajo \ omenja pri tej priložnosti, da ' je dala Sovjetska zveza pred kratkim neomejen vizum očetu Duyonu, svetniku ameriškega
veleposlaništva v Moskvi, ameriško veleposlaništvo pa Je ob izročitvi vizuma nadškofu Borisu pripomnilo, da se mora omejiti na podobno dejavnost kot oče Duyon v Moskvi. Sovjetsko ministrstvo pa je odgo-; vorilo. da delovanja duhovnika J veleposlaništva ni mocoča pri-{ merjabi z delom nadškofa. Tedaj je ameriško veleposlaništvo razveljavilo vizum na potnih listih nadškofa Borisa in njegovega tajnika.
Agencija TASS poroča, da ameriško veleposlaništvo še ni odgovorilo na zadnjo sovjetsko noto.
šili v službi nacističnih okupatorjev. Ta tisk nadalje poudarja, da je to samo eden izmed procesov v obmejnih pokrajinah, ki jih izkoriščajo tisti, k! so bili sami najprej propaga-torji in sodelavci fašizma, potem hlapci nacističnega okupatorja, danes pa imajo možnost, da se maščujejo nad tistimi, ki so s svojo protifašistično borbo izvršili svojo dolžnost do domovine in zavezniške stvari v zadnji vojni. Ni pa težko ugotoviti, da se za vsem tem skriva težnja vseh tistih, ki jim je pomirjenje trn v peti ter skušajo ovirati normalizacijo odnosov z državami, ki so bile žrtve fašističnega nasilja.
S. L
Guvernerjevi ukrepi na Cipru
Nikozija, 5. dec. (AFP) Britanski guverner na Cipru Har-ding je sporočil občinskemu načelniku majhnega mesta Lefko-nikio da odobrava globo 2.000 funtov šterlingov, ki je bila naložena temu kraju zaradi »njegovega sovražnega stališča«. Policijska ura v tem mestu bo v vezavi tako dolgo, dokler ne bo plačana globa.
V zadnjih 24 urah so grški nacionalisti na Cipru povečali napade na britanske vojake in zagrozili, da se bo to še stopnjevalo. V petih napadih so ranili 8 britanskih vojakov.
Policija na Cipru je danes zaprla grško šolo v vasi Atije-ni pri Larniki, ker so dijaki •izobesili grško zastavo po zidovih pa nalepili nepake EOKA.
Učenci grške šole v Kireni. na severni obali Cipra, pa so stavkali iz protesta proti zaprtju gršike gimnazije v Lefkoni-ku. To gimnazijo so zaprli včeraj, ker so dijaki zažgali poštni urad.
Atene, 5. dec. (Tanjug). General Patrick Timberlake, poveljnik letalskih sil Atlantskega pakta, je izjavil, da bi bila morebitna letalska vojna v Evropi enotna, zato je potrebno tudi-enotno poveljstvo. V Intervjuju, ki ga je dal časopisu »Katime-rini«, je ameriški general dejal, da je poglavitni smoter letalskega štaba za jugovzhodno Ev-repo koordinacija defenzivnih in ofenzivnih letalskih sil tega področja, da bi le—te delovale
Sloga po 20 letih
New York, 5. dec. (Reuter) V New Yorku imajo danes prvo skupščino delegatov ameriške federacije dela (AFL) in kongresa industrijskih organizacij (CIO). Federaciji imata po združitvi v 140 sindikatih 16 milijonov delavcev. Pričakujejo, da bo združeno delavsko gibanje začelo odločno gibanje za vključitev čimveč delavcev v sindikate. Gre zlasti za delavca kemične industrije, industrije petroleja in tekstilij ter za nove člane iz vrst uslužbencev in trgovskih nameščencev. Z združitvijo AFL in CIO se je nehalo dvajsetletno tekmovanje med tema organizacijama.
Predsednik ZDA je telefonič-no poslal skupščini pozdrave s svojega posestva v Gettysbur-gu.
kot anotna armad« la ob aoda-lovanju z ostalimi področji, predvsem p« s zavezniškimi letalskimi silami, ki niso pod nadzorstvom NATO.
Govoreč o vlogi grškega letalstva, je general Timberlake poudaril, da Je le-to zelo napredovalo in bi ie bolj, če bi imela Grčija bolj ta oporišča, katerih graditev se je zakasnila. Pripomnil je, da se je v zadnjem času več grških častnikov vseh treh rodov v posebnih šolah NATO seznanilo s načinom atomskega vojskovanja in da se pouk nadaljuje.
Na trgu Fofltenov v Parizu gradi jo novo poalopje, v katerem bo sedaš UNESCO. Palačo, ki Jo srra tlijo po najbolj sodobnih načetih, bode končali v zače rku prihodnjega leta
Predvolilna strategija
Francoski socialisti odklonili predlog KP o vezanih listah — Radikali se So niso odločili — Doslej vloženih že 11 vezanih list
FAR1Z, 5. dec. (Tanjug) Francoski socialisti in radikali so dokončno zavrnili ponudbo kom unlstične partije Francije za u-stanovitev »ljudske fronte«. Fra ncoski komunisti so pred nekaj dnevi povabili' socialiste In ra dikale, naj bi »nepravični volilni zakon vezanih Ust izkoristili proti reakciji ln združili vse levičarske stranke«.
Generalni sekretar socialistične stranke Guy Mol let je bil proti ponudbi. Dejal je, da bodo socialisti nastopili na volitvah v zvezi s tistimi strankami, ki »niso v odvisnosti ni/ti od ve-
lekapitala niti od tujine«. Radikali uradno niso zavrnili ponudbe im njihov izvršni odbor se bo zbral ju/tri, da bo razmislil o svoji volilni strategij i. Po volilnem zakonu je rok za vlo-
Berlin spet na vrsti
MaciuJlicm bo v Parizu razpravljal z Dullesom o položaju po ženevski konferenci — »Times« meni, da Je namen sovjetske politike v
Berlinu prisiliti Zahod k umiku
LONDON, 5. dec. (Tanjug). Britanski minister za zunanje zadeve Macmilian bo zastopal veliko Britanijo na sestanku sveta ministrov Atlantskega pakta, ki bo IS., 16 in 17. decembra v Parizu. Na sestanku bodo razpravljali o vojaškem prispevku posameznih držav članic organizacije Atlantskega pakta. Macmilian bo odpotoval v Pariz dan prej.
Čeprav še ni do-končno določeno, je skoraj gotovo, da se bo Macmilian v Parizu pogovoril z ameriškim ministrom za zunanje zadeve Dullesom v mednarodnem položaju, nastalem po sestanku ministrov za zunanje zadeve štirih velesil v Ženevi.
Današnji »Times« poziva Sovjetsko zvezo, naj da jamstvo za
Indija proti paktom
vojaške narave pod vodstvom velesil
predsednik
Nev Delhi, 5. dec. (Tanjug). Indijski
Nebru je dir.es v parlamentu potrdil odklonilno stalisce Indije do vojaških paktov pod vodstvom velesil. Bagdadski pakt je imenoval zvezo, ki ni prinesla pomiritve na tem področju. Ta pakt Je obžalovanja vreden, ker je bil nesrečno izbran tako glede časa, prostora In zamisli, zaradi česar ne more smotrom mednarodnega miru.
služiti
Tako jo Izjavil Nehru, ko se je v parlamentu v zvezi z zakonskim predlogom o recipročnem državljanstvu pripadnikov držav članic Commonwealth» začela debata o stališču posameznih delov te skupnosti do raznih mednarodnih problemov Ko je dejal, da so stališča večkrat zelo različna, je Nehru pripomnil, da to ne vpliva na indijsko politiko In da bo le-ta ostala nespremenjena, prav ta-
Jeruzalem, 5. dec. (AFP)- Predsednik Izraelske vlade Ben Gurioti je danes sprejel predsednika ko-l misije OZN za nadzorstvo nad \ premirjem generala Burnsa in go-I vorll z njim o ustavitvi sovražno-" sti in izvajanju konvencije o premirju. General Burns bo v kratkem odpotoval v Egipt, kjer bo ■mel posvetovanja z egiptovskim 'unkcionarji.
ko pa tudi stališče indijske vlade do britanske skupnosti narodov. Britanska skupnost narodov vpliva na Indijo, pa tudi Indija
nih državljanskih pravicah državljanov britanske skupnosti narodov bodo nekoliko spremenili glede Južne Afrike, ker je indijska vlada izrazila željo, da glede zvez s to državo ne bi prevzela nikakih naprej določenih obveznosti, ne da bi prej vprašala za mnenje parlament.
Pariz, 5. dec. (AFP). V francoskih poučenih krogih izraža-o /»čvriertip spričo vesti, ki so
MASTIMO 0 TRGOVINI S KITAJSKO
Rim, 3. dec. (Tanjug). Minister za zunanje zadeve Martino se je davi vrnil v Rim z 14-clnevnega potovanja po Dalj-n.em vzhodu. Zadnja azijska prestolnica, ki jo je obiskal, je bil Bangkok.
O razgovorih v Bangkoku in Tokiu je Martino izjavil, da so bili plodni, zlasti glede posveto vanja o najvažnejših mednarodnih problemih, pa tudi glede načelnih sporazumov o zboljšanju kulture in gospodarske zamenjave. Martino je dal pred odhodom iz Bangkoka vladnemu
Madras. 5. dfc (Ht-uter). V ciklonu, ki je opustošil o-balo ln-dij-ske države Modras, je ut-erv1'' U0 ljudi.,
časopisu »Messaggero« izjavo, v kateri je omenil možnost obnovitve gospodarskih zvez z republiko Kitajsko. Pogajanja so že v teku in na italijanski strani žele, da bi se ugodno zaključila.
Možnosti za gospodarsko zamenjavo z LR Kitajsko, je deja. dalje Martino, niso tako ugodne kakor bi jih hoteli prikazati nekateri politični krogi v Italij, Kitajska spreminja ustroj svoje ekonomike in njeno tržišče danes še ne nudi velikih možnosti za prodajo italijanskega blaga. Vodja palače Chigi je pripomnil, da gospodarske zveze z LR Kitajsko ne bodo prejudicirale poLitičnih zvez med državama.
r
r*.
i
to, da bodo ra-zumevanje in sporazumi med štirimi okupacijskimi silami glede Berlina veljali še naprej.
Ko komentira zadnje sovjetske poteze v Berlinu — izjavo sovjetskega poveljnika generala Dibrova, da vzhodni Berlin ni več okupacijsko področje mesta, ter ovire v prometu Vlačilcev med Zahodno Nemčijo in Berlinom, piše »Times«:
»Ruski nameni z Berlinom še vedno niso jasni, dogodki prejšnjega tedna pa utegnejo imeti najresnejše posledice. Ce se bo Rusija skušala otroste odgovornosti glede Berlina, bo v nevarnosti »modu* vivendi« v Nemčiji, ki Je, čeprav ni bil zadovoljiv. vendar varoval mir..
Smoter sovjetske dolgoročne politike je nedv-c-m-no, prisiliti Zahod, da bo zapustil Ber-Mn. Njen bližnji smoter pa je.
Džakarta, S. dec. (AFP). Indonezijska vlada je sklenila nadaljevati razgovore z Nizozemsko o uniji, finančnih in gospodarskih orobiemlh ter zahodni Novi Gvineji. Razgovori se bodo začeli ta teden.
pripraviti ga do tega, da bi občeval neposredno z vzhodnonemškim režimom, kar bi približevalo dan, ko bosta obe Nemčiji priznani kot enakopravni. Tako priznanje pa ni mogoče niti sedaj niti v prihodnosti«. zaključuje čosopis.
Zastopnik britanskega ministrstva za zunanje zadeve je povedal danes, da j-e Foreign Office v neposrednih stikih z britanskimi oblastmi v Nemčiji in Berlinu spričo sovjetskih ukrepov v Vzhodni Nemčiji. V Foreign Officeu so sporočili, da so britsnsk- oblasti vprašale za mnenje francosko, ameriško in zahodnonemško vlado o novem koraku, ki ga bodo napravile zahodne s;ie. d» b> zrvr-rovale neoviran promet med Berlinom in Zahodno Nemčijo.
žLte-v prijav za skupne veaan« liste do nocoj opolnoči.
Doslej je vloženih že 11 vezanih list. V glavnem so to razne kombinacije desničarskih skupin Ln sredinskih strank. Socialisti in radikali se bodo verjsitno na volitvah med sebotj podpirali. ne bodo pa povezovali svojih list.
Potemtakem bo r.a volitvah nastopila enotno samo framco-ska desnica. Vodilne levičarska stranke bedo nastopile posamezno.
Navzlic temu pa bo prišlo do zveze med socialisti in komunisti verjetno vsaj v štirih okrožjih, kjer so se socialistične stranke izjavile za Id ud: ko fronto. Spor med radikalnim prvakom Mende-s-Franeeoin in izključenim Edgarjem Famrom pa bo bržkone ppravil nekaj radikalnih organizacij v volilno zvezo z desnico. Razen radikalne organizacije v departmaju Jura so se izjavile še radikalna organizacije v treh okrožjih za p~.7eiza.vo kandidatnih list z neodvisnimi. ljudskimi republikanci in kmeti.
Bclgazski novinarji v Skopiju
Skoplje, 5. dec. (Tanjug) Dar.cs ;a bolgarskih novinarjev, kj se že nckaij časa muoi ▼ naš; državi, prispela v Sk^rpirc. Ko si je ogledala novo steklarno io zgodovinske znamenitost;^ mesta, je delegacija obiskala (>rert3odnoca ljudskega odbora okraja Vasila Djorgova. Drevi bodo bolgarski novinar J- odl>otovail: v Ohr»d. od tam pa rutri čez Skoplje v SotaJ^
ZAPOSTAVLJAM JE SLOVENSKIH KMETOV
Trst, 3. dec. (Po tel.) Na skupni seji izvršnega odbora »Kmečke zveze« in »Zveze mladih posestnikov« so ugotovili, da so italijanske oblasti s tem. da niso pri imenovanju predstavnikov za kmetijstvo v trgovinsko zbornico upoštevale predlogov tukajšnjih kmetovalcev, pokazale, da podcenjujejo
Bo Si Bekaf uspel?
Kljub optimizmu Si Bekaja je Pariz skeptičen
In vsakokrat, ko boste- pogledali to sliko, se bo prikazal dobri duh z velikim brki in vam izpolnil sleherno željo... (Karikatura:	V;cky	v	listu »Daily Mirror«)
vpliva nanjo, zato so po njegovi sodbi ti stiki koristni.
Zakonski predlog o reciproč-
Vsfcodnor.entšk5 ebisk
Berlin, 5. dec. (Reuter). Predsednik vlade Vzhodne Nemčije Otto Grotewohl je danes na čelu vladne delegacije z letalom odpotoval na obisk v LR Kitajsko, Severno Korejo in LR Mongolijo. Z njim je odpotoval tudi minister za zunanje zadeve Lotiiar Bola.
jih objavili izraelski časopisi, da namerava francoska vlada nosredovati v sporu med arabskimi državami in Izraelom ter prevzeti pobudo za »ustanovitev r.ove skupine držav, ki so proti bagdadskemu paktu, se oravi Egipta, Sirije, Libanona in Izraela«. V fstih krogih pravijo, da tudi ni v načrtu ni-kaka pobuda te vrste in da bo Francija os‘3ia zvesta trojni deklaraciji iz 1950 o jamstvih za status quo in mir na Srednjem vabodo.
Pariz, 5. dec. (Tanjug) Maroška nacionalistična stranka Isti-klal in demokratska stranka neodvisnosti sta dali končno pritrdilen odgovor na poziv mandatarja Si Bekaja, naj bj sodelovali v prvi reprezentativni maroški vladi. Si Bekaj je izjavil po posvetovanju z zastopniki teh dveh strank, da je »večjj optimist kor kdajkoli« in da ni nemogoče, da bo vlada sestavljena že jutri, ko mora Si Bekaj dati sultanu dokončni odgovor o uspehu svoje misije.
V Parizu pa ao sprejeli rožnato izjavo maro&ega voditelja a pridržkom. Stranka Istikla-l ie v resoluciji racionalnega kong resa jasno povedala, da bo stopila v viado le, če bo dobila 45 % ministrskih položajev. Demokratska stranka neodvisnosti .pa zahteva za udeležbo v vladi izpolnitev pogoja, da bodo njeni zastopniki in zastopniki Istiklal dobili tretjino ministrskih mest v bodoči vladi. Ključ uspeha. Si Bekaja je v približanju nasprotujočih si Stališč obeh naijvečjih nacionalističnih strank. Kongres Istiklala je dokončno določil svoje stališče do francosko-marolkih pogajanj. V resoluciji je zahteval odpravo
Marokom, p0*50'110 neodvisnost države z vsemi suverenimi pravicami — svobodno izvoljeno skupščino in vlado, lastno vojsko in diplomaaijo. Vsi trije deli protektorata — španski, francoski in mednarodni (Tanger) nai bi se združili. Istiklal zahteva tudi odpravo neomejene oblasti paš in kasdov ter uvedbo demokratičnih ustanov izvršne oblasti. Na kongresu so sprejeli tudi resolucijo o izenačenju žensk in moških elede vseh praiVic in dolžnosti.
kmečko gospodarstvo. Izfeazal* se je tu-di, da zaradi nesodelovanja oblasti s predstavniki kmetovalcev kmečko gospodarstvo nazaduje. Nadalje se tudi socialna in nacionalna diskriminacija do kmečkega življa v v nasprotju z določili posebnega statuta in ustave italij stiske republike.
Na seji so sprejeli resolucijo z zahtevo, ki so jo poslali danes vladnemu generalnemu komisarju dr. Palamari in trgovinski zbornici, da se v predsedstvo trgovinske zbornica imenuje zastopnike, ki bodo branil:	interese	tukajšnjega
kmetijstva ter da se pri tem upošteva, da je skoraj 100 do-stotkov tukajšnjih kmetov slovenske narodnosti.
Nadalje predlaga resolucija, da pri določanju članov v ostale zbornične organe, ki se ba-vijo s kmečkim vprašanjem, imenujejo predstavnike, ki Jih bosta predlagala Kmečka rveza in Zveza malih posestnikov, kjer so včlanjeni skoraj v«t kmetje na Tržaškem. S. L
Izfava HruSčeva
Majmto, 5. dec. (AFP) Generalni sekretar CK KP sovjetske zveze Nikita Hruščev je izjavil danes v Majmiju v Burmi, da bo Sovjetska zveza storila vse, da bi dosegla zmanjšanje oborožitve ln konec hladne vojne. Govoriš je pripadnikom burmanske brigade ob navzočnosti burmanskega ministra obrambe ln vrhovnega poveljnika vojske generala Ne Vina.
Hruščev Je dejal, da Je vzdrževanje armade sicer zelo drago, da pa je Sovjetska zveza narto prisiljena, saj so na svetu is vedno države, U nžao za ru-
orožitev. Sovjetska zveza pa bo nadaljevala napore za razorožitev in skušala doseči sporazum o prepovedi atomskega in termonukleamega orožja.
Hruščev sl je v Majmiju skupaj s predsednikom sovjetske vlade Bulganlno-m in drugimi sovjetskimi državniki ogledaš vojaško parado, nato pa je odpotoval v Rangun.
Pusan, 5. dec. (APi Vodja J«i*-nokorejske obalne straže Je sporočil, da bodo JiflnokoreJsflce ladje zaplenile vsako Japonsko ladjo, Iti bo prešla teko imenovano »Rijeva črto« a
DESETLETNICA INDUSTRIJE POHIŠTVA V BBEUC1H
Od obrtne delavnice do tovarne
Na robu brežiškega »pred- na svoje domove, tako da »o
mestja«, kot ga radi nazivajo prostora postali pretesni. Dela domačini, je dolgo in precej vi- je bilo vedno več ter bi ga tež-
njem zaposlenih 23 kvalificira- družniki prepustili tudi svoj«
soko poslopje, obdano z manjšimi zgradbami, ki se dokaj razlikujejo od sosednjih stanovanjskih blokov in hišic v novem naselju na vzhodni strani mesta. Ta predel se je skoraj neopazno razvil v zadnjih letih. Na temeljih nekdanjega velikega kozolca in drugih gospodarskih poslopij graščinskega posestva je že v dveh letih po vojni zrasla tovarna pohištva, ki se je razvila iz skromnega zadružnega podjetja.
Zadruga s tremi ClanI
V spodnjem Posavju je bila v prvih mesecih po vojni kaj žalostna slika. Ko se je okupator umaknil, je zapustil razdejanje, ki so ga še povečali nemški in kočevarski priseljenci. Ko eo se pričeli domačini vračati iz nemških taborišč v Brežice in okoliške vasi, se je pojavila občutna potreba po popravilu hiš. stanovanj in pohištva. Zato so se v začetku junija zbrali trije mizarji, ki so osnovali zadrugo. Najprej so si pomagali s svojim ročnim orodjem, prostor pa so dobili v napol dograjenem gospodarskem poslopju v Lenartu poleg Brežic. V naslednjih tednih so se zadrugi pridružili še drugi mizarji, ki so se že vrnili
ko zmagovali, če jim ne bi dodelili zaplenjene mizarske stroje od Kočevarjev. Člani zadruge so bili tako prizadevni, da so dva meseca delali brez plačila. Do konca leta se je podjetje že toliko razmahnilo, da je bilo v
nih delavcev.
Na temeljili graščinskega kozolca
Novo obdobje in pravi vzpon je mizarski obrat doživel potem, ko se je ob koncu 1946. leta reorganiziral v Mestno mizarsko podjetje, kateremu so za-
Motiv iz BreSl«
GOSPODARSKE VESTI
Nemška družba kupila amcri-
Sko tovarno avtomobilov. Podružnica zahodnonemške družbe avtomobilov »Voiksvr. ^en« je kupila tovarno avtomo^ iov »Packard« v Nevv Jerseyu. Družba je za to tovarno plačala 4 milijone dolarjev.
Kanudsko-pakistanski hidro-el ektrif ni p r oje kt. Kan adsko ministrstvo za zunanje zadeve Je sporočilo, da boista Kanada in Pakistan v kratkem podpisa!; v Karačiju sporazum o tem, koliki deu stroškov bo vsaka od njiju nosila v zvezi z izgradnjo hidrocilektričnega energetskega projekta v okviru piana Colom-bo. Flektrocentraia bo zgrajena na severozahodni meji Pakistana ter bo stala 19 milijonov dolarjev.
Povečanje količin žitari o v
Kitajski. Po podatkih, lcl jih je objavilo kitajsko ministrstvo za kmetijstvo, je agencija Nova Kitajska objavila, da Je bila letošnja setev žitaric za 19 milijonov ton večja, kot v preteklem letu. Skupne količine žitaric znaša jo 180 milijonov ton. S?mo pr: rižu so dosegli 5 milijonov ton več.
Zahodna Nemčija odobrila uvoz vina iz Jugoslavije. Uvozni komite nemške vlade je objav.! avtorizacijo za uvoz ne-speciticiranih količin belih in črnih ter sladkih vin iz Jugoslavije. Bolgarije, Francije, Cilea. Velike Britanije, Italije. Avstrije. Portugalske, Španije, Južne Afrike. Turčije, Madžarske in Romunije.
Turski pridelek tobaka. Letošnji pridelek tobaka na področju Izmira in Egejskega morja ocenjujejo na 65.790 tor.. OJ tega c-dpade na področje Iz-rr.ira 29.315. na področje Mani-£e 20.634. Mugle 11.151. Aidine 3.511, Eskišehira 270 in Balike-sira 281 ton. Tobak je dobre kvalitete.
Pomanjkanje sladkorja ▼ Irski. Irska bo morala letos povečat: uvoz surovega sladkorja, da bi tako nadomestila zmanjšanje domače proizvodnje. Do zmani«ania proizvodnje je pri-
0b osemdesetletnic! Kovačeve mama
Na svojem domu v Litostrojevih blokih praznuje danes 80-letnico rojstva Marija Kovač, rojena Trebar, med ljubljanskimi delovnimi ljudmi znana kot Kovačeva mama. Rojena 6. decembra 1875 v Kranju v mlinarski družini se je poročila s pokojnim železniškim vlakovodjo Jakobom Kovačem. Obadva sta bila vseskozi zvesta pristaša in •oborra slovenskega socialističnega delavskega gibanja. Kovačeva mama je bila na primer leta 1908 soustanoviteljica socialistične zadruge Konzumnega društva za Ljubljano in okolico, poznejšega Konzumnega društva za Slovenijo. Bila je tudi ustanovna članica Delavskega glasbenega društva »Zarja«, Delavskega izobraževalnega društva »Svoboda« Šiška in Pevskega društva »Cankar«. Pri prvem Je bila tudi častni član. V njenem stanovanju v Šiški so bile VOč let godbene vaje »Zarje« in pevske vaje »Cankarja«. V Kovačevih prostorih je bila tudi garderoba SK Svobode, Kovačeva mama je upravljala njegovo plesno šolo in pogosto tudi prala brezplačno drese nogometašev. Vse to je delala iz prepričanja in socialistične zavesti ter je za to dalo našla čas In priložnost kljub številni drugim devetih otrok, od katerih Jth pet živi. K osemdesetletnici milijo Kovačevi mami, ki je že Trato let za rad’ bolezni priklenjena n« dom, njeni številni ci ln prijatelji vse dobro, pa izboljšanje zdrav j«.
Cv. A. K.
šlo zaradi občutno manjših površin. Lansko leto je Irska uvozila 53.148 ton rafiniranega in surovega sladkorja, in sicer pretežno s Kube.
Pro-iz\Todnja bombaža v Kitajski. Ministrstvo za kmetijstvo je pridelek bombaža v Kitajski v letošnjem letu ocenilo na
1.350.000 ton, kar je za 300.000 ton več kot v letu 1954. Povečanje proizvodnje je rezultat hitrega razvoja kmetijskega sodelovanja in uvajanja modernih metod dela v kmetijstvu. Setvene površine bombaža so bile v letošnjem letu povečane za
600.000 ha.
Rekordna žetev v ZDA. Kakor sporoča ministrstvo za kmetijstvo je letodnja žetev v ZDA dosegla rekord, ki je bil postavljen leta 1948, in to 'kljub raznim kontrolam, ki jih je vpeljal ameriški kongres, da bi vplival na zmanjšanje proizvodnja nekaterih vrst hrane in vla-
ken, ker so vsa sfidadišča že prenatrpana. Eden od glavnih razlogov, da je bi'l dosežen ta rekord, je povečanje hektarskega donosa za okoli 9 odstotkov v primerjavi z rekordnim letom 1948.
Spomladanski sejem 1956 v Leipzigu. Po uspelih dveh sejmih v Leipzigu v letošnjem letu se je pokazalo še večje zanimanje za spomiadanski sejem v Lepzigu, tako v zahodnih kakor tudi prekomorskih državah. Sovjetska zveza, Kitajska in vzhodnoevropske države bodo imele kolektivne razstave, na katerih bodo prikazani izvozni programi teh držav. Na skupnih razstavah bodo prvikrat po vojni prikazovale svoje proizvode na tem sejmu Belgija, Avstrija, Francija, Velika Britanija, Indija in Finska. Poleg tega pa bodo imele mnoge firme iz teh držav tudi svoje posebne razstavne koje.
deleže. Dve leti kasneje ae j podjetje preimenovalo v Tovar no pohištva. Septembra 1947 so se vaelili člani kolektiva v novo poslopje, katerega so sami zgra ddli, saj so vložili v delo 4300 delovnih ur.
Prvi uspeh Je bil dosežen. Delavci so dobili nove, svetle pro' store ter so se s tem zboljšali njihovi življenjski pogoji. Se' veda s tem razvoj ni bil končan. Povpraševanje po izdelkih Je tovarno sililo k povečanju pro' lzvodnje in s tem k širjenju ob ratov. V letih 1948 in 1949 je začelo podjetje izdelovati večje količine sobnega in stavbnega pohištva. Zaradi solidne kvalitete sl je pridobilo zaupanje s tem pa vedno več odjemalcev Med mnogimi ustanovami je opremilo tudi Doma JLA v Zagrebu in Ljubljani, več inštitutov ln laboratorijev in tako dalj«. Ob koncu 1949. leta je tovarna pričela s serijsko izdelavo pohištva, predvsem za široko potrošnjo.
Izdelki no tujem trga
Skromne Investicije v obratih so rodil« uspešne rezultate. Pre ko podjetja »Slovenija-Les« je pričela tovarna pred tremi leti prodajati Izdelke tudi na zunanjih tržiščih, kamor gre zdaj 70 do 80 odstotkov proizvodnje. Svoje proizvode izvažajo v Anglijo, Luxemburg, Turčijo, Sirijo in celo v Venezuelo v Južni Ameriki.
Lani so ae lotili dograditve napol dovršenih objektov, že prej pa so izpopolnili slab strojni park, predvsem z lastnimi sredstvi. Storilnost se Je znatno povečala, režijski stroški pa zmanjšali
Zdaj zaposluje podjetje 121 delavcev in uslužbencev. Delov' ni kolektiv, ki ima še šibke delavske tradiatje, bo pa še moral posvetiti mnogo skrbi utrditvi kolektivne delovne zavesti.
Pred kratkim so rekonstruirali kotlovnico in dogradili moderno sušilnico, v kar Je podjetje vložilo preko 30 milijonov dinarjev. V sušilnici bodo lahko sušili za potrebe vsega spodnjega Posavja. Ob lokalnih virih in sredstvih ter ob prizadevanju kolektiva se Je podjetje razvilo v pomemben industrijski obrat v agrarnem okolju nove brežiške občine.
B. L.
Domači kosten! nevarnosti
Domači kostanj Ja drevo, lil ga široke ljudske množice gotovo najbolj poznajo mea vsem gozdnim drevjem kar ga Je pri nas. Večji del Slovenije sodi med območje naravne razširjenosti, domačega kostanja. Severna meja te priroone razširjenosti kostanja poteka pri nas ob vznožju Pohorja, ob jugovzhodnem robu Kamniških Alp, Karavank in Julijskih Alp.
KustanJ v glavnem zahteva sončne Južne ter jugozahodne položaje gričevja ln hribovja. Ne prijajo pa mu nižine, doline ln kotline posebno če se tod pogosto zadržuje megla ter pada močna rosa. hahko rečemo, na se območje kostanja ujema z območjem vinske trte. Prav dober plod daje domačd kostanj tam, kjer zori tudi grozdje. V Sloveniji se ceni, da raste domači kostanj na površini okrog 250.000 ha, na čisto površino poraščeno s kostanjem pa odpade okrog 25.000 ha. Kostanj se šteje med hitrorastoče gozdno drevje, saj ima razen topolov ln vrb med našimi domačimi vrstami najhitrejšo rast. Znana so v raznih krajih posamezna večstoletna kostanjeva drevesa ogromnega obsega debla. Omenimo naj skupino devetih prastarih dreves domačega kostanja pri vasi Hudo v bližini Tržiča na Gorenjskem, ki so zaradi svoje lepote, starosti in velikosti zakonito zaščiteni kot prlrodua znamenitost.
Domači kostanj tma tako urno-gostransko gospodarsko uporabnost feot redko katera drevesna vrsta. Zaradi velikih ln raznovrstnih možnosti izkoriščanja so kostanj Ze več desetletij čezmerno izsekavali, da ga marsikje že
ni več ali pa so kostanjevi sestoji postaji zelo redki in oslabljeni (Haloze. Prekmurje, Posavje in dr.).
Največ starih debelih kostanjevih dreves so posekat) za časa prve svetovne vojne. Z ustanovitvijo taninskih tovarn v Majšperku. Polzeli. Sevnici se Je začelo pretirano izkoriščanje kostanjev-Ja ln glnlle so znatne zaloge starih ln prastarih kostanjevih gozdov.
Kostanjev les tona veliko vrednost za kemično Industrijo, ki pridobiva Is njega tanin in čreslovino — nnjn0 potrebne' v usnjarski proizvodnji. Kostanjevih« daje količinsko in kakovostno najboljši tanin, ki Je zelo pomemben izvozni proizvod. Kostanjev les se mnogo uporablja kot gradbeni les posebno na podeželju za stavbe, kozolce, pode, stebre, ograje in dr. Na stotisoče kostanjevih dreves gre za električne drogove, daljnovode, posebno v zadnjih letih ko se Je elektrifikacija močno razvila, v mladosti nam kostanj nudi les za vinogradniško kolje ln kovaško oglje, cenjen pa Je tudi za domačo obrt (so«, škafi). Velike količine kostanja se tudi ie vedno uporabi za kurjavo, če tndl so kostanjeva drva manj priljubljena.
Kostanjeve plodove povsod izkoriščajo kot okusno in redilno dopolnilo v ljudski prehrani: sni kostanj obilno 'odi skoraj vsako Uto. V nekaterih krajih nouienl kostanjev plod tako rekoč kruh !n edin! zaslužek delu prebivalstva (na pr. zahodna Brda, Kam-broško, kjer kostanjevo drevo menuje)© krušno drevo).
Domači kostanj Je tudi zelo medeče drevo ln nudi v času cvetenj« čebelam zelo dobro pašo. Kostanj medi ravno v Basu bo la polj« čebelam aaj-
manj nudita, to Je junija bi julija.
Kmetpvalcl zelo cenijo kostanjevo listje za steljo. Zaradi svo-le velike in košate krošnje daje kostanj zelo mnogo listja, ki Jc bogato na mineralnih snoveh ln daje dober gnoj ga kmetijske kulture.
Iz naštetih koristi vidim«, kako velike vrednosti Je domači kostanj ln da Je prizadevanje za
njegovo intenzivnejše gojenje utemeljeno že samo iz gospodarskih
vidikov.
Toda — gozdarji ln mnogi gozdni posestniki posebno v Slov. Primor j u so zelo zaskrbljeni, kaj bo z domačim kostanjem?
Kostanj propada in se suši v več krajih goriškega in sežanskega območja na površini okrog 2.500 ha. Sušenje povzroča zelo nevarna glivična bolezen rak kostanjeve skorje (EndotUia parasitica), ki sc epidemično širi In v kratkem lahko uniči cele komplekse kostanjevih gozdov. Ta kužna bolezen, ki je že povzročila veliko propast kostanja v Ameriki, Španiji in Italiji, se Je razširila iz Italije tudi k nam in Je bUa prvič ugotovljena na domačem kostanju v gozdu Panovcu pri Gorici leta 1950. Do sedaj Je bilo v Slov. Primorju odkritih že preko 40 raznih žarišč te uničevalne bolezni.
Da bi se preprečilo in omejilo širjenje te kostanjeve bolezni v neokužene predele Slovenije in v notranjost države ter da obvarujemo narodno gospodarstvo težke izgube, so naše oblasti že v
letu 1951. izdale posebne karantenske odredbe za okužene kraje. Predpisan Je bil Posek pri zemlji vseh okuženih dreves, beljenje debel ln štorov in sežiganje okužene skorje ter vejevja v gozdu. Prepovedan je tudi izvoz
kostanjevega lesa in skorje kakor tudi plodov. Izjemoma in le na podlagi posebne dovolilnice Je dopusten izvoz kostanjevih plodov, ki pa se morajo predhodno pod
kontrolo organov rastlinsko zaščitne službe zanesljivo razkužiti s formalinom.
Vkljub oblastvenim zaščitnim ukrepom groai velika nevarnost, da se kostanjeva kuga iz primorskih krajev razširi ln da okuže-nje zajame nove predele kostanjevega območja.
V letošnjem letu Je bila prav v središču kostanjevega areala na vznožju Pohorja pri Limbušu, v Pekrah ln Pohorskem dvoru ugotovljena še druga glivična bolezen na kostanju, takozvana črni I o v k a (Phytophthora cam-bivora). Ta je poleg kostanjevega raka najnevarnejša bolezen domačega kostanja. Okuženje kostanja s čmllovko Je ugotovljeno tudi že pri Hotemežu v okolici Kadeč pri Zidanem mostu. Crnilovka napada tako stara kot tudi še prav mlada kostanjeva drevesca, ki začno hitro propadati m se suše.
Okužba s črnllovko s« pojavi najprej na koreninah v zemlji. Zaradi glivičnega razkrajanja začno korenine gniti, zajedavlta preide navzgor v deblo, skorja odmira in gnitje zavzame deloma tudi beljavo drevesa. Posušena skorja se od debla lahko odtrga
in Izza nje se izceja črnilasta tekočina, ki Je značilna za to bolezen, od tod ime Crnilovka. Zaradi odmiranja k<>renin sušenja skorje nastopi zastoj v rasti obolelih dreves. Ze od daleč Je opaziti, da se krošnje suše In posamezne veje Strle v zrak brez listja v poletnem času.
Spričo obstoječe resne nevarno, sti, ki preti našim do nedavno povsem zdravim sestojem domačega kostanja, Je sklicano širše
posvetovanje strokovnjakov, znanstvenikov, fltopatologov, biologov, gozdarjev ln agronomov. Posvetovanje bo 7. in 8. decembra 1955. pri Državnem sekretariatu ga gospodarstvo LRS v
Ljubljani ob udeležbi zastopnikov vseh republik. Po Posvetovanju je predvidena tudi še strokovna ekskurzija v okužena območja Slov. Primorja.	Inž.	J.	F.
£ M P
LTDBNI BAZkLEDI
Državni arhiv Slovenije praznue desetletnico obstofa
Dne 7. novembra 1945 je vlada LRS izdala odlok o ustanovitvi Državnega arhiva LRS kot samostojne znanstvene ustanove, ki je prevzela v varstvo vse dokumentarno gradivo o naši narodni preteklosti. Tako smo dobili poklicnega varuha za arhive, brez katerih je kritično obravnavanje zgodovine nemogoče. Pomen samostojne osrednje arhivske ustanove bomo mogli pravilno oceniti šeie, te si predočimo, s kakšnimi tež-kočami so se borili naši zgodovinarji v preteklosti prav zato, ker niso imeli pri roki zbranega in urejenega arhivskega gradiva. Schonlebnova »Zgodovina Kranjske« je morala ostati nedokončana, ker kljub vsemu prizadevanju ni mogel zbrati
v njihove stare depoje, jih namestili v police in jih uredili, kakor je bilo v omejenem prostoru to mogoče. Med temi zbirkami so posebno dragocene listine, ki segajo od leta 1217 dalje, razni kodeksi, kot na primer krasno iluminirana Diz-mova kronika iz leta 1688 in Pieronijevi načrti utrdb iz leta 1639, arhivi kranjskih deželnih uradov, graščin in zasebnikov.
Toda arhivski uslužbenci, katerih število je po letu ID52 precej naraslo, se niso omejili le na ohranjevanje in smotrno urejevanje arhivov, ki so že bili zbrani v arhivskih depojih v muzejskem poslopju, temveč so si prizadevali, da bi rešili propada tudi še mnoge pomembne arhive iz naše polpretekle do-
motrn1bnidaPOfat,kH0K,,ValVfSO;j:e in omogočili njih uporabo v moral, da je dobil potrebno
gradivo za svojo »Slavo vojvodine Kranjske« večkrat prepotovati naše kraje, stikati po zasebnih arhivih, nakupovati dokumente in slikati spomina vredne predmete tako da je popolnoma obuboža!. Se v stari Jugoslaviji je bil zgodovinski študij skrajno zamuden ln težaven, kajti naši glavni arhivi so bili tedaj zapostavljen privesek muzeja, kjer je Imel nadzorstvo nad njimi en sam uradnik, kateremu je bil v edino pomoč le muzejski hišnik. Zaradi maloštevilnega osebja, še bolj pa zaradi pretesnega prostora — arhivski depoji so obsegali le 4 sobe — so bil« arhivske zbirke nepregledne in 1 ežko dostopne.
Z ustanovitvijo Državnega arhiva se je stanje v marsikaterem pogledu izboljšalo. Prvi nameščenci so arhivske zbirke, ki obsegajo razdobje od 13. do srede 19. stoletja, prenesli Iz tleti, kjer so ležale med vojno.
znanstvene namene. Tako so poizkusili zavarovati arhiv deželne vlade, banovinski arhiv, operat stare jugoslovanske agrarne reforme, matične knjige, arhiv Trgovske obrtne in industrijske zbornice in še mnoge druge. Za’ pa jim to ni uspelo
v toliki meri, kot bi to želeli m bi bilo nujno tudi v interesu naše zgodovinske znanosti. Ker so bili prostori v muzeju zda-!eka pretesni, da bi mogli sprejeti to ogromno množino arhivskega gradiva, so morali vs« naštete in še številne druge arhive nagrmaditi v kleteh, kjer jih uničuje vlaga, ali na podstrešjih, kjer so v stalni nevarnosti pred požarom in seveda popolnoma neuporabni za znanost.
Zato ob desetletnic! svojega obstoja apelira Državni arhiv na predstavnike naše ljudsk« oblasti, da b; ga podprli v borbi za ustrezne prostore in tako rešili eno najbolj perečih vprašanj naše arhivske službe. Že a samo ustanovitvijo Državnega arhiva je ljudska oblast pokazala veliko razumevanje tudi za to področje naše kulturne dejavnosti, zato bo gotovo poskrbela tudi za to, da bo Državni arhiv lahko v celoti izpolnjeval svojo pomembno vlogo.
M. M.
I.* .‘v
'-»Ufa*-**.	.	•<	&
»sfrtUJSl k o* ta n J na »Uk- Ima ab«?f i§ metrov
Nove knjige in revije
Mika IValtari: EGIPČAN S1NU-HE. Prevedel M. B. Opremila Mira Rojec. Ljubljana, Državna založba Slovenije, 1955.
PROTEUS. D us tri ran časopis za poljudno pri rod »znanstvo. Izdaja I’r!rodošlovno društvo. Ljubljano, 1955-56, St. 5.
PIONIR. Izdaja Mladinska knjiga. Ljubljana, 195S-5G, št. 3.
Ivan	Prijatelj:	SLOVENSKA
KULTURNOPOLITIČNA ln SLOVSTVENA ZGODOVINA —	1848-
1895. Prva knjiga. Ljubljana, Državna naložba Slovenije, 1955.
Milan	Vidmar:	DELOVANJE
ELEKTRIČNIH STROJEV. Ljubljana, Državna založba Slovenije, 1955.
Anton In g n tič: DEČEK Z DVEMA imenoma. Mladinska povest. Ljubljana, Prešernova družba —
1935.
Iran Potrči ZLOČIN. Kronika. ]u bi Jan a, Prešernova družba — 1955.
Vekoslav Kalebl ČUDOVITI PRAH. Povest. Ljubljana, Preder-
ova družba, 1955.
Gustav 5illh: VZGOJA NASlH OTROK.	Ljubljana,	Prešernova
družba, 1955.
KOLEDAR PREŠERNOVE DRUŽBE 1956. Ljubljana, Prešernova družba, 1955.
Hans Christian Andersen: SNE2-A KRALJICA IN DRUGE NAJ-LEPSE PRAVLJICE. Prevedel Rudolf Kresal. Ilustriral Evgen Sajovic. Ljubljana, Mladinska knjiga, 1955.
Desanka Maksimovič: POMLADNA PESEM. Izbor. Prevedel Lojze Krakar. Ljubljana, Mladinska knjiga, 1955.
LONČEK, KUHAJ! CeSka ljudska pravljica. Zapisal J. Brbcn. Poslovenil Fran Bradač. Ljubljana, Mladinska knjiga, 1955. Knjižnica Čebelica 14.
MOJ DEŽNIK JE LAHKO BALON. Napisala Ela Peroci. Ilustriral Leo Koporc. Ljubljana, 51 ladinska knjiga, 1955. Knjižnica Čebelica 1955.
Alfonse Daudet: TAJIT ARIN IZ TARASCONA. Prevedel Karel Do-blda. Ilustriral Veno Pilon. Ljubljana, Mladinska knjiga, 1955.
m
mm
Drevi bo v Moderni galeriji v Ljubljani odprta razstava vernih kopij znamenitih ravennskih mozaikov. Na razstavo, ki Jo je organizirala Komisija za kulturne zveze z inozemstvom, posebej opozarjamo, ker bo nudila izredno priložnost za ogled zanimivih likovnih umetnin. — Slika prikazuje detajl z glavo cesarja Justiniana.
,, Mariana	Pineda“
Četrta premiera v mariborski Drami
Komaj so v Ljubljani uprizorili Loreovo »Svatbo krvi« ie so tud.i v Mariboru posegli v bogato zakladnico dramske poezije tega velikega Spanca. Tako je prišla na oder mariborske Drame »Mariana Pineda«, eno od zgodnjih dei F. Garcie L«r-ce. To je četrta dramska premiera v novi sezoni mariborske gieda/liške hiše in reči je treba, da smo z uprizoritvijo kljub neprijetnim spodrsljajem zadovoljni. Režiser Peter Maiec je očitno zašel med dva mlinska kamna. Ponos in veličina, strast in ogenj — to so karakteristike španskega človeka, predstavnika romanske krvi. To je pr, Špancu še potencirano in našemu okusu precej tuje. In ko se je režiser skušal izogniti za naše pojme precej »plapolajočim« čustvenim izbruhom, se je zgodilo, da je isti hip vzdušje nehalo biti špansko. Čudovito poezijo Lorcove »ljudske roman-
9	fi	SKEGA	Pl.	AT	N	A
Mongola, hči Indije
To pot se nam Indijski film predstavlja v precej drugačni luči kot doslej. Mogoče se nam po pravici zdi precej nenavaden in nekoliko tuj.
Indijski barvni film Mangala, hči Indije (Aan-Mangala) Je narejen po stari Indijski pravljici. Vendar Je vsa zgodba za naš okus nekoliko naivna in fantastična. Motilo nas bo morda tudi to, da Je prikazana t prav vsemi sredstvi moderne tehnike. Kot v večini pravljic, čas dogajanja ni določen ln vsi Junaki se dele v dobre In zle.
Dobra in lepa deklica Mangala se zaljnbl v Junaka Džeja. On pa IJobl zlobno in ošabno kraljevo sestro, ki ga prezira in sovraži, čeprav Ji DžeJ na tihem ugaja. Dobri kralj ima hudobnega brata, ki hoče svojega pravičnega brata nbltt in sam zavladati. Hudobni kralj se zaljubi v Mangalo. ki pa se nblje, da ostane zvesta svojemu Džejn. Ker pa Šobri kralj ni nbit, se vrne, DžeJ ubije hudobnega kraljevega brata In dobi kraljevo sestr«, ki postane dobra kot Mangala.
Ves flhn Jc sicer prepleten z Indijsko folkloro, pesmimi In plesi, vendar se mu precej pozna holjrvroodska revijska tehnika ln nima nobenih umetniških preten-I zid. Tudi barve ln dekor so za naS okus maJve preveč eksotični.
Film le nabavilo podjetje Klne-ma Iz Sarajeva.	S.	G.
Do zadnjega
Ce ste to dni kaj obiskali kino Vk aM Sočo, ato MU gotovo prav lUJks« presenečeni nad — *i-
škim barvnim filmov Do zadnjega (Halls of Montezume;. Film je režiral znani režiser Levvis Mile-stone — pri nas ga poznamo ze po filmu Ni maliii grehov — v glavni vlogi pa srečamo našega starega znanca Richarda tvidmar-ka kot poročnika Andersona. Poleg njega vidimo zopet našega rojaka Karla Maldena v vlog’ Doca.
Film obravnava izkrcavanje in borbe ameriške pomorske pehote na nekem južno paciriškem otoku, okupiranem po Japoncih. Pred nami se odvija zgodba, ki je grenka obtožba voinih grozot. Vidimo ljudi — vojake v vsem njihovem trpljenju, obupu, malodušnosti in strahu. Tovariši, ki ste prejšnji hip še govorili z njimi, padajo eden za drugim. Marsikoga se loteva malodušnost in strah. Toda ko jim po velikih težavah In Izgubah akcija začne uspevati, se jim zopet povrne upanje. »Upanje Je mati vseh ljudi!« so zadnje besede padlega študenta kemije. Naučil jih ga Je njegov profesor In prijatelj poročnik Anderson, ki slednjič, poleg slepega narednika Zelenka, ostane edini od stare veteranske čete. Ze docela malo-dušnemn. se ob grobovih njegovih starih prijateljev vrača upanje v boljše, človeka vrednejše življenje.
Filmski posnetki lzkrcevanj In bojev z Japonci so resnično dovršeni. Zanimivi p,a so tud) prizori. ki nam prikazujejo srečati la med ameriškimi vojaki ln Japonci z njihovo nenavadno psihologijo m filozofijo.
Podjetje Croatla film nas Je resnično razveselilo s tem svojim odkupom,
•« O,
ce« bi bilo treba doživljati s pristnim španskim srcem. Sele talko je Lorco mogoče razumeti in potem zaigrati. Pri mariborski uprizoritvi smo pogrešali tisto življenje, ki burno utripa iz Lorcove poezije. Na trenutke je režiser dopuščal interpretacijo, ki je skorajda spominjala na stil Moličrovih iger. Neizrazitost pa tudi ni zmanjšal scenograf Vlado Rijavec, ki je sicer dobro rešil problem prostora, vendar pa se mi zdi, da je njegova scenerija premedla za toliko čustvene razgibanosti, kolikor je je v tem španskem de-,u. Skratka: enovitost je prepogosto skrhana, kompromis pa vodi le do polovičnega uspeha.
Mariano je igrala Angela Jen-čič-Jankova prepričljivo in je bil nje m lik gotovo najboljši. Eiia je resnična žrtev svojega poštenega prepričanja, svoje velike ljubezni ut svojega neupogljivega ponosa Spreminjala se je. kakor se spreminja življenje, in končala kakor simbolična žrtev za svobodo. Voditelja upornikov, revolucionaria Pe-ira, je Boris Brunčko upodobil premalo eruptivno, sicer pa dobro. Fernando je bil Roman Lavrač, tih, vdan spremljevalec in '•astilec Mariane Pinede. Pred-.tavnika kraljeve oblasti, Pe-droso, je prikazal Jože Mlakar . tisto prepričevalno igro. ki ga e spremljala skozi večino njegovih predstav. Milena Godino-va je bila poosebljeno vzdušje :e tako poetične, žive in razgibane drame. Z večjim ali manjšim uspehom so nastopili še Pavia Brunčkova, Slava Gorin-škova. Mira Bedenkova (dober lik mlade Španke!), Polona Blaževa, Mileva Zakrajškova, Tita Veljakova. Ilonka šarčeva. Danilo Gorinšek (uspela pojava, dobra maska!), Danilo Veber, Janko Haberl, Jože Samec, Alfred Razgon in Anion Terpin.
»Pohlep po svobodi, čeprav tragičen, se sprosti v drami Garcie Lorce v vsem sijaju španske poezije; v vsakem verzu je čutiti bogastvo narave in utrip čustvenega srca«. Tako js rekel siavni francoski režiser n igralec Jean Vilar, to smo čutili tudi mi. »Mariano Plne-do« je prepesnil Janko Moder, k uspehu pa Je pripomogla tudi lepa scenska glasba.
O. Jot t
PISEi JANEZ TRNOVC
ZA OČETOM
EUdEi MIKI MUSTER
■■Ji ■■VU
te
|Uli Hill : -
196 Popotovanje se Je nato nadaljevalo po desnem
rokavu reke, za katerega sta se bila odločila. Zaman sta pa čakala, da bi se obe strugi zopet združili v eno.
emu sta se močno čudila. Ali je mogoče, da je otok ;ako dolg? Kazen tega so jima bili Indijanci dejali, da c do Rio Purusa samo še dva dni plovbe s čolnom. Zadeva jima jo pričela postajati bolj in bolj sumljiva In zaskrbljiva.
197. Cndno se jima je tudi zdelo, da Je gladina te
struge povsod tako mirna kakor na jezeru. Razen tega sta plula po neštetih večjih in manjših ovinkih. Po dobrih petih dneh nadaljnjega napornega veslanja sta opazila, da postaja voda čedalje plitvejša. Večino struge je že poraščalo vodno rastlinstvo. Zašla sta med liste in pop je velikanskih lokvanjev, o kakršnih se jima prej še sanjalo ni.
KOLEDAR
Torek, S. decembra: Viadovita ♦
Ms današnji dan leta 1857 se Je
rcd.:l angleški pripovednik polj-r	rodu Joseph Ccnrad. Ko je
prišel Čas, da bi se vpisal na univerzo, se je odločil, da bo šel :a mo rje. S 17. leti se Je vkrcal / Marše Ul eu na francosko ladjo, 'reko je bilo njegovo življenje od« učeno. Ostal je na morju in se . i-tivoč tmidil na Malajskem otočju, kjer se je tudJ začela nje-rova pisateljska pot. Skoraj iz-.'• no.n! Junak njegovih najboljših dol, kot so »Irord Jim«. »Tajfun«,
: '*.na črta« Ln »Romantična : sodba«, je morje. Svojevrstno i^Lo, prepleteno s filozofijo, pa e Con redov a knjiga »Mladost«.
*
5. de.combra 1935 Je umrl slovenski sklr, datelj Emil Adamič. c«.ojo skladateljsko pot Je začel romantiki »Novih akordov«. V3*pusl:i pa je staro tradicijo in e ves prodal novim tokovom. Je-—o -njegovega ustvarjanja je zbo-skladba, v kateri P a Cu-rr.o nekak razcep: na eni strani h.kf zbori v narodnem duhu, na :~ug! pa umetniško občuteni, zre-zborl. Zapustil je nad tisoč v »kalnih skladb. Adamič Je b'l ;-vi slovenski skladatelj, ki je P:«al za mladinske zbore. Med samospev* je znan ciklus sNarnd-rvcsml«, mrd simfoničnimd del’ »Sutte iz eno* e mlod-osti«, med skl ibimi za godalni orkester pa blj-anski akvareli«.
•
Državni arhiv LRS prireja ob
oMetrrc; ustanovitve razstavo cucnenla nega arhivskega gra-
• . pod naslovom »Družbeni od-■■os! na naših tleh v dobi zgo-d-: >ra kapitalizma«. Razstava bo
o.-ta v Narodni in un; verz. i te t-:	k.n;ižnici o-d 3. do vključno M.
•iec. dne\*no od 19. do 12. in 16. do !8. ure ob nedeljah od 9. do '2. ure. Vsto*o prost. — Za skupine :n šole bo preskrbi leno vod-»tvo po predhodni prijav-i v pisarni. telefon 29-002.
Brucovski večer psihologov bo v soboto. 10 XTT. 1955. ob 20. uri Akademski restavraciji na MŽ-IcloSIčevj cesti. Vstopn ce so v prodaji od torka d«-lje v Turist biroju.
Zahvala Ljudski milici — Tajništvu 73 notranje zadeve Ljuh-
Ijana-mesto. Dne 2G. XI. 1955 zve-r ml je bil izpred pisarne Rimska c. 16 ukraden osebni avto. st sem gornjemu naslovu takoj aviL Z veiiko naglico 1e uprava vse potrebno, tako. da Je Leteča milica še isto noč ujela
• meni pi vračila avto, za kar se vsem. k* so sodelovali, prav lepo zahvaljuj em. — Kosi Ivan.
Oddelek za kemijo Tehniške fakultete Univerze v Ljubljani vata j vse kemike in svojce k odkritju spominske plošče tovarišem, ki so padli v NOB. Odkritje bo v sredo, 7. decembra t. 1., ob 11. uri dopoldne v avli oddelka, Murnikov a 3.
ODGOVORI Nfl VPRAŠANJI
PRIPOMBA UREDNIŠTVA:
Naročnike In bralce ponovno prosimo naj k vprašanjem prilagajo kupone in poštnino v znesku trideset dinarjev (v znamkah ali denarju) ter navedejo točne in polne naslove. Na vprašanje brez naslovov in ki j:m navedeno ni priloženo ne odgovarjamo.
»Obupana«
VpraSanje: Ali n moi pravico braniti ženi izvrševanje določene službe?
Odgovor: Enakopravnost žene z možem je ena izmed pridobitev narodnoosvobodilne borbe in je to načelo tudi izrecno sprejeto v našo Ustavo. Ta enakopravnost pa je tudi poudarjena v čl. 4 zakona o zakonski zvezi, kjer je rečeno, da sta v zakonski skupnosti mož in žena enakopravna, pri čemer je v 3. odst. čl. 8 navedenega zakona Se posebej predpisano, da je vsak zakonec pri izbir; dela in poklica neodvisen. Vaš mož zato nima nJkake pravice, da Vam branj izvrševati službo, ki ustreza Vaši strokovnosti in Vašim zmožnostim, zlasti ker pravite, da po-ieg službe vestno in marljivo opravljate vsa gospodinjska dela in skrbite za otioke.
Z. R. D.
Vprašanje: Nezakonski oče Vašega otroka, ki je bil obsojen na plačevanje preživnine te preživnine splob ne plačuje in je tudi vsaka izvršba proti njemu brezuspešna, ker nima nikakega premoženja in tudi ni v delovnem razmerju, temveč živi na domačem posestvu, kjer pa tudj ne dela, temveč večinoma pohajkuje Kako bi ga prisilili, da bi se zaposlil in plačeval preživnino za o-troke?
Odgovor: Ker sami pravite, da otrokov oče tud na domačem posestvu ne dela. temveč večinoma pohajkuje, njegovih staršev po našem mnenju ne boste mogld pritegniti k plačevanju preživnine. Svetujemo pa Vam, da vložite zoper nezakonskega očeta ovadbo zaradi kaznivega dejanja po čl. 197 kazenskega zakonika. Po tem predpisu se namreč kaznuje z denarno kaznčjo ali z zaporom do enega leta. kdor se Izmika dajati preživnino osebi, ki jo je na podlag! pravomočne odločbe dolžan preživljati.
♦
t
♦
♦
«
i
Podjetje zg impregnacijo lesa HOČE, telefon Maribor 26-28
nabavlja tt In sl. drogove zimske sečnje 1955/56 preko trgovskih podjetij OZZ in od gozdnih gospodarstev. — Istočasno obvešča interesente, da ima na zalogi iz viška materiala
1/2 "X igo matične vijake z maticami.
J 1/2 " kvadratne podi. plešče.
Cene ugodne.
Sporočamo žalostno vest, da je dne 5. decembra 1955 nenadoma umrl naš tovariš
MOHAR STANE
uslužbenec Tajništva za notranje zadeve v Novem mestu
Pogreb dragega pokojnika bo v sredo v Kočevju. Zvestega tovariša bomo ohranili v trajnem spominu!
TNZ Novo mesto
Doktorsko disertacijo bo branil v sredo, 7. decembra, ob 10. url
v sejni dvoran; Rektorata Uni-verze v Ljubljani tov. Viktor Petkovšek, univerzitetni predavatelj pri agronomski fakulteti v Ljubljani. Naslov teme je: »Morfološko-! aksonomskl in tipološki problemi pri Ech'inocyst!s lobata«. Vstop prost.
Čebelarski sestanek z zanimivim predavanjem pref. Edija Senegačnika: »Čebelji mleček z izkustvi rtrueod«. priredi zopet Ljubljanska čebelarska družina v šahovski šoti' hotela »Union, v sredo, dne 7. decembra ob 19. uri. Vabljeni člani In nečlani.
Poziv upnikom in dolžnikom! Elektrotehnično podjetje »ELTE« Tzoia je z odločbo Tajništva za gosp. in kom. zadeve z dne 25. X. 1055 št.ev,- II-2-571-1 prešlo v likvidacijo- Pozivamo vse upr.'ke da v 30 dneh po objavi tega poziva prijavijo Likvidacijski upravi svole terjatve, dolžnike pa. da v istem roku poravnajo vse svole obveznost!. — Likv'd. up-ava elektroteh. podi. »ELTE- Tzcia.
Planinsko društvo Ljubljana — matica priredi 11. decembra skupinski 'zlet na Lubnik — Stari vrh Prijave do petka.
Razite na znamko
GO'KO tablet*
za dezodorizacljo toaletnih in drugih zatohlih prostorov
Dobro s| zapomnite, da so zaprtje, zgaga, slaba prebava predhodniki resnejših obolenj želodca, črevesja, jeter, žolča. itd. Da se temu ubranite, pijte pred vsakim' obrokom hrane dve čaši rogaškega »DONAT« vrelca. »DO-NAT« dobavljajo v Ljubljani »Prehrana«, »Ekonom« in »Mercator«.
Za občutljivo kožo
klinično preizkušena krema!
Gnitje krompirja preprečuje ICROSAN! Da zaščitiš 300 kg krompirja ti je dovolj 1 kg KRO-SANA. Dobiš ga v zadrugi, semenarni. drogeriji.
Vsaki kopeli nog žlico »JELA« soli! Desinfielra, krepi živce, osvežuje in preprečuje neprijeten duh po potenju »JELA sol.
GLEDALIŠČA
DRAMA LJUBLJANA
Torek. 6. dec. zaprto!
Sreda, 7. dec., ob 20. Lorca: Svatba krvi. Abonma F.
Četrtek, 8. dec., ob 20. Miller: Lov na čarovnice. Abonma K.
Petek, 9. dec., ob 20. Mi.ller: Lov na čarovnice. Abonma S dramski.
Sobota, 10. dec. ob 15.30: Golia: Jurček. Zaključena predstava za osnovno šolo Vrtača.
Ob 20. Machiavelli- Mandragola. Izven in za podeželje.
Nedelja. 11. dec. ob 15. Golia: Jurček. Izven in za podeželje. Ob 20. Miller: Lov na čarovnice. Izven Ln za podeželje.
198. Nazadnje sta dospela do kraja, kjer sploh nista
več mogla dalje. Vodno rastlinstvo jima je popolnoma zaprlo pot. Spoznala sta dokončno, da sta zašla v slepi stranski rokav reke in tako zapravila več ko teden dni dragocenega časa. Sklenila sta zato stopiti na breg in tam premisliti, kaj naj ukreneta. Pristanek zaradi vodnega rastlinstva ni bil lahek. Le s trudom se jima je posrečilo.
Dotrpela je naša mati
MARIJA ZORMAN vdova Kos, roi. Dečman
Pogreb nepozabne matere bo v torek, ob 15. uri iz hiše žalosti, Mala vas 4, k Sv. Jurju v Sto-žioah.
Žalujoče hčerke in ostalo sorodstvo.
Mala vas. Stožlce, Gor. Gameljne.
Sporočamo žalostno vest, da je 5. decembra 1955 umrl po dolgi bolezni naš ljubljeni mož. oče, stari oče in brat
MATEVŽ SURK upokojenec Pogreb bo v sredo 7. decembra
ob 15.30 iz Andrejeve mrliške vežice na Zalah
Žalujoči; žena. otroci in ostalo sorodstvo.
Užaloščeni hčerki Martia Ibic ln Angela Bradeško sporočata vsem sorodnikom In znancem, da je umrl po dolgi in mučni bo'ezni najin dobri očka
MATEVŽ SURK
Dragega pokojnika bomo spremili do njegovega zadnjega doma dne 7 decembra 1955 ob 15 39 iz Andrejeve mrliške vežice na pokopališče Zale.
Ljubljana, Koper. 5. XII. 1955.
Žalujoči hčerki z družinama.
V neizmerni žalosti naznanjamo, da nam je nenadoma umrla naša nadvseljubijena žena, zlata mamica. sestra, babica, tašča, svakinja in teta
ANKA ZIDAR, roj. BULLINGER,
učiteljica v pokoju Pogreb naše najdražje bo v sredo 7. decembra 1955 v Lembergu na pokopališče na Sladki gori. Žalujoči: mož Milovan: hčerke Nevenka. Zlata. Božena; s novj Milovan, Dušan. Mitja:	zeta
Vinko in Ivo; snaha Tanja: vnuček Dado ter rodbine Bul-lir.ger, Šegula, dr. Eiletz. Topole, dr. Čerin in Ravnikar. Lemberg. Ljubljana, Pula. Mart-bor. dne 5. decembra 1955.
OPERA
Torek, 6. dec., ob 19.30: Gostovanje Kitajskega klasičnega gledališča.
Sreda. 7. dec., ob 15. Smetana: Prodana nevesta. Zaključena predstava za gimnazijo Kočevje. Ob 19.30: Gostovanje Kitajskega klasičnega gledališča.
Četrtek, 8. dec., ob 19.30: Musorg-ski: Hovanščina. Abonma red E. Petek, 9. dec., ob 15.30:	Balet:
Kogan-Semenov: Amazonke Mozart: Les petits riens. Lhotka: Balada Borodin:	Polovski ple-
si. Abonma red Petek Popoldanski.
PUTHIK SLOVENIJA
PUTNIK v Ljubljani Vas vabi na prijetno SILVESTROVANJE v
priznanem hotelu Bellevue v Bohinju. Programi so na razpolago v vseh poslovalnicah PUTNIKA. lei sprejemajo tudi prijave.
STE SE ZE ODLOČILI ZA IZLET na VII. zimske olimpijske igre v Cortini d-Ampezzo? Nc zamudite iz.redne priložnosti in po-služite se Potnikovega avtobusnega izleta. Prijave sprejemajo vse poslovalnice PUTNIKA do zaključno 1?. deceprbra.
RAZPISI
RAZPIS
Svet za z.dravstvo in soc. skrbstvo Obč. LO Šentilj v Slov. goricah razpisuje mesto medicinske sestre.
Plača po uredbi državnih uslužbencev.
Pismene ponudbe z življenjepisom dostavite Obč. LO Šentilj v Slov. goricah. Svetu za zdrav, in soc. skrbstvo.
UMRLI
Umrla je po dolgi bolezni naša ljuba teta In sestra
MARIJA MENCINGER rojena Knnovar v Clevelandu — USA.
Naj ji bo lahka tuja zemlja Žalujoče rodbine:	Kunovar,
Weiss, Ceč.
Ljubljana, Skander, Cleveland.
Sporočam žalostno vest, da je tragično preminil moj dobte mož
JOŽE STURM borec NOV in rezervni oficir
Pogreb dragega pokomika bo v torek, 8. 12. 1955, ob 15.30 uri iz Krištofove mrliške vežice na Zalah.
Žalujoči:	žena Jožica, otroka
Edko in Elka ter ostalo sorodstvo.
Hišni svet Titova cesta štev. 6 sporoča žalostno vest. da je umrl tovariš
JULE KOMAN
Dragega pokojnika bomo ohra nili v trajnem spominu!
Hišni svet Titova 6.
ZAHVALE
Ob bridki izgub; skrbne soproge, predobre mame ln stare mame
TEREZIJE SEDEJ
se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki ste počastil; njen spomin in jo spremili na njem zadnji poti, dalje hišnim stanovalcem in ostalim za poklonjene vence in cvetje.
Prav posebna zahvala zdravniku tov. dr. Dragu Mušiču za požrtvovalni trud in lajšanje njene zadnje ure.
Žalujoča družina Sedejeva.
PREDAVANJA
Prirodoslovno društvo vabi na poljudnoznanstveno predavanje
dr. Vitala Manobina: Dolgoročna vremenska napoved. Predavanje, spremljano z diapozitivi, bo danes oh 20. uri v Prirodoslovni predavalnici Univerze, vhod z Gosposke ulice.	-P
Star«! v četrtek, 8. 12., ob 20. uri bo drugo predavanje iz ciklusa predavanj »Družina In otrok« »Prehod od igre k učenju ta delu«. Predavatelj tov. Puhar Helena. Predavanje bo v dvoran; I. drž. gimnazije, Vegova ul.-I. -p
Geografsko društvo Slovenije vab; na predavanje o geografskih vtisih iz Vojvodine ob ekskurziji jugoslovanskih geografov. Predavala bosta prof. dr. Roman Savnik ln asist. Milan Šifrer. Predavanje bo v sredo, 7. decembra, ob 20. url v balkonski predavalnici univerze.	-p
KONCERTI
n. koncert za rdeči abonma bo v petek. s. t. m. Dirigira Zivojln Zdravkovi«, solist Pave! Sivic. Spored — Krek. Sinfonietta; Pou-lenc, Concert champčtre; Beethoven. VII. simfonija. Vstopnice so razprodane.	-	-K
OBJAVE
OPOZORILO
pred nakupom električnih štedilnikov, peči ln drugih gospodinjskih aparatov.
Po pravilniku o splošnih pogojih za preskrbo z električno energijo iz Javnega omrežja LRS (Ur. list št. 11-38-1-53,	24. XII. 1952)
člen II. točka 11 in 13 je dobavitelj (Uprava elektrarne) upravičen zahtevati od odjemalca (stranke), da v danem roku odstrani vse ugotovljene napake in pomanjkljivosti, ki m0tijo ali b: utegnile motiti redno dobavo električne energije, alj redno obratovanje električnih .naprav dobavitelje ali drugih odjemalcev. Nadalje Je dobavitelj upravičen odkloniti priključitev instalacije ali Jo odklopiti v vseh primerih, v katerih niso izpolnjeni pogoji, ki so določeni v tem poglavju. Zlasti opozarjamo odjemalce na prednje predpise električnih instalacij (Jugoslovenski standardi), ki dovoljujejo priklop do 3 kW na eno fazo, 3 do 6 kW na dve fazi. vsako večjo obremenitev pa na tri faze. Zato opozarjamo vse zainteresirane stranke.
da se pred nakupom električnih štedilnikov, peči in drugih aparatov predhodno posvetujejo na Upravi elektrarne, če instalaciia odgovarja osnovnim zahtevrm tehnične ln požarne varnosti. Večina hišnih instalacij, posebno starejše izvedbe, ne zadostuiejo današnjim zahtevam, ker napeljave ni«o zadostno dimenzionirane.
Da se prizadete stranke izognejo vsem te.m nevšečnostim, ponovno apeliramo, da sl pred nakupom porabnikov oskrbe zadevna pojasnila mrd uradnlmj urami. v tehniškpm oddelku E'ektm Llubltann-mesto. Ljubljana. Krekov trg 10-1.	-O
RADIO
SPORED ZA TOREK
Poročila:	5.05.	6.00.	7.0U,	13.00,
15.00.	17.00.	19.00 in 22.00.
5.00—8.20 Dobro Jutro, drag! poslušalci! (pester glasbeni spored)
6 20 Naš predlog za vaš jedilnik 6.25 Reklame 8.35 Jutranji orkestralni spored 7.10—7.20 Vedre melodije 11.00 Rad j skl koledar. 11.05 Gospodinjski nasveti 11.15 Dopoldanski koncert. J S Bach; velika fuga v g-molu Feltx Mendels-shon-Bartholdy: Koncert za violino in orkester v d-molu 11.15 Cicibanom — dober dan! 12.00 Slo venske narodne pesmi v priredb! Luke Kramolca in Riharda Oria. 12 30 Kmečka univerza — Vet. Ante Stefančič:	Priprava mesnin
12 40 Trije nokturni F Chopina 13.15 Zabavna glasba, vmes reklame. 13.30 Melodije za prijetno razvedrilo 14.20 Pionirski kotiček 14.35 Želeli ste — poslušajte! 15.15 Zabavna gla«ba 15.30 Utrinki Iz literature — W Faulkner: Cast -1 15.45 Igra orkester H. Hsgc=tcdt 16 00 Tečaj esperantskega jezika — 9 lekcija !R 10 V svetu opernih melodij 17.20 Zabavna in plesna glasba vmes reklame. 19.00 Zuna niepolitičn! fellton: Vrelci črnega zlata v Sredozemlju 18.15 15 minut skladb za violino. 19.3n Športni tednik 19 00 Radijski dnevnik 19.30 Zabavna elasha. vmes re kiame 20.00 Tedenski notranjepolitični pregled 20.10 Koncertn-valčki 20.30 Radijska Igra — Ivan Cankar: Lepa Vida. 21.40 Claudp Debussy; Sonata za flavto viole ln harfo 22.15—23.00 Zanlešimr (plesna gle«ba) 22.15—23.0° UKV program: Nočni koncert. Aleksan der Lalovic: 5 pesmi iz kitajske lirHke Danilo Pvara; Tretja simfonija 23 90—24 on Oddaja za tujino — na valu 327,1 m (prenos iz Zagreba).
Dotrpel je po dolgi, mučni bolezni naš najdražji,
nepozabni soprog, atek, brat, stric in svak
dr. ERNEST MOČNIK
Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, 7. t. m. ob 15. uri iz Jožefove mrliške vežice na Zalah.
Ljubljana, 5. decembra 1955.
Žalujoči: Fančl roj. Terplnc soproga; Tanja hčerka, dr. Ivan Močnik brat, Minka Selak in Pavla Hromeč sestri ter ostalo sorodstvo.
Delovni kolektiv Tobačne tovarne v Ljubljani sporoča žalostno vest, da je dne 5. decembra 1955 preminil tovariš
JULIJ KOMAH
strojni ključavničar podjetja
Pokojnika bomo spremili na zadnji poti dne 7. decembra 1955, ob 14.30 z Zal.
Zvestega sodelavca in tovariša bomo ohranili v trajnem spominul
Ljubljana, dne 5. decembra 1955.
Delovni kolektiv Tobačne tovarne v Ljubljani.
Po dolgi ln mučni bolezni me Je za vedno zapustil moj ljubi mož, oče, stric, brat
JULIJ KOMAN
strojnik Tobačne tovarne
Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, 7. dec. 1955. ob 14.30 iz Nikolajeve mrliške vežice na Zalah.
Žalujoči:	žena	Rozi,	sin	Boris	ln	ostalo	sorodstvo.
Umrla nam je naša ljubljena mati
HELENA KRUSIČ roj. SVET
Pokopali ]o bomo v torek, 6. decembra, ob 15. uri na mestnem pokopališču v Celju.
Žalujoči otroci: Aleksandra, Helena poročena Hunt, Jurij, Valter ter ostalo sorodstvo.
»UNION«:	franc, barvasti film
»Rdeče Ul črno«. I. del. Tednik: FN 49. Predstave ob 15., 17., 19.
In 21. V gl. vlogi: Danielle Dar-rieux in Gerard Philipe. »KOMUNA«: nem. film »Strup v živalskem vrtu«. Tednik. Predstave oh 16.. 18. In 20. »SLOGA«: ital. film »Neapeljs-kl milijonarji«. Tednik. Predstave ob 15., 17., 19. ln 21. Ob 10. matineja istega filma.
»VIC«:	Cnano. film »Erdvaird ln
Karolina«. Tednik. Predstave ob
15., 13. In 20. V gl. vlogi: Daniel Gelin.
Prodaja vstopnic v vseh štirih kinematografih od 9.30—11. ter od 14. dalje, za matinejo pa od 9. dalje.
»SOCA-: franc, film »Edvard ta Karolina«. Tednik. Predstave ob
16., 18. in 20. Prodaja vsitoipnlc samo od 14. dalje.
»SISKA«:	nemški film »Osebna
tajnica«. V gl. vlogi: Sonja Zie-mann, Rudolf Prack in Paul HiJrbiger. Režija: Paul Martin. Predstave ob 16., 18. In 20. Prodaja vstopnic od 14. delie. »TRIGLAV«: nemški film »Osebna taiinica«. V d. vlogi: Sonja Zie-martn. Rudolf Prack in Paul H&rbiger. Predstave ob 16.. 18. in 20. Prodaja vstopnic od 15. dalje.
»LITOSTROJ«: amer. film »Tajni tovor«, ob 2(1. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. VEVČE: italijanski film »Na ostrini meča«.
BREŽICE:	angl. film »Sodnik
Timberlev«.
NOVO MESTO »KRKA«: ameriški film »Vrni se m.ala Sheba«. KRANJ »STORZlC«:	amer. film
»Greh noči«.
KRANJ -SVOBODA«: amer. barv. film »BledoPčnlVov sin«, oh 19. Danes zadnilkrat!
JESENICE »RADIO«: emer. f.kn »Belle Starssova hčerka«, ob 18. ta 20.
JESENICE »PLAV?,«: amer. barv. film »Kaoctan Keri«, ob 18. In 20.
MALI G GL ASI
SPREJMEM samostojno gospodinjsko pomočnico, ki ljubi otroke ter zna kuhati. Plača dobra. — F. M. Bohoričeva 7.	22837-1
DVA TP.GOVSkA POMOČNIKA sprejme trgovina v Ljubljani. — Ponudbe pod »Takoj« v oglasni oddelek.	22831-1
SPREJMEM samostojno gospodinjsko pomočnico — ljubiteljico otrok. Plača po dogovoru. — Trtnik, Ilirska štev. 7, III. stop., T nadstr. Nastop takoj. 22337-1 IŠČEMO samostojno gospodinjsko pomočnico z znanjem kuhe k trem odraslim osebam. Plača dobra. Javite se popoldne. Naslov v oglasnem oddelku	22314-1
MOŠKO KCLO novo. n-«m :-n,tr.. »Diamant« naprodaj Naslov v ogl. odd	22846-4
GOLAZEN TN ŠKODLJIVCE stru-pite z zajamčenimi ing. Prezlje-vimi preparati! Ljubljana. Wol-fova 3.	22561-4
DA*A PRAŠIČA Za zakol alj zn Telo prodam. Ponudbe pod »Ugodno« v ogl odd	22326-4
AVTOMOBILSKO GUMO 'n zračnico »Continental« 500x16. prodam. — Cesta v Rožno dolino štev. 18-a	22333-4
f ŽE JUTRI POPOLDNE j
g v prodaji v Ljubljani |
£	n
Pfi :
Iz vsebine:
»Sobota — nevaren dan« »Prispevek iz Porkkaie«
■■»■■»■»»■■»»»■■■■■■■■■»■■»HI
PRODAM 120 m pletene jeklene žice. 2 in pol mm. skoraj nove, event. zamenjam tudi za ben'or— sko železo od 5—10 mm. Pojasnila: Anton Pogačnik, Ihan št. 1. Domžale.	22836-4
MOŠKO KOLO. novo. športno, italijansko, kupim. Ponudbe pod »55« v oglasm oddelek. 22634-3 POPOLNOMA HROMA deklica kupi poceni rabljeno kitaro, da bi si z njo lajšala s petjem in glasbo hudo življenje. — Strgar Anica. Impcljca št 13. p. Studenec pri Sevnici.	-5
KLJUČAVNIČARSKO DELAVNICO v centru Koora prodam. — Urbanac Giuseppe, ulica Rinal-do Karli štev. 10, Koper 22345-7 19-LETNO DEKLE želi za žeritev spoznati do 26-letnega fanta. Ponudbe pod »Kamelija« v oglasni oddelek SP.	22824-11
KV V.' MORANO KUHARICO s r,rr.i-»o snreime gostinsko podjetje »Daj-Dam«, Cankarjeva 4.
22823-1
KMETIJSKA ZADRUGA LEDINE razpisule mesto upravnika in me3to knjigovodje. Pogoji: strokovna sposobnost in nekaj letna praksa. Plača po kolektivni delovni pognghi. ozir. dogovoru. Nastop službe po dogovoru. Ponudbe da 15. deee»nbra na KZ Ledine, pošta Sp. Idrija.
22827-1
PRODAM nov vzidljiv štedilnik, rjeiprost, inozemski, predvojni. Oblak Ivan, Bevke št. 65 pri Vrhniki.	22822-4
KUPIM brezhiben motor od tri-kolice znamke »Tempo« ali nekaj sličnega. Ponudbe z opisom motorja in cene na podružnico Slov. poročevalca v Celju pod »Tempo 55«.	22828-5
♦
Za dela v Ljubljani potrebujemo:
2 gradbena tehnika
In
strojnega tehnika
a prakso.
ProSnJe s opisi službe ; dostavite na: »OBNOV A« gradbeno podjetje, LJnbl Jana, Smartinska cesta žl.
ID&e narednike in foctice Ste v.
cevai ca
ponovne epogatjatno na
veliko nagradno anketo
z bogatimi in pestrimi nagradami. Pri anketi lahko sodelujejo vsi sedanji in novi naročniki, ki izpolnijo pogoje ankete in imajo v redu plačano naročnino. Kdor fe ni naročnik, naj se naroči čimprej. da bo fahko udeležen pri žrebanju nagrad. Vsak naročnik »Slovenskega poročevalca-« je vrhu tega zavarovan z r primer nezgode za 60.000 odn. 30.000 din. — Nagrade bomo začeli objavljati v sredo, 7. decembra 1955.
blizu in daleč
£
giednc kovinarska šola v Celju
industrijska kovinarska Sola
to.	ecr.ajli-rane pohode v Ce-
lju proslavlja desetletnico svojega z.a svoja uspašno delo je pred časom prejela priznanje k.ot na^bolJSi šo-lsk.: kolektiv in-čLisM.jsik.ih iOil v Sloveniji Delavnice icrra šola v prostorih tovarne. V njih izdelujejo učene; razno orot; sestarvne dele st:-ojev in tud: sirote same. Nedavno so naprav celo stroj za brušenje knj:govcšk:h noisv, ki Je dolg tri metre in tehta nad 200tt kilo-g ai':iov. Dobavili so ga tiskarni v Ce ;u. kjer dela brezhibno. To je pr vi tovrstni stroj izdelan v Jugu -.lv:ji, in pooiend za šolski kolt k... v res lep uspeh. Tudi za razne diuge izdelke, ki so jih že večkiait razstavljali v Celju in Ljubljani, so prejeli številna priznanja.
2e nekaj čas? je ta šola finančno samostojen zavod. Čeprav je to vod:1 o k izboljšanju uspehov, ie povzročilo tudi precej težav. Sorva je šola do-bivala nekaj po-mck.. sčasoma pa so vse dotacije prenehale. Res je, da s svojo delavnico lahko ustvari nekaj do-hedbov. ne pa toliko, da b; zadoščali za kriije vseh stroškov. Ja-
sno Je, da dolska delavnica ne sme za vsako ceno dosegati čim več dohodkov, kajti v lem primeru bi postalo delo take delavnice enostransko, izdelovala bi po sčli razmer pač tiste predmete, pri katerih bi itneli noj večje možnost: zaslužka. S tem pa bi se oddaljili od učnega načrta in učencem ne bi mogli nuditi vsestranskega znanja. Zaredi tega bo treba poskrbeti, da bo šola lahko nemoteno nadaljevala začeto delo.
R. S.
Razstava v Novi Gorici
Preteklo soboto so odprli v pritličju upravne zgradbe v Novi Gorici slikarsko razstavo Vlada Hmeljaka. Slikar Hmeljak razstavlja okrog 60 svojih del — olj in akvarelov, med katerimi prevladujejo pok naj inske slike. To je letos že druga samostojna slikarska razstava goriških slikarjev v Novi Gorici. Razstavo si je ogledalo že precejšnje število ljudi Odprta je bila do 6. decembra. Po njej bo razstavljal svoja dela še tretji goriški sJikar, in sicer Adriana Maraž Iz Vrtojbe.
m-
Ljudska tehnika v Šmarju Utajili so pridelek vina
V Šmarju pri Koptu že nekaj časa deluje klub Ljudske tehnike. ka:^>Ko sezono je izvedel šoferski tecuj, ki ga je obiskovalo 13 bodočih šoferjev. Večina je že Oipra-vila izpite, ostali pa jih še bodo. PoieL. je delovanje kluba nekoliko zamrlo, sedaj pa se ponovno oživlja. Zaenkrat so že začeli s tečaj em elektro m radio tehau&e, razmišljajo pa tudi o ustanovitvi p. .mopredajne sekcije. Pri tem imaj-o težave samo z materi akutni sredstvi, kajt; gradnja priznopre-dajmka je vezana s precejšnjimi čeniinimi izdatki, ki jih Ljudska tehnika ne zmore. Upajo, da jim bo priskočil na pomoč okrajni odbor Ljudske tehnike v Kopru.
pm.-
Razstave kmetijskih strojev v Kopru
Razstava kmeti! j sikih strojev v Kopra Je doslej pritegnila številne obiskovalce. Med podjetji, ki r&aste vljajo, so mmribou^ka to-varna poljedelskih strojev, katere najboljši proizvod Je prevozna tno*oma škropil n: ca. Tovarna »Zina;* iz Zemuna razstavlja s rodil): t-p mlatilnice, ki dokazuje velik napredek podjetja. Tudi trd-tor.SK-i i.r.ktorska ali kamionska pc-.kehca vznuja veliko zanima-rp-f . : Ic d obiskovalci je opaziti tud. precej Tržačanov, kj si prav tako z velikim zanimanjem ogledujejo razstavljene stroje.
pm.-
Malomarnost sindikalnih delavcev
To rlrtl so se sestali zastopniki sindikalnih podružnic s področja Šmartnega ob Paki, da bi proučili dosedanje delo in bodoče naloge. Doslej Je obstojalo v tem kraju devet sindikalnih podružnic e okrog soo člani, toda marsikatera le na papirju. Dejansko catoreč delujejo le štiri, medtem ko so ostale deloma zaradi reor-ganltaclje v upravnem ln gospo-dars' etu stektorju, največ pa po zaslugi podružničnih funkcionarjev. počasi zamrle.
Vi posvetovanju so ugotovili, da nek a tetri sindikalni delavci nim pokazali doslej nobene de-J a vil cisti, čeprav so bili colo člani pienuma KSS. Med take spada Viktor Stebo mik. ki *e ni v vsetn poslovnem obdobju udeležil niti ene seje plenuma, čeprav Je redno prejemal vabila in čeprav so gp na seje opozarjali tudi odborniki podružnice Se več! Izmed delavcev kolektiva, ki mu nače-ljnje kot delovodja, ni nihče član sindikata. Člani sindikalnih organizacij se upravičeno spraSuJejo. ati toikini ljudje spadajo na taka de’cvna enesta. Prav bi bilo, da bi člani na sestankih in občnih zborih svojih podružnic take ljudi oitisodili aci Jlb poklicali na odgovornost. Nerazumljivo Je tudi. kako Je mogla organitzacUa ZK dopustiti izumiranje tamkajšnjih sindikalnih podružnic, saj Je večina njenih članov tudi članov sindikalnih organizacij.
Zaradi vsega omenjenega «o zbrsn: zastopniki sklenili, da bodo delovale v bodoče na tem področju samo tri podružnice. Vse član- sindikata, razen železničarjev in upokojencev, bodo vključil! v eno podružnico, Iti bo imela štiri, oziroma tri gnije s pododbori. Izvolil! so tudi poseben odbor, ki bo moral poskrbeti za nrejranlčitev priprav za občni aShor, ki naj bi pomenil temeljito prelomnico v sindikalnem življenju v Šmartnem ob Paki. M. P.
Po veljavnih predpisih morajo vinogradniki vsako leto prijaviti ves svoj pridelek vina. Od litra plačajo po 15 dinarjev davka, neobdavčenih pa Jim ostane po 100 litrov na vsakega odraslega člana družine. Čeprav je letošnja vinske letina dobra, in čeprav so cene vinu ugodne. Je med vinogradniki tudi nekaj takih, kr bi se radi izognil; še tistem majhnim obveznostim s tem, da skušajo zatajit: del pridelka. Okrajna davčna inšpekcija in zastopniki občinskih ljudskih odborov so ugotovili, da so vinogradniki na Goriškem utajili nad 250 hektolitrov vina. S tem bi oškodovali skupnost za 400.000 dinarjev Največje utaje so bile v bivši občini Branik, predvsem v Spodnji Branici. kjer so ga nekateri utajil! celo do 16 hektolitrov. Več utaj je bilo tudi v Vltovllah, Šempasu, Dornberku, nekaj pa tudi v Brdih in na Zgornjem Vipavskem.
-m
S TOLMINSKEGA
Pred kratkim Je izvedel občinski odbor Rdečega križa v Tolminu krvodajalsko akcijo v Tolminu, Kobaridu in Bovcu. Za oddajo krvi se Je prijavilo nad 400 ljudi, zaradi obolelosti nekaterih pa so Jo lahko vzela le 246 prostovoljcem iz Tolmina ln Kobarida. Vsi so oddali okrog 60 litrov krvi. *
Nekateri kmetje v Čekovniku nimajo vodovoda, zato ■! gradijo lastne vodnjake. Njihovo iniciativnost je podprl tudi oteč inski ljudski odbor v Idriji ln jim nakazal S20.0C0 dinarjev pomoči, predvsem s« nakup gradbenega materiala.
IZ POSTOJNE
Podružnica državnega zavoda za socialno zavarovanje v Postojni je nedavno začela izplačevati odškodnino za škodo, ki jo Je povzročila toča vinogradnikom na Krasu in v Slovenski Istri. Čeprav leto« pridelek ni bil močno prizadet, bodo Izplačali vsem nad
900.000	din. Večina prizadetih Je 2e dobila odškodnino za škodo, ostali pa Jo bodo v teh dnevih. *
Na zadnjem zasedanju delavskega sveta podjetja »Vino« so razpravljali o cenah novega vina, ki se gibljejo med 100 lin 110 dinarji za liter. Mnenja so, da Je ta cena previsoka. Zavzemali so se tudj za gradnjo kleti za vstkladi-ščenje vina, kajti sedanja ne ustreza niti osnovnim higienskim predpisom.
bee.
IZ KOČEVSKEGA OKRAJA
Na osnovni Soli v Krvavi peči Je spominska plošča s sledečim napisom:	»Zadnjo Italijansko
ofenzivo v Sloveniji so razbile v težkih krvavih borbah od 25. do 27. avgusta 1944 na sektorju Krva-
TOVARNA KOVINSKE GALANTERIJE Ljubljana Mariborska 4
proda osebni avto
■MERCEDES 170«
t odličnem stanju.
Motor Je generalno obnovljen r originalnimi deli.
va peč—Mokre. Tomšičeva. Ser-cerjeva in Gradnikova brigada«. Ta napis pa je netočen, k<aoti ita-li janska vojska n j prirejala v letu 1944 nobenih ofenziv v Slo-venij.:. Po vsej verjetnosti je prišlo do na plošči omenjene ofenzive v letu 1942. Ker naše spomenike in spominske plošče prečita tnnoso ljudi in ker so to zgodovinska dejstva, bi bilo dobro, da bi pri odkrivanju in sestavi napisov pazili na točnost podatkov.
*
Pred kratkim je bila v Kočevju konferenca tajnikov :<n predsednikov občinskih ljudskih odborov. Na konferenc: so razpravljali o delu novih občinslcih ljudskih odborov. Konferenca je bila uspešna, saj so dobili udeleženci številne napotke za nadaljnje delo Poleg predstavniko-v okrajnega ljudskega odbora se je udeležil konference tudi sekretar OK ZKJ Jože Klarič.
*
Da b* vzbudil: pri prebivalstvu čim večje zanimanje za varčevanje. še posebno v kmečkih krajih v kočevskem okraju, ie zadružna posojilnica in hranilnica za kočevski o-kraj s sedežem v Ribnici, razpiso.la tekmovanje v varčevanju, ki bo traja.lo do konca leta. Dosežene uspehe bo pregledala posebna komisija. Najboljši v tekmovanju bodo prejeli pr merr.e nagrade. Tekmujejo lahko kmetijske zadruge \n posamezniki.
(-or-)
MARIBOB
Torek, 6. decembra.
Dežurna lekarna: »Center«. —
Maribor, Gosposka ul. 12.
UMETNOSTNA GALERIJA
Razstava francoskega pedagoškega tiska je otlprta v zgornji dvoran; Umetnostne galerije v Strossmayerjev; ul. 6. Na razstavo posebej opozarjamo kulturne ln prosvetne delavce.
RADIO
5.—7.30 Prenos sporeda Radia Ljubljana. 7.30—7.40 Domača poročila in objave. 7.40—8. Samospeve pojeta Nada Vrezec-Kra-kerjeva in Karlo Kamuščič. 11.— 23. Prenos sporeda Radia Ljubljana.
KINO
Ptuj:	amer. film »Ukradena
sreča«.
Murska Sobota: slov. ffllm »Tri zgodbe«.
•
Pred kratkim smo poročali, da
se edino mlad na klasične gimnazije ni odzvala pozivu OK LMS, naj organizira -delovne brigade, ki bodo pomagale pri urejevanju šolskih 4j>ortnit stadionov tn pri gradnji partizanskega doma na Pohorju. Seriarj pa so ae tudi tu 'rfevall v islo lepem številu. Vsak dajalk bo oprav! nad osem prostovoljnih delovnih ur. To akcijo mariborske mCa-dine bi lahko posnemali tudi drugod.
*
Krožek prijateljev OZN. Na prvi gimnaziji so ustanovili krožek prijateljev OZN. Okoli 10 dijakov se Je pogovorilo o bodočem delu. Na štirinajstdnevnih sestankih bodo pregledovali delo odborov OZN Na razgovore bodo vabi!.! tudi profesorje Na prvem takem sestanku so razpravljali o položaju na Bližnjem vzhodu, v Argentini, BraziJiJi in v ženevski konferenci. Ze tokrat se Je izkazalo, da so dijaki precej razgledani tuidl v tem pogledu.
•
Na klasični gimnaziji Ja literarno življenje med dijaki precej razgibano. Ustanovili so »voj 11-loreimi krožek, v katerem razpravljajo o sploinih literarnih zadevah, berejo svoja dela ln Jih ocenjujejo, .zdajajo tudi svoje glasilo »(Poganjki«, ki izhaja že drugo leto. Pred kratkim Je izšla •>rva letošnja številka.
*
Nedavno Je Imela sindikalna podružnica občinskega ljudskega odbora Maribor-Center svoj u-stanovnl občni zbor. K tej organizaciji sta se priključila še Zavod za revizijo in KnJ govodski servis. Udeleženci občnega zbora so Izvolili potrebne komisije in dva delegata za občni zbor občinskega sindikalnega sveta. Sekretar obč nskega komiteja tovariš Kociter je omenil, da je zelo velike važnosti borba sindikata proti špekulantom, ki skušajo izkoristiti trenutne težave in izigravati zakonske predpise. Ena izmed osnovnih nalog sindikata bo tudi politično-ideo-loški dvig članstva. Občinski komite n SZDL bosta nudili podružnici vso pomoč, tako da bo občina lahko tista, ki se bo borila proti vsem birokratskim težnjam. Sklenili so, da bodo prirejali do dvakrat na mesec študijske sestanke, na katerih se bo lahko vsak član seznanil s tekočimi nalogami.	-ar,-
Avtomaiska telefonska centrala v Rušah
Ustanovitev občine v Rušah Je narekovala tudi izboljšanje telefonskih zvez, kajti velika oddaljenost posameznih krajev bi sicer zelo ovirala redno poslovanje. Poštna uprava Je pokazala za to dosti razumevanja in zdaj imajo tudi najbolj oddaljeni kraji telefonsko zvezo s sedežem občine. Ker se je telefonske promet znatno povečal, so začeli misliti tudi na ureditev avtomatske telefonske centrale. Pri tem so zelo zainteres'rana tudi vsa večja industrijska podjetja, ki morajo sedaj plačevati visoke pristojbine za direkten priključek na mariborsko avtomatsko telefonsko centralo. S prispevki HC Fala, Tovarne dušika In direkcije PTT so kupili avtomatsko telefonsko centralo s 100 priključki. Sedaj preurejajo prostore za to centralo, ki jo bodo zabeli po novem letu montirati. Slovesno jo bodo odprli l. maja. Skunni stroški bodo znašali 26 milijonov dinarjev.
-m.
TINKO KN0L — Svet za prosveto In kulturo LES
5 j Začen že na pravem koncu
Telovadbo imajo otroci radi. Imajo jo rajši kakor kateri koli šolski predmet. Radi tekajo, skačejo, plavajo, se smučajo, se igrajo. tekmujejo, skratka, rad: vadijo vse. kar obsega šolski telovadn: učni načrt. To naravno zahtevo in potrebo po gibanju ter razve-'lp'11 bi moral razumeta ter pod-sleherni naš pedagog. Zal pa -- ni vedn0 tako. V telesno-vzgojnem udejstvovanju ne vidijo vrednosti, ki b; Jim bile dragocen prispevek pri vzgojnem delu Negativni odnos ki ga nekateri kažejo do telesne vzgoje je največji sovražnik razvoja naše telesne kulture, čeprav bi morala prav šola biti njen najodiočnejšl zagovornik in zaščitnik Kljub temu moramo priznati, da je bil v primerjavi 3 predvojnim: razmeram: storjen tud: na tem področju korak naprej, zlasti v zadnjih dveh, treh letih
Šolski predmetniki so morali " dan On že ve.
pa Je že dedek Mraz rezerviral
in jih bo kar sam delil. Enako akcijo so tudi že sprožila nekatera istoimenska okrajna društva, tako da računajo na skupno vsoto nekaj milijonov dinarjev.
Kljub temu seveda ne bo mogoče ustreči vsem. Smuči in še drugo, kar sodi zraven, je danes že postalo nepogrešljiva potreba vsakega šolskega otroka. Ostali, k; zaman upajo na dedka Mraza, si bodo morali pomagati, kakor vedo in znajo. Domač izdelek smučarskih plohcev s preprostimi vezmi je tud: nekaj. Devetletni Jožek iz Loškega potoka, ki Je bil v zadregi glede čevljev, potem ko si je sam izdelal še dovolj dobre ploh-ce, je umeril vezi kaT po očetovih čevljih. Za Jožkove namene sicer očka še nič ne ve. vendar pa zatrdno upa, da mu Jih bo posodil, če že ne za vsak smuk v šolo. pa vsaj za kako nedeljo ln za športni
IZ ORGANIZACIJE TVD »PARTIZAN.
Dejavnost
Ni še zelo dolgo od tega, ko ^tno poročali o uspelem posvetu okrajnih načelnikov in načelnic zveze za telesno vzgojo »Partizan« ■Slovenije v Ljubljani, na katerem to med drugim sprejeli tudi spored dela organizacije v letu 1956. iz tega obsežnega načrta smo povzeli dejavnost telesnovzgojnih društev in republiške zveze v mesecu januarju.
Med tečaji moramo predvsem -•meniti društvene in okrajne tečaje v smučanju, ki bodo ves mesec. Od 17. do £6. januarja bo '.veza priredila v Kranjski gori smučarski tečaj za prednjakinje n predinjake. V Ljubljani bo od 1. do 12. I. začetniški tečaj za ritmiko. Brez dvoma najpomembnejša tečaja v januarju pa bosta nd 12. do 18. oziroma od 24. do 10. Januarja: moški im ženski tečaj v vajah na orodju za kmečko n industrijsko mladino. Od 2. do 7. L bo v Ljubljani še Izpopolnjevalni tečaj za mladino im članstvo v vajah ne orodju.
Med posebno vadbo moramo omeniti tri krajše zbore slovemsk.h telovadcev. Skraja bo v Ljubljani 7. in 8. januarja vadba I. raz--eda mladink m članic v vajah na orodju, 14. in 15. v prvem me-teou prihodnjega leta pa vadba zveznega razreda mladink In članic v vajah na orodju. Ob koncu meseca bo še enodnevna vadba zveznega razreda članic v vajah na on-odju, prav tako v Ljubljani.
Zamolčati ne smemo posvetov :n seminarjev ter občnih zborov. Slednji bodo za društva v prvi polovici meseca, za okraje pa do konca meseca Na dvodnevni posvet v Ljubljano bodo 13. in 14. l3.nuarja pohiteli okrajni gospodarji in blagajniki, medtem ko bo 23. in 29. jan seminar vodnikov pionirjev, mladincev, pionirk in mladink iz partizanskih društev iz okrajev Ljubljana in Kranj. Seminar bo v Ljubljani.
Tekmovanja v Januarju, na katera se enote po vsej Sloveniji že zdaj marljivo pripravljajo, bodo prav gotovo razgibala dejavnost društev v večjih mestih, nič nanj pa ne v zadnji gorski vasici, kjer živi in dela partizanski kolektiv. Ves mesec bodo namreč društvene in okrajne tekme v sankanju, smučanju ln drsanju.
Med najboljšimi telovadci bo prav gotovo v središču pozornosti pregledna tekma zveznega razreda v vajah na orodju v obveznih vajah. Tekmovanje bo 15. Januarja v Ljubljani. Sedem dni pozneje bo v istem mestu še izbirna tekma I. razn-eda članov za sestavo republiške vrste v vajah na orodju v poljubnih vajah. Skratka, telovadci obetajo v Januarju dve zanimivi prireditvi.
Sesnanili smo vas samo s prvim listom iz programa dejavnosti organizacije TVD »Partizan«. Vsega vam niti nismo zaupali, saj marsikatero telesnovzgojno društvo pripravlja za prebivalce domačega kraja kakšno prijetno presenečenje. Pozabiti ne smemo še na redno tekmovanje partizanskih društev v republiškem merilu. na društvene pohode in izlete (peš, s kolesi, s smučmi itd.), na okrajne prednjaške tečaje, na društvene prednjaške tečaje ln prednjaške ure ter na redno vadbeno delo v društvih.
Na kratko smo vas seznanili z dejavnostjo organizacije telesno-vzgojmih društev »Partizan« v mesecu januarju.
dopustiti več časa telesni vzgoji. Športni dan je uveljavljen danes tudi že skoraj na vseh naših šolah. Šolski telesni vzgoji je nazadnje posvečeno le nekaj skrbi, čeprav še ne dovolj. Prav tu. v šoli bo morala telesna vzgoja dobiti najplodnejše podvige za svoj množični razvoj ln v tem dobiti pogoje za razvoj kvalitete. Porok za to so učitelji, ki so dolžni, prav tako skrbeti za umsko kakor za fizično stran vzgoje so obveznost; rednega obiska šole. torej tud: šolske telovadbe in naposled množičnost, ki mora ostati naš glavni smoter
Kakor že rečeno, Je telesna vzgoja mladini zelo pri srcu Zdi se, da se naiboll zanimajo za smučanje. Se preden Je zapadel prvi letošni: sneg, se Je osnovnošolska mladina začela pripravljati za zimsko športno sezono Po prvih snežinkah pa so brž priprava!! sani ln smuči k; so se prašile od zadnje sezone na podstrešjih, v kaščah, pod skednjinimi podi In kdo ve kje še. Kar takoj so jih preizkusili, čeprav Je šlo na pol po travi ali po njivah.
Ta zimska radost pa ima seveda tudi svojo črno stran. Razen razmeroma dragih smučarskih rekvizitov čeprav najcenejš h terja še vsaj dobre čevlje če že ne obleko. Zato marsikateremu pionirčku nič ne pomaga še tako velika smučarska vnema, če pa nima smuči in nepogrešljivih čevljev.
Vroče želje naših šolarčkov čutita tudi republiško društvo prijateljev mladine in Smučarska zveza Slovenije, ki sta za nakup smuči že zbrala 500.000 din, smuči
Vse kaže da bo zimski šport sčasoma prodrl povsod in zajel sleherno šolo in pionirčka razen krajev kjer ni snega. To se je skoraj že zgodilo v »deželi belega športa« na Goreniskem. Lanskega tekmovanja v smučarskih di«eio’1. nah in sankanju se je udeleži! skoraj ves osnovnošolski živžav. Večtisočglava drobna množica, ki
lepše prispevala k programu Go« renjskega tedna, je pokaza:;, ra» zen do sedaj najbolj mnoiičn« zimske prireditve tudi množično znanje in kvaliteto. Pravijo, da bo iniclatorju teh veličastnih osnovnošolskih pionirskih manifestacij na snegu, blejskemu učitelju Završniku uspelo to delo razvijat: v bodoče še močneje. Prijel je na pravem koncu, ko je začel z osnovnošolsko mladino. Marsikdo mu bo za ta njegov trud hvaležen, ko bo v poznejših letih užival lepote in koristi smučanja ali ko bo zastopal na mednarodnih tekmah barve svoje domovine, kot Je naš državn: prvak Polda hvaležen za svoje uspehe učiteljici. k1 ga je seznanila z osnovami smuškega znanja.
Da že v osnovnih šolah, v prvem razredu, če ne prej. mora otrok okusiti blagodati fizične vzgoje. Te mu bodo mogli v obilni meri posredovati mlajši učitelji in učiteljice, ki znajo ceniti koristi telovadbe. S tem namenom prireja Svet Za prosveto in kulturo LRS enomesečne republršk* tečaje telesne vzgoje za osnovnošolski učiteljski kader in še posebne smučarske tečaje za pouk smučanja na osnovnih šolah. Taka oot bo prav go-tovo redila množičnost na polju telesne kulture.
je tedaj v obliki tekem kar naj- ki je danes šele v začetku.
Ul*
Naša reprezentanca za Azijo je določena. Zvezni kapetan Tirna-nič je odredil nogometno reprezentanco. ki bo na enomesečni turneji po azijskih državah odigrala devet tekem. V reprezentanci so:	Beara. Vereš. Stipič,
Crnkovič, Santek Popovič. Bo-škov, Krstič II. Ljubenovič. Llpo-šinovič Milutinovič. Toplak Mujič Zebec. Prlinčevič. Veselinovič in Kurtovič.
Moskovska Lokomotiva .le v nedeljo v Kalkuti premagala nogometno reprezentanco Indije 2:0 (1:0).
Francoz Bernard Parisette je
osvojil prvo mesto med posamezniki na evropskem prvenstvu v judo športu v Parizu.
Na mednarodnem košarkarskem turnirju na Dunaju v izvedbi do-
zmagall nad Dunajčani s 6:53, prav tako pa tudi nad ekipo Gum* pendorfa 66:41. Ženske so dobile eno samo srečanje ih sicer proti ekipi prireditelja s 63:33.
S šahovskih polfinalnih turnirjev
Zrenjanin, 5. .dec. V včerajšnjem II. kolu polfinalnega turnirja za prvenstvo FLRJ so bili doseženi tile izidi:
Danev — Puc remi, Vukčevič
— Horvat prekinjeno, Tomov č — Bractvarevič 1:0, Sokolov — Trampuž prekinjeno, Bogdanovič
— Tomažič remi, Vukovič — Du-čič 1:0, Rakič — Matulovič 0:1, Udovčič — Bokavac prekinjeno. Petek je bil prost.
V nadaljevanju prekinjenih
mačega društva Union Dobiing part J iz I. kola sta Trampuž in
sodelujeta tud! moška ln ženska ekipa reške Nafte. Rečani so
VRSTA POMEMBNIH IN PERE ClH VPRAŠANJ PRI LZS
Prvenstvena naloga - vzgoja mladine
Pred kratkim Je bila v Ljubljani vazna seja glavnega odbora Letalske zveze Slovenije, na kateri so obravnavali vrsto pomembnih ln perečih vprašanj v zvezi sami, kakor tudi v včlanjenih klubih.
Obširna razprava o vseh točkah dnevnega reda je pokazala, da se glavni odbor zmerom bolj zaveda vloge in nalog, ki Jih ima naše civilno letalstvo, bo-disa pri vzgoji mlad ne ali pa pri razvoju gospodarstva. Umevno je, da civilno letalstvo ne služi več samo v športne namene, marveč postaja hkrati; tudi u-činkovita oblika vzgoje miadine za potrebo vojnega letalstva. Po teh vidikih je docela opravičljivo razumevanje naše socialistične družbe in organov ljudske oblasti, ki to vejo po najboljših močeh podpirajo. Potrebno pa je tudi, da se tega zaveda tudi vse članstvo, ki je dolžno s sredstvi čim varčneje gospodar.ti, da bodo uspehi letalske zveze poslej še boljši od sedanjih.
V razpravi Je prišlo dalje do izraza, da dobiva civilno letalstvo v Sloveniji zmerom več zaslombe tudi pri občinsk h ljudskih odborih in okrajih, da ne omenjamo posebej velikega razumevanja, ki so ga zanj pokazali tudi	izvršni	svet LRS ln
drugi vod lni organi. Čeprav Je bilo dosedanje delo v zvezi in klubih še dokaj uspešno, je razprava vendarle odkrila, da bo treba zaostriti disciplino pri letenju, smotrnejšem izkoriščanju materialnih sredstev in letečega parka, predvsem pa preusmeriti delo v letalskih šolah in odpraviti nekatere slabosti in nepravilnosti. Tudi delo v raznih komisijah LZS Je bilo v letošnjem letu dovolj plodno, vendar tud ne more	zdržati	vsake kritike,
kajti zveza in njena modelarska komisija nista mogli uresničiti osnovne naloge, da b) letalsko modelarstvo razširila v naše šole, kjer je za to naipr memejši in najhvaležnejši teren. Tudi pri delu komisije za Jadralno letalstvo bi bili uspehi lahko vidnejši, saj je bilo za to dovolj možnosti,	vendar	je na račun
kvantitete	precej	trpela kval te-
ta. V bodoče je treba naše Jadralno letalstvo krepiti v obe smeri, se	pravi množično, bolj
izkušene Jadralce pa usposabljati naprej ter izkoriščati vse terenske in materialne možnosti, k! 1h ni malo. Posebno pozornost bo morala zveza v prihodnle posvetiti tudi teoretični vzgoii članstva, kajti pilotu, če na1 bo
dober 1-n zanesljiv, Je odločno premalo samo praktično obvladanje letalske tehnike, marveč mora poznati tudi kop eo teoretičnih stvari, ki so zdaj v letalskih šolah po klubih preveč v ozadju.
Slednjič so na seji razpravljali tud. o pomenu ln vlogi ter perspektivah LZS. Po prerani tragični smrti predsednika Branka Ivanuša je bil soglasno izvoljen za predsednika tovariš Marko Peršič, glavni odbor pa so izpopolnil še z nekaterimi člani. Redna letna skupščina zveze bo konec februarja ali v začetku marca 1356. Pred zaključkom je glavni odbor pretresel še vprašanje izdajanja nove letalske revije »Krila«, ki bo kot poljudno znanstveno glasilo LZS začelo izhajati prihodnji mesec.
Udeležene! seje so z enominutnim molkom počastili spomin pokojnih tovarišev, ki so v zadnjem času darovali življenja procvit našega civilnega letalstva. posebna delegacija pa je položila venec na grob pokojnega predsedn ka Ivanuša.
J. C.
Tomovič končala remi.
Po II. kolu vodi Matulovič z dvema točkama pred Pucom in Tomovičem, ki imata po 1.5 točke.
Sabac, 5. dec. V n. kolu polfinalnega turnirja so bili izidi tak le:
Božič — Vasiljevič 6:1, JamoSe-vič — Ugrin ovič remi, Osmana-gič — Djuraševič remi, Sofrev-ski — M.haljčišin remi. Smcde-revac — Jovanov č prekinjeno, Čirič — Djaja 1:0. Bertok — Kržišnik prekinjeno Momič — Fra-nolič prekinjeno. Stambuk ja bil prost.
Prekinjene partije iz I. ln II. kola so se končale takole: Vasi-1; e vi č-J anošev: č. Bertok Kilšn k, Momič-Franolič. vse remi. Par: ja iz II kola med Smedeievcen. :n Jovani čem Je bila ponovno prekinjena.
Po TI. kolu imajo po 1.5 točk« Ugrlnovič Djuraševič. Bertok. Čirič in Vasiljevič itd.
Ljubljana, 5. dec. V nadaljevanju prekinjenih partij iz II. kol« je bila partija med Kr vcem in Gabrovškom ponovno prekinjena. Prav tako nista končala svoje partije Kozomara in Marti, novski, medtem ko sta Damjanovič in Gojak sklenila remi.
Po drugi prekinitv Je v partiji iz I. kola Segi premagal Sta-, novnika.
•
Velemojster Smislov Je v nedeljo v Beogradu v matchu s handicapom igral proti osr.'.'m mojstrtskim kandidatom n dosegel rezultat 5.5:2.5 to£ke.
ŠPORT IN TELESNA VZGOJA MED PRIPADNIKI JLA
Živahna dejavnost ijublja tl 5? s? G garnizije
Kakor vsako leto, tako bo tudi letos v počastitev Dneva JLA v Ljubljan. cela vrsta telesnovzgojnih prireditev z udeležbo najboljših aktivnih športnikov vojakov v garnizjl, na katerih bodo razglašeni prvaki garnizije za leto 1955.
Letos je za šport in telesno vzgojo v armadi značilna množičnost in prav dobra kvaliteta med vojaki športnik . Za izbiro najboljših med njimi v glavnem že tekmujejo, in sicer v nogometu. šahu, krosu, streljanju z vojaško puško, malem rokometu in namiznem tenisu. Vseh teh tekem se udeležujejo najboljše ekipe garnizije, n sicer Borec iz Šentvida, dalje Udarnik, Jedinstvo, Motorist. Juriš-nik, Protlavionae in Radn k iz Ljubljane.
V nedeljo so v Domu JLA v navzočnosti velikega števila gledalcev tekmovali v namiznem tenisu. Prvo mesto Je zasluženo zasedel Borec iz Šentvida, na naslednji dve pa sta se plas rala
Jedinstvo in Udarnik. V ostalih tekmovalnih disciplinah so bila tekmovanja že končana.
Z največjim zanimanjem pa pričakujejo pr reditelji iz garnizije zaključna tekmovanja v nogometu med Krimom in Slovanom ter Borcem in Udarnikom za prehodni pokal Doma IJA, ki bosta na dan 13. in 19. t. m., medtem ko je zaključna nogometna prireditev med prvim n drug:m moštvom ljubljanskega Odreda ter A in 3 moštvom garnizije odrejena prav na Dan JLA —	22. decembra.
Slednje srečanje bo letos še prav posebno zanimivo, ker je moštvo garnizije ojačeno z nekaterimi igralci iz prvozvezn h klubov po državi, ki služi.io v Ljubljani.
Ta dan bo v Domu JLA velika športna prireditev z zaključno proslavo, na kateri bodo razglašeni vsi zid; n bodo prvakom in najbolje plasiranim razdelie-
ne nagrade in priznanja za njihove uspehe na športnem področju.	B. P.
Hitro je še pogledala ostale predale in kolikor je lahko v naglici dognala, ni nič manjkalo. Vrnila se je k malemu pisalniku in začela mehanično urejevati papirje, majhne beležnice in pisma, ki so bila v neredu. Ko je s tem končala, je sedla, si z rokami podprla glavo in si priklicala v spomin dopoldanske dogodke.
Kdo je preiskal njeno pisalno mizo? Kaj je pričakoval, da bo našel? Se na misel ji ni prišlo, da bi mislila, da je vlom delo navadnega vlomilca. Za vsem tiči nekaj drugega, nekaj mračnega in strah vzbujajočega.
Kakšna zveza je med to preiskavo in njenim nepričakovanim odpustom? In kaj je hotel povedati ošabni Mr. White, ko ji je govoril o nekih definitivnih dejstvih? O kakšnih definitivnih dejstvih? Z zmigom ramen je prešla to uganko. Bila je bolj zmedena kot pa prestrašena. Njena dosedanja življenjska pot je bila brez ovir in te motnje ji niso ugajale. Prav tako ji ni bilo všeč, da se je vrinil v njeno življenje Mr. Beale, ki je bil zdaj pijan, v naslednjem trenutku pa že zopet trezen in je imel v središču mesta pisarno, v katero ni zahajal, in se je tako pretirano zanimal za njene zadeve. Vse to ji je še tem manj ugajalo, ker se mu je bilo nekako posrečilo omajati njeno vero —; ne, to je najhrž pretirano — vendar je ranil nežno romantiko, ki je obdajala njeno prijateljstvo z dr. van Heerdenom.
•Dvignila se je od mize, se začela sprehajati po sobi in premišljevala, kako naj pretolče dan. Sklenila je, da bo obedovala zunaj in da si bo privoščila matinejo v nekem gledališču. Morda bo tudi večerjala zdoma in prišla zelo pozno domov — toda zgrozila se je, ko se je ozrla po sobi. Misel, da bo ta večer sama v svojem stanovanju, je ni ravno razveseljevala.
»Matilda, preveč občutljiva postajaš,« si je govorila, »in
tudi romantična. Najbrž bereš preveč senzacionalnih romanov in gledaš preveč razburljivih filmov.«
Naglo je odšla v spalnico, vzela iz omare kostim in ga položila na posteljo.
V tem trenutku je potrkalo na vrata. Odložila je krtačo za obleko, ki jo je držala v roki, odšla v predsobo, odprla vrata in stopila korak nazaj. Na hodniku so stali trije moški; dva sta ji bila tuja, vendar sta imela očiten uradni videz, ki ga kriminalni uradniki nikoli ne morejo zatajiti. Tretji pa je bil Mr. White, dostojanstvenejši in resnejši kakor kdajkoli poprej.
»Miss Cresswell?« je vprašal eden izmed tujcev.
»Da.«
»Ali lahko vstopimo? Rad bi z vami govoril.«
Peljala jih je v majhno dnevno sobo. Mr. White je vstopil zadnji.
»Vaše ime je Oliva Cresswell. Se pred kratkim ste bili pri Punsonbyju kot blagajničarka.«
»Točno,« je odgovorila in z začudenjem čakala, kaj bo sledilo.
»O vas smo dobili zanesljive informacije, ki so povzročile, da ste bili davi odpuščeni,« je nadaljeval moški. Bila je presenečena in ogorčena.
»Informacije, ki govore proti meni?« je ponosno vprašala. »Kaj naj to pomeni?«
»To pomeni, da vas dolžijo, da ste si prisvojili tvrdkin denar. Saj takšna je bila obdolžitev, kaj ne. sir?« Obrnil se je k Mr. Whiteu.
Mr. White je počasi prikimal.
»To je laž. Navadna, podla laž,« je zaklicalo dekle in z žarečimi očmi pogledalo upravnega direktorja tvrdke Punsonby. »Vi veste, da je to laž, Mr. White! Tisoči funtov so šli skozi moje roke in nikoli nisean — oh, to je grozno!«
»Ce bi se hoteli le še za kratek čas pomiriti, miss,« je rekel mož, ki je bil podobnih izbruhov gotovo vajen, »potem vam bom izjavil, da v trenutku, ko ste bili odpuščeni, ni bilo proti vam nobenega dokaza.«
»Nobenih definitivnih dejstev o vašem prestopku,« je zamrmral Mr. White.
»In?« je vprašalo dekle.
»Sedaj smo informirani, miss, da so tri priporočena pisma, ki so vsebovala triinšestdeset funtov —«
»Štirinajst šilingov in sedem penijev,« je zamrmral Mr. White.
»Nekaj več kot triinšestdeset funtov,« je rekel detektiv, »ki ste jih včeraj izmaknili, skrita v vašem stanovanju.«
»V spodnjem desnem predalu vaše omare,« je mrmral Mr. White. »Tako smo obveščeni iz najzanesljive.išega vira. -----------Škoda,	velika škoda.«
Dekle je gledalo zdaj enega zdaj drugega.
»Tri priporočena pisma?« je neverno vprašalo; »v tem stanovanju?«
»V spodnjem predalu vaše omare,« je zašepetal Mr. White, ki je med razgovorom stal ves čas z zaprtimi očmi in s sklenjenimi rokami kakor človek, ki izpolnjuje žalostno dolžnost.
»Imam policijsko pooblastilo —« je pričel detektiv.
»Ne potrebujete nobenega policijskega pooblastila,« je rekla Oiivia mirno, »to stanovanje lahko po mili volji preiščete. Lahko tudi pripeljete kako žensko, da me osebno preišče. Ničesar nimam v teh prostorih, česar bi se morala sramovati.«
Detektiv se je obrnil k svojemu spremljevalcu.
»Fred,« je rekel, »preiščite najprej pisalno mizo. — Ali j« zaklenjena, miss?«