69. številka
Ljubljana, v soboto 26. marca 1904.
XXXVII.' leto.

tehaj&'roak dan ivečer^izim&i nedeije in praznike, ter velja po pošti prejeman za avatro-ogrsk* dežele za vse leto 86 K, aa pol leta 13 K, za Cetrt leta 6 K BO h, za eden meaec 2 K 30 h. Za LJublJano b poBUjanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za Cetrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor bodi sam ponj, placa za vae leto 22 K, sa pol leta 11 K, za Cetrt leta 5 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 li. — Za tuje dežel« toliko več, kolikor znaSa pofctnina. — Na naročbe brez istodobne vpo&iljatve naročoine ae ne ozira. — Za oznanlta se plačnje od peteroatopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 n, Ce se dvakrat, in po 8 h, čo sa trikrat ali veCkrat tiska.   —   Dopisi  naJ se izvole* frankovati.   —   Rokopisi se  ne vracajo.   —   Uredništvo in uprsvnlitvo je v Knaflovih ulicah St. ft,  in sicer uredništvo v I. nadstropju, upravniatvo pa v pritličju. —
Dpravnistva naj se blagovolijo pofiiljati naročnine, reklamacije, ognanila, t. j. administrativne stvari.
„Slovenski Narod" telefon št. 34.                          Posameame Stevilke po IO h.           ,             „Narodna tiskarna11 telefon št. 85.
Era Nagi in Volbert.
Članek, priobčeu v „Slov. Narodu" due 20. januarja pod naslovom „Volbert in Nagi v boju", v katerem je bilo opisano delovanje teh dveh božjib na-mestnikov v tržaski škoiiji, je zadel v Živo.
Resnica oči kolje, pravi pregovor, zato diso hoteli klerikalni listi, ni slo-renski, ni hrvatski, to pot po kostanj v ogenj za svoja ljubljenca neniškega Škota Nagla in nemškega jezuita Volberta.
Pater Volbert, ta jezuitski adlatus škofa Nagla, se je prestraši! in od tedaj hodi okolu, kakor da bi ga z vrelim kropom polil, večkrat sam pri sebi mrinraje: „Dieseverfluchten "VVindischen! Dieser verdammte ,Slovenski NarodM" Njegov prijatelj Nagi pa ga tolaži: .WartJ, wart', Pater, ich werde schon disen Slovenen die Zahne zeigen!"
Pater Volbert živi torej v velikem strahu, da utegnejo njegovi predstojniki ua Dunaju vendarle izvedeti za njegovo prefletno življenje v Trstu ter mu poslati „Marschrouto".
Čudno je res, da ga puste toliko let samega v Trstu, ko je menda ven-dar pri jezuitih navada, pogostoma pre-mesčati take eksponirane patre. Toda pater Volbert je y Trsta že kakili 5 let, živi tukaj veselo, nesamostausko življenje. No, temu se ni čuditi! Pater Volbert nživa visoke protekcije, zlasti c. kr. namestnika Goessa ; kar pa patra posebno priporoča, to je njegova velika nemška propaganda — Drang nach Siiden! Vse to pokriva njegove človeške slabosti in tuđi njegovi predstojniki zati3nejo radi eno ali pa obe očesi. Kaj bi tuđi počel njegov alter ego> škof Nagi brez patra Volberta? Bilo bi mu tako grozno dolgočasno v palači ulica Cavana!
Da torej lahkoživi pater Volbert ostane Se nadalje v Trstu, zacel se je zdaj na vse pretege laskati Italijanom, katerega seveda tuđi grdo gledajo. Vrhunec je bil na pustno nedeljo, ko ge je tako daleč spozabil, da je z lece t cerkvi Novega sv. Antona priporocal zbranim nembkim   in nenemškim verni-
kom, naj pridno pohajajo veselice v nekem italijanskem društvu, kjer nasto-pajo maske in se vrše ćelo nespodobne predstave. Verniki so bili skandalizirani in so godrnjali nad tako moralo frivol-nega nemškega jezuita.
Za post sta tuđi tržaŠki Škof Nagi in adlatus Volbert  izdala pastirski list, v katerem   je vse polno fraz in besed, I a   nobenega   duha.    V tem   pastirskem | listu se Slovencem zapoveduje, da mo-! rajo z veseljem   poslušati slabe govore [ propovednikov,    ki    niti   slovenski   ne znajo in se jih  pod grehom sili, poha-jati itaiijanake in neniŠke propovedi. V tem pastirskem listu se pozna pravi duh jezuita Volberta, ki obljubu je Slovencem božje kraljestvo,   ako se odpovejo svojemu slovanskemu bogoslužju. Iz vsega lista veje dub, ki govori:   Slovenci, ne zahtevajte,   da   se vam   božja   beseda oznanjuje  v   vašem jeziku   ali   da   se moli v  vaših   cerkvah v vašem jeziku. Škof Nagi in jezuit Volbert bi rada kar   v   najkrajšem   Času   pregnala slovenski jezik od oltarja in z lece ter ga nadomestila   z   latinskim   in   nemškim jezikom,   vsaj   pa   pri vsaki priliki duhovnikom   priporočata   nemški  jezik in
nemško kulturo.
Za slovansko duhovšeino v tržaski
škofiji so nastopili zdaj Čaši, kakršni vladajo že davno v poreški škofiji pod 8lavnoznanim Flappom. Duhovščina je v svojem delovanjn paralizirana, denu-cijanti in hinavci so zlezli na površje ter nosijo zvonec in Škotu Naglu in ad-latusu Volbertu so baje tišti duhovnik? aajmileji, ki žive s svojimi župljani v vednem prepiru in ki na leci vedno za-bavljajo. Pripoveduje se, da zabranjuje Skof Nagel duhornikom in zlasti bogo-slovcem občevati z duhovniki, ki so prononcirano narodnega mišljenja. Znan je slučaj, da je bilo bogoslovcem o po-čitnicah prepovedano, občevati z nekim duhovnikom, ki se prišteva najpobož-nejŠim v škofiji, samo radi tega, ker je tuđi odloceu narodnjak. A to je še malenkost nasproti faktu, ki se je Naglu javno po časnikih očital, da protežira in nastavlja za župnike duhovnike, ki imaju  na vesti s i m o n i j o.
Kšeft je kšeft. Škof Nagel se prav dobro razume na denar, saj se govori, da je, kakor njegov o lom uski kolega Kohn, katerega je papei te dni pri-moral, da se je odpovedal svoji škofiji — Židovske ga pokoljenja in da še ni davno sem, kar je njegove pra-dede oprala voda sv. krsta, ki je sicer izprala Adamov greh, ni pa izlizala židovske nravi. Operi zida desetkrat s krstno vodo, ostane le zid! Naj si bode temu kakor hoče, škof Nagel ne more na svojem licu skriti izrazitega židovskega značaja in ovebe, ki se na-hajajo v njegovem obližju, oziroma ki imaju ž njim po3la, zatrjujejo, da kaže škof Nagel v vsem svojem govorjenju, ponašanju in delovanju pristna židovska svojstva; na njem — pravijo — da ni nič duhovskega tem manje škofovskega, dostojanstvenega; očitajo mu, da je zelo osvetljiv, nedosledeo, nezanesljiv in neodkritosrčen in da ne drži dane be-sede, ako je tuđi podpis postavil pred svoj križ.
Sploh da so škofu Naglu najmileje besede: vojaki, orožniki, policaji, puške bodala, zapiranje in pečatenje cerkev, z eno besedo: Škof Nagel da ima vse slabe lastnosti izvoljenega ljudstva.
In take naslednike aposteljuov nam je začel pošiljati Rim v dvajsetem sto-letji! Časopisi so svojedobno poročali, da, ko se je škof Nagel pred nastopom svoje škofovske službe v Trstu poslovil v Rimu od pokojnega papeža Leva XIII. mu je ta podani zlat naprsni križ z pripombo, naj deluje v škofiji pomirljivo in pravično, naj bode knez mira in sprave! Ubogi Lev XIII. v grobu bi se obrnil tam v cerkvi sv. Petra, ko bi vedel, kako izvrŠuje škof Nagel njegove zapovedi in njegove nasvete. Sicer pa se tuđi Vatikan mnogokrat zmoti. Baje kakih 15 let je bival škof Nagel v Rimu kot vodja nemškega hospica A1T Anima, torej pred oČnai samega Vatikana in vzlic tema nišo v 15. letih moža in njegovih vrlin spoznali, in da uikakor ne sodi on Nemec Židovskega pokoljenja v škonjo, ki je povećem delu slovanska. No, pri nas hočejo zdaj na-stavljati   take   škofe,   katerim   je   vera
LISTEK.
Zlatorog.
(Narodna pravljica izpođ Triglava.    Napiaal A. ASkerc.)
Ni niorda naobraženega Slovenca, ki bi ne bil že čiial Baumbachovega jaZlaicroga*, ako ne v izvirniku, pa vsaj v dovršnem Fantkovem pre-vodu.
Preslo je ž> dokaj let, odksr ee }e rodila pod vpjivom prekrasne slovenske narodne pr&vljice izpod Triglava o Zlatorogu in Bog&tinu in pod neodoljivim vtisom veličastne trigiavake prirode v mehki, dovzetni ptaniški dusi Bautiibachovi ta divna »planinska pravljiia«, kakor jo nazivlja peaoik Barn. Nam je postala lakoj sprva ljuba in draga, prav k&kor da bi se bila razevela na naiih rodmh domaćih tleh, kakor da bi h U pled Biovenskega duha, krt naše krvi.. . Sicer pa, ali ni pegnala svojo ka!i ii zemlje slovenfikt?, ali ni na-^duBil divni n&š filovereki k\vt nim-*kega pesniks, da mu je zavre! iz ***ca sl&vospev »Trigl&vu  čcetitemu«
in   da  je   apel   »pr&vljico   pivr,   tako otežoo in tako ljubo«?
Da,   Baunnbachov   »Zlatiirog«   j» nam postal drag in   doma&
Zato emo z bojaznijo, z nekim strahem aprejeli veat, da iziđe *io-venaki »Zt&torcga, dati se je n^gla-šalot da bo le ta piod AškerČave muze. Ime Aškerževo j« sicer do voljno jamstvo, a vendar j^ nas na-vdajala neka noz^upnest, neki t5»ni dvom.
Ne glede na to, da smo bili skoro urerj*ni, d* vzpričo Bautn bachovega »Zlatoroga« ni mogoče po istem motivu ustvariti ničesar originalne ga, umetniško dovršn«ga, se nam je zdelo naravno?! t»m©io, klicftti na pesniSki megdan Baum-bacha, ki si je pridobil a svojim »Zfatorcgom« vaeobći ugled in BploSno v©ljavo.
3   strahom   smo   vzeli   v   roko AdkerĆevo  knjigo  in jo čitali,   a 6im dalje   smo   jo   čitali,   tom   hitroj«   )« ginevala naša bojazen in   nas  zapu šfiala nezaupnocit.
A§kero je Uetvaril v svojem »Zlatorogu« popolnoma eamoatojen urnot?or,   ki   ni ma   x Đaumbachovim
ničesar đrugega skupaeg^, kakor isti motiv, a še ta je pri AŠkerou drugriten, kako? pri Baumbaohu, ker se popolnoma naslanja na snov narodne pravljics, ki je obema peani tvarna U^muijna poilag*. Dasi ee torej Aškerc naslanja skoro popol n nQA na narodni motiv, vendar je vtisni! svojemu delu pečat svojega duhm in svojega uma. ka ter i se opaža v vsi kompoziciji. In to uroo-tvoru samemu v unntjtniškem ozsru ni na kvar, ako je tuđi na ta nađin izbriaana mstrsikatera poteza in 2rta, U i se nabaja v narodni pravljici. ASkerc je krepka, eamonikla indivi-duvaln<>st, katera se zrcali v vg©h njegovih urnotvorih in jim daje markantni svoj znsč»j. fn naravno je, da prija taki krepki, markantni osobnosti najbolj epika, ki ne korenini toliko v srcu, kakor v razumu in dubu in mo£ v pravem pormenu be-seHe se ne sene dati voditi notra njim čuvstvom, m&rved v prvi vreti moči duha in razuma. ASkaro j» epik v^n i ti ven, a je tuđi globok mislec in kot epiku in filozofu ttu je prijala v priprosti narodni prav ljici,    k&kor   jo   je   zapisal   DeŽman,
zadnja briga, a njihova glavna naloga, da pri pravijo te dežele za mater Ger-manijo. Škof Nagel ni Se dve leti v Trsta in že so njegovega škofovanja do grla siti Slovani in Italijani in Če pojde sedanjim pravcem naprej, se zna tuđi tokaj kaj enacega pripetiti kakor v olomnški škofiji!
Vojna na Daljnem Vztoku.
Japonsko  poročilo o napadu na Port Artur.
Po dolgem časa se je japonska vlada le odločila, da izda uradno poročilo o napada na Port-Artar dne 22. t. m. To poročilo je temno in nejasno, kakor so vsa, kar jih pošljejo Japonci v javnost. Tuđi to pot oiso imeli Japonci kakor smo Že navedli, prav nobenih izgub in seveda tuđi ne poŠkodb.
Admiral Togo je poročal v Tokijo tako-le:
22. t. m. je manevrirala naša združena mornarica pred Port Arturjem, kakor je bilo določeno. Dva oddelka torpednih aničevalk sta neprestano kri-žarila pred Port Arturjem od 20. t. m. ponoći do 21. t. m. zjutraj. Dasi so bile naše ladje ves ta čas izpostavljene sovražnemu ogoju, vendar nišo trpele nobene škode. Ob cs. uri zjntraj se je prikazalo naše brodovje na obzorju Port Artnrja in še istega dne so ladje dobile povelje, da naj odplujejo v Go-lubnija zaliv. Oklopnicama T,Tuji'i in „Jasima" se je ukazalo, da naj pričneta streljati na notranje pristanišče. Med bombardiranjem so sovražne ladje pola-goma priplule iz pristanišču. Ko smo prenehali z indirektnim bombardiranjem okoli 2. ure, smo videli pet ruskih oklopnic in štiri torpedne uničevalke. Zdelo se je nam, da je hotel sovražnik s spretnim manevriranjem pogkusiti, da bi nas izvabil v streljno daljavo ob-režnih forov in bate rij. Sovražnik je takisto streljal na naše ladje. Ruske bombe in granate so padale v veliki množini v blizino naše oklopnice T.Tnji,*4 vendar pa nišo napravile na naših ladjah prav nobene škode. Okoli  3. ure
se je naša eskadra umaknila v prist a nišče. — Tako poroČa admiral Togo. Iz tega poročila, dasi je sestavljeno zelo previdno in nejasno, je razvideti, da se japonske ladje, odkar je pre-vzel Makarov poveljstvo portarturške eskadre, niti ne opajo več v streljno daljavo Port Arturja ia se sploh ne spuste več v boj z ruskim brodovjem. Zato morajo imeti že tehtne vzroke! Najbrže so imeli Japonci pri prejšnjik napadih toliko težkih izgub, da se ne marajo več zaplesti v boj z rusko es-kadro, kateri sedaj poveljuje izboren admiral in katera je vrhu tega še pod varstvom obrežnih baterij. Japonci so prišli, kakor se kaže, do prepričanja, da žanje ni dobro, se spuščati z^ruskim brodovjem v direktni boj, ker Rusom povzroćene poškodbe in izgube daleko ne odtehtajo japonskih. Dasi Japonci na nobeden način nečejo priznati, da bi bile njihove ladje v bojih pred Port Arturjem le količkaj poškodovaue, vendar je že iz tega poroČila admirala Togo razvidno, da so vse te japonske trditve neresnične, ker, ako bi bile istinite, ako bi bile japonske ladje zares nedotakljive, potem bi bilo pač iieum-Ijivo, zakaj bi se Japonci v zadnjem Času tako previdno izogibali vsakega direktnega boja z rusko eskadro in zakaj bi se japonske ladje bale priti t streljno daljavo portarturških obrežnih baterij. Togo pravi tuđi ob koncu svojega poroČila, da se je japonsko lad-jevje umaknilo v pristanišče. Katero pristanišče je to? Ali je Čemulpo, Ćinampo, ali morda le angleško prigta-nišče Vejhajvej, kakor se je trdilo Ža ob začetku vojne 9
Iz Port Arturja.
Iz Tokija javlja „Daily Telegraph% da je v noČi 23. t. m. japonska mornarica iznova poskusila zabarikadirati vhod v portarturško pristanišče. 16 vojnih ladij je baje spremljalo 7 paro-brodov, obloženih s kamenjem, starim železom in drugim takim gradivom, do vhoda v pristanišče. Pod varstvom vojnih ladij se je posreČilo parobro-dje     spraviti     ua   določeno   mesto   in
n5)bo)j edina, krepko voljo in veliko duševno silo razodevajoća ostbnosi; Zelenega lovca. Zato je tuli peen>k s posebno Ijubeznijo in vnemo na slikal tip Zelenega l»Tca, ki kot zli df-mon usodepolno vpiiva na raz?oj veegu dejanja. Ia Zoienega lovca ja izvedel s toliko fineso, njegov demonski značaj je n&Črtai toli pre-gnantno, da se je treba naravnoit čudni, zlasti aHo se upošteva, da je Aškero prvi uvedel ta demonski tip v slovensko literaturo.
A Vfendar 83 natn zđi, đa Aikerc ni hotel s svojim Zelenim lovcem morda ustvariti slovenskega Mefiata, kakor so nekateri kritiki cagladali; v tem našem mnenju nas potrjuje zUsti dejstro, da se je pesnik baš v liku Zelenega lovca najtesneje drial ntrcdoe pravljioe in ga naslikal prav Uko, kakor ga označuje narodni motiv, samo da je nek&tere značajnejš« d>t» in poteze, ki no ▼ pravljici iz-pod Triglava jedva naznačtnt, po-globil in jih nat&ndneje izvedel. To pa je bilo potreba zlasti ako ja hotel ustvariti iz Zelenega lovca ono figuro, ki s svojo demonsko silo vpiiva odioitlno  na razvoj c?lega de-
janja. V pravljiti je baš U siran najmanj izražena, vsled česar je moral p^snik značaj Z*lenega lovca, dasi ga je sioer pridrial ▼ biittvu »n ceioti, kakor je znaćen v pravljic, bas v teon cziru izpcpolniti in vliti vanj nekaj več demonidntga.
Ia če je peiiiii prav temu liku poloii! v usta nekai filoiofičnih svojih naziranj, je to popolnonca naravno, ker se to »trinja i značajem Zdenca, zakaj demon brez filozofije, ali bolje bree sofiskike bi ne bii več demon.
Maraikdo bo morda rekel: ree, Ašk^ro ni hotel v svojem Zelenem lovcu ustvariti slovenakega MeH«Ut podati pa je nam hotel iako tipično figuro, kakor jo je n pr. naalifcal LermontoT v avojem »Demonu«. Toda tuđi ta trditev se nam zdi neupra-vićena! Aakercev Zeleni Iovec uima ničesar akupnega, da, niti ali^nega s deroono Teiik«ga Lermontova. Ta je ▼ primeri z AikerčaTtna Zelenim lovcem slabiti, ki vedno lamo vidi-huje, ki He nikdar ne dvigne k krep-kemu dejanju in končno tuđi pod-leže nasprotni mu sili. Ažkerćev demon  pa je, kakor peenift b-mtti, krepka,
jih tamkaj pogrezniti. — Menimo, da nam ni treba še posebe naglašati, da je ta vest od kraja do konca zlagana, kakor je že bilo sto sličnih, ki so došle iz tovarne časnikarskih rac v To-kiju. — „Lokalanzeigerju" v Berolinu pa se poroČa iz Jokahame, da so pri zadnjem napadu na Port Ar-tur ruske ladje priplule v tak-šnem številu in v taki moči iz pristanišna, da seje japonska eskadra morala umekniti, ne da bi   dosegla   kakSnega   uspeh a.
—  Iz   Čifua   pa   se  javlja,   da grade glasom   sporoČila   nekega   pravkar   iz Port Arturja   došlega   kapitana Rusi v blizini    svetilnika   pri   Laočanu    novo obreŽno  utrdbo,   ker se japonske ladje z drugih   forov   ne dado s   tolikim us-pehom bombardirati. V Port Arturju je baje pripravljenih 700 vagonov za slušaj, da bi se   Rusi umaknili iz te trd-njave.   Vse   kitajske  trgovske ladje so &usi požgali, da bi kitajski delavci ne mogli ubežati.
Japonski napad na Niučvang?
Kakor smo že poroČali, so Rusi mesto Niučvang v zalivu Ljao-tong ob izlivu reke Ljao-ho močno utrdili in je armirali z velikimi topovi. Dosedaj je bilo pristanisče zamrzio, žele te dni se je jel led tajati, da morejo ladje pri-pluti v pristanisče. Z ozironi nato na-meravajo baje Japonci, kakor se brzo-javlja preko Londona .z Tokija, v naj-krajšem času napasti Niučvang. To vedo tuđi Rusi in se na napad prav marljivo pripravljajo. Posadkam na utrdbah se je ukazalo, da naj brez pardona streljajo na vsako tujo ladjo, ki se prikaže na obzorju in se bliža Niučvangu.
Ob reki Jalu.
Dofelej je prekoračilo 4500 Ruso7
—  kozakov   in   peScev — reko Jalu. Vecji    oddelek   se    je   odpravii prot* vihodu, dočim   drugi  tsborijo  v bli-žttii rečne obali. Japonci grade utrdbe na jttinem cbrežju reke.   Med pred-straž^mi so neprestani spopadi.
Angleške in japonske vesti so neresnične
Generalni major Pflug brzojavlja v Petrograd iz Mufcdens: Angleska porobila o p;"ehodu japonske armade preko reke Tatung, o spopadih z ru-pko ?rmado, o japonskem prodiranju proti gorskemu prelazu Motien, kjer baje stoji moćna ruska posadka, 00 od kraja do konca itmišljens. Takisto so zlagana japonska poro čila o napadu na Pori Artur dne 19 t. m. in o boju pri Senčenu.
Kitajska armada se umiče,
Iz zanesljivih virov se javlja, da se je kitajski general Ma umaknil z madžorske meje in Be utsboril v Tungčovu. Velik del njegovo arm&de jeodŠel proti zapadu Generalni guverner Juančikaj biva sedaj v Tientsinu, njegova armada pa se je vrnila v Paotingfa, kjer je bila preje utaber-jena. Kakor se viii, je imela grožnja ruskega poslanika Les&rja v Pekingu le uspeh!
Japonci v Koreji.
V južni MandŽuriji in v Koreji je vse mirno. Korejoi sa pritoftujejo, da postopajo Japonoi i njimi narav-nost barbarski. Japonski vo jaki baje plenijo okrog, istirajo prebival-stvo na vse mogofie nadi ne in mu odvzsmejo vse, kar jim priđe pod roke, ne đa bi kaj plaftali.
Oklopnica „Bajan" se je baje potopila!
»Schlea. Zeituag«, ki je o tej vojni že spravila toliko »rao« med svet, poroča, da je oklopnica »Bajan« zadela 16. t. m. ob japonsko mino in EleteU v zrak. Od mo&tva ee jih je baje le malo resilo. Uti vir tuđi trđif da 80 oklopnioe »Retvizan«, »Ceei-revift« in »Palada« tako poSkcdovane, da se ne dado vefi popraviti in da so Rusi že vaako nado v tem oziru opustili. Kake Uži!
Rusko baltiško brodovje.
Glasom brzojavke iz Stetina je v šetrtek plulo mimo otoka Rujan v daljavi pet morskih milj rusko brodovje, obutoje&e iz stiri-najst vojnih ladij. Ladje so plule proti zapadu in sj sedaj nahajajo v blizini JuUandake.
Rusija nakupuje nove ladje.
Rusija je kupila v Hamburgu od Hamburg-Amenka linije dva največja parnika, in a cer »Ceaarja Friderika« in »Kneza Bismarokac; oba paraika sta že odplula v Kronštat. Takisto se poroda, da je ruska vlada kupila neko novo veliko oklopnico, kije bila ntmenjena za Nemćijo, a jo je nem-ška vojna uprava z&vrgta radi neke neznatne hibe. Kakor se čuje, ima ruaka vlada namen na ta način Se nakupiti več vojnih ladij.
Katoiiški šulferajn.
Dunaj, 25. marca. Danes se je vršilo slavnostno zborovanje tega društva. Vabila so se razposlala raznim članom cesarske rodbine, prišel pa ni nebedon, temuč so sd pismeno opravičili nadvojvode Fran Ferdinand. Ludvik Viktor, Ferdinand Karol in Oto ter nađvojvo-dinji Marija Terezijain Marija Anunciata, n&dalje ministrski pred-eednik, ministra Hartel in Bohm ter župan dr. Lue^e . Zborovanje ee j© zaključilo — s pa[eževim blagoslovom.
Ogrski državni zbor.
Budapašta, 25. marca. V vČe-rajšnji seji je zbornica sprejala tri važne predioge: proračun sa 1903 v trekjem branju, investicijsko predlogo in finančni provizorij s Hrvačko. Nacrt o mvesti* cijah obsega v glavnem naprave novih železne. Ćela investicijska svota znafia 320,913 060 K, od katerih od-pade na železoice 153 040.000 Kt na ceste 43 mil., na ostalo investicije pa 127878 K. Za Hrvatsko je doio čenih 10 mil. K, in sioer za novo železnico   od   Ogulina  do  Bi
ftamonikla osebnost, katert> glavni princip je: »Najmanj se motiš, če verjamed sebi..« in katera zrna-gonoeno doseže svoj v pričetku si sastavljeni smoter. —
Z veliko Ijubemijo je tuđi narisan Bojan in dasi postane brez posebnoga od pora s svoje strani brezmočna Žoga ▼ rokah đemoniČnega Zelenoga lovca, dasi postane brez lastne volje in brez energije, vendar nam ostane aimpatičen do konca. Pristen slovenski narodni tip v AŠkerčevem »Zlatorogu« pa je Bojanova šlepa mati. Bojanova mati je protopip prave slovenske matere, ki ljubi svojega sina k ?sem žarom svoje dufie in ki v Ijubezni do njega pozablja oelo na eebe samo. la ko vidi, da Bojan ljubi lepo Vido, da »i več ona predmet vse sinove Ijubezni, mu tega ne sameri, saj vć, da so »lepi dnevi le redki« in da »hitro mine doba srefinih let«. Veudar pa jo navdaja strah, da bi pregoreČa Ijubezen do Vide ■e postala za Bojana vir nesreće, šakaj »kdor zaljubi se, mar prevdarja z razumom hladnim, ali premisljuje?« Zato »trpi srce ji in trepeče, vsak hip boji nesreće se preteče« in v tej skrbi za sina ne more odoleti, da bi
Bojana ne svarila,   đa   bi   ne   zaupal preveč ljubezni svoji.
„Ah, kaj je Brce mlađega dekleta!
Ko vremo ti vsak hip jo spremenljivo,
nestalno, muhasto, nezanesljivo . .."
Tako govori mamica, ki ljubi svojega sina in ga ivari, da ae na) ne uda preveo svoji ljubavi, ker po* zna svet in pozna tuđi spremenljivo dekli&ko srce.
Prav dobro je pogojena tuđi Vida, lahkoživo, nepromišljeno dekle, kojega zlato in zunanji bliiČ omi-mita, da hipoma pozabi na svojo Iju-bezen in se brez premisleka uda bo-gatemu tujcu — Pietru. Vendar pa se mora priznati, da pesnik Vide ni nariaal a tiato ljubavjo in skrbnostjo, kakor ostale osebe; toda to oeloti ni na kvar, ker stopit« prav vsled teg« glavni osebi — Bojan in Zeleni lo vec bolj v ospredje in ker peanik doseže v kontrastu med markantno risanim značajem Zelenoa lo Bojan« in med ma nj jasnim karakterjem lepe Vide poseben efekt, da se o nedostatni karakterizaoiji Vidini pravza-pr«v ne da niti govoriti!
Aikerc je ipel svoj ep v dramatični obliki, dobro vedoč, da ■ tem pridobi njegov umotvor  d6sti n« ži-
hača, i« uravuavo Drave in Save ter 1« ratsirjenje kolodvor« v Zagrebu. Z* ureditev ielesnUnih na-prav v reski luki se izda 7 milijonov kron. Rasprava o hrvaUkem fin«nč-nem provizoriju (nagodbi) je bila prav žihabna. Posl. Buzath (ljudska stranka), grof Batyanyi (narodni deaident), Szekerdeuyi, Babo (Kosiuthota stranka) vsi so odkla-njali nagodbo ter trdili, da 3 mil. K, ki se hoĆejo posoditi Hrtatski v po-kritje upravneg* primanjkljaja, so praviaprav podarjeni, a z« darila Ogrska nima denarja. Posl. Babo je tuli kritikova] hrtatske poslanoe, ki molče ter ne porabijo prilike, da bi zagovarjali dobro razmerje med Ogrsko in Hrvatsko. Oni so vedno bolj na   strani Avstrije   kot   Ogrske.
—  Ministrski predsednik grof T i ■ z a je zagovarjal hrvatske poslanoe, čeđ, da ni taktično   jih   tukaj   vedno napadati ter   jim   očitati,   da   agitujejo proti Hrvatski.   Oni so z molćanjem pokazali veliko — takta.    Ministrski predsednik priznava,   da ae je glede užitnine   napram    Hrvatski    že več    let    neredno    postopalo. Zato Be mora tuđi letos ii obračuna o užitnini   izplačati   Hrvatski   3  mil. kron, kakor se bo to zgodilo tuđi v prihodnje.    »Že   hvaleŽnost   napram hrvatski narodni stranki, ki   na Hr-vatskem   zastopa   madjarako mise),   sahteva,   da se da Hrvatski ta svota kot oroŽje proti protivnikom te stranke na Hrvatekem; kajti istina je, da je Hrvatska pri obraču nanjtt n e ko lik o pri kr ajsana«.
—  Po takem   dokazilu   se je s*veda brž našla većina,   ki   je   sprejela   0 nanČni   provizorij    v   glavni   in   podrobni razpravi.
Dogodki na Balkanu.
C a r i g r a d t 25. maroa. Poslaniki veleuil so odgovorili turski vladi na njeno zadnjo noto, v kateri se upira nekaterim točkam glede reforme orož-m&tva, caj ima pred očmi ćelo odgovornost, ki jo prevzame, ako nadaljuje uper proti pravičnim in zmernim zahtevam ter s tem zavlaČnje najpotreb nejŠo reformo za pomirjenje macedonskih pokrajin Tozari e v n e poaledice bi neiz-ogibno zadele sultanovo vlado najostreje.
Carigrad, 25. marca. Včeraj je minister zunanjih zadev zopet obiskal poslanike velesil ter jih nagovarjal, naj zmanjdajo štetilo poklicanih tujih častoikov za orožništvo. Zvečer se je bavit ministraki svet s tem vpraša-njem.
Solun, 25. maroa. Vkijub turskim zatrdilom, da je albanska vstaja udušena, se je položaj po ćeli Alba niji pooštri! do skrajnosti. Punt, ki je nastal v Djakovi, se je naglo raziiril čez Ipek, Jakovo, Prizrend, Plumo, Taktidijo, Jeni Bazar in Mitrovico. Posebno nevarni so Albanci v Mitro-vici tujcem.    Avatro-ogrski   in   ruski
konzul v Mitrovici ne gresta nikoli brez eskorta ii hiše; tuđi njihove hiie atražijo vojaki.
Solun, 25. maroa. Sultan je uka-sal s posebno odredbo, da se zgradi v Genovi osem nabrežnih ladij za varstvo solunakega nabrežja.
Solun, 25. marca. Is notranjih pokrajin prihajajo 1 *sakim dnem opasnejša vesti. Revoluoij« se je pri-čela mova in ne mine dan, da bi se lopet ne spopnjeli kje vttaSi in tur-£ko vojaitvo. Tak spopad je bil v vaši Lubonji, v katerem je padlo dest vstidbv, a so končno pognali turske vojake v beg.
Srbi za Ruse.
Belgrad,   25.    maroa.    Ker   je ruski   car   sprejel   ponudho   sibskih rodoljubov,   naj   se   sestavi   500 mož broječa   legija   srbskih   proatovoljoev za ruiko japonsko   vojno,   poziva se daj tosadevni odbor, ki je te&Uvijen ic   odliČn h   trjakih   pohtikov in dr-žavljanov   pod   predsedstvom   Srećkovića, naj se čimpreje zberejo spo sobni prostovoljci.
Sprememba v ruski vojni upravi.
Petrograd, 25. marci. Načelnik generalnega štaba in generalni adjuUnt Suharov je imenovan za vojnega ministra, veliki knez Ciril Vladimirović pa je postal načelni k mornaričnega oddeika v Tibem morju.
Italijanski minister — slepar.
Rim, 25 marca. Zbornica se je že začela bav.ti z afero bivdega na-učnega ministra Naši ja. Na predtog posl. Soporitoja se je izvolila komisija petih članov, ki bo ministrova sleparatva dognala ter o tem poručala zbornici do 31. maja t. 1. N-ai se izroči zaradi sleparije sodi^ču, ako se dokaže, da je vse rep, kar Be je o njem izvedelo. Nadalje je povedal imenovani poslanee, d\ si jo Naši za tisk svojih govorov, ki jin je imel pri proračunski debati leta 1902, za-raČuail 11000 lir, za vizitke 457 l:r itd.
Francija in Vatikan.
Pa riz,  25. mare*.   Valed naro-čila rriniatra zunanjih zadev Deloas-eeja    in    mini&trakega     predsednika Combesa je franeoski poslanik v Hi mu izrooil   papeževemu   državnenr,u   taj niku Merry del Valu odločni pro test    proti     papeževemu    govoru,    v    katerem   je   napad&l franoosko vlado   S tem je dipto-matična vez med Vatikanom in fran-cosko vlado takorekoč pretrgsna, ker ni pričakovati,   da bi se ptpež opra vičil ali dal kakšno sadošćenje.
Telesna kazen   pri sodiščih zopet vpeljana
Kodanj, 25 marca. Danski državni a bor (folketbiDg) je sprejel za-kor.ski nacrt, s katerinci se za carina hudođelatva zopet uvede palica. Sicer se je predlagalo, naj se telesna kazen nadomesti s k&zenskim delom, toda ta predlog je ostal v veliki m*n}šin>.
Dopisi.
Iz  Ptuj«.  K  zadevi   zadnjih vo-litev v okrajm zastop    ptujski, prinesel je v Ljubljani izhajajoČi  periodični list „Sl»venecu  v stev. 62 z dne 16. mana 1904 pod zaglavjem „Štajerske noviceu sledeči onebni   napad   na   mojo oaebo: „Kdo pa je «pravi! v nevarnost   ptujaki zastop?    „Slovenski   liberalci   dr. Tav čarjevega   kalibra^   kakor   Zeleuik, dr. Brumen, dr. Horvat i. t. d.; katerib 11a rod dokt je taka, da posebno kuiete bolj odganja,   kakor   pa   vabi   v   slovenski tabor.   Mislimo,   da   se   razumenio  . . Kaj  bode pa z ormodkim okrajnim  xa stopom?   „Duhovmkov   ne potrebujemo. Lahko  zmagamo   brez  njib!    Tako go vorite zdaj ! Ako  boste   propadli,  boste pa zmerjali   duhovnike,   da   so krivi!-Dne   17. marca   1903   aein   poalal na vedenernu periodiČneinu listu, gklicevaje se na §   19 tisk.   zak.   sledeČt   popra vek:  „Z   ozirom   na osebni napad, na hajajoč   se   v   Vaiem   lista z dne   16. marca    1904    št.   62   pod   zaglavjem „Ptujski    okrajni    zastopa   v    predalu „Štajerske   noviceu   zahtevam,     da    v smislu §  19 tisk. zak. sprejmete in po natisnete   na   istem   mestu   in z istinu črkami   sledeči   popravek:   „Ni res, da sem   jaz   spravil   v   nevarnoat    ptujski okrajni zastop; ni res, da je moja na rodnost taka,   da   posebno   kmete   bolj od ganja,   kakor   pa   vabi   v   slovenski tabor.    Većino, v skupini   veleposestva je narodna   stranka izgubila radi  15" n odpisa   pri   zemeljiskem   davku,   vsled katerega se je znamo število slovenskih veleposestnikov crtalo iz voliluega ime nika, ker so pristojna oblastva dotične reklamacije v škodo teh veleposestnikuv zavrnila.   Od  kmetov,   ki so v tej skupini proti   nam   glasovali,   ni bil nikdo od mene odgnan; bili so to samo tuki kmetje,   0 katerib   se je že naprej vc delo,    da   bodo   proti   nam   glasovali. Moja narodnost je taka, da sem pridobi en   glas v   velepose^tvu,   katerega   pri prejsnih volitvab nismo imeli, in da seru prevzel sestavo in zastopanje dveh volil-nih protestov v prid nekatrib premožen-skib kmetskih skupiu, katere glasove nam je nasprotna volilna komisija odvrnila.* —   Zanašajoč   se   na   resnicoljubje   in lojalnost   odgovornega   urednika  uave-denege   lista,   pričakoval   sem,   da   se stvarni popravek penatisue na isti način in v isti številki,   kakor to zakon zali teva. Toda motil sem se. Sicer je pn občilo   uredništvo   v predalu   „Listiiiru uredništva"* v stev. 65 z dne 21. marca 1904   nastopno   notico:   ''Ormož, Ptuj: PrihodnjiČ*   —   Ocividuo   se ta notit m nanaša na moj popravek, katerega sem s priporočenim pismom oddal na pust-dne 17. marca 1904,   tako,   da   je   bu gotovo že dne 18. marca 1904 v uredništvu    „Slovenca.-    Mojega   popravka še vkljub tej obljubi navedeni periodični list   dosedaj   ui   prinesel,   tako,   da bi imel pravico ga   tužbenim potom prisiliti do tega,   da   pouatisne moj,   v po stavni   obliki   šesta ljeni   popravek.   Z ozirom   na to,   ker je izdajatelj iu od govorni   urednik   državni   poslanec ter uživa kot tak imunitetu, mi je tužbena pot v   toliko   zabranjena,   ker   bi   radi odgoditve   državuega   zboru in negoto vosti glede   zopetnega sklicanja držav nega   zbora mogoče  kaznivost  dejauju prej zastarala, uego bi prišel imunitetni odsek do posvetovanja o   mojem dotič-nem   predlogu   radi   izroČitve odgovor nega  urednika  „Slovenca-*.    Radi tega se obrnem z vljudno   proSnjo    do Vas, velecenjeui   gosp. urednik, da moj današnji   dopis v Vašem   cenjenem   listu brez vsakega komentarja objavite, radi
Dalie v onil««i.
vahnosti in efektnosti, in ker je Ž© enov sama na sebi povsem dramatična. In da se mu je dramatična oblika đooela poareČil*, nam ni trebft še poiebe naglašati. Ep ni nikjer enoličen ali monoton, rsepov-sodi vlad« v njem Živahnoat, življenje. Oblika, ritem je bujen, kar zlasti uČinkuje in dela efekt. So-sebno prekrasni pa so verzi, kakor da bi bili isklesani iz granita in marmorja, takisto pa je diven tuđi pesnikov jezik, ki je krepak in trd in Bopet mabak, neien in miJ, kakor se paČ prile^a vsebini.
Posamezne slike v AikerĆevem »Zlatoroga« so nnravnost klasidne, kakrinih imamo le malo v nali knjiiovnoati. Omenjamo tu le oča-rujoft ilavospev Bojanov rodnim pla-ninam in pretresujoč prizor med Bojanom in materjo, nas top med Vido in Pietrom, oziroma Bojanom, veličaste n ditiramb Zelenega lovoa solnou i. t. d. — Da koočamo! Pesnik Aikero j« obogatil naio knjiievnost z marsi-katerim dragooenim biserom in smelo lahko trđitimo, da njegov »Zlatorog« ni sadnji med njimi1
Izza temnih đni.
(Sličice iz življenja raznih papežev )
(Dalje.)
Sodoma in Gomora sta bili prav nedolžni mesti v primeri s papeškim Rimom v 11. stoletju. Kar ge je takrat godilo, je bilo strašno. Clovek, ki Čita zgodovinska poročila, bi utegnil misliti, da ae kaj hnjšega sploh ne more zgoditi. In vendar se se pozneje zgodile de hujie stvari.
Najatrašnejše za a veto vero, za sveto katoliško cerkev in za moralo in blaginjo narodov pa je bilo to, da bi bil vsak kardinal rad postal papež, saj je 8 tem zadobil velikanako moč in ve-likansko imetje. V cerkvi je vladal veČni boj. Kdor je bil papež, je branil svojo krono in uniČeval svoje nasprot-nike, nasprotniki pa so stregli papežu po kron i in po življenja in uniČevali njegove pristaše. V te namene je bilo dobro vsako sredstvo. Časih je kuk kardinal kar s silo in z oboroženimi ljudini vdrl v Vatikan, da bi se polastil papeževe krone. Proti Leonu VIII. iz-voljeni proti papež Benedikt je umri v pregnanstvu. Benedikta VI. je ceiar Oton pripoznal kot pravega papeia ali njegov nasprotnik Erescencij je dal pa
peža najprej vreČi v jezo in ga 1. 974. dal v ječi zadaviti.
Beuedikta  VIII. so njegovi   sorod niki spravili na papeški prestol in so 1 đenarjem dosegli, da ga je cesar Hen rik II. pripozual        a Rimljani   so bili proti njemu in   80   izvolili   protipapežt Grego'ja.  Benedikt je   vladal    od   leta 1012—1024. in se   posebuo   trudi),   da bi razŠiril svojo državo. Po dolgih ^ru 1 zornih bojih je   vzel Saracenom iu Gr kom dolenjo Italijo iD  Sardinijo. Ko sa 1.  1014 Saraceni   vdrli   v   Toskant*   je *el papež z veliko  armado   proti   njim in jih v raznih bitkak  prema^al. l'ape /evi vojski so na ukaz   Benedikta  po kUli vse vjete Saracene iu ob   sebi »e imije, da so si razdelili ves pleu. Tuđi papež je dobil velik delež, porrh pa *i je Še izbral prelepo Ženo saraceutike^a vojskovodje. Ker pa se ta papeteveniu poželjenju ni hotela udati, ji je   Beno <likt  VIII.   lastnoročno   odsekal    glavi, vzel ves njen lisp in vse dragseeuo^tu truplo pa dal vreči na gnojidbe.
Sploh je bil papež  Benedikt  jak« krut iu krvoloČen. L. 10U». je   bil   uo kega    petka    v   Rimu   moČan   potrt-H. Papež se ga je silno prestrasil. Ko je u vedcl, da je bilo v trenotku,   ko se j^* priTeril potres, v sinagogi muogo Židov,
1. PrUoga „Slovenskomu Narodu" št 69, dne 26. maroa 1904.

Lga> da vsaj tem potom javnost iive,
Eftsem bil po krivici napađen in osebno
lijen.
I           Dr. Anton Brumen,
I                                      •dvetnife.
I Iz Hrastnifca. Zopet je ne-Lprosaa, sovražna sušica zabranila ledenicu drugače tako gotovo pot do ■mnogo obctajočih ciljev. Ob žalo van od ljt*ršev, nepozabljen prijateljem in zaan-lem, Je konČal svoje mlado Življenje g. ■tilozof Janko SorČan, star še-le 22 let. L Mircn, priden, neizrceno marljiv je fcil vse življenje. Toda te njegove last-posti so začeli ceniti Sele njegovi učitelji na univerzi. Vseučiliščni profesor |dr. Murko se je izrazil sam, da je bil ■blag* pokojnik njegov najvestnejši dijak. S svojo marljivostjo si je pridobil lepib znanosti na slovničnem in sploh lepo-jloTnemu polju. Poznal je do podrobnosti slovensko, franeosko, rnsko in leinško literaturo. A vse, vse je vzela gmrt, staršeni ljubljenega sina, prijateljem vrlega sodruga in domovini ne-ustraŠenega bojevnika na narodnem braniku. O njegovi priljubljenosti je jasuo pričal lep pogreb. Udeležili bo se Va odposlaniki „Triglava", bila je zakopana „Sava", prisostvovalo je hrast-ui$ko in dolsko gasilno društvo in ne broj občinstva. Zapeli so mu lepozve-nece žalostinke in v imenu „Triglava" se je poslovil v izbranih besedah od pokojnika g. jurist Krevl.
fz Zagorja. Ker hočejo ne-kateri nestrpni nemčurji a rasnirai spietkami svojim pristaiem tu in tam seveđa na ob&inske stroike kakien masten poboljšek nakloniti, je po* trtbno, da zvedo prizadeti d&vkopla
I ćevalci   najnovejio   nakano   teh ljud ikib   osreČiteljev.  Našemu   znanerau noož-besed* županu ne da   spati, k*t njegov Ijubljenec dr. Jaklin ne mora dobiti   službe   okrajnega   idravnika, Katera mu je bila svojeČaano obljubljena.  Ztnislil   si  je  torej   ta brihtoa glava,   da   bi   to   dio,   ako* se   is   se-danjega zdravstvenoga zastopa isloči oboma     Zagorje     oiircm*     Zagorje Kotredez   in   Aržiše,   kater«   naj   bi tvorile   svoj   posebni zdravstveni za-stop, kmteri  bi po njegovam   mnenju voiil same nemČurske prutiie in tako p magal   dr.   .!>klinu   do   omenjene &Iužbe.  To  breme  bi seveda plaćali ćavfcoplačev&]c; vseh trth občir, kateri imajo za novo solo že itak  p?«-visoke davke, gaj je samo na obres-tih  tega  dolga  ietno   okreg 8000  K plaćati,    potem    pa    še    stroške    za lažne  dregooene   naprave, ketera   ai hnušljuje prebrisani Maiiy, no, pa eaj risča'vee   to   le   obMnaia bl&gajna. Da bi ta novi nacrt hitro iivršil, eta-vil je pri fleki občinski seji prtdiog, saj se posije v tem zmislu festavijena prošnja na dežeini odbor; ta predlog je bil eprejet, & značilno je, da nska-teri odborniki ni«o vedeli, za kaj  se gre.  V  tej   prošnji   ozir.   pntoibi   se navsja prvič*, da je zagorska   občina v   sedanjem   zdratsivenem    zastopu neprimerno  zastopana kar je seveda iaž. ker iz med esem  »aetopnikov   so trije v zagorski občini eden pa biva ob    meji   te   občine,   drugifi   p«,   da sta račun in proračun previsok*, kar pa zopet ni res, dokaz temu   računi prejšnjega    načeinika,   kateri    je   bil glavni steber Mihelčičs; gospod župan kje Rta pa tasrat imeli vaš nos? Da, da, vsakterega   kdor ne klećeplaai z vso Vam prirojeno krutostjo, pregan-j&te,   Vašim   podrepnikom   bi   pa   na račun  davkopl&ćevalcev  radi   mastne
• užbe in nagrade delili, toda tuđi tega bo prsj ko sle) konee, kajii Vaša scbičntst in krutost prittađila •• je ie ▼•em krogom, posebno pa delavskemu in vsak kđor ni ■ slepoto udarjen, je moral pri ramih prilikah opaliti Vaio imeino, aormalnemn molu nedostojno veđenje. Hvaleinost do rudnika, kattri ]e vašo modrott ■a iupantki stolec postavil, ste po kazali o priliki stavke natpreti bed nim za svoj krub te boreeim delav-oem monda ▼ mnenju da je treba latirati one, ki vam pomigajo pol-nitt vrećo. Da ste jako duboviii k»te i bčinski pečat s rudarskim kUdivom. Kladivo Teljs, kaj ne? Da pokažete tuđi bratsko slogo % nemikimi in nemčurskimi ursiniki, pomagali ste sestaviti pevski tb>rt katerega tvo-rijo »amo pristni svabi: Znani junak afere za R>ožo po Vaši milosti nad učitelj Mali, dr. Jaklin, M^obelčič m neki jako moralni Sikst; nm ramah teh in enakih junaliov hoćete graditi nemdki most do Adrije, in nas Slovence potianitt z domaće grude. Toda varate se gospe d župan! Vaša oa pesek z dana stavba se sama od seb« podira Zapomnite si pa, da ufti fgodovina, d% s^, a silo k vtč.emu kakdna hipna Prota zm*ga doseže in ne domidljujte si, da ste po-tilt župan zato, ker Vas čislajo in Ijubijo voliloi, temveč le valed vpliva boga-tinov in mogoČntžev.«
Pšice iz ribniške doline.
§89. Kajsodraškikonsnm po-konci drži? Že marsikateri   konsnm je prenehal i svojim „blagodej nim" delo-vanjem in kletve različne vrste se sli-šijo od nesrečnih   članov,  kateri   bodo morali sedaj zgnbo plačevati. Odbornike tare pa skrb kaj bo?  kaj bo?  če  bo-demo obsojeni.   Kaj?  Boljši posestniki odborniki, predsedniki, zaupniki  klerikalne stranke, naj bol j sa farovška opora najagilneji  agitatorji,  kadar je vera v nevarnosti,  pa na  zatožni   klopi,  radi goljufije,   tatvine,   nepravilnosti,  pona-rejanja  raČunov,   to   je  grozno   a  pomagati se ne da,   če se še tako  kolne Žužka, Brešarja in druge take gospode. Ti gospodje so prosti, saj jih je prev-zvišeni škof Bonaventara ravno  v pra-vem časn prestavil in   sedaj   se  lahko v  pest   smejejo.   —   Ribniški,   strnžki dolenjevaški   konsumi   so   prenebali iD ravnotako je po daljšem kašljanju ;pre-nebal tndi oni v Novi vaši pri Rakeku. Le sodražki se   drži nenavadno   dolgo, zbogtega7 da ni vse v najlepšem redu. Da se pa drži, ni čudno, le škoda, da bo to   rdržanjeu   za  marsikoga  osode-polno. Govori se,   da  so različni  udje vložili v konzum  razne zneske in  da se ti zneaki  obrestujejo  po  6%,  torej so konzumu denar posodili. Mogoče je, da vlečejo 6" „ obresti, mogoče je tuđi, da jih ne.    Ako vlecejo 6% obresti je še   dobro,   ker   bodo   le   ob   glavnico, lahko   je  pa,   da   so   ob   glavnico   in obresti, torej  da vae izgubijo in  udje bodo plačevali, da bodo krvavo gledali. Torej pozor, ako imate denar v sodraž-kem   konzumu,   zahtevajte   ga   nazaj, kajti kakor je šio s konzumi v Ribnici, Dolenji   vaši,   Strugah   in   Novi  vaši, bode tuđi v Sodražici, torej resite, kai se še resiti da.   Zahtevajte točnih  ra-čunov, pa ne pa bi iste sestavljal Pil-darjev Lojzek. —
§   90.   Denunciant   tjehant in   ribniški   pogrebniki   pusta
je vse te Žide kar na kratko obsodil na smrt. Nezmotljivi božji namestnik je najbrže mislil, da so Židje napravili potres. Istina je, da so vse tište Židc naravuost iz sinagoge peljali na morisče in jim odsekali glave.
Po smrt Benedikta VIII. so bili dolgi boji, kdo postane papež. Sorodnikom uznrlega papeža se je končno posrećilo, da so podkupili merodajne kardinale in papež je postal sele 12 let stari netjak Benedikta VILI.
Imenoval se je kot papež Benedikt IX. Kar je poČenjal ta človek, je grozno. Bil je eden največjih razuzdan-cev tište dobe. NajveC upliva so imele nanj vsakovrstne vlačuge, katerih je bil Vatikan ves poln. Benedikt IX. je imel na stotine ljnbimk, iz najvišjih pa tuđi h najnižjih krogov, in je z njimi upri-zarjal v papeŠkih palacah nepopisne orgije. Praznoverno ljudstvo je papeža dolžilo, da ima neko čarovno vodo, s tatero premoti vsako žensko. To so porabili papeževi nasprotniki in so Benedikta pregnali 1. 1038. Ali cesar ^onrad II. mu je pomagal in ga zopet spravil na papeški prestol. L. 1044. je toazul Ptolomej s protipapežem Silve-strom IH. dosegel, da je bil Benedikt JX. slovesno odstavljen, a Čez a tri me-sece je že zopet s podkupovanjem dobil papeiko krono. Ker mu je pa zmanj-kalo denarja, je papeŠko krono in vso papeško oblast prodal rimskemu duhov-
niku Ivanu Gracijanu, ki se je kot papež imenoval Gregor VI. Ivan Gra-cijan je papežu odštel kupnino, a ko je Benedikt imel denar v žepu, se ni hotel umakniti s papeškega prestola. Sveta katoliška cerkev je imela torej naenkrat tri nezmotljive poglavarje in ti so drug dražega proglaiali za brez-verca in antekrista. Uvidevši, da nobe-den izmed njih ne more svojih dveh tekmecev odstraniti, so se lepo sprijaz-nili in pobotali ter skupno izsesavali ves katoliški svet. Ćelo papežev prestol so hoteli prodati, pa niao dobili kupca. Živeli so skrajno razuzdano, tako da jih je cesar Henrik III. na sinodi v Sutri 1. 1046. vse tri odstavil. Toda Benedikt IX. se še ni udal. Ko je umri papež Klemen II. — najbrže so ga za-strupili — je Benedikt zopet podkupil merodajne može in se polastil papeške krone, a papež Leon IX. ga je odstra-nil. Po Leonovi smrti je Benedikt ie enkrat poskusil se polastiti papeške oblasti, ali to pot se mu ni posrećilo. Umri je 1. 1056.
Ti dogodki so bili eden z u nanj ih povodov, da se je Rimljanom vzela vsaka pravica glede volitve papeža in da so odslej volili papeža rimski kardinali. Ti pa takrat še nišo imeli tacega stališča v cerkvi, kakor danda-nes in tuđi rdečih klobukov Se nišo imeli. Dobili so rdeče klobuke žele t 14. stoletju.
pred sodi i čem. Bibniikeina dekana se veodar ni posrećilo pogrebnikov ku-renta „na ričet4* spraviti, akoravno se je tradil in tradU, pa vse samanv moral je toibo nmakniti, ako ni hotel sramotno pogoreti. Taki so ti iuvaji vere, Se le morejo, pa fikodijo svojema bližnjemu. Kurenta pokopavati — hudo-dtlstvo motenja vere! Se nišo ti božji namestniki malo pozno domislili; ali je pa naša vera na tako slabih nogab, da se že kurenta boji. Že leta in leU so se vršili slični sprevodi in nihče se ni spotikal. Kaj hode naša častita du hovščina še kurenta pokopavati ? Ta je slab zaslnžek, se ne izplača. Dekan pa navadno pije in drugi sline cede, torej je obdolžttev, da so pogrebniki pri pogrebu peli: „Jaz ga bom pil, ti ga boš pil, tehant bo pa sline c e d i 1 a ničeva, ampak bolj nmestno bi bilo „farovški bodo pili, mi pa sline c edili".
§ 91. Ribiška po sojilnie a je imela obČni zbor. Sporna točka je bila od predsedništvasklenjena podpora za vaši, katere so lansko leto gradile vodovod (a posojilo pri farovški hranilnici in po-sojilnici najele) Vaai Jurjovca in Breze so dobile podpore 600 K, ker so posojilo najele v (stari) „Posojilniciu. Proti temn se tuđi ni ugovarjalo. Živahna debata je pa nastala  radi   podpore  za
I tište vaši, ki so posojilo drugje (v farovški posojilnicii najele. Predlog se je odklonil z velikansko većino glasov zbog tega, da se je gospod svetnik na vse mogoče načine tradil, da bi predlog obveljal. — Prizadete občine naj gredo sedaj v ribniško župnišče, ter naj se tam primerno zahvalijo za huj-skanje, katero jim je odžrlo znatno podporo in naj zahtevajo od njihov« posojilnice primerno odš kodni no. Gosp. svetnik naj jim pa za vsa natolcevanja in obrekovaija ne gladi poti, ko njemu vendar ti iarovški bogomolniki vedno polena mečejo.
§ 92. V nadomestilo za izgubo primerne podpore naj pa farovški gospodje omenjene prizadete občine na tamburaški koncert povabijo. Tako je ! bi rekel naš rojak dr. ŠnšterŠič. —
§ 93. „Domoljubove" čast. dopisu ne močno 8 peče kaka naša „pšica" in potem tulijo kakor ranjeni levi. Čitateljem „Domoljuba" se pa ti „poštenjaki* predstavljajo kakor mučeni ki, čes, če nam Ijudje tuđi kaj pri-nesejo, to zaslužimo, saj spovedujemo, Četudi kdo zaspi, saj ni Čndo, kako naporno in dušemorno je to delo. Kaj so liberalni stanovi proti našemu delu, nic: zdravniki, sodniki, notarji, davkaiski uradniki, ti nie ne delajo, nego le spe na žimnicah in dobro jedo ter pijo; njihovo delo je minimalne vrednosti. Le naše delo kaj velja, ker se lahko opravlja brez mature in dan za dnevom vedno isto.
§ 94. Farovškim gospodom grozno kokoši diše, posebno še, Če jih verno ljudstvo zastonj v župnišče prinese. Sedaj ugibljejo, kdo je prvo kokoš rŠpendalu. Spende gotovo ne, kolikor ga poznamo: da je pa kokoši rad obiral, to bi vedela povedati Lene-tova mama, da sta spravila z Andrej-cem  marsikatero pod streho.
§ 95. Se kokoši je Spende prete-Čeni teden res več nakupii v bližnji Gorenji vaši, pa ne, da bi jih „špendala farovžu, o ne, sam jih je oskubil in skuhaj ker pripetilo se mu je nekaj, kar se je že v marsikakem — kranj-skem farovžu pripetilo. Za tem ni mi zastori se je pila kokošja juha in mali črvič se je kihaje zvijal po postelji.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 26. marca.
—  Osebne Testi.  Evidenčni geometri I. razreda Joi. Koritzky v Novem mestu, Roger Bassin v Vipavi  in  Henrik  Kvalla v Ribnici  bo   imenovani sa nađgeometre II. rasreda t 9. Aiaovnem redu.
— Katolitka obfttrukoij« km Ttdno  ±r*m    V enem    slučaju občutili  sta  omenjeno   obstrakcijo   dve napredni   mesti:   Kranj    in    Kamnik. Hotelo ae je, da se razširita ondotui dekliški soli, in brezdvojbeno je, da bi bil   deželni   odbor  pritrdil,   ako   bi  se nahajali v dragih časih. Da bi bilo pametno in pravično,   da se kaj stori za boljšo   odgojo   deklic   v   Kranju   in v Kamniku, to    občuti   —   ražen   kranj-skega popa   Koblarja  — vsak, ki ima kaj srca za ljudstvo. Ali za razŠirjenje danes še  ni  postavne  podlage   ter bi se moglo dovoliti  le iz opor tuni-ten ih   razlogov.    Ker   pa   je   deželni odbor, primoran po obstrukciji   sklenil, da se imajo njegovi   sklepi v teka ob-strakciJBke   dobe   strogo   držati   mej zakona, ni   mogel   in ni smel  pritrditi razširjenju   dekliških   šol  v Kranju  in Kamniku,   ker  bi bil drugače prelomil dotične zakonite predlpiae.   Ce se bodo KamniČanje in Kranjčani   morali še za nekaj  časa ladovoliti z dosedanjo de-
kliiko lola, naj obdrše v spomina, da je to zakrivila katoliška obstrokcija. In ak« bodeta Koblar in Lavrenčič to ob-•tnkcijo ie kedaj hvalila, naj jima Kranjšani in KamniSanje pogladio svitle cilindre, da bode 0 tem omen-jenima tehantoma izkazana tista ljube-zen, kakor jo ona dva sama izkaarajeta Kamnikn in Kranju.
—    &kofo*a   obstmkoija #• fodno ±t*m. VStepanji vaši je pogorel    poseetnik     Jaoes    Lampid. Zgorela so mu gospodarska poslopja, in krma.   Skoda so mu je ocnila na 6000 K.    Obrnil   s© je do deželoega odbora, da   bi se   mu   podelila   podpora, ker je ▼  silnih  nttskab.    Vtlie tem silnim stiskam moral je deielni odbor proinjo zavrnitr, ker nima po deidlnem zboru privoljenih sredsteT. Škofo? 1     obstrukoija    po-i r 1 a  je   torej   Jinezu   Lampicu deželno podporo! Prošnjo je    dobrunjsko      Županstvo     prav toplo priporoftalo.    Dosedaj   pa  ie nismo čuli, da bi bilo   ravno isto žu panatvo  skofovo   obstrukoijo   prav toplo obsojalo!
—  Sličice  s  kranjsUega •hoda.   Piie se nam:  NajgliBnejši na kmetskom shoda v Kranju je bil
.tehant Koblar. Koj ko se je otvoril shod, je laoel ljudi dražiti z vsako-vrstnimi opazkami. Videlo se )e na prvi hip, da 80 duhovniki prišli na shod, da bi proTzročili pre• tep. Ti duhovniki bi bili radi videli, da bi se bili kmet je klali. Koblar je bil skrajno predrzen. Na nekega moia ii selskih hribov se je zadrl: »Odkod si pa ti?« Kmet mu je hitro odgo-voril: »Od tam, kjer si ti ie enkrat peklal!« (Koblar je v m'adih letih pri dotični hi5i večkrat kruha dobiva!.) Kaplana Hybaška so kmetje neusmi-Ijeno vlekli. Eden mu je rekel: »To je pa tišti, ki ga je zadnjič konj na tla poloiiU. Drugi je pripovedoval in predstavlja!, kako je Hybašek prejšnjo no5 z ju I raj ob pol 2 raz savski most odkl%dal v Savo, kar je bil preveĆ zavž 1. Fajmoster Kalan se je v»dil v cbstruiranju. Ker je v telovadnici l«stev, so mu kmetje rekli, naj pokaže, kako se je v Zapoiah naučil Jesti po lojtreh in klicati kmetska dekleta. Naj kdo že misli o teh do-godk h kar hoče, vsekako so vele-značilen pojav in prićajc, da se je tuđi gorenjski kmet naveliČal farov-skih veritc.
—   KranjsKega     tehanta Koblarja je toliko sram; kakor volka strab.   Kakor   polit   pudelj  se   otrese vsake blamaže in laja naprej. Dostojni ljndje ž njim sploh več ne obcujejo, še ćelo njegovi najožji   pristaši   v   Kranju se ga ogibajo kakor kuge. V ponedeljek so ga kmetje našpricali, osuvali in ven vrgli, pa vam priđe   ta   Človek,   kakor da bi se ne bilo nieesar zgodilo, v četrtek
k seji kranjskoga obČinskega odbora in stavi tam nujni predlog, da naj odbor izreče simpatije rnski armadi! Ta preklofutani tebant, ta vice-virilist, kojega navzočnost mora kranjski občinski odbor prenašati, ker mu je virilist pobožni tovarnar K. Pollak slučajno po-veril svoje zastopstvo, ta Koblar, ki hodi k sejam samo vohunit in ne glasuje nikdar za kak predlog, ta odurna oseba si je osmelila staviti sicer sam na sebi važen in umesten predlog, ki je pa seveda iz takih umazanih ust Ie profanacija in po dogodkih minolega ponedeljka impertinentno vs lijevanje. Kakor bi tak predlog — in naj bi prišel od katerekoli druge strani — kranjski občinski odbor prav gotovo sprejcl soglasno, tako se seveda za Koblarjev predlog ni dvignila niti ena roka, ker je bil predlog ravno Koblarjev. Pa mislite, da si je tehant vzel to lekcijo k srcu? Kaj še! Vsak drugi bi pobral žila in kopita ter odšel, Koblar se je pa — kakor navadno — prav bedasto smejal in si bržčas do misi jal, da je uČinil bogsigavedi kako junaštvo. — Iz gorenjskega volil-nega ostraja se nam piie: V itevilki 66 »Slovenca« čitamo: »Prosimo somiflljenike, da nam natačno, z navedbo priČ poročsjo o delovanju 0. kr. okr. glavarstva kranj skega za časa sedanjih volite?! Preskrbljeno bo da se varuje postava!« To je pa lepa! Okr. glavarstvo pod nadior-stvom »SlovenČevih« dopisunov! »Slo-
▼enee« bi bolje stori 1, da bi nisve-tova!, naj okr. glavarstvo bolj na to pasi, da ne bodo klerikalni agi tato rji tako ljudi slepsrili, kakor se to navadno igodi — da ne bodo s lsimi ili obrekovanjem hod ili od hiie do hiie ter nevedne kmete-volilce huj-skali.
—  (lbu tamnih dni.u   Sli-čiee  iz   iivljenja  različnih   papeiev» ki smo jih tačelt  priob5erati ▼ pod-listka, so klerikalee grozotito spekle. •Slovenec«   je   v   četrt«k   zatulil   na ▼es glas, kakor tiger, kadar ga »ire* lee sadene ¥ oko, in psoval je, kakor tišti Ijudje naiega »dobre^a ¥*Tiuga ljudstva«,    ki   časte    jeru^.    Hvala lepa za to reklame!    Kadar opo-zori   »Slovenec«   občinetvo   na    tak način   na   kak   spis   v   našem   listu, tedsj je  zagotovljeno,  da bero   tišti spis tuđi njegovi pristali. In prav bo in koristno,  če   bodo  tuđi kler; k U ci brali te   sličice,   saj   pridejo   ie  jako zanimive stvari na dan. Sioer pa jih opozarjamo, da se lahko is vsacega konverzacijskega    leksikona    propri-čajo, da je vse resnično in dokazano, kar je pisano v teh lietkih.    »Slove-nec« pa naj le ie nadalje dela tako reklamo za ta nsi listek.
—   Usianovni   ahod  dija* ftkega   ferij.   druitva  »Pihi-•vete". Tiho, brez hrupa in agitacije, se je   zbralo   danes   dopoldne  k usta-novnemu shodu novega fer. društva lepo število dijaStva.    Udeležil   se je vsak, komur je   bilo   le količkaj mogoče,   iz Ljubljane in z deŽele, saj vsak narodno-misleč dijak mora simpatizirati z idejo, ki bi, Če drugemu ne, koristila dijaštvu samemu.    Dasi je   ideja   vzrasla   med ~nar. radikalnimu  dijaštvom, pohitelo je k zborovaoju   organizovaoo svobodomi-selno dijaštvo, da izrazi svoje simpatije in da na razpolago svoje moči bodočemu društvu,  ki   si je zapisalo za svoj cilj poljudno delovanje  v   zmislu  prostega pouka in  razširjevanje  svobodomiseloe vede, v kolikor bi vsak pojav društve-nega življenja to zahteval.   Zdrzoili so se pa tuđi „Daničarjia, potomci srednje-veških učiteljev, pristaši naših kranjskih klerikalcev, ki perhorescirajo ćelo Ijud-skošolsko  izobrazbo, temelj vsakega ua-dalnjega   razvitka,   udeležiti   se shoda. — Pripravljalni   odbor  je   bil   pozabil uaznaniti prej shod pristojnim oblastim, zato   se  je   vršilo   zborovanje po £ 2. Sklicatelj gosp. Žerjav pozdravi obilno udeležbo in da besedo načelniku odbora g. GroŠelju. (lovornik je  v zbranih be-sedah    dokazoval    potrebo    delavnega akademiškega   društva,   čigar   delo   bi 6e naj osredotočilo v prid kulturne narodnost«. Z jako Živahnim ploskanjein je pozdravilo    zbrano     dijaštvo     njegova izvajanja, z željo, da bi bodoče društvo želo obilo lepih sadov z   vstrajnim de-lom. Oglasi se k besedi g. G. Hočevar, izražajoČ simpatije   bodočemu  druŽtvu, ki je tem   bolj   potrebno,   ako   se   gre za to, da se popravi nezaslišana krivica, ki jo je storila  katoliška   cerkev   slov. narodu in vsem drugim s   tem,   da je skozi sto in stoletja zadrževala   na naj-krutejši   način   razširjevanjo  resnic, ki jih  je   bil   Človeški   razun   spoznal   iz opazovanja   naravnih   prikazni.   Izjavil je, da se svobodomiselno dijaštvo toliko Časa ne more pridružiti započeti akciji, dokler se upoŠteva   na   shodih  slovenskih akademikov klerikalni   element in da je pripravljeno preprečiti vsak javen dijaški shod količkaj popustljivega zna* Čaja. Kakor  bi   trenil, so   bili   „Dani-Čarji* potianeni skozi  vrata, ne   da  bi bili prej imeli priliko   povdarjati   svoje katoliško   stališče. Predsednik  je   nato odloČil, da se shod omeji na olji krog z izključitvijo   svobodomiselnega  akad. društva „Saveu.  To   zborovanje  se je pričelo ob 11.   uri   dop.   in   so   se ga vdeležili skoro   sami   „Slovenijani*. G. Žerjav je   predaval o važnosti   ljudske izobrazba. Nato se je zborovanje, ne da bi se razvila 0   tej   važni   točki   kaka debata, prekinilo in   se   nadaljuje   po* poldne ob treh.
— Svarilo. Leta 1890. je bil dudo vnik Jakob Merc iz lavantinske Škoti je sprejet v ljubljansko Škotijo. Dobil je neko gorsko Župnijo. Tu je služboval dobra 4 leta. V tej dobi je napravil nad 12.000 K dolga, kojega nikdar po-plačati ne more, ker ničesar uima. Ko je v svoji župniji tako daleČ zavozil, da mu ni hotel nihče niti  kronioe veČ za-
upati, teđaj se je presil v Škocjan pri Turjaku. Tam je tuđi Že enega ali drngega vjel na svoj zviti način. Sposobnost ima zato — dober jeziček. V tem je vsa imovitost fajnioŠtra Merca. Pravijo, da se menda ravna po znani prislovici: „eKempla trabunt". Da. da, exemplum ima res tam zgoraj, kjer je ta mož baje ćelo „in acceptis". Toliko, da se obvaruje naše dobro ljudstvo pred tem gospodom.
— Ptujski oki-ajni za stop.
V  odbor ptujskega   okrajnega   zastopa so  izvoljeni   sami  ptujski „Nemci", in sicer: Župan Jos. Ornig za načelnika, Valdemar   Hintze   za   podnačelnika. Odborniki pa so: baron K u b e c k, dr. vitez Fichtenau, Maks S t r a s c h i 11, J. Stendte, Ad. Sellinschegg in in Jak.  Gollob.   Seveda  po „Štajer-Čevem" načelu:   Kmet  naj   voli in zastopa kmeta!
—  Slovenska   zmaga   ita Koroškem.  Pi občinskih volitvah ▼ Glinjah   so   22   t. m. v tretjem   in
V  drugem razredu   z   veliko   večino zrna ga li Slovenci.
—   Volilni   boj   na   Koro-dlLem.   Piše se nam a Koroškega:
V  torek, dne 29. marca, bo dopolnilna deielnozborska volitev v okraju Pod-kioSter-Trbiž.    Ta   okraj   je zastopal đr. Abuja,   ki   je   rad   pravil,   da   je SIoTenec, v resnioi pa je bil strupen Demški nacijonalec   Sedaj kandiduje slovenska   narodna   stranaka    za   ta okraj posl. Frana Grafenauerja. Kakšen bo izid volilnega boja, so ne da prorokovati, toliko   pa je gotovo, da bi Grafenauer  labko zmsgal,  če se   razvije   primerna   agitacija.    Na-sprotniki napenjajo   vse   sile,   da   bi obvarovali   ta mandat.    Boj   bo ljut, jako ljut in vsi koroški Slovenci pri-čakujejo z nestrpnostjo izida.
—  La&ka nasilnost«   Novi istrski   deželni   glavar   dr.   Rizzi   je saupni mol dunajake vlade.    Rizzi je eploh prišel na površje   samo   za radi tega, ker ga je c. kr. mornarica v Pulju   dvignila   na   svoj   žčit.    Ta dr. Rizzi je razposlal vsem   istrskim občinam   naznanilo,   da   je   nastopil ■Toje mesto kot deželni  glavar.    To naznanilo je bilo pisano lamo v lta-lijanskem jeziku.    Tuli  hrvatske  in slovenske občine so debile samo ita lijansko naznanilo.    Nekatere  izmed teh  so  protestovale  proti  temu   po-etopanju in nišo vzele na znanje ob-ve8tiia, da je dr. Rizzi imenovan de želnim glavarjem.   Tuđi v deželnem odboru   kaže   zaupni   mož   osrednje vlade   isto   nestrpnost.    Deželni   odbornik    dr.   Dinko   Trinajstić    je predlagat,   naj   se V3e vloge rešujejo "v tiatem   jeziku,   v   katerem   ao   spi-sane,   hrvatske  in   Blovenske torej v hrvatskem in slovenekem jeziku, ita-lijanske   pa   v   italijanskem.    Za   ta predlog je glasovat samo dr. Trinajstić, ostali trjje deželni odborniki pa bo glasovali proti.    Dr. Trinajstić   je pezval   glavarja   dr. Rizzija,   da   naj proti   temu   kršenju   ravnopravnosti -vloži   svoj   veto,   a   glavar   tega   ni Btoril in se s tem identifioiral   z na silstvom laakih deželnih odbornikov
—  „Slovankv klub" v Pragi je imenoval   v svoji   zadnji   seji   za evoje   čaatne člane:   kneza   Nikolaja črnogorskega,    škofa   Strossmaverja, Ivana Vazova v Sofiji, Rusina Josipa Franka,  dr. Pavla Mudrona v Turč. 8V. Martinu,    Henrika    Sienkievicza, generala   Ritticha   in A. Čerep Spiri-đoviča v Moskvi in ljubljanskoga Župana Ivana Uri bar ja.
—  Šolska vest. V Fari vaši pri Ko&evju   je   začasno   natneščena ta učileljico gdč. Marija Blaznik, poprej v Podragi.
—   Plemstvo   je   dobil   v Ljubljani   bivajoči    stotnik   v   p.   Ig. Gauser  z naslovom pl.    Giuenfels.
—  Iz postne službe. Poštni kontrolor   v   Gradcu   I.  Ma ček   je postal vodja poštnega in brzojavnoga urada St. 4 (Grieeplatz).
—  Vegov   životopis,   ki   ga je    spisal    etotnik    F,    K a u 6 i £,    je vojno   ministretvo   nakupilo   za  vae vojaške sole.
— Repertoir slovenskaga gledalisča.     V    nedeijo,     dne 27. t m.,   popoldne   se   ponavlja   na korist   osobju   drame  igra  »Sever proti   jugu«;   zvečer   pa   je   po-
gled1 n ja predstava v tej sesoni ter as po je sadnjič velika opera »Nema iz Portioi«. Ker »ta se prvi đve predstavi opere »Nama ii Portioi« vrlili sa ložne posestoike na »par« — Česar ii tehničnih vsrokov ni bilo moino urediti drugare, — vrii se jutriinja večerna predstava la loine posestnike na »nepar«; po-poldanska druga benefifina predstava pa na »par« S tema predstavama se zaključi 12. sezona v novem dei gledalidču
—  Slovensko  gledallftčo.
»Senzacionalna ameri&fca drama« v petih dejanjih »Sever proti Jugu ali boj u oavobojenje iui-njev« je igra, ki utegne imeti slasti ob nedeliah popoldne velikanske uspehe. Urmtvor to ni, pad p* igra, polna raiburljivih priiorov, fcričečih kontrastov in kolosalnih eftsktov. V tem oziru je igra res americannka. Melodramatična godba je jako lepa ni prikupna in povzdiguje vae dejanje v snatni meri. Kar se ti&e predstave same, se mora pred vsem r«6», da se nekateri benefioijantje se toliko nišo potrulili. da bi se bili naučili tvoje vloge. Naj bolj Sa je bila Drei dvoma gospa Dan ilova, poleg nje pa gg. Cooskij, Danilo, Lier, Bolest*a, Verovdek, Dragutinović in ga. Dragutinovićeva. Ga. Lierovo moramo odločno odklonitt, oetudi radi priznamo, da ima najboljšo voljo. Mi amo gotovo do skrajuosti cbzirni in prizanesljivi, alt vaaka stvar ima svoje meje.
—  Operui   pevec   gospod Pestkovski je angažoran za dobo od 3   aprila do 2   maja  v Scblea\v.g R^nsburgu,   za   nadaljne   tri meeece pa v Londonu.
—    Narodna   citalnica    v Ljubljani   priredi   prvo   suboto po Veliki noći t. j. 9. aprila   svojim ČU-nom  in   po   i stih   vpeljanim   gostom veliki zabavni večer s plesom, pri   katerem   naBtopijo pristni la&ki     »spszzacamini«,     napplitanski tudiarji,    slavni    angieški    brzostikar Jun  Brištrancnc   de   nikdar   tu   bivši oponaSevalci živ&Ukih   glasov   in   se bjde igrala tragikomedija   s   pfctjem,
katero »premija na glaaovirju slavno-znani umetnik Kiemp-Khmp, profesor mucike na bonaervatoriju v Tsin-Tdin u, odlikovan s češpljevim redom prve in poslednje vrste. Po igri ples. Med posameznimi točkami in pri plesu svira tukajšnja druitvena godba.
—   „Splošno   slovensko žensko  društvo" je končalo nedavno   tečaj   za   knjigovodstvo,   ki  je trajal 4 mesece in katerega se je ude-leževalo 10 gospodičen.  PouČeval je z oajboljaim uspehom avskaltant goap. A. Kuder, ki piše — kakor čujemo tuđi znanstveno knjigo o tej stroki.  Ker se je izrazila splošna želja, naj bi otvorilo žensko   društvo   tuđi nadaljni  tečaj za trgovsko    korespon denco,    se zgodi   to   12.   aprila t. I.    Kurz   bode trajal   približno   2   meseca    in    imajo članice sloveu. ženskega društva, katere se posvečajo   trgovini,   lepo   priliko, se naučiti na cenen način najpotrebnejšega. Natančnejša    pojasnila    daje    gdč.    A. KadivČeva     Prešernove   ulice, pri kateri se je zglasiti do  10. apr., ali   pa    druge   članice    društva v  društveni sobi na Rimski nesti ob če rtkih in   nedeljah   pop,   ko je   odprta društvena knjižnica.
— ,Slov. planinsko društvo1
opozarja   se    enkrat p. n.    ćUne   in prijatelje   društva   na   današnji   pla ninski večer. Prt-dav&l  bo g. dr. I G Obiak.    Zdčetek   ob   S    uri   ivečer Amater-fetografi so đoposlali čez 100 slik. Ricstava alik ostane v »Narod nem domu« (Merkurjevi prostori) odprta   tuđi   v   nedeljo   27. t. m. od 9. ure   zjutraj   do   1 popoldne  ter vBakom u r brezpaćno pristopna.
— DruAtvo slowenskih uči-teljic   ima   svrj   letni   občoi   zbor dne 31. marea t. 1. ob   9   uri  dopol-dne   v slovenski  osemrairednici   pri 67. Jakobu v Ljubljani.    Ražen  običajnih ( dborovih poročil je na dnev nem redu tuđi predavanje  gd6. Vite Zupančičeve: O narodni navesti ulov. učiteljice. — Predloge  in nas?ete je vposlati odboru pismeno vsaj tri dni popreje.    Člane   in   nečlane   vljudno vabi                                   odbor.
—  Dar.    G. Jernej Bahovec, trgovec s fiolakimi potrebščinami, je daroval     »Učiteljskemu      konviktu« v Ljubljani 50 K. Živio da rovalec in nasledniki!
—    Uradnidko    stavbno društvo  vabi  svoje   Člane   na   se stanek, kateri bode   dne   28  t. m. v restavraciji pri L   Fantiniju.    Ker je već važnih točk  na  dnevnem   redu, se n ud ej a, da se istega  uieleže   gotovo vsi ČU ni.
— Naia oestna ieleznica.
Piše se nam:   Električna  eestna želez nica je moderna uaprava, katere sedanji čas v  nobeuem   večjem  mestu   ne po-grešamo,   in   katero   smo   tuđi   mi  ob njeni  ustanovitvi   v   Ljubljani  živahno
pozdravljali. In zares daje ta naprava našemu mesta nekako velikomestno obličje. Pa kakor pri vsaki novi napravi v začetka, kažejo se tuđi pri naši električni železnici nedostatki, katere bi kazalo odstraniti in kojih poprava bi ne ustregla le občinstvu, nego bi bila tuđi podjetju samemu na korist V mislih imamo bolj pravilno in oiebnemu prometa bolj astrezajočo prenaredbo prometnih con (ali pasov). Pretresimo to na podlagi Številk: Železnična proga, poČenŠi od južnega kolodvora v smeri do vojaške bolnišuice meri 3252 metrov in je razdeljena na 3 codc, droga proga do Dolenjskega kolodvera meri le 3174 metrov, torej za 78 metrov manj, pa je razdeljena na 4 cone; voznina za prvo daljšo progo stane 20 h, za krajšo pa 2"> h, kar je vendar ožividna nesmiael. Posamezne eone to tuđi brez vsake stvarne podlage prav napak določene, in je posebno prva cona od južuega kolodvora do glavne pošte v dolgosti 888 metrov vsekako prekratka. Kakor povsod drugod, je tuđi pri nas vozoina tako upeljana, da je prva cona naj-dražja, 10 h,   druge pa posamezne   po
5  h — zato pa je v drugih mestih prva cona tuđi najdaljša,   kar je seveda Čisto   pravilno,   v Ljubljani   pa je sdaj to ravno narobe,   ker prva cona, kakor že omenjeno, je le 888 metrov dolga — druga do Ambroževega   trga   pa   1172 in tretja 1192 metrov.   8e  bolj nerazumljive razmere vladajo na dragi progi preti dolenjskem kolodvori.   Najboljie bi bilo   ustanofiti   na vse  strani le po dve coni, namreč prvo od vseh kooeev do   glavnega   trga,   in   drugo  od tam kamorkoli  naprej   do zadnjega konca, i u bi  bila  za to primerna voznina po
6  in 9 kr.    Če bi se pa taka naredba ne dala izposlovati,   naj   bi se določile za vsako progo po 3 cone, in sice* — držeč se že omenjenega navodila tako, da bi bila prva cona kot najdražja tuđi najdaljša. Temu načelu dosleduo naj bi se potegnila prva cona od južnega kolodvora prav do glavnega trga,  1313 m, druga od tam do Sv. Petra, 1070 metrov in tretja do konca,  870 metrov.    Proti Dolenjskeinu kolodvoru pa naj bi segala prva cona do glavnega trga,   druga do Koslerjeve vile, !>81 metrov in tretja do kolodvora,   H80 metrov. — Obratno pa naj   bi   segala   prva   cona od vojaške bolnišnice do Elizabetne ceste, 1409 m, druga od tam do glavne pošte,   955 m in tretja do južnega kolodvora, 888 m.
—  Enako   naj   bi   Sla   od Dolenjskega kolodvora prva cona do Samasove vile, 1202 metra,   druga   od   tam do glavne pošte, 1084 metrov in tretja do južnega kolodvora,   888 metrov. — Ražen tega bi   ugajalo    osebnemu   prometu,    ako bi   se   cone   tuđi   na  drugih važnejših poatajališčih pričenjale, tako na priliko pri Marije Terezije cesti za prihajajoče od Siške,   oziroma  od državnega kolodvora, potem pri Sv. Jakopu za mnogo-številne prebivalce na južni strani mesta, in pri deželni bolnišnici. — Kar se tiče voznine, bi se- smela ista za prvo cono, ki bi bila mnogo daljsa kot sedaj, zvi-8 a ti na G kr., za drugo cono pa naj bi se določila na 8 kr. in za tretjo na 10 kr. Ni dvomiti,  da bi taka prenaredba ob-činstvu jako   ustregla  in  da  bi se po onieDJeuem neznatnem zvišanju voznine iu po gotovo obilnejši   porabi žcleznice tuđi dohodki podjetju na korist zvišali.
—  Priporočamo torej ta predmet obein-skemu svetu na blagobotno uvaževanje, da bi se tega vprašanja   polastil iu ga vzel   na   dnevni red,   ter na obeno za-dovoljnost dovršil.                        M«
—   7L   Iga.    Vsem   blagim   do brotnikom,     Ri   ho   darovali za moje trojčke    perila   in đenarja,   se srčno zahvaljui^m.  —  Andrei    škraba.
—  Za vinarski shodf ki bi jutri, v nedeljo,  ob 10   uri dopoldne v Krškem,   se   itažf   v   vaeh   krogih veliko zanimanje,   zUsti   ker   so   ob ljubili svojo uleležbi tuđi tuji   inte-resentje    is   Štajerske    in   Hrvačke. Kranjski  deželni  odb^r  zisUpa   4e-ženi odbornik g^osp. Fr. PovŠe. Tuji udeležniki se lahko vrnejo iz Krike^a z  vlakom  oD   polu  3. ali  ob  3.  po poldne.    Vinska pokinnja bo trajala do večera.
—  Javno  predavai\|e9  katero je priredilo „Bralno družtvo v Dol. Logatcu" dne 20. t. m., se je vrlo dobro obneslo.    Predavatelj   g. dr. 8tojc  je predavalo „infekciji in desinfekcijiu. Znal je vse tako   poljudno   razložiti,   da mu je z vidnim zanimanjem sledilo mnogo-gobrojno   obČinstvo,   kjer   smo   opazili poleg našega   priprostega  kmetiča tuđi precej   inteligence.    In  to moramo posebno poudarjati,   kajti   s takim po9to-panjem premostimo najprej ono globel, ki jo nekateri tako radi opazujejo med seboj in našim kmetom. G. predavatelj se je  najprej   obširno  dotaknil  najno-vejših odkritij,   ki so   jib dosegli razni učenjaki    na    bakteriologičnem    polju. Izvedeli smo dokaj zaniniivib podatkov o postanka in   razvitku   raznih bacilov, ki    provzroČajo   jetiko,    davico,    koze, vnetje ran itd. Dalje smo izvedeli, kako se   nam  je   ravnati   v   raznih slučajih ravnokar imenovanih bolezni. G. predavatelj   nam   je   končno   podal    mnogo dobrih migljajev,   kako   se je   Človeku vesti   v   raznih   slučajih   to ali one ne-sreče,  da  se obvaruje usodepolnih ua-
sledkov in je pokazal in priporočil tuđi več desinfekcijskih sredgtev, katerih se naj poslužujemo. G. predavatelj je žel za svoje predavanje vsestransko priznanje. — Ideja 0 pomenn javnih pre-davanj prodira z vidnim uspehom tuđi med iirše kroge naiega ljudstva, Čeprav se od neke strani sicer prav 11a tihem ruje proti tej pridobitvi na polju ljudske prosvete. Da, da, ljudska izobrazba in duševna samostojnost je oni strah pre-mnogih ljudi, ki jim provzročuje kurjo polt. Gosp. predavatelj em dosedanjim kakor tuđi bodočim pa kličemo: Le krepko naprej! Pohitite Sirom slovenske zemlje ter ponesite tuđi v naj bolj po-zabljeue kraje lepe naše domovine devizo: Več luči!
—  Vabila   na zborova nje učiteljskoga drufttva sa aelan stci ŠDlaki okraj bo dnt* 7.  aprila   ob 10. uri predpoMne v Dutovljt&h.
—  Glas iz občinstva.   Pod tem   sagUvjem   dne   24. mArc*   t   I. objavljena notioa,  da   se obleka bol-nikov   v   deželni   bolnici   ne   desinfl-cira, ni istinita,   kajti  če je euml)iva bolesen, se takoj  po  vstopu   bolnika obleka deginficira, in sioer a parom ne   pa   a   karbolom.     Da   se   naorajo obtefte    umrlih    prodati,    valova    do tiAna   naredba,   in   velja   ta   naredba ■a   vse  javne   bolnice.     Tuji deielni odbori    zahtevajo    odločno    prodajo obleke tu umrlih bolniko?.
—   Nepošten hlapoc.   Do« 24  t. m. je prineiel Grobtslnikov blt-peo Alojnj Volko t sastavnico kranjske   branilniee   kos  b'a^a   in ga sa* stavit.   Navzoči  detektiv ga je pr jel in vpraftal, kdo ma je dal  b'ago za-stsvit,   Vatavljenec jo venomer trdil, da   mu   je   bligo   dt«l   ntki   neznani bresposelai trgovtki pomoćnik. Nato je detektiv Volkota aretoval in o tem obvegtil trgovca g   Grobelnika, ki je ftbl v za$t*vnico in si ogledal blago, ki je kot svoje  spozoal.   V Vclkoto-Tpm   stanovanju  in   pa   njegove Iju-b mke sa je med  tem izvrš U hana raziakava in se je našio ve3 servijet in rut, ki so bile vae ukradene ROSjj Grobelniku. Končno je Volko prisnal, da je svojega   gospodara okradel in policija   ga   je   nato   izroČila   deželni sodniji.
—  Prijeta tatica.   Siužkinja Terezija Loarjeva   |e   uferadla   sroji goapodinji Karolim B.-andtovi v KranjU zlat prstan in aoalužkinji 5 kron do narja, nakar je pobegoita v Ljubljano, kjer pa jo je policija   prijeU io izro-šila sodniji.
—  Iz Amerike se je pripeljalo vČeraj 13 oseb v Ljubljano.
—  V HruSico   k   zgradbi   ž©-lezntoa se je   odpeljalo včeraj 90 de-lavcev   in   predvčerajanjim   pa ravno toliko.
—   Najdeno  w  gledališcu. V sezoni 1903. 04   so sa našle v de* želnem  gledališču   naslednje   reii: 2 kukali,   zlat prstan,   zlata broia, era brna zspestn'Ci, pozlaćena zape*tmc», srebrna   b;oia,   srebrna   broša   s ko
ličkom, svttin a s sliko, ltzla s srcem, broša z rdečim kamnom. 2 crna pat-čolana, crna boa, črn prrdpasnik, 3 paaovi, 4 rute, Hečaf rečioa z Wert-hdim-ključki, v< č r^znovrstmh kljućtT, ru »v vratni rob^c, več iepnih robcev, več gUce in volnenih rokavic. Kdor je kataru izmed teh stvari iz^ubii, naj  ae oglasi pri gledaiiškein hišniku
*  Najnovejse    novice.    —
Princ — šlepar. Lansko poletje je obiskal princ Jos. Rohan, nečak isto-imenovanega člana gosposke zbornice, razna letovišča po Gor. Stajerskem ter ostal povsod nele za vae dolžan, kar je porabil, temuč si Še izposojeval od opeharjenih gostilničarjcv večje svote. Vloženih je proti njemu več kazenskih ovadb zaradi goljufije. Princa je spravila v linaučuo krizo potratua njegova žena, bivša gledališka igralka Lincke. Samo v euem hotelu sta ostala dolžua 7000 K hotelirju, vozniku, perici itd.
—  Admiral pl. Hinke je umri predvčerajšnjim    v    vojaški    bolnišnici na Duuaju. Pokojnik je  bil v bitki pri Visu   poveljnik   topniČarke     „Dalinat-, pomagal je udusiti leta   1869   vstajo v Boki Kotorski, a v ekspediciji leta 1897 na Kreto je bil vrhovni  poveljnik.   Do svoje vpokojitve   leta   1901  je   bil poveljnik vojnega pristana v Pulju.
—  Kuga v  Južni  Afriki. Do-sedaj   je   umrlo   v   Johannesburgu   za kugo   50   Crno- in   rjavokožcev   ter   i> belih.
—  Dolgo   ime.   Sinček    princa Windiscbgratza in bivše  nadvojvodinje Elizabete je dobil pri kratu ime: Franc Jožef,    Marija,   Oto,   Antonij,   lgnacij, Oktavijan.
—  Rodbinska   drama   v  mi nistrstvu. V traneoskem kolouijskem ministrstvu je ustrelil uraduik  Pevleran tovariša Trouila, ker je   zalezoval  njegovo   sestro.     Nato    je     uatrelil    tuđi svojo sestro in koneno sam sebe.
*  Uftihajočo morje. Ze pred 20  leti je imelo Azovsko morje n&j-▼ečje globočine  le   16 m.    01 tedaj morje neprestano us ha ter je pone-kod   le   §e   pjir  metrav globoko     V zadnjih petih letih se je 1200000 ha njegove   površino   apremonilo v mo-
čvirje, tako da je promet ii Tagau. roga in rlogtova v Crno morje z večjimi ladjami zelo oviran Kakor mano, je pri Jenikalu Aiovsko morj^ skoraj poldrugi meter viije nad Cr nim morjem, vsled čessr se is pr. vega morja neprestano odteka vodi ▼ drugo. Hrska vlada ntm^rava 1 latvornioimi tabraniti odtok ter sviiati na ta način trgovakemu morju gladino sa 3 motra. Seved« so stroiki proraČunjem na 20 miti jonov rubljov
*  Kitsijske sladćlce. V bolj. fiib hilah na Kttajakem   se   dobi   po koiilu de poseben prigrizek   za  rat-vajene slsdkosnedeže.    K takim pri grizkom   spadajo:   v   ponvi  opraieoi murni (ĆvrČki),   kosi   buče   v polono. ?em olju, nasoljene podgane, ▼ maslu počene Žuielke, v solni vodi kuham kobihee, gliste v jesihu in olju, pajki, gosenioe, kontervirane bubb od me tuljev, paitete is raznega mrčeta itd Najbolj   se   Cdni   za   »pusladak«   pal min Črv % malo crno   glavo,   ki  ftivi v palmovih drevesih. Podoben je selo naiemu krompirjevemu branDorju, i« man;ši je. Tega crva rede dva do tri tednt*   v   posebnih   posodab,   preden ga kuhajo ali  pečejo.    Gliste   deiev nioe   s   posebno    cevjo    napolmjo   1 mlekom, potem iele jik  pr*Ži|O
* Stpah«ps>ittn vrag« V Irigu (31i?oni|&)  je   dobila   neka  žena od svojega mola ii Amerike denarja, ki ga je takoj nesla   v hranilnico.    Po nočt je pnitl k ženi vrag v volovtki koii in rogami na glavi. Zahteval je denar, ki   ji   ga   ja   poslal moi, čei, da je ta denar edino le njegov (hu dićov),   ker  je   mož  v Amoriki u:^l človeaa ter mu vsel   deaar.    Ženica se   je   hudo   prestrašila   ter   prosila vraga, naj  ne zamen, ker ima denar že v hranilnioi. Vrag ji je sapoved&i, nsj gre Ukrj   zjutraj   po   denar   ter ga ima zvečer   pripravljenoga,   da *\ priđe ponj   Inres je žen:ca sla druga jutro v hranilnioo. Uradnikona pa 19 je vendar čudno   sdelo, šakaj je pri nesla denar   le   za   eno   noft   branit ter ao jo lzpraieva1)',   dokler   ni   pu-vedala vaega.    Ta   veat   se   je  hitro raz&iriia po i&si, in tuli vrag je naj-bri zvedel zmjo, kajti zvečer je p&6 pnžel k oknu zahtevat denar, ko p» ga   je   ženica   s pjgumnim   glasom povabila, naj priie  r sobo po denart obruil se je vrag ter sbežal, 4© preden so pnhiteli orožniki, ki so bil ? htii skriti
* MadJarsUai slomiiljavosl. Sovinistični madjarski list rMagya: Szou v Budapedti piše: Tisoč lel ž? obstoji madjarska domovina, mi smo najstarejfii državotvorni narod med viemi omikanimi narodi. Kaj nam daje tako moč? Naše srce. našo dušo, našo pamet predisja domo vinska ljubav: ta je naš angelj varub. Bog v nebesihjeresuičuo mad jarski Bog, ki je z čami ter naj us zapusti. Ni na svetu naroda, v katere ;t zastupstva bi se mogel odigrati tak > nebeski prizor, kakor je bil nedavnu r ogrnkem državnem zbora, in katere^t priča je bila madjarska patrijotična duša. Hud boj se je bil za narodove pravice. Boj je bil uipešeo, kajti pri-borili smo Madjaru enakopravnost. Dosegli smo toliko, da smo spoznali svojo moč ter se Dunaj in Rim pred uami treseta". — Blagor poniznim in — uevednim !
' Brezmejna neusmilje-nost. V Grossgotteruu ^Saksoujko) je neki kmet zavaroval svojega konja za 300 niark. Da bi dobil zavarovaluiuo, pustil je konja lakote po^iuiti. Metito iavarovalniac dobil je kmet — eno let^ pooštrene ječe.
*   Morski   tiger.   Franooski misijonar Trilloa   pnpoveduje   z   vs.) resnobo   o   n«ki   veliki dvtživki,   ki živi v reki Kongo. Domaćini imenu jejo   to   zverino    »morski   slon«    aii morski tiger ter bo je zelo boje, ker je iivnhm in  Ijudem skrajno nevarna. Miaijonar   sicer   ni   videl   to   strašna cverino, daai so ga domačini dvakrat prišli klicat, naj si gre ogledat mor-skegs tigrj,   ki se je grel  na  pe3£<"-nt*m bregu,   toda misijonar je priftal vielej prepezno   Dom »čini so pač dva tigra ubili, a so jih lakoj  pojedli, da ni misijonar videl   n<»  kuoti ne dUk.. Vendar opisuje zverino alede4e: Ve likott   d«sež^   teleta,   toda   ima rar tegnjeno truplo, glava je debela, go-bfo podaliian kakor   pri psu ter obdari k močnimi brki. V čeljustih ima sobe liki divji mrjaseo.   Koža mu je marogasta kakor pri tigru.   U vsega popisa je nova iveriu* preeej podobna — morski kadu
*  Z«Tod za yiprijsitnf>u •«-momore.    Frangoski  zdravmk dr Charles Jakoba je ipeoialiil sa Živčn« bolezni.   Mnogo let   je proučevsl es-m^mer,   ki   ga   smatra  sa   nt*ozrtrav ljivo  boleien.  Preselil se je v C'ka^o ter r»Aglasa ▼ nekem ondotnem listu: »Prišel  sem v Čikago,   da napravim sam >mor lahek, ako ne oelo vabljiv. Dandanes nas vmemirja neprestano, ako najdemo   vtopljenoe v morju a'1 ustreljene   ali   obedene   po   mestnih
■V Daljsi v prilogi- "^B
2. Priloga „Slovenskomu Narodu" št. 69, dne 26. marca 1904.
\
logeh. V tem mestu je vsak trenotok na stotine csfb, ki so odlo&ene, da te usmrtijo. Primorani §0, da ti ift tolijo strašni kone* po tona vrti, re volverja ali najmočne jiih »trupo*. Kećloveško bi bilo, ako bi •© tem jjnđem odreklo manj straino iriđiUo. Vsled tega nameravam ustanoviti uvod, t katerem ie bo đosefrta bi-trejia in manj mučna smrt. Mol, ki it je odlofiil, da umrt, ki ne vidi druge pomoći, lahko priđe t noj itvod, se Ttede ▼ udobaa naslanjad, pritisne gumb t«r polije stojo duio sa oni svet
*  Kako trn vzgajati sinov« za dobra — zanonskt možt. Pod tem natloTom je pnobflil H Mtll-ler v »Zeit« sleđedi  čJanek:   M»tere vzgajajo navadno   »inore sa odločne egoiste.   Že ▼ mladosti ?e deček, da je nekaj posebnega. On ie pao mosti, testre   so   Je dekleta     Mati   odlikuje linoTe T marsidem. Ti  vladajo po tem tuđi  nad  sestrieanti.   V  mnogih rod-hinah, kjer so sredstva piola, porabijo sinovi gUvai delti. Dom    je ie sko raj uraerno, da sestre strciejo bratu, krpajo    in    snaž'jo    njegovo    obleko, poatiljajo itd,   z   eno  b»»cdo,   da   ao njegove Terne suftne.  Io  mati mirno gleda, kako sic, ko ae oblači ali cesa jšče,    napravi    pravoato   opustolenje, vse   po   sobi    premeće   io   preobrne. »Ravno   tak   je   kot   oče«   pristavi z Le&akim  dopsdaienjem. Ne priđe pa ]i na misel,   da bi   sina odvadila ta-kih   nerednosti,   vsled   katerih sama pri moiu toliko pretrpi. In mladić je ropolnoona tvtden nad pojmom »red«. Za pospravljanje so dekleta na svetu! Vijudnoet   in    Ijubeznivost    napram kestrem jim je nesaslidan poj ero. Da, ako   je rodbina   med   tujimi   Ijudmi, potem   Jzpolnuje   brat   za   silo najpo trebnejše zapovedi   napram sestram. Sicer mu je dovolj  nevse^no,  ker ni tega prav  ni6 vajen doma, pa se tuđi pozneje    bogato   odškoduje   za   tako prisiljenost. Se ozirati na bolezen ali ?iabo razp' loženje matere ali sester, bi  se   zdelo  sinovom   kaj čudna ia-hteva.     Mati    sama   v   svoji    brezpri merni dobroti in nesebičnost! utajuje kolikor s- da svoje slabo idr&vje in sestre eo »občutljive stvarce, ki lađi-kujeio,  ako  jih le prst boli*.   Da bi mladić prmesel kozares  vode ali kaj riruiega, pnpravil zdraviia itd. je u-k'tjučeno. »To seta moškega ne spo-doDi«. Tako vzgojen, pravzaprav ne-uzgojen   mladi   unož   ima labko  naj-boljže lastnosti, za zakonskoga moia pa ni.   Ko minejo   medeni tedni, ko odleti prva opojna sreča, potem hoče imeti   mcž   doma »svojo   udobnost«. Karkoli stori mlada žena z&n'u se nr.u adi samo cb sebi umevno. »Domaje tuđi bilo  takc«.   Neine   paznosti, ki tako podkupijo ženino erce,   da zato rada od pusti   marsikak resni pregre-eekt  ee  mu   zde »doma« popoln« ma odveo.    Zopet   ispad«   vsem   slabim navadam,    ki   jih    je   pnvzgojil   na domu Bvojih staršev.  Njegovo samo-ijubje,  ki je bilo že nekoliko zadre-naalo, zbudi Be s podvojeno silo. Ako
mlada Žena Oboli, je rnoŽ neznanako Oboren. Ne zna ji dati niti kozartc vode, ne zna ji napraviti kave, do-bene oiajšave, da, adi Be mu njena Bolezen nekako osebno žaljenje napram svoji osebnosti. Sveta do žncst in&ter je tedaj, vigojiti sinove tako, đ* nišo le brepcstni, temuć tuđi lju-bčimvi, da ne z*htevajo samo l|u-bezm aase, temuČ jo tuđi znajo dati, da svojih žen ne samo Ijubijo, temuČ jim znajo tuđi to pokazati v vseh podroDnostih, ki eo pač ženskim nr cem nepregrešlpve, kakcr solnčni žarki cvetlicam. Brez vsega tega z\ more biti zakon pač ccber, da ćelo Vžgleden, ne preveva ga pa mkdar t?sta solnčna sreća, ki je v vaakda-njosti vendar še nnjboijša. In vse to more učiti le mati svoje ainove R»vno emovi Be morajo od rane mladosti navajati na največ|O cbzirnost na rodbino; ceniti morajo znati žrtve, fei jo se žanje doprineale ter yh po«ra ćati z ljubeznivo paznostjo. H?al*-žno, složno in presrčno mora b*ti njihovo razmerje z rodbino. Tako vzgojt«n sin bo pozneje tuđi ijubeznjiv in — sre-Šen  zakonski  mož «
*  Trpinčenje bolnih voja-
KOVi V Breszuvu (G*iiCijfa) je oDulc>i ui&n Feldbaum za omehćanjem moigan ter so ga pripeljalt v bol-iiišnioo. Vojaški zdravnik dr Frisch je pa izjavil, da voj&k b lezen le smuUra. Zato jb zapovedal, naj Fe-ld bi um za kazen ves dan ekBercira. Med uapornimi vežbaini   )e   bolnika
edno hujše tresla mrtiica in ko je rcvtž onemogel, da ni mogel več Goditi, dal mu je zdravnik obleči jo-jjič za norce  ter  ga   privezati k pc-
Ulji.    Dva dni   na  to je uUn  umri.
*  Naredba kitajmkega ce-sai*ja» Kitajski pod kralj Sieuang )e prcidiužil nedavno cesarju porodilo o uttlovanju   podrejemh   mu   doatoian-Htvenikov ter nekatere pograjal. Go Bar je takoj   izdal   sledečo   naredDo: •enfiintaj, predstojnik   v   Me>kutjenu, GO?oljuje,   da   Be   njegova   stuzmčad bavi z državnimi posli ter   je   sploh aa BlaDem glasu;  predsednik  Ziuke-
kiu ina preveo lanpania v stoje posU in tajnike, a bi* je Že tuđi 00-toien pndkupovAnja; Čiokoanpu, pod predsvdloik v Kjenvejbu ne ina pri-jemtti lopove, pad pa na nepošten n*ćm denar; podprefekl 8 foukiu je lainjiveo in ga trgovci aovraiijo; podprefekt Č«nhontaj si imposojui© pri tr^oveih denar ter obrekuj« svoje tovarile; podprt»fekt VonAaoki ie laf-njive« in lenuh; prdprefekt H >ang|e j« pravi lopov; pod prefekta JenpintaJ in Uiinjen n« r»staoo laieta ter se dajeta podkvpljaii. Mi jih vse aa-vržeao!
*    Življanja   mormontkih apoatolov   t  di*2a«i Utah.   V Salt Lake   Cityl   Utah  se  je  dognalo, da   baš   cerkveni   glavarji   mormonske cerkv©   žive   kakor   pravi   turski   paše. Predsednik mormonske cerkve Smith in sedem   apostolov   imajo   »kapaj kar — 33 ien   in   par   sto otrok.    Največ žen ima   apostol Merrill,   namreS   8 ien  in 45 otrok,   26   njegovih otrok je ie po-ročenih   in   vsi   iive   po vzorn svojega oČeta,  v ninogoienstvu,    Apostol Teas-dale ima  tuđi sedem soprog.    Dve stu sestri, s kateriraa se je istega dne pred istim   altarjem in   istoČasno poroiil. — Apostol Taylor se je zadovoljil s tremi soprogami,   toda pri tem je imel srečo, da   sta   dve   njegovi   soprogi enega in istega   dne porodili — dvojČke.    Kako moralo   ima   mormonski   papei   Smith, nam   dokazuje   dejstvo,   da   ae je   od svoje prve soproge 1. 1867. samolastno ločil in jo prepodil iz svoje hiše, ker ni hotela odobriti njegovega poligamičnega razmerja s sestrama Jalino in Edno Lem-sonovo.    Nato  je   tuđi cerkev odobrila loČitev zakona. Smith ima s petnajstimi soprogami   43   otrok.    Tuđi   vsi   ostali mormonski   apostoli   imajo   najmanj po dve soprogi.   Najbolj Cndno je pri tem, da ima mnogo mormoneev po dve sestri za soproge.
*  Mesto  na javni   dražbi je vsekfrkor   nekaj   takega,   o   čemer še Ben Akiba ni sanjal. Taka usoda ie   xadela   mesto   Cdifttle    Martyr   na Irskem,   ki   je   povfČini   lasst ladol zenefifi* grria Shannon*. Ker se pre bivale   boje.   da bi rr sli v roke ka-kemu milijonarskfmu »cesarju J^fe^ skleniii ao,   da   sa   udeieže   »kupao javile ^ražb^, da se odkupip.
*  Za zlate pot« v Alaaki. Pri nekem zasebnem razsodišču v Cbi-cagu   vrši   se   obrarnava   radi   posesti zlatih rudnikov v  Alaski,  kateri   so   v petih letih prinesli   1,300.000   dolarjev žistega   dobička.    Švedska   misijonska družba v Ameriki trdi, da ima pravico do tamošnjih rovov.   Toženi   so:   bivši misijonar P. H.   Anderson Jz   Chicaga in White Star Mining Co. Švedska misijonska družba je poslala Andersona v Cape Nome v Alask, kjer pa   ni pasel duš,   temveČ   iskal zlato. On si je pri-lastil več claimov, kateri so mu prina-šali toliko dobička, da je obesil   svoje misijonarstvo na klin in vstanovil   rud-niško družbo, katera je vsekako korist-neja    nego    misijonarenje.    Misijonska družba pa sedaj trdi,   da  je  misijonar postopal v imenu misijonske dražbe.
*  čuden bolniK. V bolnici  v
Saa Frsncisoo. Cal. lmajo žft ve6 dni boinikff, k»t**ri je poxabil. b»ko mu j« im« in fcje je doma. Pri njem so usahnili vsi spornim r.a njegovo pre tfkiost V bojnici bo ga vknjižih kot Johu M*-yersa, ker sa pri njem n»šh mali moucvenik, na katerem je bilo imenovan * inoe ZBpieaoo. Zriravniki eo se zama trudih z vprašanji mu obnoviti njegov apomin. B^lmk meni, d& je bil rcijen v New Yorku. O-i tuđi misi?, d<% je uh>nko?»l vseuĆi liiče Y**e ia da je bit nekož p a«-telj. Iz r»i**tJrr)V©^?| govora jh skltp'itt, da   ie   Hali   ^»b»   obisknval   šoh'.
*  IOO.OO kron za odppaio
OSata. Viftda v Q ^nst-nrlu v Av-Strahji |e» zazpisala 100 000 K ni-gr»de tirttemu, ki iznajde zanes'jivo er^dstvo, kako bi »e za vedno iz-trebit neko vrate osat (opuncij**), ki dela dtž^h veliko neprilike. Opun-c))a j^^ravzftprav hudo bodeč kak tus, k\  v<Ur]vn   n^irndovitnejSi   svet
* KmeisUi fant — vojvoda. SloveČi italijaoski tenorist   Rubini   je bil rojen v Bergamu  leta 1795 kot sin revnih kmetskih ljudi. Pozneje je zašlo-vel vsled svojega glasu tako, da so ga splošno imenovali  „kralja tenorjevu. Za svojo slavo se ima zahvaliti   opernemu ravnatelju Barba ji, ki je   poatal   vsled Brečne igre iz kavarnarskega natakarja večkratni  milijonar. V njegovi službi si je tuđi Rubini pridobil velikansko   prenio ženje in svetovno   slavo.   Postal   je vitez častne legije, Častni profesor rim-Bke akademije, generalni ravnatelj petja na Ruskem in vrhovni nadzornik petja na Francoskem. Leta 1842 se   je   pri-družil Rubini slovečemu virtuozu Lisztu ter   sta   prirejala    koncerte    po    vsem evetu. Pri tem je   njegovo   premoženje naraslo na milijon. Ker pa je bilo takrat V Italiji za denar dobiti vse, „kupilu si je Rubini vojvodski naslov. V Dj'egovem rojstnem  kraju so mu   že   za   življenja postavili spomenik.
*  Velilte tat % ine pri gali-dki državni železnici.   Te   dni se je završila v   Krakova    poratna raz-prava proti železniškim uslužbencem, ki
■o izvrfievali velike tatvinc. Porotnikom ■e je iUvilo 86 vpraianj, od katerih •0 enogUfloo aanikali 7kf vprašanj, % većino pa 4 vpraianja. Le 10 vpraianj ■0 potrdili, a le ta so imela hude ob-•ođbe sa posleđice. Nađsprevodnik Skryoioviki, ki je ukradel kneza Jablo-novskemu iz kovčega dragulje, je dobil 4 leta, nadsprevodnik Julij bzjmanski je tuđi dobil 4 leta. Po pet let so dobili uadsprevodniki Mucha in Sredniav-■ki, iest let pa Pilavski, ki je okradel grofico Bornovsko. Soohtoiene Senske so bile oproščeoe.
*  Poljaki  sa   Japonea.   Ix Chicage  se   poroča:   Uradniki   velikih poljskih organizacij in  uredniki   tukaj-njega poljskega Časopisja   izdali in objavili bo ravnokar resolucije, a katerimi nasnanjajo svoje stališče v rusko japon-ski vojni. Poljaki  iijavljajo, da iskreno aočuvgtvujejo z Japonci,  katerih  veliki in „viteiki"    narod   občudujejo. Raien tega Čitamo v raznik doilih   nam poljskih listih doslovno : „Naša odkritosrčna in iskrena Želja ter nada gorica  moli-tev je, da bi  dosegli   Japonci v  krat-kem   popolno   in   trajno    zmago  nad Rusi.44 Tako se zaključuje izjava „Poljske rimo-katoliške linije", „Poljske rimo-katolifik« federacije** in „Poljske narodne zvezeM. — Poljaki   so   torej   —  daai-ravno katoliČani in kristjani — vendarle tavezniki poganov   in  Mongolcev. Od-padnikom in izdajicam kliiemo ponovno: „Sram vas bilo!"
" Velikan — nesposoban ia vojaka Ne prigodi se često, da bi bil kdo radi velikosti ia vojaićino nesposoben. Vendar pa se je to sgo dilo pari&kemu velikanu Hugonu, ki meri 2 29 m Vojadka oblast bi bila prisiljena, ta njaga napraviti 3 rn ciolgo posteljo in posebno obteko. Hago je rojen v Pirenejah in je 24 let star
*  Ljubavna drami. Obrti uski btegajnik   v  Vel. BrCkereku,  42etni Peter Totb,  je   ljuDkoval tri leta z 18ietno   lepo   hfierko   mestnega   Bod-nika,    Agato   Maro.    Edina   zapreka njuni  ljubezni  je  bilo  to,  da je bil Toth   i©   oženjen.    Ker   pa   bU   ee Btrasmo ljubila,   sfelenila   fet^ skupno utnrett.    Tt?   dni   eU   se   odpeljala  v Vel.  Kikindo ter  se v  orkem hotelu ustrelila.    Ker se   katoliški duhovnik ni  hottl   udeležiti   njunega   pogreba, spuntalo   se   je   prebivatetvo,    da   je morala polioiia voditi  pogreb.
*    NedoYoljena     konku-
penca« Po ratlidnib ursdnih anali-ish se je nedavno dognalo, -»a neka gorenjeogrska firma (R. & Co. v L ) za izdelovanje posode 'z umevnih rszlogov rabi mesto 6 stega cinovega oksida pr?c j cenejŠ*. antimonov ok sid, 8 čemer s© spravlja na trg blago ki H9 odgovarja obdtnjfftim zdrav stvenim predpisom Ne dforainoo, da se bodo vse tovarn«*, ki ne klede na današnje težke tržne razmere in visoko ceno cinevega okaid», venđar rabijo to btago, — takemu pofietju odločno uprle. Predvsem je konstm ttrala tovarna za emajlirano poeodo, kemdt druiba P W^8ten v Polanu, da za etnajUranja uporablja le take rudni ne, ki ne odgovarjajo samo zakonitim predpisom, ampak vjdrie še oelo ostrei§e kisline, in da sb mora vslfd svoje neznatnosti penekodi se vedno ne dovolj priznana secesijska emajlirana pohoda označiti za kvbli-tativno veleodliČzio kuhinjsko p o s o d o.                                             860
*  Slabo  znamenje.    Porod niku, ki  Be je zaroćil, je čestitali  njegov tovariš   ter pristavtl:   »Ali  nima gospodična  nevesta kake seatref« — »Srećni« z%roč»-nec: »Ne, sicer bi i© bil vzel ees'ro«.
Telefonska in brzojavna poročila.
Rusko-japonska vojna.
Petrograd 26. marca. Ođ Ljaotanga, kjer stoji general Mi-ščenko s s ojo armado, se po-roča, da so Japonci ustavili svoj marš na Andžu in Pjengjang, ker se boje, da bi še ne b li kos ruski armadi. V Andžu je 3000 Japoncev, v Pak-čenu jih je 10 JO. V Ćinampu je 40 japonskih vojnih in transportnih ladij. Japonci nameravajo najbrž obiti rus^o armado na se verni strani, a čakajo, da bo dovolj vojaštva koncentriranoga. 21. t. rn. je ruska patrulja naskočila neko japonsko patruljo. Ubita sta bila dva Japonca, en častnik in en vojak.
Petrograd 26. marca. Ruska ladja „Vorončž", o kateri se je pisalo, da so jo Japonci zavzeli, je prišla v Odeso. Japonci so ladjo pač lovili, a je nišo mogli dobiti Po tajnih signalih je zapovednik izvede), da slede ladji japonske vojne ladje.  Zato je dal ladjo ru-
meno pobarvati in je vse pripravi!, da jo razstreli, ker je na ladji tuđi knjiga, v kateri bo aaznamovani tajni signali.
London 26 marca. .Times" poroća, d so Japonci zasedli progo od Činampa v Pjengjang Tri divizije so popolnoma pripravljene, da gredo na sever. Pjengjang so Japcnci znatno utr* dili, ker bo to baza njihovih ope-racij.
London 26 marca. Marki Ito je imel 22. t. m pred svojim odhođom iz Koreje govor, v ka-terem je rekel, da hoćejo Japonci pomagati Korejcem, da postanejo modem narod. Će bi Koreici ne poslušali, postanejo podlo žniki tište države, ki v tem boju zmaga
Novi York 26. marca. Ame riška vojna ladja „Helena", ki leži v NjuĆvangu, je dobila ukaz, naj gro v Sanghaj. Ameriški admiral je mnenja, da a\ vzroka, pustiti .Heleno* vNjučvangu, zlasti ker bi prišla v naj več jo nevarnost, če  bi  Japonci  Njučvang  napadli.
Dunaj 26. marca. Seje mini-strskega sveta so se udeležili vsi ministri ražen Hartla. Sklepalo se je o raznih zakonskih predlogah, ki se uveljavijo s § 14.
Opava 26 marca. Pri đopol-nilni državnozborski volitvi natnesto grofa Sedlnitzkega, je bil izvoljen grof Ivan Larisch
Sarajevo 26. marca. Veleofi cijozno se razglaša, da polkovnika Terek in Griinzweig nimata pri čakovati nikakega pomiloščenja več, češ, saj se jima je milostnim potem jeca premenila v navadni zapor in so se jima tuđi odpustili pravni nasledki obsodbe. V aktivno službo se već ne sprejmeta. Zdaj se bođo ljudje vendar pomirili — misli vojaška oblast.
Belgrad 26 marca Zaradi afere nadporočnika Zavadila z urednikom Jakš'ćam vlada v mestu velika razburjenost in se je bati estrih konfliktov.
Rim 26 marca Kralj se je v spremstvu ministra zunanjih del cdpeljal v Neapol, kjer sa sestane s cesarjem Viljemom.
Rim 26 marca. „A van ti" poroča, da je državno pravdništvo že začelo sedno postopaoje proti bivšemu ministru Naši ju in nje govemu tajniku zaradi poneverje-nja in goljufije.
Gospodarstvo.
Tržno ponocilo-
Na iitnem treru cene da cei i crti odjenjujejo. Poročila o prezirno-vanju ter sedanjem stanju ozimene so usrođns, zalome laaske letme ao obseine, vsled tega je tuđi ponudba velik?, ki pa sb bo morala v prihod-njih dneh še pomno*- ti, kajti ime-telji blaga se na po mlad zalog radi i/nebe, ker potrebujejo sredgtev 2a novo obielovanje polja. V tem času na\a^no pr^neha  špekulacija kmeta.
Pienica je v teku tedoa na kunu ttrubila do 8 vio. in notira 3O7/oa efektivna roba se je nominelno pooenila tuli za 7 do 8 vinarjev pri 50 kjr.
H i istoUko pada v kurzu, ki je priSpl od 66I/B4   v   zadnjem   poroČilu na 64l/44    Točno   blago   ima   le  ne znatno število  reflektantov;   povpm šuje ae najbolj po semenakem blagu.
Koru a a odjenjuje naprej. Točno blago je v ozbilju na razpolago, za-loge se velike, zato tuđi kurz za maj pada in   notira  včer&j   že 5l7;1;.
O v e s ee i^totako ceni. Ponudoa daieč nadkriljuje porabo, odtod nižje oene za takojšnji in poznejši odjem.
Q|Moka se, zaradi praznikom drži na visini, od katere se bo morala po praznikih posloviti, ako naj se ne nakopičtjo  velike zaloge.
S 1 a d k g r tendira trdno ter se je ▼ Kratkem nadejati zviSanib cen
Petrolej tendira nespreme-njeno, temeljna tendenca oataja trdna.
R i ž notira trdno ter nagiblje kvidku. Na trgu je že novo blago Japan in* Ranngoon, Arraoann riz priđe na trg Se le v teku prihodnjega, Moulmein v teku meseoa maja. Japan ni so je podraŽil za 1 K. Vrste laSkega riza pa so razmeroma še cene
Kava. Poročali amo, da je pokupila velika new-jor6ka tvrdka za
bombalevino ■vo|ečiBQi množine kave, da bi jo i-- m» odviela is trga l^r uplivala na f^,-viiek een ter avoje nakupljeno blago pri ugodnem kurs« sopet prodala — saveda s snataim dobićkom! V aa-četku teđna pa je postala ta tvrdka i oso 1 veo t na, Tsled eesar je nastala na bombalevem trgu v Nt»w - Torka velika panika, ter padajo cene booa-baievine v vehkem obsegu — ob* enem pa ae je pokazalo t insotvenae omenjene tvrdke »Sully« 400000 vreč kave. ki so priile seveda na trg. Kako bo ta mnoiioa vplivata M trg, se določnega ne đa poverfati, vsekako pa otegne sedanja hds v kratkem prenehati. Lepa zelena SftUtos - kava je red ka, tato so jej cene lelo trdne.
Špirit   notira    netpremenjeao.
Milo Ciril in Metoda si je pridobilo ie sptošoo pobvalo, v ceni is kakovosti se danes ie kosa 1 vsaku drugo marko, trr se mu daje prednost pred nemifcim iidelkom — ia to je prav. Kupujte vsled tega le Giril in Metodovo milo, ki je bres-^vomno najbolji« ter povsod đobavno. Č>m večji odjem — toliko vspei-neje bo konkuriralo domtčd blago 8 tujim  izdelsom.
Poslano^
nm  mtarfte  in  oskrbnike wa« jencev ter na obrtno oblast.
Fodpisano društvo opommja na to, naj V4i, ki dajo dečke učit ae ka* terekoli stroke — pazijo, da se dečki tište stroke tuđi zares izufte. Zadnji čas uporabljajo Tajenoe samo za brei-plačne blapoe, kar dokazuje to, da tovarnarji in mnjstri tako) po očni dobi mečrjo učence na cesto ah jih pUčujejo do ene krone na dan, pri čemer se izgovaralo, da ti so maj izučeni ljudje nič ne majo dt-lati, obenem |ib p* t*aoj nadomette * drugimi novimi vajenoi, poruiveč ia c»lo v prevelikem itevilu. D^u^i i 1-učeni delavoi pa pohaiain po ?e6 meaecev brez dela in ziBiužka
V^rašimo cbrtno obUsi, čemu fstopi vijenec v deJo; ali za brti-pl&čocga deiavca ali za učenje in nadaJjno strokovno izobrazb ?
Zaveza awatrijakih leleznin«
skih  in  kovinskih  delavcev,
podružnica v Ljubljani.
*) Za vsebino tega spisa je urednifttro odgovorno le toliko, kolikor določa zakon.
C#fi#no domač* zdrsvllo. Za orar-navo w uhranitev dobrega prebavljanja 00 priporoča raba mnogo đesetletij dobro sna-nega, pristnega ^MolIove^raS^idliti-praŠta'*, ki se dobi sa nisko ceno, in kateri vpliva najbolj trajno na vse težfeoCe prebavljenja. Originalna Skalljica 2 K Po pofitnem po-vzetju razpo&ilja tA praSek vsak dan lekar-nar A. MOLL, c. in kr. d^orni zalagatelj na DDNAJI, Tuchlauben 9. V lefcarnah na de-želi je izrecno zahtevati MOLl^-ov preparat, zaznamovan 3 varnostno znaiako in pud-pisom.                                                  1 8-B
Forman (kloro
vaui   methyloYi
eter mentola),
na khmkah pre-izku&ec, ki b-ga zdravniki 2e pogosto označili kot naravnost Idealno sred* stvo prott na* hodu. Za labek nahud zađoatuje
„Formanota" bata i pusice po 40 vin ) a hujsi nahud pa na) so — po zdravnikovem nasvetu —■ rabijo „For-manove pastile (75 vin.) za duhanje s po-m ^jo inhalacijake steklenice. Učlnek J« čudovit, spočetka nabe da domala nezmot-ijlv.    Ferman se  dobiva  t vsaki   ledajru.
U 508-8
Svila za neveste
po 60 kr. do gld. 11^35 per meter v vseh barvah. Franko in že «rHrlnJrno sa poSilja na dom. Bogata izbera v^inev se posije s prvo posto Tomriin ■» ■¥!!• H^ntirberc,   /.iirlrh.              3 (75    2)
\a pr^hM* IJttlnr urcunr •€» ■nor« |iu«ltl, kajttni nobenega drugega organa v CloveSkem telesu, ki bi vsled naj-manjšega motenja tako ubSirno aphval na druge organe in istim pripravljaj najhujšo naaledke. Pazi se na prebavljalne organe ako si prizadevamo njihovo delo olaj&ati a tem da vzbujamo delavnost prebavljanja io podpiramo čistilne funkcije prebavljalnih organov z milo odvajajočim sredstvom. Tako sredstvo imamo in Bicer 2e 40 let najbolj znano dr. Rosa balzam za želodec iz ld-karne B. Fragner, c. kr. dvorni zaloznik i'iuvneii. Dobiva se pa tuđi po tukajšnih 8bjj h.A                                                    b
uigeaMWaawgggaauir.
tVi 1 noi inu, urinovokisU ilia-uzi, revmati^mu, buk-zui nu lcdrvi-cah in mchuiju, kainnuvmthurJLi,
žcludčntm in
čicvesnem katar-
ju, diabetes i.t.d.
rabijo
Francovo-varski
Nataiie vreiec
priznani zdravniki z izvrstnim .uspehom.
Izvrsten okus!
\aj»rodaj  povsod, tuđi   pri  razptkšiljal-nici mineralnih vodu o v   Francovih   varih.
Klobuki za dame.
—  Moj bogato Ilustrovanl
cenik 1904
za damske klobuke
—   —   razpošlljam   —   —
brezplačno In franko.
Naročita   in  popravljanja  točno
—    —   In   po   nlzkl oenl.    —   —
plodni salon klotmkov —  — za dame  —  —
HENRIK KENDA
— v Ljubljani. —   e24-i
Edlno, od profesorjev in zdravnikov preizkuSeno in priporoCeno, Ulallne prosto čistilo za zobe je dr. «1. ©• Popp«, c in kr dvornega zobozdravnika na J»u-■iaju XIII/«,  prlstnl
Anatherin |
VBtna in zobna vod« proti vsem ust-nim in zobnim boleCinam le v gori vpodob-Jjeni steklenici a K 2 80, 2 — in 1'—.
Creme za zobe v lončkm brez ftkodljivega mila, a 6U vin. ohrani usta, zobe in zobno meso rri vedno lepo, zdravo, bres duba in bolečin                 U 2966—10
„Anatherln" pasta za iobf v ■teklenici K 140, v zavoju 70 vin. Pr»-■ek za zobt- K 126 Plomba za ■one K 2—. Ittll© Iz zellse 60 vin.
Mnogo denarja
si prihranite, če si doma barvate
obleke, "bluze^ trakove^ nogavice, otroSke obleke itd. itd Pobarva se brez truda t par minatah, uepeh je nepnčakovano lep in ne stane skorai nič, Ce rabite za to zak gavar barvilo za blago ^F^.OHL*% Puafcu-sni zavitk* po 20 h, originalni lončki va^ke barve a 70 h tčrno in vSnjevo tegetthuf-blau, 1U h več). Poskusnl zaviUt so xa-»ton). ker se za tu založenih 2a h pn oa-kupu ortgmalnega lonCka odateje_____
rodje(Je   barvll   za   blato Dunaj, VI., Wallffasse 34.
Proti zobobofu in gnilobi zob
Izborno deluje dobro znana
antiseptićna
Melusine ustna in zobna voda
katera atrdl dimno in odstranjuje
nrprijetno  sapo  Iz  ust I steklenlea z navodom I ML.
Meiusine zobni prasek
t sltatljlea GO «ln.
B&zpoSilja se vsate dan z obratno poSto. == Edlna zaloc«. ==
Zaloga vseh preizkušeulh zdra-vil, medic. mll, medicinalaih vin, specijalitet, najflnejšlh par-famov, kirurgićnili obvez, sve-žih mineralnih vod 1. t. d.
Dež. lekarna Milana Leustelsa
i Ljubljani, Resljeva cesta st. 1
r>ileg novozgrajencga, Fran Jožeiovega
tubu. mosta                  38—12
L LUSER-jev obliž za turiste.
Prlznano   najboljse   sredstvo proti kur-80b         jlm oćesom, žuljem Itd.            1
Glavna zaloga:
L SCHWENK-ova lekarna
DunaJ-Meidllag.
1*  ¥ mi mm   *****        ObllŽ
fct<h LflS6r-16Y M turiste Dobiva «a v vseh lekarnah.
^
Zahtevajte
▼ svoj   prid   vselej
pristno Kathreinepjeva
Kneippovo sladno kavo
samo t ravojih t Tarstvrao enamko Župnika Kueippa in z imenom Kathreiner ter se skrlmo izo^ibajte vsek    nutnj     rreduih.    posnemkov.
„Le Delice"
cigaretni papir, cigaretne strojnice.
Dobiva a* poveođ.      671—3 Ham zalaai: lmjt L, Pn«|ii|MM i.
ALBOFERIN
redilno in krepilno sredstvo.
Redi kri. Jači živca, pospeiuji slast do jedi.
■tllnlčmo prelikaiene; edltčnl zdravnlftkl jgm prlporoeajo za alabo-krvne in prebolele ljudi in slabome otroke.
Na prodaj po vseh lekarnah in drogenjah, kot praSek 100 gr K 6—, v t&bletah 100 kosov K 1 60 in v Čokoladnih tabletah 100 kosov K i 80.    Paeleđnje  nalaši ma
Vpr«i%Jte avajec* zdr«Tallia.
Umrli so v Ljubljani:
V deielni bolnici:;
Dne 19 marca: Ifarjana Geiger, đelav-Ceva žena, 42 let, vnetje obisti.
Dne 21. marca: Gregor PiSler, delavec, 30 let, prsna bola, jetika.
U r«vnifitYD našega lista so post<*  : Za   Sokolski   dom: Prri  dar ea   „Sokolski dom"   poklonit  g.  Fran  čnden  ▼  Ljubljani 2 kroni       Živel!
Za Sokolski sklad: Fr. Gombač in Anton Mikuž v Ljubljani, vsak po 1 krono. Skapaj a kroni. — Zivela!
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna  banka" v Ljubljani.
Dradni kum dunaj. borae 24. marca 1904.
Haloibool p*H»lx|.                 D*a*r       Blago
42°o majeva renU     .   .   .      99*45    99*«B
4^°/0 srebrna renU     ...      9945    69-66
4% avstr. kronska renta     .  |    9^45    9965
4»/0      „     zlata           h              i'8'S*B   11915
4°/A ogrska kronaka H        .      97 96    C8' 15
4«/0        „      zlata         „          .     U805   llh-26
47. posojilo dežele Kranjske     1**0*—   100-76
4Va7.  posojUo mesta Spljet     100*25   10125
l*-'t»/,       .,             >f      Zadei     100--   10f»*  -
4Vt°/a bos -herc 2el. pos. 1902     100*25  10125
4°0 CeSkadež. banka k.o.     .     100-—   10025
i°/.       „       „        „      to.    .     100--   100 30
41/il/o ssst pismagal.d. hip. b.     101-60   10180 4l/i°/o   P«St.   kom   k.   o.   z
10°/0 pr......     10810   107--
47.7ozast.pismalnnerst.hr.     101*—   108.— *'/,•/•     m       t.   ogrske cen.
dež. hr......     10050   101 —
4'V/o z   Pis-  o^   hiP-  ban      100-16   10115 4ViB/0 obi. ogr. lokalnih že-
leznic d. dr.                   !   100*—   101 —
4V,f o obi  Ce&ke ind. banke i   tOCt&    lOl —
4° 0 prior Trst-PoreClok. žeL       98&
4°/o prior. dol. žol       .    .           99-60   100' -
3o/o     ,.      ]u2. žeL kup. VtVi     297 65  299 65
4 «/,•/.. avst. pos.zažel. p.o.    .      101—   10170
SreCk© od 1.  1854     ....     15075   15175
„   „ 1860 V,      ...     151^5   16285
M       M   „ 1864    ....        4>8 -   262 -
,t      Uzske......       166*—   168—
1}     zem. kred.  I. emisije | 2t*2 —   302 —
„      U.      «            287-   292 50
lt     ogr. hip. banke   .           265—  269
„     srbske a firs.  100 —        89 -     91*—
„     toršfce .   .   .    .   .   . I   124 25   »26 25
Bamlika           srečke    .    .    .        a 120     22 20
Kreditne              „         ...      464'—   475'—
InomoSke           „        ... |     81*—    8-V—
KrafeoVBke          „        ...        78—    83 -
Ljubljanske          >f          ...        67*—     72"—
Avst. rud. križa„         .    .    .        52*—     54 —
Ogr      „       rt     „        ...        2876    2975
Radolfove           H        .   .             6«—    73
Salcburške         „        .   t             77'—    80*50
Dunajske kom.  M         ...      503 —   513*— I>« nle«.
Južne železnice       ....       776' !   7950
Državne železnice   ....     83fi6«j| «3660
Avstr.- ogreke banCne delnice    16(6     1616
Avstr. kreditne banke    .   .     642 75   ^43 75
Offrske       „            M          .    .     7«3—, 764 —
2ivnostenske          „          .         24960! 25L5U
Premogokop v Mostu ,Brux)     643-      6*7 —
Alpinske montan    ....     4« 5 6    4650
Praflke žel  indr. dr.   .   .   .    1895 - 19O()-
Rima-Muranyi.....     476 6<>   477 50
Trbovljske prem. družbe    .     350       368 —
Avstr. orožne   tovr. družbe      »60—   464*-
če&ke sladkorne družbe .    .     148—   152 —
TaJot«.
C. kr. cekin......       n-36    11*39
20 fcranki     ...*...       19'.»8     1»-11
20 marke.......       23*fc;    S3.58
Sovereigns.......       2*98    24*(J6
Marke........     117 S6«   117 70
Lafiki bankovci.....       95 35    95-60
Rublji........     25376   254 60
Dolarji........||     4*84       6 —
Žitne cena v Budimpešti.
Dne 26. marca 1904. Termin.
PSenica sa april ....   sa 60 kg K 806
„        „  okt. 190H  .        M   60 M   „ 806
fts          M   april     .   .   .   „    00 M  M  644
Kornzm   „   maj 1904   .    .     n   60   „   n   &22
Ove«       „   maj    .   .   .   .    „   60  „   „  6-38
er«i&tiT.
Mespremenjeno.
^feteorologično poroćilo.
faibDa Bađ martom tOtt.  SMdmli »f»-in   Ukt *«»•  mm
o ti	Cm opazo-vanja	8tanj« barometra v mm	P 1!	Vf»trovi	
24 25. •	9. ST. 7. ■). 2 pop.	737 4 738 6 739 2	40 41 86	si. vzhod «1. TS8TS. si. asvsh	oblačno oblačno iblafino
m 26	as?. 7. ^. •1 Pop	398 739 3 381	64 R4 130	sr svzhod Sl  TZSVS sl sever	det oblafino oblafino
„Slovenski Narod
se prodaja v posameznlh Izvodlh po IO h v sledecih trafikah:
Ljubljana:
I.   Biz]ak,    Vođmat,   Bohoričeve
ulice št  10.
L. Biaznik, Stari trg St 12. M. Blaž# Dunajska cesta St 14. H. Doleno, južni kolodvor. M. Elsner,  Kopitarjeve ulice  1. H. Fuchs,  Maiije Terezije  cesta,
nasproti Kolizeja. A. Kališ, Jurčićev trg št. 3. A. Kane, sv. Petra  cesta št. 14. I. Kos, Kolodvorske ulice št. 26. Iv. Kristan, Resljeva cesta 24. A. Kustrin, Đreg št 6. J. Kušar, sv. Petra cesta št. 52. A. Mrzlikar, Sodnijske ulice št. 4. [. Pichlar, Kongresni trg št 3. M. Sevor, Gosposke ulice št. 12. J. Sušnik, Rimska cesta št 18. A. Svatek, Mestni trg št 25. F. Šošark, Šelenburgove ulice št. 1. R. Tenente, Gradaške ulice št 10. A. Velkovrh,  Sv. Jakoba trg 8
Šiška:
M. Favai, Spodnja Šiška pri kolodvoru. M. Lavrenčič, trgovec v Šiški.
Kamnik:
Marija Ažman, trafika. škofja Loka:
Matej Zigon, trgovina in trafika na tilavnem trgu št 34.
Kranj: Karl Florian, knjigotržec.
Radovljioa: Oton Homan, trgovec.
Lesce (v bufetu na kolodvora):
Ivan Legat, gostiiničar in posestnik.
Bled:
Ivan Pretnar, trgovec. Javornik :
Štefan Podpac.
Bohinjska Bistrica: Mijo Grobotek, trgovec.
Ribnica: Ivan Lovšin, trgovec
Novo mesto: Josip Kos, knjigovez.
Krško: Henrik Stanzor, trgovec.
Vrbnika: Gostilna Mantua (Fran Dolenc).
Logatec: Makso Japel, trgovec.
Cirknlca :
Kravanja    Anton,    trafikant   in
trgovec;
Pogačnik Alojzij, trgovec; Popovič Janko, trgovec; Karolina VVerli, trafikantinja.
št. Peter na Krasu:
A. Novak, na kolodvoru juž. želez.
Ilirska Bistrica:
Ivana Tomšič, trgovka
Ce je:
Marija Miklauc,  trafika v „Na-rodntm d< mu".
Zidani most:
Mary Peterman, trafika na kolodvoru
Celovec. Josip Sowa, časopisni bird.
Oorica:
Josip Schwarz,  trafika, Solska ulica št. 2 (via scuole 2)
Trst: M   Bevk, Piazza Barriera vecchia
(vegal ulice Bosco št   1). Mihael   Lavrenćić,   Piazza   Ca-
eerma št 1.
M. Majcen, ulica M ramare št 1 Št. Stanić,  ulica Via Mulin pic
colo št 8
Pulj:
Marija SchUtz, trafika na postaji državnoga kolodvora
Raka: A  Potošnjak, Via d*l Molo.
Zahvala.
Globoko nSaljeni ob briđki ie-gubi naSega Ijabega, nepoz&bnega sina, gospoda                              857
Janka Sorčana
•tad. phil.
uaojamo se prav priarčno zahvaliti za mnoge dokaze odkritosrčnega ho-ćutja, ea krasne vence in mnogo* brojao sprematvo predragega pokojnika k zadnjemu počitku.
Posebno se &e zahvaljujemo pre-Častiti duhovSčioi, osobito gospoda župniku in g. kaplanu z Dola, za fiastno asistenco, deputaciji a kad. teb društva „Triglav", g stud iur. Krevelju za ganljivi nsgrobn? govor, siav ačitejstvu, ki se je 8 Solsko mladino udeležtlo pogreba, slav ga silnemu druatvn dolskemu, hrast-niSkemu in trboveljskemu, gg pev-cem za žalostmke pri zadnjem epre-vodu, kakor tuđi vsem drugim, ude-ležencem za tako čast no spremstvo.
Hrastnik, 24. marca 1904.
Žalujoča rodbina Sorčan.
Najboljša pitna voda
kadar  pretf   nevarnost   epidemije,  je  v takih  sluCajih Cesto  skušena,  od medicinskih avtoritet vedno priporočevana
MATTONI-JEVO
GIESSHUBLER
alkalično kiselico
V njej se ne nahajajo nikake organiCne substance ter je zlasti v krajih, kjer je studenčna ali vodovodna voda dvomljive kakovoBti, najprikladnejša pijaca.     6—1
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju in Petru Lassnik-u in v vseh lekarnah, večjih Specerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
Lepo stanovanje
se ođda za 1. maj.
357-40
J. J Naglas, Turjaški trg št. 7. Taboj se proda
hiša v Brdu
v občini Senožeče. Njive: 4 ha, 53 a, 44 tnK    Travniki:   7 ha, 34 a, 62 m*.
Skupna paša in skupni gozd, ki se bode kmalu razdelil.                 f-63—1
Naslov pove upravnistvo rSl. Nar.u.
Oroi oštra er
v   pokoja,  43   let  star,   ožeujen,   veŠč slovenskega  in nemškega jezika  v be sedi   in   pisavi   vajen  tuđi  ekonomije, išče stalne službe.                    862-1
Ponudbe se prosijo pod ..Pridnost'1 na upravnistvo  „Slov. Narodau.
Sprejmeta se dva
vešča slovenskega in nemŠkega jezika.
Ponndbe, opremljene s spričevali, naj se pošiljajo: ..Ravnateljstvu del-niških pivovaren v Ljubljani", Sod-nljska ulica št. 4.                        S60-1
Kogar nadleguje   ka Se I j
na] posktsst kaSel] ablažn-]oie In veteokttsne
Kaiser-jeve
prsne bonbone.
4)7 J A    motttrslio   •veroTlJr-
/I ZLI I nlh Mprlee%»l jManel fclv "w *• »»!•% vsprh pri lt»«!Ju, hrlp»vo«tl, h*t«r|u in Banllzenju.
Zavrnite, kar se vam ponndi dru gega! Varajte se prevari   Le pravi   u   varat-veno auamko wtri jelke**.
Zavoj 2O in 4O vin.        2780-24
Zalogo imajo: V Orlovi Itkarnl pol«g ž*l«zneg« mostu v Ljubljani, v d«2. Ukarnl pri Mariji Pomtgaj Milana L«u-aUka v Ljubljani In pri Ubaldu pl. Trnkoczyju v Ljubljani. - V Novam m«stu v lakarnl S. pi. Siadovlć.
Glavni dobiten;
K 180.000
Srednja temperatura četrtka in petk* iO« in 64°, — normale: 6 ST in 64« — laiokrinm v, 24 orah: 4 0 mm in 10 2 mm.
trctaai« da« t aprtUi 1904.
Promese k Tiszkim srečkam h K 7*—
866                          priporoča in sa dobe pri
„Ljubljanski kreditni banki" v Ljubljani.
DRAGOTIN PUC
tapetnlk In preprogar Dunajska cesta fttev. 18
izvr&uje   vsa   tfiprtiiliU»   dcl«
ter ima v zalogi vi»e w to itroko
Mp»«l»Jo«r    predmet«    I*Mt-
near* IstlrlliA.
Vedja IJrtljaMke pidrežuice pohištva prve kranjska nizvsle zađnige ? Št. Vida nad Ljubijano.


<

Jernej Babovec
trgovina paplrja, plsalneg-a in risalnega orodja
v EJubljani
Sv. Petra cesta Ntev. 2
Filijalka:
Resljeva cesta fttev. 7
priporoča: Najbolj&e d roj eno saloajo  r«i-
Ilencca   paplrjav,    trgov-
Ml4lh in |ionlo«nlh linjls,
MolMlilh zvrzkot, blljrz-
nlr, rrnll« Itd. Dlmnlk,    A\HtrlJ«Ui*   z^o-
datlna   k» IJudtike  »ole. ^aateiiMU«-' tahl«* zn Onli-v ff»o rarunleo. Molnlke l^ojltj«   za IJud»Ue
»ole.
Molitvenik*   v   rasnih   vezeh. TIaikovin«  za   gospode  odvet-
nike m c. kr. notarje Kipe rtlotenitltlh llteralov. Kazao gnlanter. blaaco itd.
llzke cfoe, \tita In solidna po*trežb&
77777W7W¥¥¥WWW¥

>
JOSIP STUPICA
Jermenar In Medlar
v Ljubljani, Prešerno^e ulice štev. 5.
Priporočam  avojo zalogo najrazhCnejSih
konjski li  oprav
katere imam vedno v zalogi, kakor tuđi vse druge konjske potrebšćine.
o • Cene nizke. * a>
»
N i) O
ogastvo las
z lasnim cvetom in po-
mado .Linge Long'
po I  K;
isernati zobj*
z jMenthol'-ovo u»tno vudo in zubnim pradkom po I  K 6O h;
£
epota polti in telesa
.   „Aida"
miluin :   cvet-lično 60 hf cream I K.
Dobiva se le v
Orlovi lekarni
Mr. Ph. Mardetschlager, kemik. -2 I Jurčičav trg $|£ Jurćičev t/g H|      v   lij iihijatiL
Razpofti ja  se   proti   vpoftiljatvi zneska ali s poštnim povzetjem.
Jv. Seunig
trgovec z usnjem na drobno In debelo      H
v Ljubljani, Stari trg št. 7
pnporoća
0116 zoper
prah
crna, smole, pKroleja ter kmJio
brez konkurence, brez vsacega duha
po ua|nlA.|lia oenah: f W«. (%o ta, 4O  b(. a IO •», pri
nakupu većje mnoljne 6« ceneje
}Covo! Patentirano Jfovo!
nepremoćijivo mazilo
mm   pocrne nje   rujavih čenljev, iisnja itd.
SprtJmemfltakoiS!
180»—n
ucenca
T 3T«yo trgovino z  železnino in kolonijalnim blagom.
Pranc Gućtin, Metlika.
Kontoristinja
finožna slovenskega  in   nemškega je-jika, iSče prlmerne službe.
Ponudbe pod „Kontoristinja" oa npravništvo „SI. Naroda"•       746—4
Oskrbništvo ribniške grašcine
išče spretnega
vrtnarja.
Ponodbe naj se pošljejp na ioie-aovano oskrbništvo.                       816—3
najfiianejša ljubljanska
posrenovalnsca stanovanj in služeb
G. PLDX
Gosposbe ulicev št 6     a»
?Fipsrora In nameiea 1© bolji*
službe iskajoče vsake vrste
Ka IJubijano In drugod.  Potnln*
jufeaj. — Katanrnelf v pla»rnl. —
Yr*io»   in   kollkor   možno   hitra
postrežbt* znfotovjenu.
Prve vrste zavarovalnica za življenje sprejme pod ugod-nimi pogoji nekaj gospodov za
akviziterje
;nabiranje zavarovanj) za Kranjsko in Spodnje Štajersko.
Pismene ponndbe pod „Zavaro-vsfnfca za življenje" na upravništvo ,Siov. Narodau.                            792-3
Pri Kamniku
prijetno pod gozdom ležeca
rila JrascMMof
§ 4 sobami, kuhinjo, parkom, eventualno tuđi s blevom, se odda za to sezijo. — Natančneja pojasnila daje Louis Praschnikerjevo oskrbništvo y Mekinah pri Kamniku.                  853
Ravno tu se proda tuđi
100 ni3 rezanega lesa
smrekovega,  desk in moral.
Zaradi opustitve trgovine na Koroškem se vsa
oprava
lakoj   godo   proda«
Oprava obstoji iz portala z 8 zrcalnimi šipami, pri vhodu 2 zrcalni sipi, 1 delikatesna miza (pucH) z marmonato ploščo, kakor tuđi vse šte!aže in omare za manufakturijo in galanterijo. Od portala pošljem Iahko )odobo. — VpraŠa se pri Ivanu asser, Vrba na Vrbskem jezeru.
Kočija
(Kutschierwagen) elegantna, proda«
Sodnijske ulice št. 2,
811—3 II. nadgtr. 4. vrata.
Hiša I
) nm   Je&ici   z   enim   stanovanjem in nekaj svetom se proda iz proste rok©.
Poizve se na Ježići h. tt. 32.
kMurtirlB
2—3 leta posekau, popolnoma suh, v tramovih, Širokih od 23/20 cm do 16/13 cm in dolgih od 64 m do 2*8 m (vsega 60 kom ado v) proti takojŠDJemo plačilu.                                            866—1
Nikolaj Krhlikar
stavbeni   mojster   v   Li Uji.
(Velden a. Worthersee).
652-9
UHO

»
Sira/

tdini slovenski humoristično-sati-itni tednilt, # prinaša okl/učno
originalne slike-
hhaja v 7rstu vsako soboto. — ftaročnina ja vse teto 6 Jf, ja >o/ leta 3 Jf Posamejne številke se prodajajo  po tO stotini
2&htevajte brezp/ačna števllka   na ogledi

prve, neprekoBijiTo kakovosti, sa ia-delovanje likerjev, žgat ja, vseh 5pi-ntuoz in  jeeiba   po&iljam   kamorkoli.
Velikanska prih ranitev,  neverjeten uspeh zajamCen.      7U9-3 Zanealjivi Speci alat recepti.
Conlkl In prospekti gratis in franko.
Karei Filip Pollak
tovarna za esence v Praarl.
(PoSteni; spretni za* topnik i se iSSejo.)
Čudovita novost!
325 komadom za 1 gld. 95 kr.
Krasna ura z jako lepo verižico, točno idoča, za katero se da;e dveletna garancija. Velikolepa Laterna magica s 25 krasnim I podobaml. 1 jako fina kravatna igla s simili briljantom, 1 krasen kolije iz orient-biserov, patentni zaklep, najmoderneji nakit za dame, 1 fin asnjati moSnjiček, jako elegantni na-etavek za smotke 1 garnitura ff. double-fclatih manSetmh in srajčnih gnmbov, 1 ff. žepni nožec, 1 ff toaletno zrcalo, belg. steklo ▼ etuiju, 20 predmetov za dopiaovanje in Se 200 razmh komadov, vse, kar se po trebaj© v hiai. Krasnih 3^5 komadov z uro, ki ie sama tega denarja vredna, pošilja proti poftt-neinu povzetju za 1 g'd. 95 fer. raspo&iJjalnica.
poitno predalo 19,
Ako ne ngaja, se denar vrne.       801
Klg
Klg
150.000
ilfiliiin im !
prve in drnge košnje domačih travnikov
se proda.
Več se izve pri Iliji Predoviću
v Ljubljani, Ambrožev trg št. 7.
Poskusite
pnstni
rastlinski
liker
Uni1
Varstvena znamkju
Po oknan in tAr%-
vem nčioku prvak
likerjev.
Ogreva In oilvlja talov Budi tek In probavo, Daj« dobro apanjo.
Lastnik:
6-69
EDMUND KAVČIO, Ljobljana.
Stanovanje
v blizini justične palače i 1 lobo in kuhinjo •• odda v najam.
Ve2 se izve v Clgaleiovih ulioah it 3 pri hiškniku.                        676-B
1000 krm
ako je goljuflja! BreEskrbno rođbinako  , sreCo jamCi knjiga o pre-oMlem blagoslovu otrok Z ved tiso*  sah-valnicami poftilja diskretno sa 90 h Lf avatr. znam ka h goapa A. K»aa>aH Berlin S.W 220Linden-strasse GO
Ljnđevit Korovnik
na Horatalieaa
ae priporofia ▼ izdelovanje vtakovntnlh pua«k sa lovce in atrelce po naioovejaih sistemih pod po po Inim jamstvom. Tuđi pr«-d«luj« stare aamokreenice, vaprejema vaako-vrstna popravila, ter jih toCno in dobro inviftoje. Vae paske so oa c. kr. preakuae-valnici in od mene preskasene. — Ilustro-82                vani canlkl zašto nj.                12
r
Za razvijanje
rasti las
složi    že ^ tisočkrat   proizkuseno   in splošno odobreno sredstvo
,,£ovacrin"
ki je ttaatal po temeljitem raziska-vanju odličoega amenfikega zdravnika in ki so ga najznamenitejšl profr-eorjl in zdratnlkl in tuđi zdrav* stvor a oblast znanstveno priznali IW Pradvtam se »vari pred vo-dami za glavo in lase, pomađami itd, ki jih pove 'Cujejo s sleparsko reklamo. 99M^«» vaici*liiM zabranjuje Izpadanje las, luskln«, pl«-iavost in prezgodnje oslvenje, ravno tako zabranjuje posebno lzd*tno pri otroklh in odraslih tuđi vsako bo-lezen las
I nvarrin" Je p° izreku PrQ-pbufaui ni mnogih zdravniko? edino resnično eredstvo za razvjanje las, Čudovito pospešuje rast las in brade, ćelo na golih mestlh, podeli prezgodno osi el>m lasem zopet njih
prirodno barvo. Ena velika steklenlca
I nvsiprina" kl  zadošča  z«
„LUVdbl Ilia VO5 mesocev K 6—, 3 stekUnlce A' 12 ,6 ste-klenlc K2O —. Po poStnem povzetju ali Ce se posije denar naprej, raz-poaJja evropski depot TM., 1-Vllh, DunaJ VI., !Vl«rlchlillflVri»tr. A4. — Dobiva se indi v drogerijah, parfumerijah in lekarnah.
I      Mnogo prostovoljmh prlznanj      I '                   medtemi te-le                   ■
Rad Vam potrjujem iz vrst ni uspeh „Lovacrlna", ki je doslej gotovo iz-med cajDoljSih aotiseptiskib in eebo-
rirajočih voda za glavo, toda mil in prijeten Moji pacijenti ga rabijo in priporočajo med vrstni ki
Med dr L. Margulics. Lasno sredstvo „Lovaorln" sem za nek primerao slučaj priporoćil in potrjujem, da je po nekaj tednih res b lo opaziti viđen učin*-k. Vaekakcr pa antiseptiCnega učinka na kožo na glavi ni tajiti Priporočal ga bodem tuđi naprej. Med dr. Sz«ntas Bela. Z „Lovacrlnom", ki ste ga poslali sem v dttrih alučajih prezgodnji plesa vosti oairoma iz padanja las zaradi bolezni dosegel precejfin e iabolj-ftanje in bodem „Lovacrln44 v nvoji praksi vsikdar rad odrejat.
Med   dr Joseff Karoa
Nisem   prijatelj  z hvalmh  pišem
in atestov, to pot pa storim   izjemo
in Vam potrdim,  da je   „Lovacrln"
reanično  iz vratno  deloial,  in  da  ga
bom rad prip ročaL
I        Mtd  dr. Edoard Plakarskl
E Dobro obranjen   8
omnibus
za 10 oseb je Da prodaj.  —  Pojasnila
daje Joief Kinn,  aedlar v Postojni,
Kjer se omnibus tadi Iahko ogleda.
Talenec In plajla
sprejmeta se v trgovino s papirjem
849;2
Meatni  trg  itet.   II.
Pekariia -^a
na jako lepem   prostoru v Ljubljani
se pod  zelo ugodnimi poffoji odda.
Ponadbe na upravništvo „SI. Nar."
pod „Pekarija v Ljubljani".        802—3
Restavraclja „Narodni, dom"
796- 5
Plzensko pivo
čez ulico 24 h vrček.
Sprejmeta se tuđi
2 učenca
z ljndskošolako izobrazbo.
Ob Latermanovem drevoredu.
Od 8Obote9 dne 19. marca dalje le malo časa           864
orientalski dresnrni
športni cirkus
■^r ^««« ioo živaiijt -fja
pooijev, opic, psor, oslov i. t đ.
IW«»m^o I                     IVovo 2
Smejal sa boi in moraš se smejati!
Zaradi udobnosti p. n. občinstva so ob ne-deljah in praznikih tri predstave, in sicer prva ob 3. uri popoldne, druga ob 5. uri popoldne in tretja ob 7 uri zvečer — Ob delavnikih samo dve predstavi, prva ob 4. uri popoldne, druga ob 7. zvečer
Za mnogobrojen poset prosi z vele-epogtovanjem               ^   prechtL
Od leta 1S68. a©
Bergerjevo   medicinsko
kotranovo milo
ki    ga   priporočajo    odlični   edra-rniki,        »koro    ▼   T»eh
evropskih državah   c odličnim us pehom   upor»blj» proti
vsake vrste IzpnSčajem
claati proti kroničnim lliajem in paraš, iipuičajem, ilaJje proti rdecici na uosu, orebliaam, potenju nog, luskin&m m glavi in r brudi. B*rg*rj<iHj kotran&vo mito im« r •ebi 4O tMlatotleov l+stnya ketratu* in •« r»«likaje bi-■tveuo   od    vHh  drugih mil,   ki   se   nahaj»jo t trgorini.
Pri   meo*dn*HJivih jtoltttiH   boleznih, sa n» mosu> ko-tranovetf* mi U ■ ojpehom upor»blj»
Bergerjfcvo kotranovo žvepleno milo,
Kot blaife kotranovo milo ■» odprarljftoj«
nesnage s polti,
proti   tpoMaJem   n*   polti   in  gl*Ti  pri  otrooih,  k*kor
tudl   kut   aenadkriiJiTO   koametično   *nil*i   m&   NmKHMiJ«
I«  kopmfO*  *° vmakdanjo rabo iluli
Bargerjevo glicarinovo-kotranovo milo,
▼ katorun j« 35 odat. glio«riĐ» in ki j« Ono purftunoTano*
C«na komadu vuk« rrtt«  s
navodilom ouporabi 7O v.
Z«ht«T»jt« po lekaraah ia madevnih tr-gOTinsb ■»ključno JŠrrgrrfiva kotr&nova mlL» in pamite na polet; stoj«oo Tintveao
■aamko in na predstojeći flnnin podpis G, HeU & Co. na TS»ki »tiketi. Odlikovan s častno diplomo na Dunaja 1883 in • slato sretinjo   na kvet.   rautavi  t   Parisn  1*00.
Za oaebe, ki kotranorega daha ne marajo ali fra na no-rejo prenaAati, iadelujem« is bresbarrncsra »£is6eaexa ko-trana antrm*0ina mila, ki jih prodajama pod os«sine-nilom JUoUova antrttzoina tnito (M<* kotmtiova tmiUt) Glavne Trsta so . Antraznlno milo po S in IO oddUtt. oittraaotno bmrnk*»ro milo, Antra*elno itvpl milo, •n*M*. »vGplenomlečno milo, antru*. gUcrr. foa-lft*m mit*. Antrasoln* mila so se vsled mdravuiike pr«-iakainje posebno   obaesla  proti  ispuičajem   in   uećistosti
polti.  Vsak kos stane »0 vin. Naprodaj t lekarnah in zadevnih trgOTinaa.
Glavna razposlllalnlca: O. Hali JI Comp., DunaJ, I., SUrngass« 8.
V IJobJanl se dobiva ▼ lekarnah-HII.1M Leastek, H. Har^etocIillU ser.  •!• Mayr,   «. Pl#e«|l,   u. p|.
VrmUmmmj in v vaoh drugih lekarnah na Kranjakem.                 Q3C—2
Sprejema savarovanja CluveSkega tiv-ijenja po najraznovratnej&ih kombina-cijah pod tako ugodni mi pogoji, kq zobena draga zavarovalnica. Zlasti Je ugodno savarovaujo aa doživetje
ui smrt   z  amanjSujoCimi ac vplsučiU
Vsak Član  ima po preteka   petih let pravico do dividende.
v 25 a. 3 e aaa n a.   zavaroTralna  banka v Pr-e*. Rft2ervm fondi: 25,000.000 K. Izplaćan« odikodnine In kapitali]*: 75,000.000 Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naie države
■ \B+Blk*Tl al*%«in«l4«-mttrotln4» uprav«.
VM pojllllll <W«.
Generalni zaetop v Lfubljani, ćegar piaarne so ▼ lastnej banfinej bili
3-3B
Zavaraju poslopja in premiCoine proti polarnim Bfeodam po najniijin conan. Škode cenji^je takoj injnajkalantuejo. FJSiTa Dajbo^ai »lov©«, koctor po«Imo
Dovoljajo ia Cistega dobtCka iadatne podpore t narodne In obCnokoristn* namene.
Mehanik
Ivan Škerl
Opekarska cesta *t 38.
*WalBl   atriji  pm BajMlaJI
Bl«lla.le in t to stroko
apadajoča     ^«»prm%ll»
izvrftnje    pr»r   dobr«
1» m*m:
i.
A. KUNST
-^ Ljubljana -^
ŽIčLoTTSlcd  ulica 4.
Velika zaloga obuval
lattnaga Itdalka  za dama,   gospoda In otroka \m vtdno n* Izbaro.
Vsakerfina caroćila izvrtajejo ae to-Cno in po nizki coni, Vw more ae
ehranjojejo  in Tnusnamenujejo. --  Pri
snuiacjih naročilih    blajfoToIi   naj   ae
vzorec vpoalati.
•NmiijiiiiiiiiisiiiijiiiiiiiiiiijiiiiijiiijijiiiiiSi
s Igfl. Fasching-a vdove
kljućavnlčarstvo
Poljanski oasip St, 8 (Riiclnva blia)
priporoća arojo bogato zalogo Atodiloih   ognjiAd
m m u %
li m m m * *
najpriprostajilh kakor tadi naJffnaJilK, z Soltc medjo ali rnesingom montiranih za obklade a pe£nicami ali b-*hi*mi Fopravlja&ja hitro in po ceni.   Vnanja narodla se hitro izvrfiđ
««saiiftsijisiji3ijiftXftftftsiftft]iii]ijiftftjiV
AiKRAGZMERkfamfev
Ljnbliana Sv. Petra cesta 6.
priporoča
popolno za\loa;o
kratkih klavrjev.
mignonov tn panin
najbolj renomiranih firm po najnižjih
cenah   Preigrani   klavirji,  solidno  in
Btanovitno   prenarejeni   so   vedno   v
zalogi
Edmo zaatopstvo za Kranjsko firm: L. Bbsendorfer, c. kr. dvorni in komorni izdelovalec klavirjev na Dunaja;
Br. 8tinglf c kr dvorua zalaga-telja na Dunaiu
Klavirji u popravljajo, uĐirajo m izvriuje $«
podlaganje z Hinjen
strokovnjaiko ii pr«-
skrbno io zaračunavajo
najcenejie
^Osianii
c^av/V    /pik
{£s usianoN^N
/za polovico cene\
SlliliEII:! lili [II
za moške obleke
po najugodnejši cem
priporoCa
R. Miklauc
j Spil
Ljubljana
14
alske  ulice  Stev.  5.
i
o««»o«o
ooo«««
r
Žrebanje nepreklicno
23. aprila 1904.
Glavni dobitek
kon 40.000kon
Srećke ogrevalnih sob
priporoča
789-3
&  1 krono
Dobltkl, ki obstoje v efektih, se v denarju ne bodo izplačevall.
J. G. Mayer, Ljubljana.
^
Kdor hoče obraniti svojo
obutev elegantno in stanovitno
naj rabi lei
GLOBIN
najfinejše čistilo za vsako usnjato obutev.    855-1
Edlna tovarna: Frltz Schulz jun., AM-Gis, Egsr i. B u. La.lpzlg.
m
p%y
I   !
t^€5tauracija pri
Zlati
lastnica Marija Rozman
i ribi4I—,
iian.         I
Dobro znana restavracija pri „Zlati ribi"
vhed Iz Ribjih nlic in Špitalsktb nlic
B60-B
priporoča  {zbOma   Vina Iz Dolenjske, Istre In Štajerske.
Vsak dan veSkrat sveže, priznano dobro
puntigamsko marčno pivo.
Na razpolago imam vedno sveŽa
l^orka In nirzlt* Jedila
za zaitrk, opoldan in zvečer.                           ,
Marija Rozman, restavraterka.    J8* Jtf£
•••    •••
FUNT7
30 dni na pozkušnjo
poSljem vsakomur prlstno Bohnel System Roskopf patentirano anker uro in se zavežem, da v teku 30 dni vzamem   uro nazaj in  da vplačant znosek  brez ka-
kega odbitka takoj vrnem. Pristna   OoHnel   System   Anker      175-6
Roskopf patent-ura
.„—.        in s kazalnifeom iz prist. patent,  steklenine  (ni  papir),   masivnim, 36 urnim ankerskim kolesjem v eleg. crno  imit.  okrilju  iz  jekia I    ati niklja je valed velike odpornosti  in natančnega  toka   sama in edina   nejboljša  štrapaena  Ura,  k«  bodi   Vsakomur,   ki   potrebuje moćno m zanestjivo štrapacno uro, toplo priporočena.
.   Stane z lepo nikijasto veri«    n| J      O«RA i        žico in tokom vred         U ■ «■    ^   » W
£      3 komadi gld, 6-7E, io komadov gid. 2O-—, Ravtio i.".'     ura 8 podobo Nj. Vel. cesarja, papeža Pija X, lepimi f   lovsklml ali pokrajinskim! podobaml stane   30 kr. već     Za dober i   tek ure se 3 leta pis-n. garantira. — Proti povzetju jih razpoSilja |        I. to^ariiiaka   zaloga   Bohnel   KuNkopf ur
IVI A KS B6HNEL,urar, IjUNAJ
H"W^ Itlai*gai«etlteiisti»a8se 4£-i 1»«
Cvr«ii*ilnl Na ran°ga vpraSanja čast. bralcev tega lista javljam, da in;am OVdillUi jaz edino tovarniško zalogo pristnlh Bčhnel System Roskopf patent anker ur, kar sem tuđi prvi prijavit. Vendar pa razllčne firme moje anonce neprestano ponarejajo in hvalijo preproste piočevinaste ure n plombo ali brez nje, kakrftne pri meni stanejo po 1 gld. 7O kr. Pazite prosim natancno na ime  MAKS   BOHNEL,   urar     Vse druge   ponaradbe  energično zavračajte.
Ustanovljeno  leta 1840

iii
:©:
8
w
*

3L- Scli^rentner
knjigo tržec
V Ljubljani, Dvorni trg štev. 1.
Naznanjam, da sem pr^vze! od , Narodne Tiskarne" v Ljubljani v izkijučno razprodajo Jurčlčeve zbrane spise, i>?«tem letnlke in posamezne številke „ljubljanskoga Zvona in vse one knjiget   katere   so   Izsle v aložbi  „Narodne Tiskarne". —
Te knjige so:
Josipa Jorfti&a »brani SpUi, zvezek 1.
do XI., brofciran a 60 kr.,  elegantno vezan a 1 gld. PoHHinezns    gt^vilk«    „LJublJanakega
Zvona1   po 4a> kr. Zbirka  zakonov.    I.   Kazenski   zako
uik. vezan a 3 gld. Zbirka zakonov   II.  Kaz. prav dm rod,
vezau   a 2 gJd.  &) kr. Zarnlkovl   »brani    splaL    I.  zvezek,
bročinui a LO kr. r»r.   Nev?8^kc|c);       ,4Q0Q".     Povest
broS. 4 jO kr, A. Aškerc:   Xsl*t V Oarigrad,  bro&.
a 2U kr. i urgenjev:   Otol In  sinovi. Roman,
biofiirau a 50 kr. dtirl novele, broS. a 2') k:. B*jnefi-TfebizBky:   Bio dne    duie.
Lefehvre: Pariz v Amerlkl, bro&iran
a ftO kr. Stat    Dominis    aubra:     Oasnlkar-
•tvo   in   nail    časnikl,   bro&irano
h 40 kr. Jelmek: Ukrajinske  dome,   Povest,
brofiirauH a l.r* kr. Q a 16 v y: Dnevnik, bro&iran ft 15 kr.
—   Rasne   pripovedke,    broSiraue  a 4u kr.
—  Dv$ povetU, brofi. a 25 kr. Theuriet:    Undina.   Povest,    bro&.   a
20  kr A.   Trstenjak:   Slovensko    gleda
lišoe, bro&iran izvod a 1 gld. Jurcić. Ldatkl, bro&. a lf» kr.
— Oregorolčevlm  kritikom, brofi. a du kr
AvBtrijski patrijot: frPartelweaen der Slaven1', brofiirano a 5o kr.
Roman, broSiran a  /0 kr.
Po znlžanl cenl  priporoCam:   Fran Kocbek,   Pregovori,   prilike In   rekl.   Prej
60 kr., sedaj  Htimu  5*O  Ur.
tE£~ Sprejemam tuđi naročila na vse modne  žurnale,   na ^^      vse  domaće in tuje časnike ter knjige. -*^-
Nijfkja zaivfi naiadik i% n)ttii)tlli
otroških vozičkov
In navadne do najflnejie
zime.
M. Pakič
v   Ljubljani.
■ttmiB iinčilkNi u
••■•"•"•L»»»^XXWX

Ivan Jax in sin
v Ljubljani, Ounajska cesta 17
svojo bogato zalogo
7 ozfiih koles,
glasbenih avtomatov
•n
pisalnih strojev. ^7.
I     -«3®C>-        -O(g)C=-
-o®c=-      -o^c—
3(rasno izbcro
^onfc^eijc
za dame m đekticc
kakor tuđi
manufakturno blago
vsakovrstne preproge
i. t. a„
prlpo ru ea
Ljubljana
Spitalske ulice ste?. 7.
XXXXXXXXKXXXXXXXXXXXXXX
u; Solidno blago. y   Nizke cene.   <
>^oo<xyxxx>:xxxxyxxx)<xxxxxxx:
za dame gospode
Veliko zalogo
rokavic
kravat za gospode
toaletnega blaga
dalje
šEetlc za zobe, glavnikov, dlšav, mil itd. Ud.
iz najbolje renomiranih tovarn  priporoča
Alojzij Persche
lij ubijana
Pred škofijo  wt. 21.
r
M|UZi»HZ     9J|Y|^|«>    «l|«|S«>đ
5         *Z "W 09UBJI pod       m
! 9inos uBAi;
ć                      BJ}OJOđuđ               13    71
S            I U9qzi pi!|dA A I            ^
^    ui   qeuo6e|  m§[0AOu[eu a    »
1 ui ojpnifp i
■
Danes, v soboto in*jutri,'v nedeljo mio«
■ i*  1    y
=. prit|«bl)eao
Za mnogobrojen obiak se priporoCa
Josip Schrev, rostavrater
^alvator-pivo
mt
Tovarna kemiskih izdelkov v Hrastniku 7W"S
priporoča
umetna gnojila.
Uspehi  pri različnih vrstah nasadov so presenotljivi, posebno
pri hmelju, kl je zanj kal jevo-amoniakov superfosfat posebne
pripraven.   Prospekti   zastonj   in  poštnine  prosto.
Linolej in povošceno blago
prodajajo na debela uf^}eeneje
Vzorci in ceniki franko.
Josip Pfeningberger-ja sinovi LmtI '»"f»«n«»i»»'»»««-«•»•
DunaJ 1., Anlirrtiof.
es. Kr. avstnjske     XLg     državne železmce
C. kr. ravnateljstvo drž. Železnice v Beljaku.
Teijaven od dne 1. oktobra 1903. leta.
ODHOD IZ LJUBLJANE )\iž. kol. PkOGA ĆEZ TRBIŽ. Ob 12. uri 24 m ponoCi oaobo; viak v Trbiž, Beljak, Celovec, Pranzen^f ate% Inomoet, Monakovo, Ljubno, Cez Sehthal * Auasee, Solnogra4, čez K''iin-Reiflin_ v Steyr, v L»nc na Dunaj via Amatetteo - Ok 7. uri 6 m. zjutraj osobni ok v Trbia, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeate, Ljubno Duuaj, Cez Selztbal v Solno -ad, InomoBt, Cez AmBtetten na Dunaj. — Ob 11. uri fl dl dopoldne osobni vlak v Trbii, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Danaj. — 0\ 3 uri 56 m popoldne csobni vla^ v Trbiž, Smohor, Beljak4 Celovec, Franzensfeate, Mona kovo, Ljubno, Cez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zell ob jezeru, lnomoat, Bregenc Curih, Genevo, Pariz, Cez Klein-Reifling v Steyr, Linč, Budjevice, Plzen, Marijine vare. Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago (direktni voz I. in II. razr), Lipeko, na Duna; Cez Am8tetten — Ob 10. uri ponoCi osobni vlak v Trbiz, Beljak, Franzenafeste, Inomost, Monakovo (direktni vozovi 1. in II. razreda Trst-Monakovo). PROGA V NOVOMB^TC IN V KOCEVJE. Osobni vlaki Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Stražo, Toplice, KoCevje, ob 1 uri 5 m popoldne' istotako, ob ?. uri 8 m zveCer v Novomeato, Kočevje. PRIHOD V LJUBLJANO ju2. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čes Amstetten, Monakovp, Inomost, Franzensfeete, Solnograd. LinC, Steyr, I&l Aussee, Ljubno, Lelovec, Beljak tdirektni vozovi I. in U. razreda Monakovo-Trst). — Ot 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — ob 11. uri 16 m dopoldne osobni vlak l Dunaja Cez Amstetten, Lipako Prago direktni vozovi I in II. razr.), Francove vare, Kar love vare, Heb, Marijine vare. Plzen, Budejevice, Solnograd, Linč, Steyr, Panz, Geoevo Curih, Bregenc, Inomost, Zell ob jezeru, Lend-Gaatein, Ljubno, Celovec, Št. Muhor, Pon tabel. — Ob 4. uri 44 m popoldne oeobai vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, O lovca, Monakovega, Inomosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 61 m zveCer oaobn vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, šmohora, Celovca, Pontabla, Cez Selzthal iz Icomosta ^ Solnograd. — PROGA IZ NOVEGAMESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. on 44 n zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega me8ta, KoCevja in ob 8. uri 35 m zveCer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE dra. kol V KAMNIK, MeSani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. un 6 m popoldne, ob 7 uri 10 n in ob 10. uri 45 m ponoCi samo ob nedeljah in praznikih, samo oktubra. — PRIHOD V LJUBLJANO drž kol. IZ KAMNIKA. MeSani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 in dopoludne, ob 6. uri 10 m in ob 9. uri 55 m zveCer samo ob nedeljah in praznikih il 2amo v oktobru. — Cas pri- in odhoda je oznaCen po srednjeevrepejskem Casu^ ki je zt e min. pred krajeviiim Ca&om v Ljubljani                                                                        l
1 Tovarna pohištva J. J. NA6LAS *
*            Ljubljana, Turjaški trg št. 7.   156M
NajveČja zaloga
pohištva
za spalne in Jedllne sobe, salone in goeposke sobe Preproge,  zastorjl, modrocl  na vzmeti, žimnatl  modrocl, otroški voilčkl  itd.
!V»J«iij*-   t>eiie.
%uJ»oII«lit«*jM«'   I»Imx<».
iggfi&F^&F^^^                                                                      »

X
| Avgust Zabkar
v £jubljani, Sunajska cesta
K U X
X X
i
X X X X
3
X
5 5
5
858-1     j#l
strojna in ključavničarska delavnica  %
se priporoča slavnemu obciustvu in prečastiti dahov&Čini v iidelovanje vseh v to stroko spatlajočih preclmetov:
napravo in popravo različnih strojev
izdelovanje  raznovrstuih   mlinskih   in  žaglnih  naprav, napravo turbin po   najuovej^ih  konstrukcijah. In siste-
niih v poljubui velikostl.
Naprava različnih transmisij za vsako industrijo.
Nadalje   DajrazliČnejŠa   dela   iz   Utega   in   kovauega   ieleza   in   sicer:
grobne   Krlžcs   Rotle,   prcl,   vrtne   klapi«   mtze,
stcbre9 trombr zii voilo Itd.
Naprava najrazličnejših konstrukcij in sioer: ielezne stresne stole,
mostove, rastlinjake za vrtnarstvo raznih sistemov, kakor
tuđi vaeh stavbinskih in ključavuičarskih del: Železne Ograjo, vrata,
okna, strelovode fn stedilnike  razuih velikomu.
Iztielovanje žičnih pletenio za vrtne o£rajt\ i»isnik«\ tr-ivnike itd.
*
X
^0       TNtA***i-ti iu  i_>r**i-«.*»uiti  »*o  ini  ^aht<ivauio nit i*n^polu|fo» W                ^mo i>*«.  i>o   j.i-linori»l»i t »VHrniHkih ccutth.
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
Seveda \% ker rabim
O. SEIDL-ovo
82C—1
nagrajeno
Kako ste pač dosegli tako lepe, zdrave    kOSIttatiŠICO   UStltO  VOđO
ki higijensko delaje Da zobe in ki je napredaj po ZODe ?                vseh boljših trgovinah v stekleuicab po 1 K.
Zasionj razpo&iljam!
navodilo za vse one, ki trpe na
kili,  zaprtiu  telesa  in ------ zlati žili. —
711-5
Dr.   M,   itclmaniiM,   Iflaiistrlclit   (Nizozemsko).
Poštnina   za   pisma   25   vin.,   za   dopisnice   IO   vin.
„CUNARD-L1NE"
Edino direktno prevažanje potnikov v vseh raaredih,    in   tovorov
838-2
„TRST-NEW Y0RK"
JSnS, TSJ5£"&  Umi »stop »mhi*" Mh
staniBČu.    Prosta    izborna                    ■»■.-»•*.        .»■■-
hrana in pijaca  Sedaj naj-          P    NARD-!  INF"
n'žje cene. Vaak potnik naj         pVUlinilLT  LII1L-
se obrne prej za podrobneji                              .              w
poduk na obiastveno po-    Ljubljana, Marijin tro stev. 1
verjeni
Po  visoki  kralj,  deželni vladi proglašena za  zdravi Ino
rndnlnsko vodo čista   alkaltdko-mnriatldka
Apatovačka kiselica
ni samo najboljša in  najzdravejša
ampak tuđi najkoristnejša in najznamenitejša
# zdravilna  voda #
ki je od prvih zdravniških avtoritet priporočena in delaje cenadkriljivo pri bolestih želodca, pljuč, požiralnika, raznih katarjev, astme, mehurja, kamna, hemeroid (zlate žile), stefclih in zrnatih jeter,  gorečice in raznih ženskih  bolezni.
8^~ Odlikovana s 13 zlutiml in srebrnimi kolajnami* ~VI
„Upraviteljstvo vrelca Apatovačke kiselice*'
Zagreb, Ilica St. 17.    437-12
Dobiva se po vseh  iekarnah,  drogerljah,   roetavra-cijah   in gostilnah.
Naznanilo.
Usojam si vljuđno javiti vsem svojim p. n. odjemalcem, da sem
lesni prostor
231-10
ki sem ga imel doslej na sveta g. Kneza
premesfit na svoj lasitti prostor
nasprofi rampe drz. železnice
kjer sem zgrgdil veliko, zračno su&ilnico.
V zalomi imam deske, trame, morale iz smrekovega in me-cesnovega lesa, lepo suho blago z Gorenjskega in Koroškega. Pri-pomnini že, da imam za manipulacijo z lesom v službi izvedenega skla-tiiščnika, ki je že po mnogih večjih mestih pri velikih trgovinah opravljal
cnak po8el. — Vse blago oddajam po prav ugodnih cenah.
Anton Deghenghi
]fajve£ji9 najhitrejši in najvarnejši brzoparniki9 kakor
.Kaiser Wilhe!m II.", „Kronprinz Wilhelmrff (Kaiser Wilhelm der Grosse"
JbciL vozl|o
jj
91
at Amerik
Bremen New-York.
Vozne liste za vse razrede in po amerikanskih železnicah prodaja po pred-pisanih najnižjih cenah in da brezplaČno porobila
konces. glavni zastopnik
za Kranjsko
Edvard Tavčar
v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 35
=z nasproti stari „Tišlerjevi" gostilni.               :
i8a-9
AV8UST REPIC1
sodar         rd
Ljubljana, Kolazijsk« ulica 16
(-v   Trnovtm)
izdolujo,    prodaja   in   popravka
vsakovrstn«
isjMl^lili aeaafti.
Prodaja stare vinske sode.
J. S. Benedikt
v Ljubljani, Stari trg
(tik   glavne    prodajalne na   voglu).

Največja zaloga
klobukov
najnovejše   fa9one.

Prodaja na drobno In debelo.
(255=    C«nlkl  bre«|>lH4no     =SS
m
m
m m m m
m
m

m
Glavna trgovina:
Stari trg štev. 21. Pekarija
in slaščičarna
J. ZALAZNIK
JlUJaUec:
Glavni trg 6
in
Sv. Petra cesta 26
m
&

m
m
w
&
I Avg. A pola
Ljubljana        [|
Dunajska cesta sf, 13. j
Velika zaloga     j
steklenine,   porce- j
n
lana, svetilk, zrcal Sip itd. itd.
Steklenice, kozarci, vrčki itd.
po najnižjih cenah.
sladek, zgodnji, nizek in visok,
zelenjad in cvetlice
vsake vrste, zanesljivo kalj ive,
velikanska pesa
kakor vsako leto zanesljiva, je že došla in se priporoča v postrežbo
Peter Lassnik
v Ljubljani        362-8 Wolfove ulice št. I.
Medičarska in svečarska obrt
v najboljšem obrata v kraju s slovenskim in nemškim prebiralstrom se zaradi smrti lastnika s hiŠo in nekoliko gospodarstvom vred takoj pod ngodnimi pokoji oanć proda.
Pojasnila   daje   iz   prijaznosti   resnim   ponudnikom   Viljem   Nandl   ▼ Gradcu, Feuerbachgasse 38.                                                               773-3
3516-2
'GLOBUS PUTZ-
UrlkMt
IttbtPiiitui
, UifvtaUt iMthitt
^rfmdung Jpil9./ii nihii St
GLOBUS-
-<--^i>^

jnažilni el^jtral^t
snaži bolje, nego vsako drugo kovinsko čistilo.
Največjo zalogo mnogovrstnega
semenja
travnegai,   zelenjadnega   in   cvetli£neg«,   za   katerih
kakovest jamci; imtt na Kranjskem edina strokovno urejena trgo*
vina semen na drobno in debelo
Alojzij Korsika
v Ljubljani, Šelenburgove alice št. 5.
Velika zaloga šah Ih vencev in ćopkov. —  Izdelujejo se tadi
svežl ćopkl  in vencl s trakovi In napisi ter val v to
stroko  spadaj oči predmeti.   —  Frodajajo se cvetlice v
loncili i, t. d., vse po najniijih cenah.
Cenik za leto I9O4 brezplačno.
Z odličnim spoštovanjem se priporoča
Alojxij Korstka.
763-3
w
Družatna potovanja
na Laska (Velikanoč v Rimu), v Sicilijo,  na
Špansko, Portugalsko, v Dalmacijo, Bosno,
Crno goro, vožnje po Sredozemskem morju,
na Rusko, Francosko, Angleško,
svelovno razslavo v St £ouisu.
Ugodni arrangementi« Natančni prospekti zastonj.
Mednarodna potovalna pisama SCHENKER
Dunaj, I.,  Schottenring 3.
co.
232-4

D. SERAVALLI
Cjubljana  =  Slomškove ulice štev. 19  - Cjubljana
Izdelovalelj umetnega kamna in cementnih cevi.
Priporoča se Č. grgr. stavbenim podjetnikom, kakor tuđi slavnemu obeinstru za nabavo cementnih   cevi.                                  260—10
Cevl iz portlaudskega cementa, vsakovrstne stopnice, plošče za tlak v različnih barvah in okraskib, cementni stres-niki, mizs iz mozaika In cementa, vodovodne školjke, o kraški za fasade, vsako vrstne podobe, konjski žlebovi, go-veje  jasli,   korita   za  svinjake  itd. se nahajajo vedno v  zalogi.
Prevzame vsa  v to stroko  spadajoča  dela.
# Delo okusno in solidno z garancijo. ^
Cene po dogovora nizke.     Fostrežba točna.
^
&?
:^?
^? •V;

Tovarna za kruh in pecivo
KANTZ y Ljubljani „
pravi rženi kruh, inesan in ćrn.
SoČno8t in dobri okus pridobivala tema izdelku priznanje vsega obeinstva.
19""   Na   mednarodni   razstavi   za živila   v Bordeauxu je
dosegel z drugimi izdelki te tovarne najvišjo odliko (ča-
8tni križ in zlato  svetinjo z diplomo).
Prodaja se v hlebih in štrucah po 40 in 20 vin. Naročila z đežele se najtočneje izvršujejo.
Velika  zaloga najfinejšeg-a nasladnega   peciva,
biškotov in suhorja.                   163.22
Vsak dan poslednja sveza peka ob l ,6. zvečer.
Dvana;st podružaic in prodajalnic.
i
*p_________
>i^trz&Vt>?V$G*rZove,- *
Higieniški transportni vo/ou  m kruli iu pecivo.



rt,
r
tooiiHli dame
ki si boedjo zagotoviti dobre dobodke ter imajo zoanceJ in bi hoteli prevseti glavno za stop sivo najveSje tovarne strojev ▼ sodnih ' okrajih Ijub-Uanska okolica, Lit U a, Kamnlk, SkoQa IiOka, B*dovljlom, Fo-stojna, Kočevje, Krftko in ČrnomelJ, naj blagovole poslati svoje ponudbe pod „Slohere Ezlstens". poste restante, glavna pošta, Ljubljana.
Ozira se le na osebe, ki si hočejo z Živahno delavnoatjo ustanoviti dobro trgovino, za katero ni treba nikakega kapitala, temveč samo pftdnosti in vztrajnosti, in katera daje mnogo zasluŽka. Strokovnega znanja ni treba.           842—2
Jako elegantna * tla! *
Koto! "gSQ   gaf Koto!
Izborno pleskanje za tla, stene, pohištvo itd.
Pokrije
prejšnje pleskanje,
li
=^f^       TI                T[       T!_
Takoj se posuši!
te duha!   Sveti se
po enem potegu!
je  najboljše  samopleskanje  za tl£! Ljubljana s      ^
M. Spreitzerf Stari trg št. 30.
Noto
Najbol] bleščeč!
Pokrije najbolje prejžnje pleskanje!
5 čevljev
)MjaŠtor#|
M   Prešernore ulico St. 5   '
/        LJ ubij ana.     i
gospode
in
dame, otroke častnike.
Gamaše,  galoše.
Solidno blago,
Nizke cene. Zaloga
ob uv al
2665
D. H. Pollak * Co., Dunaj.
26
*"W*
li?*
k& New-York   in London ništa prizanafiala  niti evropski ceb'pi ter je bila velika to-T?i vama  srebmine prisiljena, odđati vso svojo zalogo zprlj proti  mijhnemu  pla " Čilu deiavnih moCi. Poobla&čen sem izrrgiti ta nalog.   Pofiijjain  torej vsakomur sisdeč© predmete le proti  temu,  da  bo mi povne gld. 6*ot) in sicer:
6 komađov najfiDejSih namisnih nožev s pristno angleSko klinio; 6 komađov amerikanskih patentiranih srebrnih vilic   z enega komada; 6 komađov           „                     „                „        Jedili-h flic;
12 kcmadov           „                     „                         kavnih žlic;
1 komad amerikanska patentirana srebrna zajsm&lnira za Juhi;
1  komad amerikanska patentirana srelarna zijemalnica za mls«; 6 komađov angleških Viktcria čsiic za podklado;
2  komada efektnih namisnih svečnikov;                                                         10-13 1 komad cedilnik za čaj;
1 komad najfinejša eipalnlca za sla&kor. 42   komadom   skupal   samo   ST*«**   O»«O.
Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moCi seđaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 6 60. AmeriCaosko patent srebro je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantne. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na nULtnl******. slepai?fl|i zave-zujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdo ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krafno garnituro, ki je posebno prikladna kot  prekrasno
ženitovanjslto In priložnostno darilo
kakor tuđi za vsalio boljke guiipodarstvo. — Dobiva se edlao I© v
A.  HlRSCHBER(i-a
eksportni   hiši   američanskega   patentiranoga   srebrnega   blaga
na Dunaju II.,  Rembrandstrasse 19 M.    Telefon 14597.
PoSilja se v provincijo proti povzetju, ali če se znesek naprej vpoSlje.          ^^ v.
Cimtllnl pratek za njo ntane fO kr.                   ^ ^n^
Pristno le z zraven natisnjeno varstveno  znamko (zdrava  kovina).    * C ; IzvlereU Iz pottvalnlb plsem.                           ▼
Bil sem 8 poBiljatvijo krasne garniture           S patentirano  srebrno   garnitura  sem
jako zadovoljen.                    Ljubjana.         jako zadovoljen.
Oton Eartusch, c. inkr Btotmk v27.pe&p.                 Tomaž Eožanc, dekan v Mariboru.
Ker je VaSa garnitura v gospodinjstvu jako koristna,  prosim,   da mi poSljete Se jedno. — Št. Pavel pri Preboldu.
Dr. Kamilo Ečhni, okrožni in tovarni&ki zdravnik.
ftrt
Največja zaloga,
f^rmi^ftV   za PlfiBkarjo. sobne WUpiCeV   siikarje,   zidarje   in mizarje.
I   £)Lfn\f      Pristnih   angleBkih,  za L.orvvsV|   vozove.
Emajlne prevlake,
pri8tne, v posodicah  po   V.,  V«, Vi in 1 kg.
Jantarjeve glazure
751    T\r\c\e*     Edino   trpežno  in £m€X   \J\J\AX3,    najlep5e mazilo za trde in mehke pOde.
Voščila, štedilnega,
brezbarvnega   in   barvaetega   za pOde; najcenejSe in najbolj&e.
rvapiUUIClj  kovrstne prevlake.
Rrunnlmaza barvanJe narav-
Dl UllUlIlIClnegalesaipohifitva.
Olje> proti
ADOLF HAUPTMANN
I. kranjska tovarna oljnatih barv, fir- LJUBLJANA. nežev, lakov in steklarskega kleja.
najboljša in najcenejia tvrd ka
za naroćsianje ozir. nakupovanje
Oljnatih barv, p^4°ih Oljnatih barv v tubah
dr. Schoofelda.
PirnA7Q prirejenega iz lanenoga r II im£.a oija; pristen, kranjski.
Steklarskega kleja,
pristnega,   zajamCeao  trpožnega.
l^linoo      alabastrskega in V^ip^đ,              stukaturnega.
Karbolineja,  najboijsega. Fasadnih barv za aPno.
Odl V, oUllill,nihirudnin8kih. Kleja  za mizarje io sobne slikarje.
Vzorcev za slikarje,
najnovejših.                       646-9
U«tuiiovijeno 1. f989.
^jnJ^j^Bt^aL
CkT
FR. P. ZAJEC
Ljubljana
Stari trg št. 28.
Nikeln&tU nmo&toar nrm od glđ. t*9#. SrebnA cilisder  ran. orm od gl<L 4*—. Oniki BABion) in franko.  ^V

Milostiva gospa!
Blagovolite   zahtevati
moje najnovejše
vzorce
svilnatega blaga
franko.
Henrik Kenda
v gubljani
Mestni trg št. 17.
Važno!    z»   Važno!
gospoiifijs, trgoTce 1b iimorejes.
Najboljša in najcanejša postrežba
za drogve, kemikalije, zališča, cvetja, korenlne Itd. tud po Knelppu, ustn© vode In zobni praiek, ribje olje, re-dllne In posfpalne moke za otroke, dlšave, mila in sploh vse toaletne predmete, ftifo^rtiflene aparate in polrpb«elne, kirurgična obve-zlla vsake vrste, sredstva za desin-fekcijo, vosek in paste za tla itd. — tj Velika zaloga najflnejšega rumu in n konjaka. — Zaloga svežih iibI-neralnlh vod  In   solij   za   kopel.
Obiastv. konces. oddaja strupov.
Za   žlvltiorejce
d   posebno   priporočljivo:    grenka   sol, '   dvojna sol, sollter,   encjan,   kolmož, krmilno apno Itd. — Vnanja naročila se izvrSujejo točno in solidno.
-+* Drogerija s^-
Anton  Kane
i Ljubljana. Šelenburgove ulice 3,
li*»   'sm^j;**1?. »«»C ->««C5«O«C;.'««1>WC3«<2.K 3*C .
Blaž Jesenko
Ljubljana, Stari trg 11.
Zadnja novosti vsakovrstnih
klobukov
cllindrov Itd.,   iz prvih avstrlj-,
angleških, Italfjansklh tovarn.
»•Udno blago, nlshe ten«.
Anton Presker
kro|ać In iabavltali nifim avstrlj-skija Iniita 2iHzaltkili iraiDlkn
Ljubljana, Sv. Petra cesta 16
priporoć«   »vojo   veliko   zalogo
gotovih oblek za
gospodo  in dečke,
iopic in
plaščev za gospe,
nepre-      ls močljivih
havelokov
i. t. d.
Oblaka po mari se po najnovejBih cusorcih in najnižih oenah iivrfiajejo.
Schmidthauena i
lgmanderBifferwasser
(Igmandska gren6loa) gc prav posebno odlikuje pred ćelo vrsto prirodnih voda, ker je neprimerno boljše zdravilo proti teles. zaprtju in z njim združenim* notranjimi boleznimi n. pr. pomanjkanju slasti, slati iill, napinjanju, pritisku krvi, polnokrvnosti itd. Pol kupice pred zajtrkom užite deluje brez bolečiu in ne da bi ae oslabil notranji organizem. — V Ljubljani naprodaj po vseh lekarnah in trgovinab b prirodnirai vodami v celib  in polovičnih steklenicah. -
Navodilo je pridejano.                                     038-j
Lepa domačija
pri Zagorju ob Sayi9 v blizini premogokopa (rudnika; se proda iz proute roke pod ugodnimi pogoji.
To poseatvo obsega: hišo, v kateri se izvrSnje gostiiniška obrt in prodaja z mešanim blagom, gospodarska poslopja, 14 oralov njiv in travnikov, 14 oralov s hrastom in smrekami zarasttega gozda in 8 oralov pašnikov.
Vse v prav dobrem stanu.
Proda se tuđi gospodarsko orodje in živina! ako želi kupee to prevzeti
NatanČna pojasnila v pisarni gosp. dr. Kaputa, odvetnika v Ljubljani, Marije Terezije cesta štev. 1.                                                                        817-
1 Kmetska posojilnica ljubljanske okcsicb
reglstrovana zadruga z neomejeno zavezo V novi lasini hiti
H na vogalu Bunajske ceste   ia  Dalmatinovih,  nlic ^
^     obrestuje hranilne vioge po 4f|,°|o     ^
•*•
brez odbitka  rentnega davha^ katere^a pOMoJll-
nietk  »ama za vložnlke plaćiije.
^ x ^
304—99   \i
Posolila po 5"o in po 5VU-    i
Odplačilo dolga se latiko vrši na 27 ali pa 35 let.  i
Uradne ure:  raznu nedelj iu praznikov vsak dan od      /K
8.—12. ure dopolndne in od 3.-4. ore popoludne.          7^ Poitnega hranilnlćnega  urada štev. 828.406.
^ufflAme^taZ.
^jTJi»wfciis-
i
Kaj je in kaj obsega
7
ravnokar v c. kr. dvorni in državni tiskarni dovršeno delo, ki sta ga pospeševali vis. c. kr. mintstrstvi   notranjih   zadev in za trgovino:
^tvstrijski centralni kataster
Ta doslej prva izdaua, na podlagi avtent. uradnih podatkov sestavljena
edina popolna
đresna knjiga za vse
•i?      w       w
ilvstrijsko
obsega v IO. oz. 11. *veikih, ki se laliko posamlč ktipljo: Vse protokolirane in neprotokollrane trgovske, industrijske In obrtne obrate in natanćno oznamenilo njih protokoliranja. Vse naslove abecedno  urejene po deželah,   kraj ih in obrtih.
Abecedno urejeni zaznamek strok za vse zvezke.
Popolni LEKSIKON KRAJEV in POST.                                 3182-32
V vsakem zvezku v c. kp. vojaSko-greogrraflfinem zavodu napravljeni zemljovid dotične dežele.
Natančno oznamenilo vsake mestne, trike ali kraj ev ne občine, oziroma kraja.
Pri vsak i občini se tuđi dalje natančno razvidi:
okrajno glavarstvo in okrajno sodišče, obseg, število pre-bivalstva, občevalni jezik, cerkvena oblastva, sole, poštne, železniške, paroplovske,  brzojavne in telefonske  postaje.
Cena zvezkom:
2v.     I. DUNAJ.....K 13- —        Zv.     VI. PRIM  I. DALM.    . K    6 60
2v. II. SP. AVSTRIJSKO ., 14.60 Zv. VII TIR. I. PREDARL.. lf 12. — Zv. III. G.AVST. I. SLCB. „ 11.80 Zv. VIII. CESKO (dva dela) „ 32 — Zv. IV. ŠTAJERSKO . . „10.— Zv. IX. MOR. 1. 5»LEZIJA „25.— Zv.   V. KOR. I. KRANJSKO „    8—       Zv.     X. GAL. I. BUKOV.    . „  27.—
Naroča se v
KATASTERSKI ZALOGI, Dunaj IX. Horlg. 5.
kakor, tuđi v vsaki knjigotržnici tukaj in>. inozemstvu.
Največje najstareje
parobrod no društvo   .--. .^r
na             -- t^^^f^^^:^;^■?**■  . * -i
svetu.
Njega parobroa t
S^r   280
^1— velikdn^K ■'■ 'V^;'^*    parm'Kcv.
(v)cJ\iTier!ko *2&š<°vfi4r££
V^^airektna.najhiirejša prekernorska vožrja z brzoparr.iki
iz Hamburga vNoviYoi»k ai; pa v Hć)]ifax.     (
BrezpfacnavsaKovrstna pojasnila deje cd vi^oKe \'\ače pofrjenl zaL'opnir^ |
namburg-.\nierika Linie
¥r. Seunigv Ljubljani
L     .D^Hgi5ka-ces>aš4Vvr1  poleg-velike rr^iifnice alisrange   ■■
MANPELJEVI OTROBI
|: VUOUČKIM DUHOM NflJBOUŠE SREBSNO
!    2a GOJITEV POLTI /q.MOTSCH&C2,P(JNflJ
Triumph-štedilna ognjišča
&<mž^ikp

i- tffillO'l
ipii-i
(~
A\
za   gospođinj-
stva, ekonomije i. t. dr. v vsakorSni iz-peljavi.   2e 30 )et so najbolje priznana.   Pri-znana tuđi kot _             najboljši innai-
trcc^eiši izdelek NajveCja prihranitev goriva. Specijaliteta: Stedllna ognjišča za hotele, gosttlne, rostavracljo, kavama i dr. Ceniki in proračuni na razpola^ir Glavni katalog franko proti doposlan znamki.                                           543—y
Togama za štedilna ognjišča „Triumph"
s*.  OolfisotiTuiclt  «fc  »4i ii
od tiakarja, «e se kupite moj aparat za tiskanje s tipami. Z nj im i lahko vsakdo takoj tiska: vizitnice, adresne karte, avize, cirkularje, uradna povabila, koverte, povabila na shode itd. Aparat ima veC tip kakor drugi taki tiskarski stroj i m stane z veo opremo:
65 črkami fl. —*7O 9O ,. „ —-85 127 „ „ I-2O I4O      „         „        I6O
203 črk fl
354    „    „
*«« „ » O4O „ „ 8O9     „     .,
2-4O 3.—
3-6O 5- —
J. LEVVINSON, tovarna stampilj in gumljevih tip, graverska dela.
Dunaj I, Adlergasee 7 (telefofn 12.179)
#,UMl»|tnlUI   se lierjo,
I¥eue^Joe«» i« vcmne iimz^J.
Zaltt«%a|te
cenovnik o vsukovrst-nih Stampilijah Najno-vejSi   8troji za numeriranje, šablone, klefeče za plombe, vžigalni pečati, peCatne marke z   vzbocenim  tiskom. Preše za vzboCeni tieek. Klišeji po vsakipredlogi, moderni monogrami in zobci za penlo, solidno Jzvrfienj ODFX\  na Ruskem,           :
PuSkinskaja 16.                 !
lenovnlkl zaistonj.      76-13 j
in
Bratie NOVAKOVIC
J      m J           ^               lastniki vinogradov na otoku Braču in
Stan trg St. 15.        v Makarskem   Primorju  v   Dalmaciji.
Prvo vzorno  skladišče  dalmatinskih vin, tropinovca,  konjaka in DO      O   O   olja  na  drobno  in  na debelo.
Kleli iii'iiik
v vrteh strokah odvetniškega in notar-skega poslovanja izvežban, sprejme v tej lastnosti stalno ali pa tuđi začasno službo, eventualno le za par ur na dan. Vstopi tuđi v trgovako, zavarovalno ali slično podjetje, kjer bi bil v navedeni stroki poraben.                               830-2
Ponndbe   uprav.    „Slov.   Naroda".
769—4
~^J
X.      <5^
¥eliko posestvo
v Gornji Siški pri Ljubljani
j starodavno   slovečo   gostilno    „Pri   kamniti   mizi*   z   njivami,   travuiki    in bstami se proda skupaj ali posamezno iz proste roke.
Vec se poizve pri   lastniku v Gorenji   Šiški  h. št.  17 ali pri c. kr.  no arju dr. Fr. Voku  v Ljubljani.                                                                   843—2

r GOVIHA Z MODNIM IN SVILE; NiMBLAGOMTERPOTREB-<
SCINfcMI ZA KROJA-
V   - t

^fantrg'st.-1.
Kdor trpi na padavici, krCih in dragih žtvč-
nih boleznih, naj zahtera o tem broBuro, ki
jo zsstonj in poStnine prosto razpoSilja
prl%.   Nchuftiten-Apolhelie
FratkUftirl *. J91.         541—5
Izdelovatelj vozov
PRANC VISJAN
Ljubljana, Rimska cesta št II
priporoča svojo bogato zalogo  novih in že rabljenih      237—10
VOZOV.
* ^fšti?* *
Najnovejži in najboljši
kl Ahii ■# % % ^^ i^0 V& V% m
za gospode in dečke
izflelkf   |srvili   u%MtrijMl^ili,   if» *iJiniMklh   in un^le-Hltlli   (oturn.
PriporoCa jih v najbogatejši izberi in po najnižjih cenah
3Xeseni   trg   £tc*v.   &m
Zaloga klobukov
833-2
ces. kr.  privilegovanih
dvor.   tovarn   klobukov
W. CL Pless, Dataj in J. Pichler, Gradec.
Klobuki   se   izdelujejo    po   lastni   širjavi   ^lave    in   po
lastni napovedi oblike in se vzpre.jeinajo stari klobuki
za oarvanj« in rnodernizovanje.
Sticav Se STLeiač
L
£iiiMlatta
uljudno   naj uattjata.   cj,   ^o
SfCo'VO-sti
z>a ypo\niad # #
oc   «a^pcoi-fta>o   na   z-ctfvtevo
toarton} in fianfio.
781—4

«^ ^©
Vara. nuka; SItfro.
Liniment Caps. Comp.
iz Mteltterjeve lelmrn«   v
prusn&no Izborno, boUćIn« tola-žač* marilo; po 80 h, K 1*4*J in K 2— se dobiva y v»eh lekarnali. Pn nakapn tega aplofeao pnlj ubij enega domaćega zdravila naj se jemljejo le originalne steklenioe v z&klepcicah z na&o varatveno znamko „sidro" iz Richterjave iekarne, potem je vsakdo prepričan, da je da je do bil originalni izdelek.             2663—30
Klrtiterjev* lek»r-nn pri zlatem levu
v Pragl, I., Elifičina c. 5-
FRAN CHRISTOPH-ov
sveti i lak za tld
je brez duha, $• hitro suši in dolgo traja. "^7"   X-ij-o."blja-xxi:
Anton Stacul in Brata Eberl,
V Škofji Loki: Tlalevz Zigon: v Kranju Fr. l>oleii%:
v   Postojni:   C.   Pikol.
82^—1
I  M  I  I
Naročajte izborno
1384-89
ljubljansko delniško pivo
iz piTovaren v Žalcu ia Laškem trgu.
—         I  Naročila sprejema {_____—
Centralna pisama v Ljubljani, Scđniiske ulice št. 4.
i D u
1
SPECIALNA IZVRSlTEV stropov in stroh, varnih pred ognjem, zvokom. potresom in glivaml, brez vporabe  železnih    opor.
Specialna obrt za gradbe iz betona, želez. betona in monirske građbe
ABSOLUTNA VARNOST PRED OGNJEM!
FALESCHINI A: SCIIUPPLER o o
INŽENIR I\ MESTNI STAVBINSKI MOJSTER.                 Da|je    »topnic«,    resdf-
C. kr. deželnosodno zapriseženi zvedenec in cenilec.    varJei mostove, vodne In
kanalizacija*©    naprave,
235—10    ćistiine naprave   za kap-
nfco,     utrjevanje     kleti
Izvršitev   nadzemeljskih    TTTTDTTXMX  p«»« «tim vodi, Pro«io in podzemeljskih zgradb    LJUBU AH A ^;^ ^
-------     vrste      _    __-
NACRTI in PRORAČUNI NA ZAHTEVO BREZPLAČNO.

JPoT>oln.omo.
sveže izbrana zaloga za pomladno in letne sezono moških, deških in otroških oblek, kakor tuđi damske konfekcije.
Zaradi nukupičenja zalome >n pomankanja prostora sem že sedaj  primoran, da prodam blago za Ia&tno nakupno oeno.
Črez 4000 moških sukn. oblek........   od   K lO"—    naprej   do najfinejše izvršitve
„     1500 deških oblek...........    „    K     O"—         «        „           „                „
„     3000 otroških oblekic..........    „    K    2"—         f.        n           .,                ,.
iooo svršnikov, športnih sukenj, havelokov   .    „    K    8*—         M        „          M
„     aooo hlač, modnih, črtastih,   najlepših vzorcev    „    K    4-'—         „        „           w
«t       3OOO  kosov   najfinejSe in najnovejše   damske konfekcije   poslednje novosti:   jopice, plašči,   paletoti in   ovratniki,     Z3    VS3IIO   CGflO
kakor tuđi prelepi damski kostumi, batistaste oj^cke in mične bluze.
Največja iibera najflnejSfga angle^ke^a, franeotkega in brnskega blapra iz ov6je volne za narobila po meri,  ki 8« na Dunaju najfineje in n^jh'treje izvrie. Na ogled se pošilja komurkoli, tuđi brez povietja. — Za plačevanje se dajo olajćave.                    ^&mmmm%M*2L%mđ±     aml^l       J* V X              1^1      1^
Za mnogobrojni obiek prosi            z odličnim ^poštovanjem                                        9§1|HI6SJCO     SJCIaCIISCG     0DI6JC
Kapamacsija & Bondy.                            Oroslav B^niatoviit Po»iovodja.                                          Ljubljana, Mestni trg at. 5.
r^r0^^ff^
s= Agentje «
ki se hote pečati s prodajanjera ne-kega razŠirjeuega predmeta se iŠčejo po vseh občinah proti gotovi plači in visoki proviziji.                  ?2M0
Ponndbe   na:   Arnest  Agular, Budapest, VII., Josefsring 16.
t>rc$clitci>|,lmodnegci $alona
Oton ZnpaniiC    2-ae
Čez plan.
Tonajnovejšo kujigo Zupančičevih poezij je pozdravila kritika zelo ra-dofitno io jo ocenila izređno laskavo. „Zlato knjigo" moderne slovensko lirike jo naziva kritik Sever v „Slov. Narodu", pa tuđi Slovence** ter „Dom in Svet" sta priznala ZnpanCiča brea vsega pridržka za največji lirični talent med sodobnimi slo?enskimi pesniki. Ta soglasna ugodna sodba sicer tako nasprotujočih si listo* p*č neoporečno dokazuje, da se j*s porodilo na polju naše lirike nekaj res nenavadnega, n?kaj takega, kar sili tuđi nasprotnika, da to prizna hote, nehotć.
Dobiva se  v založnistvu
Lav. Schwentner-ja
v ILIublianl
1 broš. po 2 K, s pošto po 2 K10 h; v pantetn-' izdaji po 3 K, s pošto po 3 K10 b.
in trgouine
_    -    — ^^ —        _   _  .    ^^              _                .                                  _ — ^___ —         c ci^^Ti^cir^i«
l^         ____^^^^^^ ^    ^ ^     __^      ^   ^^j^.~___________________-~~,~ ^MoL^    ^^.   ^fTL    ____     ^________^                           ^
^Vliudno   »ia^nanjatit,   ?a   scrn   &oofo   tzaov'mo   vzesetita   v   muvao   x>ec'\&   nzostote                                             749—4
pod  trančo,  til^ 5rac*ccke9cl   ww»5ttj   (do^edanje  5KIadi5Če   go^peda  F^Iiks   tlrbanca).
c>o^cuuo   opo^afcjam   častile   9ame   na    ivCifio ^atoao 3unaj'>ni'H   tu   oiiaiuatni-n  pattiuHi vm,o3c^oo iit pzooitu ptau of>i^t^ga o^idfia.
(?crfivetti   Sopfti  in  vsc   vvste  cvetiic  oe  naianfio   po   viatociln   »3oma   i^cftijejo.    --------—
Dobra kuharica
je izšla       M._^."r.'-*__      je izšla
v založnistvu Lavoslava Schventner-ja v Ljubljani.
Dobiva se »am6 vezana; cena 6 K, po počti 6 K 55 h.
0b8Q*a na B7R stnineh več nego 1300 receptom za pripravljanje najokuan^jSih jedi domaće in tnje kube, ima R fino kcloriranih t,ibel in je trdno in elegantno v platno vezana.
Hvali jo vse: kuharica s svojega ntrokovnjaškega ataJiSča, literarna kritika garadi lepega, lahko nmevnega jezika, fina dama zaradi pjene lepe, pri slovenskih kuharskih knjigah nenavadne opreme, in kone^no varčna gospodinia garadi njene cene, ker ni nič dra^ja, nego znane uemRke kuharske knjige.                         282—IH
ćevlje najboljše čistilo na svetu!
f
^b                    m             m             i^'i                     i-      ki daje Cevljem temno-
Fog>imtflllglWrfTMvo6ci'0   za   CeV'j® Crn blesk in ohranjuje ■^m^8   llVi *#■■»! L^aMM^HKKnnKHHK usnje  stanovitno.
pAPnuloilHta'0^''03 mast za svetle Čevlje, ki se po njej
■   v«   ilvIUIlU 1'hhhdkbhm Ieposvetijoiusnjekon8ervira.
mb                 ■           ■ m^      K\'      '     (^1'«** ^oselltia ma§t) nala5č za
B* ^B^fftStffeltf^B^tfl ■ m *^*^§rriII kozje (Kid) usnje, chevreau-, gairisovo-,
■   %+m  ■■^PBVBBUBi    MHitoMB Sagnr,-U8nje inBox-Calf. Usnje poataue
nepremočljivo, mehko in vo-jno,  se tuđi v mokroti ne od-18—13                        barva, obleka se ne maže,  čevlji se pa fino, crno bleščijo.
#^
c. kr. priv. tovarna (ustanovljena 1832)
%§&   C. kr. dvor dobaVitelj. Punaj, I. Sctiulerstrassa 21. Na razstavah :   v Parizu „Zlata sveinja", v Londonu „Grand  Prixfc.
Stefan Fernolendt
^^^^^^^^^^M^^
Pijte
Klauerjev
O3
I
00
wr        1      ((
n?tjzdra ejš: vseh likerjsv*
nton
Ljabljana
pripereco
769   2
V
Ohranitev zdravega
*
¥
konfekciji za dame in dekiice; bluze in deške obleke, modno blago za dame in gospode; voile satin, levantin, preproge, najboljše platno, perilo in kravate _______  za gospode.  —______
^elidne blage!             JfizRe cene!
Utorci na jahtcvanjs poštnine prosto.
tiči največ v obrauitvi, pospeševunju in ▼ uriv-navi prebarljauja  ter odstranitvi nadleinega  i»-
prtja.   V  ta  uamen    naj    se    r»hi    najprij.'r»vxi«f.jae
znano  sredstvo dr.   Rone bnlzam  ta irtttdtc.
Ta je narejen iz najboljsih izifckr.mh rtlraTiliiih zelisč za lek. Vzhuja apetit iu pospešuje prebuv-ljanje iu proTzroča lchko odT»j»nje tako, da shiži   z  ua'boljšim    uspehotn   za   gojenje   želudca.
H VARILO! ^®    ,<—>.
\       Vsi deli embaIaže/4'-^^'   v /% imalo zraven stojeCoj; +^    postavno depono-vano varstv znamko.
iekc'3 B. FRAGNER-ja i Pragl,
c. ixi kr. dvorneg* dubavitt-lja
----    ,,pri    eriiei«   orlu*6    =
Praga, Mala Strana, ogel Nerudove ulice. Fc>  r>n?t\ rajposii^a   sa  Tsak  dan. Proti vpoSiljatvi K 2 56 se po§lje velika steklenica in za K 1 50 mala ste-klenica na vse postaje avstro-ogerske monarhije poštnice prosto.
Zaloge  v  lekarnah  Avstro-OgorsKe.
V Ljubljani se dobiva pri gg. lekarjih: G. Piccoil, U. pl. Trnkoczv, M. Marti       detschiMger, J. Mayr.      11L2 20

znamka
poznavatelj ev
,Styria-kolo' ,Diirkoppov Diana'
pred vsemi drugimi.
815-1
Kataloge razpošilja zastonj in poŽtnine prosto   edino zastep-
stvo za Kranjsko
Ivan 3«^ Z jin J5SS
cesta 13.
predobro urejena  K"  delavnica za popravila
bogata zaloga vseh sestavin.
Na odleti-f^v«tij«^  novih   motiolov  -v]fit«lx&o  ^v*»l>ii*io.
Izgotavljam po naročiiu
mandeljnove, rozinove9
medene, orehove i   t  d
Vsaki dan svezi
žarkljl^ p?Etce In titole.     845-2
-------C7--------------»>
raznovrstne potiče:
Usojam si vljudno naznaniti, da sem v Ljubljani, poleg franciškanske cerkve,  na vogalu Sv. Petra in Miklošičeve ceste, zjrradil moderno hišo za trgovsko   zalogo blaga, katero bodem otvoril sredi tekočega ineseca z modnim,   manufakturnim, suknenim in platnenim
blagom na debelo in na drobno.
Vsled zveze s prvimi tovarnami mi bo niogoče   Častitim p.  11.  odjemalcem   oddajati iz popolnomsi   nanovo   sortirane   zaloge   bla^a   najboljše po  koliki»r
mogoče nizkib, stalnih cenah.
Svojo že 22 let Pod trančo obstojeco trgovino na drobno bom vodil neizpremenjeno dalje, dočini preselim trgovino na debelo v trgovsko zalogo blaga v novi hiši.
Zbirke  vzorcev  najnovejšega modnega blaga  se bodo pošiljale Častrtim p.  n.  odjemaleem na zahtevo drage volje poštninc prosto.
Ob priliki te objave se vljudno zabvaljujem za izkazano mi zaupanje in prosim obenem za istotako obilen obisk  v dosedanji in v uovi trgorini,
V  Ljubljani,  dne 9. marca  1904.                                                          ^             ^     _                        ^                   ^
Breli:s: Urbane.
/"■"                   |V   Tamfca] je ludi ceno naproda) nekaj manufakturnih Stelaž.   "T^                        %
i
'ti
Slaščičarna in pekama
Jakob Zalaznik
Stari trg št. 21.
I^ilis-llse:
Mestni trg št. 6.        Sv. Petra cesta št. 26.
PriporoČa si. p. d. obČinstvu  ob  priliki
udiltenecnilj prazni^cu
svojo veliko zalogo različnih cukrenih, kakor tuđi galante-rijskih pirhov. V zalogi ima v veliki izberi domaća iu inozemska vina v steklenicah , najfinejše likerje, pravi  Maraskin iz Zadra, Benediktinec,  Alaš  m drugo.
izdajatelj \n odgovorni nrednik: 0 r. I v a n T a v č a r.
La8tuiDa]in Usky\N4rodDC bakarue"