Št 33. V Ljubljani, pondeljek dne 10 februarja 1919. Leto IIL aci H A PREJ Izhaja razen oedeljj tri praznikov vsak dan popoldne. fredniihr* to ifnTiUtr« v Ljubljani, Frančiikansk* ulica itev. 6, L sadaU. Učiteliaka tiskarna. Naročnina < K Sl’—, u a dostavljanjem na dom xa celo leto K 43'—, ca po) leta leta K lCf50, za mesec It 3 50. Za Nemčijo celo leto K 46, ta tujino in Ameriktf K 54. 1 Isilo jopMe socialno irnMM slrantce. iosaratt: Knostopna jpetit m tiča 30 v; pogojen prostor i*—{ razglasi inpoaUa* vratiča po SO t; večkratne objavo po dogovora primeren! popust Reklamacije u list so poitnine prost*. Posamezna Številka 20 vinarjev. ) Socialna zakonodaja. V Bernu v Švici je zboroval te dni medna-odni socialistični kongres, ki je obširno in tfc-neljito razpravljal o vzrokih in posledicah voj-le. Posledice vojne so že sedaj občutne in ne-ivomno bodo neimoviti sloji vseh v vojno zaletenih narodov, zlasti pa narodi osrednje Ev-ope to težko prenašali leta in leta. Ogromni stroški vojne, ki so jih napravile kapitalistične iržave, bodo tudi nove države po veliki Pečini zvalile na konsumente. Kdor opa-fuje te tajne obravnave pri mirovni fjonferenci V Parizu, mora že prvi hip spoznati, k se tam shajajo zastopniki imperialistov in felukapitala, ki bodo kolikor mogoče zasigurali Gotovost svojih posojil. Nemčija in dežele j^kdanje Avstroogrske, Bulgarija ih Turčija , “0Bukšeg pozdravi nato kot goste sedruga A. Kristana in Prepel uh* ki sta prišla iz Ljubljane in da prvemu besedo.* Sodrug Anton Kristan odobrava v polnem obsegu dosedanjo strankino taktiko napram vladi, ki bo gotovo tudi za naprej le v korist in ojače-nje proletarijata ^n nadaljnega premišljenega organiziranja. Navaja pridobitve, ki si jih je slov. soc. dem. s to politično metodo pridobila. Končno pozdravlja konferenoo in izrazi željo za ujedinjenje celokupne jugoslov. soc. demokracije. Nato se je izvršilo glasovanje za resolucije. Desnica je dobila 59 glasov, levica pa 3 9. — Tretji dan se razpravlja o agrarni reformi. (Konec prihodnjič.) Fala nad Mariborom. Če 'se pripelješ po želez >ici in izstopiš na postaji Fala nared š par korakov ntzdol in pred seboj zagledaš velikansko zagr njalo čez vso D avo. Ko se bližaš šele opaziš, da je to velikanska modef a stavba, ki zapira in kroti ves tok močne deroče reke. Ni b lo lahko delo ukrotiti silno moč Drave, pa kaj vsega ne napravi ct^nes moderna tehnika in pridna roka delavčeve? M iogo koristnega napravita roka, pa tudi škodljivega, kakor zadnja štiri leta, ko ]e bila vsa tehnika in vsa di lovna moč uporabljena le v produkcijo morilmh po-oiočkov. Velikanske zatvorn:ce na Dravi so b:Ie na-menenje za elektrarno, ki bi služila vsej Štajerski. Č'ovek bi upravičeno mislil, da bo gradila to obče koristno podjetje dežela, oziroma država, toda pr šlo je d'Ugače. Peščica miljonarjev se je zbrala ter ustanovila družbo za izkoriščanje vodnih sil. Take družbe je stara Avstrija vedno pospeševala in denarno podpirala, čeprav so se ma«tni dobički sttkali v žepe poed ncev. Tudi v Fali j« zgradila aKciiska družba elektrarno, ki raj bi preskrbela vso Š^jetsko z električ iim tokom. Štajerska je pa seda) razdeljena in električni tok tega velikanskega podjttja, ki je stalo zaradi malomarnosti uprave ničfnanj kot 35 človeških živlien, se cddajo le v slovenskem delu dtžele.' Piri tej zgradbi je šest širokih stebrov, ki so zgrajeni 12 metrov gl< boko pod vodno površino in vsekani končno še tri metre v skalo. Oj te Stebre se opiraio močne oklopne zatvornice, ki vodijo Dravo na moderne francoske in avstrijske turbine z več tisoč konjskih sil. Razen nekaj hišic tu ni noberiih poslopij Vso okolico prevladuje ogiomna elektrarna. Delavci, zaoosleni v elektrarni, »tanu|ejo po okoliških vasth. Bili so zapuščeni od v>et>a sveta, v nji-h >ve vrste še ni prodrla organi acja in v nj hove d >move ne časopisje. Tudi pol t'čne Tstranke se nisu brigale za te zapuščence Prvi shodfe priredila v teh krajih dne 1. t. m. šele socijalna demokracija. Shod je b i aviz ran le v tovarni, noben h vabil ah lepakov ni b lo izdanih in vse delaystvo je privrelo iz bližnjih in daljnih vasi na shod. Zalostovala je le vest — soojabsti pridejo. Pnšb so, p.emražtni, razcapam, sestradali in vsi plašni, v-aj so poznali doslej le svoje dolžnosti, ne pa tudi svoje pravce. O tfakr raz redni zavednosti seveda doslej ni bilo niti govora. N* shodu je poročal sod. Mihevc, ki je razlagal zbranem delavstvu pomeri delavsk h organizacij. Pazno ie poslušalo presenečeno delavstvo, vsaj ni niti slutilo, da se sme o delavskih pravicah toliko govor ti ! Niti s'utili še niso ti trpini, da ima d lavec tudi pravice, poznali so le dolžnosti. Delavstvo je z z.nimanjem in navdušeno sledilo govori.ikovim iz ajanjem. Tu^aj na licu mesta se je osnovala tudi orgamzac ja kovinarjev, h kateri so se priglasili skoro \ st udeleženci. Z n'sena je ideja socializma tudi v te zapuščene kraje in upamo, da setev ni padla na peščena tla. Uredništvo in upravništvo „Napreja“ imata te efonsko zvezo štev. 312. Politični pregled. = Premirje na dravski fronti. Maribor, 8. iebr. (Lj. k. u.) Francoska misija, obstoječa iz majorja Monteguja in francoskega generlaštab-nega šefa z Reke, ki se jc danes ob l. uri popoldne iz Maribora odpeljala v Gradec, se jutri zjutraj iz Gradca odpelje v Mursko dolino, da obišče Radgono in Cinurek, poprišče bojev zadnjih petih dnij med jugoslovanskimi posadkami in nemškomadjarskimi tolpami. Da se francoski misiji.omogoči nemoteni obisk teh krajev, je na željo majorja Monteguja danes ob sedmih zvečer nemškoštajerski deželni glavar dr. v, Kaan generalu Maistru stavil predlog, naj bi se sklenilo štiriindvajseturno premirje. Von Kaan je izjavil, da bo do polnoči obvestil nemške čete in tolpe, ki so bile napadle Radgono in Cinurek, naj ustavijo vse sovražnosti. General Maister je izrazil svoje pomisleke, da bi bilo mogoče, v tako kratkem času obvestiti čete, nakar je dr. v. Kaan za začetek premirja predlagal sedmo uro zjutraj. Njegov predlog je bil nato sprejet. Jutri zjutraj ob sedmih se začne premirje, ki se konča ob isti jutranji uri pojutrišnjem. Z naše strani se francoski misiji v Radgoni pridružita dva častnika od štaba Štajerskega obmejnega poveljništva. => Masaryk o češkoslovaški zunanji politiki. Dunaj, 8. febr. (Lj. k. u.) Cehoslovaški ko-respondenčni urad poroča: »Neue Fr. Presse« prinaša razgovor s predsednikom Masarykom o stališču čehoslovaške republike napram jugoslovanskim in italijanskim sporom. Masaryk je izjavil popolnoma nevtralno, da je čehoslovaška republika že dalje časa v prijateljskih odnoša-jih z Jugoslovani, z Italijo pa je imela ves čas vojne tesne stike. Italijani podpirajo naša stremljenja ter so za vojne oborožili čehoslovaške armade v Italiji. Zaradi teh okoliščin moramo biti popolnoma nevtralni. = Priklopitev Nemške Avstrije k Nemčiji. VVeimar, 8. febr. (Lj. k. u.) Cehoslovaški tisk. urad poroča: Novo izvoljeni predsednik narodne skupščine dr. David se je napram žumali-stom izrazil, da je vsa Nemčija navdušena vsled priklopitve nemške Avstrije k nemški republiki. Tudi Noske se je izjavil za brezpogojnega pristaša združitve nemške Avstrije z Nemčijo. Gospodarske težkoče ne smejo biti nobena zapreka tej spojitvi. = Strog zakon za navijalce cen in proti alkoholizmu na Ogrskem. Budimpešta, 7. febr. (Lj. k. u.) Ogrski tiskovni urad poroča: Mini- • strski svet Je v pozni noči sprejel načrt zakona o strogih kaznih za navijalce cen. — Nocoj je ministrski svet razpravljal o tekočih zadevah in štirih zakonskih načrtih ministra za pravosodje, in sicer o varstvu državne oblike ljudske republike, o odpravi inštitucije kronske straže, o amnestiji, ki bo razglašena ob proglašenju republike in o prepovedi nezmernega uživanja alkoholnih pijač. = Volitev podpredsednikov v nemški na* rodni skupščini. VVeimar, 7. febr. (Lj. k. u.) (Konec poročila o seji narodne skupščine, izdanega po Dunaj. kor. uradu.) Sledi volitev treh podpredsednikov, ki imajo enake pravice. Poslanec Groeber predlaga, da naj se vsi trije podpredsedniki volijo hkrati, in sicer, ker so se stranke sporazumele, vzklikoma. Poslanec Haase (neodvisni socialist) se temu predlogu protivi. Nato se izvolitev izvrši z glasovnicami. Za podpredsednike so izvoljeni: 1'ahrenbach (centrum) s 374 glasovi, Hausmann (demokrat) 374 >t> Dietrich (nemški nacijonalec) s 356 glasovi. Izvoljenci so volitev sprejeli. Prihodnja seja jutri popoldne ob treh. Na dnevnem redu je zakonski osnutek o začasni državni oblasti. = Nemška vlada za spojitev z Nemško Avstrijo. B e r l i n , 8. (Lj. k. u.) Dun. k. u. poroča: Kakor javlja »Berliner Tageblatt« iz Weimarja, bo v pondeljek ali v torek državna vlada naprosila narodno skupščino, da se pooblasti za pogajanja glede spojitve Nemške Avstrije z Nemčijo. Profesor Hartman se je zvečer odpeljal na Dunaj, da se udeleži priprav za narodno skupščino na Dunaju. 19. ali 20. t. m. se vrne zopet Weimar v spremstvu članov dunajske vlade. Pogajanja glede spojitve Nemške Avstri-je z Nemčiio se bodo takoj nato pričela. = Načrt glede svobode morja. Amsterdam,?. (Lj. k. u.) Glasom Dun. kor. urada poroča »Momirig Post«, da so Wilson in ameriški zastopniki formulirali načrt glede svobode morja. Elaborat, ki ga bodo predložili mirovni konferenci, vsebuje nastopne točke: 1. noben narod ne sme imeti tako močnega brodovja. da more sam izvrševati kontrolo na morju. 2. Vojni običaji se ne smejo med vojno izpremeni-ti. 3. Vsak narod, bodisi vojskujoč se, bodis nevtralen je odgovoren za izpolnjevanje pomor skih običajev med vojno. 4. Pojem »prepoveda no blaog« se mora v miru natančno določiti Nobena nevtralNa vlada n-j sme vkrcati prepo vedanega blaga in nobena ladja ne sme poizk« siti, prodreti blokado. 5. Uporabo podmornic ? mora omejiti ali še bolje prepovedati. = v^ehoslov. narodna skupščina. Čehoslo' tisk. urad poroča: V današnji seji narodne skup ščine je poročal dr. Sever o zakonu, glede prev zetja državnih nameščencev. Ustavni odsek ie vladno predlogo tega zakonskega načrta teme Ijito izpremenil. Odsek je menil, da je prvotni oblika zakonskega načrta o odpustu državni uradnikov presplošna in da bi jo bilo mogO' zlorabljati. Pri glasovanju so sprejeli zakonsl načrt brez debate v obeh branjih. Kot nadalji predmet je bilo na dnevnem redu poročilo na-učnega odseka, ki se nanaša na organizacij1 [poljudnih tečajev za ljudsko izobrazbo. Tudi ti zakon je bil sprejet v obeli branjih. Prihodnja seja v torek. = Mirovna konferenca napreduje, a "i tajno. Berlin, 8. febr. (Lj. k. u.) CehoslovaŠ# tisk. urad poroča: »Rotterdainsche Courant* javlja iz Pariza, da so dela mirovnega posveta veliko bolj napredovala, kakor se splošno misli Najvažnejše zadeve, in sicer zahteve Italije ter zahteve Francoske glede levega Renske# brega bodo rešene bržkone še pred plenarnim sejami mirovnega posveta. Pri zaupnih pogo vorih Lloyd Georgeja, Clemenceauja, V/ilsoti* in Salandra se je več doseglo, kakor bi bilo to mogoče pri plenarnih sejah. V nekoliko dneh se lahko pričakuje ureditev nasprotstev med Ju goslavijo in Italijo. O vprašanju zveze narodov bodo razpravljali še pred odpotovanjem sona in Lloyd Georgeja. Obenem bodo tu$ sklepali o temeljih zveze narodov. = Mednarodna Delavska zakonodaja. Gl* som dun. kor. urada javlja Agence Havefl Komisija za mednarodno delavsko zakonodajo je pričela proučevati prvi odstavek načrta osnovanju javnih organov za varstvo napredk* mednarodne delavske zakonodaje. Kot taki or gani se imenujejo obligatorično vsi člani zvez* narodov. Prva dva odstavka načrta sta bil* sprejeta. Dopisi. S Koroške Bele. V nedeljo dne 2. svečani se je vršila javna seja tukajšnjega obeinskegl odbora. Med drugim je prišlo tudi na razpravi * stanovanje vdove Ivane Bohinc, ki stanuje l svoji r,i tremi nepreskrbljenimi otroki, odkar s< jo postavili sodnijskim potom, in od tega je ž 10 mesecov, na cesto, v šupi pri Štefancu. ! Erlah je stavil predlog, naj se je usmili občina T' in ji preskrbi stanovanje. Ako se ne napravili 3 da drugače, naj se postavi v ta namen primernal " baraka na občinskem svetu. Utemeljeval je svoj! predlog s tem, da je to potrebno iz zdravstve- » nih ozirov pri malih otrokih, ki prezebajo no " in dan skoraj na prostem in tudi iz človeko ljubja. Ali joj! G. Anton Žumer, ki je tud predsednik tukajšnjega zdravstvenega odseka se je močno razburil, češ, take stroške za tak< babnico. V svoji sveti jezi je ta bogataš s. Er laha, ki se je drznil staviti tak predlog, ime-l2 noval falota. Torej tako, g. Žumer! Mi dobrfl P vemo, da Vi niste nikdar skusili bridkosti siro-k mašnega ljudstva. Vemo tudi, da niste nikdatt a ob zimskem času spali v šupi. Kaj pa so van . storili nedolžni otroci, da jim ne privoščite male ie gorkote? Kot predsednik zdravstvenega odseka0’ bi pač morali vedeti in pomisliti malo ha po^S1 sledice, ki morajo zadeti otroke v takem sta-a( novanju ob tem času. Kdo bo skrbel za reveže, sc ako si nakopljejo bolezen za vse življenje? Irt oni, ki hoče siromakom olajšati gorje, je po G Vašem mnenju falot. Ne, g. Žumer, tak izrai bi pač pristojal kam drugam! S.Erlahu pa pri- * poročamo, da neustrašeno nastopi povsod, kjei Sj mu bo le dana priložnost, za dobrobit siromaš " nega ljudstva. Za psovko „falot“ pa mora do biti zadoščenje! Zalog. Naš postajenačelnik Masi in uradnik ^ Premrov se nikakor ne moreta sprijazniti z mi< slijo, da ima sedaj tudi delavstvo besedo. vedno mislita, da živimo v onih časih, ko so^. nas stražili bajoneti. Čudno se nam zdi od ® Masla, da se tako hitro prelevi. On se obrača( 0 kakor mu kaže. Leta 1817 je bil strasten kleri'^ kaleč, ko se je pa vrnil v Zalog, se je zopet b zasukal. — Vprašamo, ali je že pozabil, kak K se na n, prl "as Priporočljivo. V Gradcu leje prodal nusar I gosiu1IItai|U L nVa V u a i svmiskega mesa, ki je b.io določeno za graški konsum. O tej ku čiji so izved li t ž ni agenti, na kar se je blag) zaleglo g mesarja I. s» pa kaznovali z globo 10.000 K ter mu od. ^z?li obrtno pravico za vedno. — Pa pri nas? Qosp< dje mesarji pošiljajo in prodajajo po verižni jjupčiji in tihotapstvu vse boljše blago čez mejo, J se ne zgrne n hče. K|e je naše tižno nadzorstvo? Po gostilnah in kavarnah se mastjo! hi li bilo bolje priporočljivo zgoranje za ib -- — - - - ~ J vv-lJIVU ,6led, da bi vsaj domačini dobili v <*as h tudi *®ko kilo slanine, namesto da gre v Gradec ali Koroško ? — Kje so drože? Na dopfs glede drož je podal g. Zaloker naslednje pojasnilo: Jr- Zaloker ima naročenih res 160 kg drož na jjjh. ki jih pa mora razdeliti po navod In Na-:aij.°dne vlade med peke, trgovce (ki so prodajali r%K°*e Prec* .vono) mestno aprovi^acijo in e ke železničarski aprovizaciii, tako. da mu ostane *?Ste prodaj° na drobno le 30 do 40 kg na dan, »''P r Pri posameznih pošiljatvah manjka kar po 9 do 15 kg blaga, ki se izgubi na poti. Sam prodaja druže na krušne karte. Cena drožem pa znaša zanj rtad 10 K za kilogram. G. Z. priznava sam, da je teh drož premalo za ljubljanski konsum. Iz predloženih faktur smo se prepričali o resničnosti tega pojasmla. — Prevoz umetnin na Jugoslov. umetniško razstavo v Pariz. Split, 6. febr. nominalne vrednosti, dočim ziiaša sedanji kurz vojnega posojila na Dunaju 6d°/o nominalne vrednosti in plača vsaka banka v Ljubljani 60—65% nominalne vrednosti. Na ta način delajo špekulanti velike dobičke na škodo lahkovernih ljudi. Posestniki vojnih posojil se opozarjajo, da ne nasedejo takim kupcem. Kdor hoče vojno posojilo prodati, naj ga ponudi v nakup ljubljanskim bankam, kjer bo dobil izplačano res ceno, ki odgovarja sedanjemu kurzu vojnega posojila. — Razpis službe strokovnega tajniškega uradnika pri Slovenski kmetijski družbi v Ljubljani. Podpisana družba nastavi tajniškega uradnika s sedežem v Ljubljani, ki bo v prvi vrsti vršil posle družbenega tajnika, v kolikor se ti neposredno tičejo družbenih podružnic in njih udov v slovenskem ozemlju Štajerskega. Ta služba se podeli le izšolanemu agronomu, ki je v kmetijstvu praktično izvežban, ki dobro pozna kmetijske razmere v slovenskem Sta-jerju, ki je vešč pisarniškega dela in ki je spo-sobeii javno predavati o kmetijstvu. Prosilci za službo naj vlože svoje prošnje, opremljene z vsemi spričevali in s popisom svojega življenja pri podpisani družbi do 1. marca t. 1. Imenovan tajniški uradnik bo nastavljen na podlagi družbenih pravil z nadomestno službeno pogodbo, ki mu zajamči pokojnino v zmislu zakona za starostno zavarovanje zasebnih uradnikov in se njegova plača deloči po dogovoru. — Kinematografi v Beigiadu v državni ypravi. Vlada je sklenila, da prevzame v. državno upravo vse bel-Krajske kmematrografe. Dohodki iz kinov se bodo uporabljal: za srbske invalide. — Direktna zveza Pariz-DunaJ-Bukarešt. Listi poročajo, da se je v zadnjih dneh sklenil med zastopniki Cehoslovaške države in francoske vlade dogovor, o uvedbi brzovlakov med Parizom, Dunajem in Buka-reštom. V zvezi s temi vlaki bodo uvedli promet med Dunajem in Varšavo ter Prago in Linčem. — Češka politična visoka šola se pre-osnuje V prihodnjih dneh se namerava pre-osnovati češka politična visoka šola, ki bo v bodoče najbrže obstojala iz šestih oddelkov, od od katerih bo eden namenjen diplomaciji, drugi pa žurnalistiki. Dobava kinina. Komando Dravske divizijske oblasti v Ljubljani objavlja nastopni oklic: Vsi oni zdravniki, ki so navezani na lastne lekarnice, dobijo na željo kinin pri Zbirališču sanitetnega materijala v Ljubljani", in sicer brezplačno proti prejemnici. Prošnje za dobavo kinina naj se z priloženimi prejemnicami naslavljajo na zdravstvenega referanta Diavske divizijske oblasti. Iz „/.birališča“ dobljeni kinin je uporabljati za zdravljenje iz službe odpuščenih vojakov, ki so med vojno oboleli za malarijo. Takim bolnikom se mora kinin dajati brezplačno. — Prevzemanje klavne živine. V torek, dne 11. februarja 1919 je prevzemanje klavne živine v Ljubljani na Zelenem hribu poleg Dolenjskega kolodvora. Posestniki z okolice, ki hočejo oddati živino, naj jo priženejo ta dan na Zelen hrib. Prevzemanje se začne ob 9. dopoldne. Iz stranke. Seja izvrševalnega odbora je jutri zvečer ob 8, v upravi Napreja. Internacionalni socialistični kongres v Bernu. Bern, 7. febr. (Lj. k. u.) Dunajski kor. urad poroča s socialistične konference: Kaut-sky (Nemčija, neodvisen socialist) je govoril o, alzaško-lorenskem in češko-nemškem vpraša-nju. Glasovanje v Alzaciji in Loreni bi bilo potrebno, ker na vzhodnem Pruskem, Saškem, v Sleziji itd. še ne vedo tega, kar je znano v juž- iiih krajih, kako velikanski preobrat se je izvršil v Alzaciji-Loreni. Kot rojen Ceh se obrača posebno na češke delegate ter izjavlja, da ne more umeti, zakaj bi se na Češkem zavzelo posebno stališče z ozirom na pravice samoodločbe. Duševno sorodstvo med češko buržoazijo in češko socialno demokracijo ne bo dolgo trajalo. Prosi Cehe, naj se svojemu dodatku odpovedo. V popoldanski seji je Buchinger (Madžar) govoril proti postopanju Cehov in zahteval za slovaški del Ogrske pravico samoodločbe. Paul Faukp (Francoska) je izjavil, da je politična demokracija uničila državno nadvlado. Dejansko obstoje ne samo v monarhističnih, temveč tudi v republikanskih državah nasprotstva med buržoazijo in socializmom, kajti ne samo monarhije, temveč tudi republike so sklepale tajne pogodbe. Brez ruske revolucije bi kljub republiki ne zvedeluničesar o tajnih pogajanjih. Pričakujemo od revolucionarnih držav, da obja-vijo vse tajne spise. Tudi v republikah obstoji dejansko še danes nadvlada premožnih slojev nad delavskimi. Bern, 8. febr. (Lj. k. u.) Švicarska brzojavna agentura poroča: Na popoldanski seji mednarodne socialistične konference je Tschen-koli (Georgija) stavil predlog, ki zahteva, naj internacionala podpira zahteve georgijanskega naroda po neodvisnosti, ker je pravična in se strinja z načelom pravice samoodločbe narodov. Loker (Palestina) stavi k židovskemu vprašanju predlog, ki veli med drugim: »Internacionala pripozna mednarodni značaj židovskega vprašanja. Za Žide se zahteva uporaba splošnega načela samoodločbe, popolna enakopravnost v vseh deželah in mednarodna zaščita proti fizičnemu preganjanju.« Renaudel (Francija) je govoril o alzacijskem vprašanju. To vprašanje ni bilo za francoske socialiste nikoli nič drugega, kakor vprašanje pravice, ker je bi- lo nedvomno, da je bilo alzacijsko prebivalstvo proti svoji volji anektirano in ker je večkrat dokazalo, da hoče biti spojeno s Francijo. Govornik meni, da morajo alzacijsko prebivalstvo vprašati za njegovo voljo, da bo alzacijsko vprašanje končno veljavno rešeno. O vpraša-nju priklopitve levega renskega brega in aarske kotline je Renaudel izjavil, da med francoskimi socialisti ni o te mvprašanju nobenega nesoglasja. Francoski socialisti so proti vsaki prlspojitvi bodsi političnega, bodis ekonomskega značaja. Govor Renaudela so sprejeli z burnim odobravanjem. Glede priklopitve Nemške Avstrije k Nemčiji je izjavil Seliger (Nemška češka), da je volja velike večine nemškega naroda v Avstriji, združiti se z nemškim narodom v rajliu. Ne more se tajiti, da gotovi ljudje nečejo priklopitve. Tl ijudje so interesirani na obnovi stare monarhistične oblasti in delajo v inozemstvu velike propagande z geslom »donavska federacija«, ker se ne upajo, jgsno odkloniti priklopitev k Nemčiji. To so ljudje, kateri nimajo včč mesta v demokraciji: Visoka aristokracija in genera-liteta, visoka birokracija, katerim je preobrat vzel vso moč, pred vsem pa visoko duhovništvo, ki so v bivši Avstriji izrabljali svojo moč v škodo narodov in ki so odločilno vplivali na politiko dižave. Ti ljudje so zbrali deset milijonov, da podkupijo časopisje in da vplivajo na volitve. Zahtevajo obnovo monarhije z metodami sile in ne na podlagi svobodnega sporazuma med narodi bivajočimi na ozemlju bivše monarhije, obrnjen proti češkim delegatom je izjavil Seliger: »Ce se bo čehoslovaška država ustva-lila na način, kakor ga žele češka buržoazija in žalibog tudi češki socialisti, to je, da pridejo narodi s šilo v čehoslovaško državo, potem je ta država obnova stare Avstrije v še hujši obliki. Taka država ni mogoča kot demokratična država. Obstojati more le z ustanovitvijo monarhistične oblasti. Ce hočejo socialni demokratje sodelovati pri politiki buržoazijo, postanejo proti svoji volji orodje protirevolucije. To politiko ne morejo češki sodrugi opravičiti ne pred zgodovino, ne pred internacionalo, ne pred svojo vestjo. (Odobravanje pri nemški in francoski delegaciji.) S tem je končan razgovor o teritorialnih vprašanjih. Branting je izjavil, da bodo jutri glasovali o teritorijalni resoluciji* B e r n , 8. febr. (Lj. k. u.) Švicarska tisk. agentura poroča: V današnji dopoldanski seji socialistične konference je Huysmans najprvo prečital brzojavko nemško - avstrijskega delegata Seitza, v kateri ta protestira proti trditvi Ceha Nemca, da je v začetku vojne v neki konferenci s Cehi izjavil, da bodo sedaj govorili topovi. Nato se je nadaljevala razprava o teritorialnih vprašanjih. Zadnje vesti. Začasna ustava za kraljestvo SHS sklenjena. Beograd, 8. febr. (Lj. k. u.) Ministrski svet je sprejel v včerajšnji seji začasno ustavo za celo kraljestvo SHS. Vojni ujetniki v Italiji še deloma odpuste domov. Dunaj, 8. febr. (Lj, k. u.) Čehoslov. tisk. urad poroča: Italijansko vrhovno poveljnistvo je o 'redilo, naj se vsi vojni ujetniki do letnika 1884 odpuste v domovino. To naredbo so začeli že izvrševati. Vojni ujetniki pa se morejo vsled transportnih težkoč v Italiji zelo počasi vračati v domovino. Nemško-avstrijski demokratje za Nemčijo. D u n a j , 9. (Lj. k. u.) Dun. kor. urad poroča: Mčščanska demokratska stranka na Dunaju je priredila danes dopoldne velik shod, ki je soglasno zahteval priklopitev Nemške Avstrije k Nemčiji. Danes opoldne so se zbrali pred Mestnim domom nemško-nacionalni dijaki, ki so ravno tako manifestirali za priklopitev k Nemčiji. Zveza duševnih delavcev protestira proti izgonu jugoslovanskih dijakov. Dunaj, 9. februarja (Lj. k. u.) Glasom Čehoslov. tisk. urada poroča „Neues Wiener Tagblatt: Socialistična zveza duševnih delavcev, kateri pripada tudi večje število visokošolskih profesorjev, je vložila pri rektoratih, pri državnem kancelarju in pri državnih uradih za uk in za zunanje stvari protest proti izgonu jugoslovanskih visokošolcev, skienjenemu po rektoratu dunajskih visokih Sol, in sicer iz naslednjih razlogov: 1. Na visokih šolah vpisani Jugoslovani so popopolnoma nedolžni na imperialističnih tendencah njihovih vlad. 2. Ker se s to krivično odredbo iznova ograža po vojni razrušena solidarnost in mednarodnost duha, čije vbnova je smoter vseh kulturnih narodov. 3. Ker je pojem represalij nerazdružljiv z načeli demokracije pravičnosti in miru. Zahrbtnost v ententš. Praga, 8. (Lj k. u.) Glasom Čehosl. tisk. urada poroča »Corriere della Sera“ z dne 2. februarja iz Pariza: „Petit Parisien“ piše, da Romuni o pogodbi iz leta 1916, po kateri je Romuniji zagotovljen Banat, Srbijo niso nikdar obvestili. Romuni izjavljajo, da sta za to ne-obveščenje bila merodajna dva razloga : 1. Srbija je bila tedaj v tako nesrečnem položaju, da bi bilo brezsrčno ji naložiti kakršnekoli pogoje. 2. Srbijo je zastopala Rusija, ki se je odločno zfivzemala za srbske interese. Rusija je tedaj v imenu Srbije priznala Romuniji pravico do okupiranja Banata. Zato je pogodba izza leta 1916. pravnoveljavna. Pečuh gori. Budimpešta, 8. (Lj. k. u.) Čehoslov. tisk. urad poroča: »Pesti Hirlap“ javlja iz Velike Kaniže: Glasom nekontroliranih vesti gori Pečuh od 5. t. m. Brzojavne in telefonske zveze so prekinjene. Pošta, ki dospe vsak dan v Kanižo je izostala. Stavka častnikov v Nemčiji. Berlin, 9. febr. (Lj. k u.) Čehoslov. tisk. urad poroča: Častniki generalnega poveljništva 6. armadnega voja so jeli včeraj stavkati. Čutili so se po vojaškem svetu, ki je hotel kontrolirati točnost častnikov, razžaljene in so zahtevali, naj se predsednik vojaškega sveta takoj odstavi. Ker nišo ugodili tej zahtevi, so častniki jeli stavkati. Nemška komisija za socializacijo — odstopila. Weimar, 8. febr. (Lj. k. u.) Glasom Dun. kor. urada poroča Wo!f: po verodostojnih vesteh je komisija za socializacijo svoje mandate vladi dala na razpolago. Nemška- narodna skupščina Weimar, 8. febr. (Lj. k. u.) Po „Wo!fo-vem uradu“ javlja Dun. k. u.: Po dosedanjih določilih bo narodna skupščina danes razpravljala samo o utemeljevanju ustavodajalnega zakona. O tem bo poročal državni tajnik Preuss. O predlogih se bo razpravljalo šele jutri. Vsekakor pa ni dvomljivo, da se bode prvo in drugo in tretje čitanje že v torek končalo, tako, da se v sredo potem že lahko z volitvijo državnega predsednika začne. m Sovjetska vlada in ententa. Stanislavov, 8. febr. (Lj. k. u.) Ukrajinski tisk. urad priobčuje naslednjo brezžično brzojavko, iz Moskve poslano v Pariz: „Izvestija“ objavlja praktična vprdšanja. ki jih je pogrešati v pariški deklaraciji. Sovjetska vlada je bila ponovno izjavila, da je pripravljena skleniti go spodarske kompromise, da končno reši ruski narod bremenu brezkončne vojne in mu da priliko za normalni razvoj na podlagi socializma ter da odpravi gospodarski nered. Akoravno je bila te prepozicije izjavila z vso resnobo, ni od antante prejela nobenih prbtipredlogov in nobenega odgovora na vsa svoja prejšnja sporočila. Socialni revoiucijonarji proti vmešavanju v ruske razmere. Stanislavov, 8. febr. (Lj. k. u.) Ukrajinski ^tislc. urad priobčuje nastopno iz Moskve brezžično poslano in „Vsem“ naslovljeno brzojavko : V Moskvo so včeraj dospeli vsi člani osrednjega komiteja ruske socialr o - revolucionarne stranke. Socialni revolucionarci se z vso odločnostjo protivijo proti temu, da bi se antanta vmešavala v ruske notranje stvari. Nastop sovjetske vlade povsem odobravajo menjševiki. V svojem moskovskem glasilu »Vperedj" (Naprej) se ostro izjavljavljajo zoper antantno intervencijo. — Poročila inozemskega tiska o nemirih v Petrogradu so izmišljena. Sovjetska vlada svobode republikanskega časopisja v pogledu na revolucionarno propagando ne more omejiti. Z antanto bo začela pogajanja pod pogojem, da se antanta v ruske notranje razmere ne bo vmešav. Sovjetska vlada pričakuje, da bo antanta določila kraj, mesec in dan, ko naj se sestanejo zastopniki na razgovor. — Podpisal Čičerin. Monarhično gibanje na Portugalskem. Porto, 7. febr. (Lj. k. u.) Dun. kor. urad poroča po »Agence Havas“ : Rojalistični vojaški oddelek, kateri operira med Santaremom in Lisbono, je v vsem ozemlju skoraj do vrat Lisbone proklamiral monarhijo. V R mu zahtevajo osemurni delavnik. Rim, 9. (Lj. k. u.) Agenzia Stefani poroča: Osobje časopisnih tiskarn je začelo stavkati. Zahteva osemurni delavnik. V soboto zvečer je izšel samo »Popolo Romano. Socialno demokratična lista „Avanti“ in »Giornale del Popolo“ izhajata dalje.' Francoska zbornica zoper oderuštvo. Pariz, 8. (Lj. k. u.) »Agence Havasa poroča glasom Dun. kor. urada, da je zbornica sprejela načrt o omejitvi oderuških nakupov in o navijanju cen. Kritičen položaj v Angliji. Berlin, 8. feb, (Lj. k. u.) Dun. kor. urad pc-roča : »Berliner Zeitung um Mittag“ javlja izBerna: Lloyid George je odpotoval v London zaradi notranjega položaja v Angliji. London, 8. feb. (Lj. k. u. Reuterjev urad poroča: Lloyd George je danes z drugimi angleškimi delegati na mirovni konferenci prispel v London. Berlin, 9, februarja (Lj. k. u.) »Achtuhrabend-blatt" javlja iz Amsterdama: V Londonu so bili zadnje dni vojaški izgredi. Urad vojnega minister-stva je izdal poročilo, ki pravi, da se je udeležilo teh izgredov 11.000 odpustnikov in vojakov, ki so vsled odpusta v Londonu. Zaradi stavke podzemen železnice niso mogli teh vojakov naprej transportirati. Devet kolovodij so aretirali. Umetnost in književnost Iz gledališke pisarne. V pondeliek, 10. t. m. v dramskem gledališču ob pol 8. zvečer: »Tiha sreča« izven abonementa. Operno gledališče ostane ta dah zaprto. -- V tofek, dhe 11. t. ni. v dramskem gledališču ob 7. zVfeČer »Tugomer« za »A« abonement. V opernerh gledališču ob pol 8. »Jevgenij Onjegin« za »O abonement. — V sredo, 12. t. m. v dramskem gledališču ob pol 8. zvečer »Svet« izvfen aborie-menta. — V opernem gledališču ob pol 8. zve-čer »Corne viUski zvonovi« izven abonomenta Aprovizacija. Iz seje mestnega aprovizacijskega odseka dne 7. t. m. je poročati: Arnerikanskfe moke je ooseaaj prevzela aprbvizacija š*ele dv& vagoni« Razdeli se že prihodnji teden ha khrte. Moko prodaja aprovizacija za lastno eeho po K 3:50 za kilogram. Vsaka izkaznica dobi en Četrt kilograma moke. I)a bo pa izkaznica honorirana ,S celo kilo, dobi vsaka stranka ha izkaznico še po pol kilograma koruznega zdroba po K 2:16 lit po en četrt kilograma kaše ali ješprenja po K 2:16 za kilogram. Izrecno se poudarja, da vsaka stranka kupi le tisto blago, ki ga hoče! Noben trgovec ni upravičen siliti stranke, da kupijo vse blago, ki je predpisano za izkaznico. Vendar, če stranka enkrat blago vzame, ga trgovec ni več dolžan prevzeti nazaj. — Z moko so velike težave. Prav lahko se zgodi, da zmanjka aprovizaciji v najkrajšem času bela krušna moka. Ostane potem le še koruzna moka, iz katere je pa brez primesi pšenične ali ržene moke nemogoče peči kruh. Za slučaj, da aprovizaciji ne bo mogoče izposlovati za primes h koruzni moki potrebno množino bele krušne moke, se peka kruha ustavi. Namesto kruha razdeljuje potem aprovizacfja koruzno moko. — Aprovizacija prosi urad za prehrano', da ji nakaže vsaj za Obrtnike Osem sodov petroleja, če ga že za ostalo prebivalstvo vsled nezadostnih zalog ni mOgoče dobiti. Prodajalci moke »e vauijo, da se zgla?« v sredo 12 t. m. ob 9. uri v mestno posvetovalnico >aii nakatila moke. Mast za IH. okraj. Mestna aprovizacija bo oddajala mast za tretji okraj na rumena nakazila za mast v torek, dne 11. t. in. pri Milili-eisnu. Določen je tale red: dopoldne Od 8. do 9. štev. 1 do 300, od 9. do 10. Štev. 301 do 600* od 10. do 11. štev. 601 do konca. Stranka dobi za vsako osebo po 40 dkg. Kilogram stane 25 kron. Mast za IV. okraj. Mestna aprovizacija b* ( oddajala mast za četrti okraj na rumena naka- | zila za mast v torek, dne 11. t. m. pri Milili-eisnu. Določen je tale red: popoldne od 2. do 3, štev. 1 do 400, od 3. do 4. štev. 401 do 800, od 4. do 5. štev. 801 do konca. Stranka dobi za vsako osebo po 40 dkg. Kilogram stane 25 K. Mast za zamudnike. Vse one stranke* ki niso prišle po mast o določenem času, jo lahko dobe na izkaznice za mast še v sfedo, dne 12. t. m. dopoldne pri Miihleisnu. Loj za zamudnike. Vse one stranke, ki niso prišle po loj o določenem času, ga lahko dob« na izkaznice za mast še v sredo, dne 12. t. m- l'opoldne pri Miihleisnu. — ■ -- - ...... *** Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Petejan. Tisk »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani Agitirajte za socialno demokratično časopisje!