Z03 Številka. F»o®et>rLa izdajo l LMllHi. ■ i**. »• muli HI«. XLVH. Ido. ^H ^k ^^^H ^^^B ^^^B I I H Al ^B ^kt B' ^^^H ^B.1 I H ^b^^I ^r ^^^B ^^^1 I ^^^B .Slovenski Narod* velja v LjnW|nml na dom dostavljen: v upravništvu prejema«: iet© Ido naprej • . « . K 24 — celo leto napre] • , . . K 22-— pol leta „ • . • • . 12-— pol leta m • . • • . H-— fcetrl leta m . . • • • 6"— četrt leta m 9 # # . # 550 sa mesec m . • » ♦ . 2*— na mesec „ . . . - » 1'90 Dopisi naj te frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Drnćntttva: InaJlova ulica it 9 (v prfltttju lem) tnltfm it M. iMcrati veljajo: peterostopna petit mu za enkrat po 16 v*n^ za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 19 vin Parte in zahvala vrata 20 vin. Poslano vrsta 30 vin Pri vnfcjih insercijah po dogovoru. Upcavnlitvu naj ae pošiljajo ■■rejnine, reklamacije, tnserati L t ucester- s 4900 do 5000 tonami. Zgrajene so bile v letih 1909 do 1912. 3. Torpedna flo-tilja: 16 torpednih rušilcev, 3 podmorski čolni in okrog 8 torpedov k. Združeno brodovje torej obsega: 4 velike oklopnice s štiridesetimi 30*5 cm topovi, S velikih linijskih ladij s štiridesetimi 30*5 cm topovi, 8 manjših linijskih ladij s tridesetimi 30*5 cm topovi, 4 oklopne križarke s šestnajstimi 234 cm topovi, 6 oklopnih križark s štiriindvajstimi 19*4 cm topovi in 4 zaščiČene križarke s 2o topovi kalibra 15*2. Skupaj torej 30 bojnih ladij. L6wen. London, 2S. avgusta; preko Rima. (Kor. urad.) Komunike tiskovnega urada poroča: Nemci so zažgali mesto L6wen. Angina pomnoži svoje čete v Franciji z Indijci. London, 28. avgusta. (Reuterjev urad.) V današnji seji zbornice lordov je sporočil lord Kitchener. da je bilo neglede na ojačitve, ki čimprej odidejo iz Angleške, sklenjeno, da se angleška armada v Franciji poveča z dovedenjem čet iz Indije. Ranjenci. Dunai. 29. avgusta. (Kor. urad.) Danes dopoldne je prišla nadvojvo-dinja Izabela v spremstvu knjeginje Windischgrštz v Splošno bolnišnico ter je obiskala kliniko prof. liochen-egga, da obišče tam ležeče ranjence. Nadvojvodinja je govorila z vsakim ranjencem ter ga vprašala kako mu gre. m Turško posojilo. Carigrad, 29. avgusta. (Kor. nrad.) Uradni list priobčuje zakon, ki pooblašča poljedelsko banko, da sme dati državnemu zakladu posojilo 330.000 funtov. • • Vokii davek za Liittich. Iz Liitticha poročajo preko Ho-landske: Nemci so naložili mestu Liittich vojno kontribucijo samo 10 milijonov in provinciji kontribucijo 50 milijonov. Da imajo v rokah jamstvo so zasegli železnice in finančne družbe. Zato ni denarji v prometu in banke 90 sklenile izdati bone. Iz neke hiše na obrežju des Pecheurs ^o Belgijci streljali. Hišo so Nemci popolnoma razdejali. Tudi na vseučili-škem trgu se je strelialo, čete so nato zažgale deset hiš. * * Švedska na strani trozveze. Dunaj, 28. avgusta. fKor. urad.) Vojni poročevalec »Neue freie Predse- poroča: Nekdo, ki je v zadniih dneh prepotoval celo Švedsko, poroča o vojnem navdušenju, ki vlada tam povsod. Mobilizacija se je izvršila v popolnem redu, dasirav^o švedska vojska sedaj že sto let ni imela vojne. Povsod igrajo nemško in avstrijsko himno ter se navdušujejo ob zmagah obeh zaveznikov. Politiki govore o potrebi, poseči v dogodke v protiruskem zmislu. Švedski častniki ob ruski meji kažejo uniforme, ki so jih kupili od ruskih rezervistov takoj po začetku mobilizacije. Ruski vojaki odpirajo nezaupljivo konserve, ker se nahaja v njih pesek. Ruski vojaki, zlasti pa častniki, pijejo velikanske množine alkohola, ravno tako, kakor v rusko-ja-ponski vojni. Christania, 28. avgusta, (Kor. urad.) Večerni listi govore o nemških zmagah nad Francozi zelo simpatično. »Morgenbiadet« piše: Poročila o zmagah so presenetljiva. Da bo Nemčija zmagala, o tem se ni nikdar dvomilo, da pa bo svojega sovražnika z enim mahom pognala od Belgije do švicarske meje v beg, je historičen dogodek, ki ga nobeden ni pričakoval. Lakonično poročilo o tem dogodku je občudovanja vredno in znamenje moči polne skromnosti, Na poti v Pariz bodo Nemci naleteli komaj še na kak večji odpor, ker so glavno že prestali. Sedaj dobljene zmage so svetovno historičnega pomena in bi gotovo odločile usodo Evrope za dolgo. »Aften Posten« piše: Ce tudi še ni mojroče govoriti z gotovostjo o materijalnem S#da*u Franctake, Angleške i« Belgife te vndu llfcko govori o moraličnem Sedanu, ker je treba sila mnogo, da se morala pri dvakrat premagani vojski zopet reči. • • * Angleži na Francoskem odrezani. Beroiin, 29. avgusta. (Kor. urad.) Vojni poročevalec »Berhner Zei-rung am Mittag« poroča iz velikega stana k zmagi nad Angleži pri Saint Quentinu: Nova zmaga nad Angleži pri St. Quentinu se je zvršila tako, da so se naše kavalenjske množice vrinile pred angleške vojne sile, ki so bežale v smeri proti St. Quentinu, in jih zadržavale tako dolgo, da so jih naši armadni voji, ki so Jih zasledovali, mogli odločilno naskočiti. Njih poraz je popoln. Angleži so sedaj popolnoma odrezani od svojih zvez za seboj in se morejo rešiti samo v kako pnstanišče, v Calais, Haver ali Cherbourg. Zavzetje trdnjave Namur. Vojni poročevalec ^>Berliner Ta-geblatta poroča iz nemškega glavnega stana dne 25. avgusta: Železniški vlaki z municijskimi in provrjantnirni kolonami danes že vozijo do Namurja. Iz vseh transportnih vlakov se glasi petje in ^Hurra . Nastop nemških moštev je občudovanja vreden. Če se pozove stotnija, kdo se hoče prostovoljno prijaviti za nevarno patruljo, se vsi oglasijo. Na utrdbi Lancin sem našel samoten grob uianca: križ iz za-bojevih desk, na križu so visele naramnice in prislonjena je bila sulica. Po vožnji skozi celo mesto smo si ogledali utrdbo Loncin. Šli smo skozi vso razrušeno utrdbo. V kase-matah se nahaja mnogo vjetih belgijskih četašev. Razrušitev je grozna, zgodovina še ni videla take. Šti-rivoglata skala iz betona, obsežna kakor velika soba, je zletela v zrak, nato zopet na tla ter pokopala posadko, ^e 150 mrtvih leži pod razvalinami. Pod neko stirivoglato skalo se vidi mrtveca brez glave, ki z rokama odriva skalo. Sedaj odstranjujejo razvaline. Srečal sem berolin-ske domobrance, ki stražijo in so dobre volje.Belgijci so zapustili mnogo provijanta. Utrdba se je obstreljevala na 12 kilometrov. Pri nemški artilerri ni noben strel odrekel. Nobenega mrtvega nemškega vojaka se ne vidi več ne na cesti, ne v utrdbah. Sploh ie že vse odstranjeno in nanovo zgrajeno. Prva namurska utrdba je bila zavzeta v ponedeljek zjutraj ob 7. uri 20 minut. Ob tričetrt na esem je zaplapolala nemška zastava. st čez reko Maas v Namur je razstreljen. Pijonirji so že na delu. da zgrade nov most. Ko so nad nami grmeli topovi iz še nezavzetih utrdb, je pojoč prikorakal pehotni polk. ki je izvršil napad. V Jaembesu, desno od reke Maas, je vse polno nemšk:h čet. Povsod teže v bivakih in stanih. Prebivalci «e ne čutilo varne. Ko *mo stali na mos**j, je bila ravno zavzeta nasproti se nahaiaioča citade-la. Kavalerija ie vkorakala, in nemška zastava ?e zaplapolala na ci-tadeli. Kraia Battice in Herve sta bila popolnoma razrušeni te** izenr ena s tlom. Od 500 hiš v Herveju, jih 4oji še 19. Povsod leže mrtveci, po sod je čutiti smod. Cerkev je kup rr/.va-Hn. So pa tudi hiše, ki so jih var ali, ker se ni iz njfh strelialo. Te imajo napis: »Ne streljati! Dobro mišljenje! ali »Prizanašati, ker nedolžno! Enaka slika se vidi na vsem potu do Liitticha. Ni se vse brez razlike razdejalo. Med popolnoma raz-streijenimi vrstami hiš se vidijo hiše, ki so jih previdno pustili stati, s cvetočimi vrtovi in igrajočimi se otroci, ki so se včeraj ponoči zopet vrnili. Belgijska cesta je na vsakih 39 metrov raztrgana in so zgrajene barikade. Iz razstreljenih hiš prihaja iz kleti močan smrad po trohnobi. Večkrat nismo rw>gli obstati. Odkar so nemški vojaki v deželi, so dela in gradi. Cestokrat sede domobranci skupaj z belgijskimi rodbinami pred vratmi vaških hiš, kakor da bi tam vladal mir. Odgovornost za vse grozovitosti nosijo oni, ki so organizirali oborožitev belgijskih vaščanov ter jim dali orožje in municijo. Belgijski oficirji so se borili junaško in s pogumom obupa. V vseh vaseh dviga prebivalstvo instinktivno roke ali pa pozdravlja, če se pride mimo. Iz vseh sestvih se vidijo celo okoši. Hiše pre-hiš plapolajo bele zastave, rute in brisače. Dežela je kakor izumrta. — Belgijske živine niso odgnali, marveč se mirno pase. Na nekaterih posestvih se vidijo celo kokoši.Hišepre-možnejših ljudi so vse prazne in zaklenjene. Razpoloženje prebivalstva ni več tako turobno. Pravijo, da je storila Belgija veliko napako, ker je nastopila proti močni Nemčiji. Od vodilne vojaške strani izvem o vzrokih povsod zmagovitega po- WWa v Belgiji in na Fr«co«kem stolice: Vzroki to nfvi* tiiti* tmrrU* fev nemških operacij, drugič okoliščina, da Francozi niso napram Belgijcem držali dane besede. Belgijci so pač mislili, da Nemci ne morejo priti pred 12. mobilizacijskim dnevom v Liittich. Tako se je zgodilo, da so Mi v UHtichu, klfrču v Belgijo in Francijo, Belgijci popolnoma nepripravljeni, kakor se vidi iz stanja oborožitve, ki sem ga sam videl. V zadnjih dneh so prišli, kakor pri- ^ povedujejo prebivalci, Francozi v Namur, toda bilo je prepozno. Zdaj so že povsod v Belgiji poljske kuhinje in depoji živine in nemške markacije cest. Organizacija je čudovita. Italija, Nemčija in Avstro-Ogrska in Švica. London, 28. avgusta. (Kor. urad.) Reuterjev urad piše: švicarski poslanik sporoča po naročilu svoje vlade angleški vladi, da so poročila gotovih inozemskih listov, da bi obstojala med Nemčijo, Avstro-Ogrsko In Svlco pogodba, naperjena proti Italiji, popolnoma neutemeljena. Angleži priznavajo svoj poraz. Preko Holandskega poročajo iz Londona: V zbornici poslancev je ministrski predsednik Asquit izjavil: (icneral French poroča, da se je že sporočeno umikanje angleške armade v nove po/icije izvršilo docela uspešno, vendar pa ne brez znatnih izgub. Angleška armada je bila v veliki stiski, a se je vkljub temu ubranila Nemcev. Ni želeti, da bi se v tem trenotku več povedalo, razen to, da je razpoloženje angleških čet izborno. General French ceni angie-ške izgube na nekoliko više, kakor 2000 mož. * V Parizu se boje. Kakor poroča ^VViener Allge-meine Zeitung« iz Pariza, se v Louv-ru silno boje Zeppelinovih zrakoplovov. Iz zgornjih nadstropij so prenesli vse stvari, zlasti slike, ki so jih spravili v železnih zabojih v kleteh. Zgornji prostori se spremene v bolnico in bodo plapolale nad Louvrom zastave Rdečega križa. »Lokalanzeiger« poroča preko Stockholma iz Pariza, da so nastala nesoglasja med vojnim ministrom in generalisimom francoske armade, .loffrejem, in da bodo najbrže Joffre-ja nadomestili z generalom Amade-jem. Razpoloženje v Parizu je zelo slabo. Mnogi se pripravljajo na beg iz mesta, ker se boje, da bodo Nemci zopet zasedli Pariz. Cesar Viljem bivšemu avstro-ogrske-mu poslaniku v Beroiinu. Dunaj, 29. avgusta. (Kor. urad.) Cesar je poslal grofu Szegionv-Ma-richu povodom njegovega slovesa kot avstro-ogrski poslanik v Beroiinu sledečo brzojavko: V trenutku Vašega odpotovanja iz Berolina hočem Vam. ljubi grof. še ernVrat ponoviti, da bom ohranil Vašemu zvestemu delovanju, posvečenemu gojitvi vedno ožjih prijateljsih stikov med Nemčijo in Avstro-Ogrsko, vedno hvaležen spomin. Bog bodi z Vami in z Vašimi. Viliem imperator, rev. • * * 700 Francozov v Švici ustreljenih? V Monakovu izhajajoči ^ Ba3Teri-scher Kurier* javlja, da je 700 Francozov poskusilo šiloma priti čez švicarsko mejo. da bi nemški armadi skočili v hrbet, švicarski vojaki pa da so vse Francoze ustrelili. Pri mestnem magistratu oddani milodari za zapuščene rodbine v vojsko vpoklicanih vojakov: Tvrdka Vidic & Ko. 50 K; Ravnikar Franc, c. kr. poštar, 5 K; Franchetti Engel-bert, brivski mojster. 10 K; Furst Mavro, tovarnar, 10 K; pogrebno in podporno društvo poštnih uslužbencev 10 K; Rudolph Anton, mesto venca na krsto umrlega svaka Filipa Vrtovca, 10 K. m m m O slabostih Angleške. »Kolnische Zeitung« piše; Dostikrat slišimo v teh dneh nazor, da je najbolje sredstvo, dati angleškemu stricu lekcijo s tem, da se v njegovih kolonijah vzbudi vstaja in fantastične duše sodijo, da je angleško gospodstvo na Irskem na tako slabih nogah, da je tudi tam revolucija samo vprašanje časa. Zlasti se opozarja na vedne nemire na Irskem, ki bi se dali izkoristiti in razpihati v velik plamen. V tem oziru vlada med evropskim prebivalstvom mnogo iluzij. Angleško gospodstvo v drugih državah sloni na čisto drugačni podlagi, kakor nemško al! francosko. Trdne organizacije ki bolestne centralizacije ne pozna; sploh le to angleškemu duhu tuje. Angleži skušajo v kolonijah združiti prebivalstvo na skupne interese in to m jim dkoro vedno poareiL brska Je slučaj sui generis. Proti interesom te dežele so Angleži — izvzemši zadnjo dobo — grešili na brutalen način. A prav, ker so se tega zavedali, je imela vlada na Irskem vedno mnogo vojaštva in silno policijo in bi lahko zadušila vsako usta-jo. Vrh tega so sedaj interesi irskih nacijonalcev in londonske liberalne viatfe tako ozko zvezani, da Irci vladi ne bodo delali težav. Seveda, če bi bila Angleška v vojni premagana, bi se marsikaj premenilo. Angleška je bolj, kakor druge države, vezana, varovati svoj ugled, posebno v svojih neevropskih deželah. Zdaj ji pač ni treba misliti na obrambo svojih velikanskih kolonij, a Če bi ondotno prebivalstvo spoznala, da Angleška svojega gespodstva ne more več braniti, bi bil položaj silno nevaren. Najslabše politično stališče ima Angleška vsekakor v Fgiptu. Ni mogoče verjeti, da bi dežela, ki je od početka svoje zgodovine revoltirala proti vsem svojim gospodarjem, proti Per-zijcem, Grkom, Rimljanom in Turkom ostala mirna v tej svetovni vojni, posebno Če bi Angleško zadel kak poraz. Vrh tega je Egipt v veliki meri udeležen pri tisti piemembi, ki se je zgodila v celem mohamedanskem svetu v zadnjih 30 letih. Ta rnoha-medanski svet, ki ima svoje središče v Carigradu, ne skriva svojih simpatij za Nemčijo in Avstrijo. Angleška, ki ima sto milijonov mohamedanskih podanikov — samo v Indiji 60 milijonov — je največja mohamedanska moč na svetu, a ne zna zavzeti proti inohamedanskemu svetu primernega stališča. Druga slaba pozicija Anglije je v Ameriki, Angleška se boji za Kanado in si pusti od Združenih držav vse dopasti, samo da ne pride do konflikta. Tretja težava za Anglijo je dobavljenje živil. Angleži so vajeni luksorijoznejšega življenja kakor drugi narodi in bodo veliko težje prenesli vsako pomanjkanje, zlasti ker je ogromno mnogo ljudi brez dela. * Boj za Charleroi. — Umikanje Francozov. — Mesto v plamenih. Milanski listi poročajo, da se je v Belgiji ob Sambri bila bitka. Združeni angleško - francoski voji so se postavili ob črti Charieroi - Mons-Tournai. V soboto, dne 22. avgusta so padli prvi streli iz tonov, ki so uvedli bitko. Tudi angleška artilerija je sodelovala. Za mesto Charleroi so se grozno borili. Petkrat so Francozi zavzeli mesto ter je zopet izgubili. Končno so Nemci mesto zažgali. Močne nemške čete so napadle francosko - angleško poziciio. Zavezniki so se morali umakniti čez francosko meio. Revolucija v Odesi. Nemški listi poročajo, da bombardira ruska oklopna križarka -Pantelejon« mesto Odeso, v katerem se je revolucionarjem posrečilo dobiti oblast v roke. Cel teden trajajoči krvavi poulični boji so prinesli revoluciji zmago, odločitev je pro-vzročilo vojaštvo samo. ki je ubilo oficirje in se pridružilo revoluciji. Policijski načelnik, orožniški načelnik in policijski komisar so bili pri naskoku na jetnišnico ubiti. V vseh javnih poslopjih, s katerih vihrajo rdeče zastave, delajo revolucijski odbori. Bombardement je zlasti obrnjen zoper poslopja in vojašnice, kjer se nahaja revolucijsko vojaštvo. — Tako nemški listi. Uradoma ta vest ni potrjena. Pripovedovanja Francozov. Vojni poročevalec lista »Kolnische Zeitung<' v Frankfurtu ob Meni poroča: Imel sem priliko govoriti z vjetimi Francozi, ki so jih Nemci zajeli na zahodnjem bojišču. Izrazili so se, da je premoč Nemcev v boju tako velrka, da ne verujejo več na kako francosko zmago. Učiniki streljanja nemškega topničarstva, o katerem se sploh nič ne vidi, so nepopisni. Neki vojak se je izrazil, da je ravno tako, kakor če priteče modra voda iz gozda; ravnotako je bila francoska pehota, ki je prišla iz svojih zakritih pozicij, pokošena od nemškega topničarstva. Skoraj istotako učinkuje infanterija. Siva poljska uniforma skriva Nemce še v času, ko bi moral ogenj pušk imeti najhujše učinke. Najbolj se boje Francozi Bavarcev, ki se kakor levi zaženo v sovražne vrste, Poelv nove francoske vlade na francoski narod Pariz, 29. avgusta, Čez Rim. (Kor. urad.) Danes se Je vršil v palači Ely-see pod predsedstvom predsednika Poincareja ministrski svet, Id Je odobril poziv nove vlade na prebivalstvo. Besedilo poziva Je sledeče: Francozi! Vlada ie zavzela svoj boj- ni prostor. Država ve, da more računati na pazljivost in energijo vlade in da velja vse njeno mišljenje državi. Vlada ve, da more računati na državo. Njeni sinovi prelivajo svojo kri za domovino in za svobodo ob strani junaških armad Anglije in Belgije. Ne da bi trepetali, prenašajo najgro-zovitejši vihar železa in ognja, ki je kdaj besnel čez kak narod. Vsi ostanejo pokonci. Slava živim in slava mrtvim. Ljudje padajo, toda narod ostane. Končna zmaga je zajamčena. Gotovo je, da se začne velik, toda ne odločilen boj. Kakršnikoli bo izid, vojna se bo nadaljevala. Francija ni lahek plen, kakor si to domišlja nestrpni sovražnik. Francozi! Dolžnost je tragična, toda enostavna: nazaj pognati vdirajočega, ga preganjati, oprostiti naša tla njegove navzočnosti in svobodo njegovih okov, vztrajati do skrajnosti, vztrajati. Če treba, do konca, dvigniti našega duha in naše srce nad nevarnost, ostati gospodar naše usode. Med tem časom korakajo naši zavezniki, Rusi, z odločnimi koraki proti glavnemu mestu Nemčije, ki ga je začel navdajati strah ter povzročajo četam, ki se umikajo, mnogo porazov. Mi bomo zahtevali od dežele vse žrtve, vse pomožne sile, ki jih more dati v ljudeh in močeh. Bodimo vsled tega trdno odločeni! Nacijonalno življenje, podpirano od financijalnih in administrativnih odredb, ne bo prekinjeno. Imejmo zaupanje v sami sebe in pozabimo vse, kar se ne tiče domovine. Pogled proti meji! Mi imamo sredstva in voljo in zmaga bo naša J Angleži v Belgiji. X angleškem parlamentu je ministrski predsednik Asquith rekel dne 26. t. m.: General French je poročal, da je bila javljena umaknitev a^^leških čet v nove pozicije uspešna, četudi ne brez izgub. Angleška armada je bila v veliki stiski, pa se je znala Nemcev ubraniti. Ni na času povedati kaj več. kakor Frenchovo naznanile, da je duh angleške armade izvrsten. French ceni angleške izgube na nekaj več kakor 2000 mož. * Angleška tolažba za Belgijo. V angleški poslanski zbornici je ministrski predsednik Asquit predlagal posebno adreso na kralja Jurja. Ta adresa vsebuje tudi prošnjo, naj se izrazijo belgijskemu kralju čustva simpatij in občudovanja, s katerimi angleški parlament spremlja junaški odpor begijske armade in belgiiskega naroda proti invaziji na belgijsko ozemlje. Istočasno se naj belgijskemu kralju sporoči, da je Anglija trdno odločena na vse načine podpirati stremljenje Belgije, da zaščiti in ohrani svojo neodvisnost. Potopljena sovražna križarka. Iz Berolina poročajo: »Evening PosU v Novem Jorku javlja, da se je pri otokih Bahama zapletla neka nemška križarka v boj s štirimi angleškimi in francoskimi križarkami. Ena izmed sovražnih križark se ie potopila. Bahama otoki so v Srednji Ameriki, severno od otoka Kube. Zrakoplov »Schtitte-Lanz«. Zrakoplov »Schutte-Lanz«, ki je pred par dnevi preletel rusko bojišče in srečno dospel v glavno taborišče avstrijske armade, je bil zgrajen v Mannheimu. Prvi zrakoplov tega tipa je konstruiral leta 1909. profesor na tehnični visoki šoli v Danzigu, dr. Schiitte. Za izgotovitev tega zrakoplova mu je dal veleindustrijalec dr. Karel Lanz na razpolago pet milijonov mark. Ko je bil zrakoplov dograjen, ga je prevzela nemška vojna uprava. Dobil je ime »Schiitte-Lanz I.«. Prvi zrakoplov te vrste se je ponesrečil pri Schneidemiihlu. Takoj nato so pričeli z zgradbo nove zračne ladje enakega tipa. Ta ladja je zrakoplov »Schiitte-Lanz II.«, ki je preletel rusko bojišče. Zrakoplov ima pet gondol in štiri motorje z 800 do 1000 konjskih sil. Oblika njegova je podobna smotki. IzKJelc. Iz KJeic poročajo z dne 24. t. m.i Od 22. t. m. izhaja tu nov list pod imenom »Ojczyzna« (»Domovina«), ki prinaša oddic najvišjega vojnega poveljstva m poljskega kluba na Poljake v Rusiji, kakor tudi oklice polj-sth strelcev na ruskem Poljskem. V prvi številki tega Hsta so bili tudi natančni opisi dogodkov v KJelcih v času od 12. do 15. avgusta. 12. t. m. so ruske čete in oblasti zapustile Klelce. kmalu nato so dospeli poljski strelci in so zasedli kolodvor. Istega dne proti večeru je prišlo do boja med strelci in ruskimi vojaki, k! so se nahajali Se v bližini Klele, pri čemer 203. štev. .SLOVENSKI NAHOD*, dne 30. avgusta 1914. Stran 9« sta padla dva ruska častnika m Štirje možje. Kjelski župan, Sielinski, je bil v tem boju ustreljen. 13. t. m. so se umaknili strelci v Jondrzejow, kjer so bile že avstrijske čete. Kjelce so pod obstreljevanjem Rusov hudo trpele, več oseb je bilo ranjenih in se je mestu naložil vojni davek v višini 105.000 rubljev. Mestnega predstojnika in načelnfka požarne brambe so vzeli Rusi kot v jetnike seboj. Ruski vojaki so pred odhodom oropali trgovine. 15. t. m. so bili Rusi pri Kjelcih premagani in so zasedle mesto avstrijske čete. Izpred Liitticha. Iz Berolina poročajo: Meklen-fcurški fizilirski polk št. 90 v Rosto-cku je imel pri napadu na Liittich težke izgube. Zlasti mnogo so jih pogrešali. Kakor se je sedaj dognalo, je bila večina pogrešanih vjeta in so jih po padcu Liitticha osvobodili ter so se ti vrnili k svojim polkom. Med vjetniki je bil tudi zastavonoša prvega bataljona. Višji godbeni mojster Nitzschke 90. fizilirskega polka je pisal svoji rodbini iz Belgije: »Ravnokar so dospeli v taborišče stotnik So-denstern, poročnik Janson. poročnik von VVeltzien in več sto vojakov, ki so jih bili Belgijci vjeli. Tudi zastava in zastavonoša sta se vrnila, a zastava je brez droga. Zastavonoša je v skrajni sili odstranil zastavo od dro-£a. ter si io ovil okoli telesa, drog pa je zakopal Veselje, da so se vjetniki vrnili, je v taborišču veliko. Rešili so >e, ko je trdnjava padla,« Vjetl poveljnik Liitticha. Iz Madgeburga poročajo: General Leman, bivši poveljnik Llitricha. je dospel v nedeljo popoldne ob 5. ;:ri z D vlakom iz Kolina v Magde-hurg. V njegovem spremstvu je tudi Jegov adiutant. a brez sablje, med •em. ko ima general sam sabljo, ki mu jo je vrnil zmagovalec Liitticha, pL Emmich Na kolodvoru ga je sprejel neki polkovnik in več drugih nemških častnikov, nakar so ga peljali ^kezi špalir nemških vojakov pri srranskem izhodu iz kolodvora. Odlikovani častniki in vojaki. Dunaj. 29. avgusta. (Kor. urad.) yz vojnega poročevalnega stana poročajo uradno: S svojim izrednim junaštvom so ?e odlikovali ti-le častniki: Emil vitez Z i e g 1 e r , podmar-šal, poveljnik 2. konjeniške armaclne f ivizije. Blaž G v a r m a t a, gene-rahnajor, poveljnik 62. pehotne brigade, Ladislav pl. Jonv, polkovnik, :!;nik kr. ogr. domobranske ko-ieniške brigade. Robert K u d z i e r-s k i, stotnik domobr. peh. polka št 19., Karel pl. Gebaue.r, stotnik :ven službe, etap. poveljnik, Rihard 5 t e s i u s . nadporočnik ulanskega ^olka št. 7, Karel H a v 1 i k , orež. nadporočnik. Aleksander vitez Wi-n i z k i, poročnik domobr. ulansk. a št. 1. Kot zrakoplovci, oziroma ^azovalci so se odlikovali med drugimi: Oskar R o s m a n , stotnik v ge- rraištabnem koru, nadalje nadpo- čniki Iv. Mandl, Maks M a - cher, oba trd. art. polk št. 4; Ed- i F r i t s c h , artilj. polk Št. 12, Ferdinand vitez Cavallar, peh. polk št. 90, Jos. B e n d i k , artilj. rolk št. 11. Karel Banfied, peh. rolk št. 87, Henrik K o s t r b a , peh. polk št. 73, Rudolf Holeka, peh. ; olk št. 10 in Kamilo Perini, artilj. rolk št. S. — Za hrabro nastopanje p-ed sovražnikom ie bilo odlikovanih več vojakov izmed moštva s srebrno medaljo za hrabrost L, oziroma II. razreda. Nemški cesar in cesarica. Nassau, 29. avgusta. (Kor. urad.) v^ :mška cesarska dvojica se je včeraj popoldne sestala v kopališču Nassau. da se pozdravita v tej uso-depolni uri. Srečanje se je izvršilo na ^rradu barona pl. Stein. kjer sta se cesar in cesarica mudila več ur sama. Nato sta cesar in cesarica nagovorila sočutno vsakega posameznega ranjenca, ki se nahajajo sedaj v opališču Nassau. Cesarica je obiska-'a pred svojim povratkom v Hom-i urg tudi zdravilišče in kot rezervno bolnišnico opremljeni samostan r'crsrijete Terezije, ter je kazala za vsakega vojaka globoko sočutje. Luitpold bavarski. Monakovo, 29. avgusta. (Kor. j rad.) Prestolonaslednik Rupreht je ;)ovodom smrti sina Luitpolda poslal : ral ju Ludviku brzojavko, ki se konča z besedami: Dolžnost je sedaj delati, ne žalovati. Generala! kvarttrai mojster ptau Stota. V zadnjih dnevih se sliši pogo-stoma ime generalnega kvartirnega mojstra pl. Steina, ki razglaša po vsebini tako bogata sicer pa malo-besedna poročila o uspehih nemške armade. Stein je rojen 1. 1854. vVVed-derstadtu na Saksonskem in je postal L 1875. poročnik. L. 1888. je prišel k generalnemu štabu, 1. 1901. zapoved-nik topničarskega polka, 1. 1905. polkovnik v generalnem štabu in leta 1910. general in kvartirni mojster. \ • General Jankov ič vjet? V Oseku v Slavoniji izhajajoča vladna »Drau« poroča, da je dobila iz Sabca izviren dopis, da je avstrijska armada viela predsednika »Narodne obrane« generala Jankoviča. Postopa se ž njim tako, kakor z vsakim vojnim vjetnikom. Za Rdeči križ. Dunaj, 29. avgusta. (Kor. urad.) Kraljica mati Marija Kristina španska je izročila avstrijski družbi Rdečega križa znesek 15.000 kron. Antarkična ekspedicija. Dunaj, 29. avgusta. (Kor. urad.) Kakor poroča neka lokalna korespondenca, je bila pod vodstvom raziskovalca dr. Koniga stoječa avstrijska antarktična ekspedicija vsled izbruha vojne za nekaj časa odložena. * • * Za zmago našega orožja. Dunaj, 29. avgusta. (Kor. urad.) Po inicijativi članov cesarske hiše se je vršila danes dopoldne v cerkvi sv. Štefana služba božja za zmago našega orožja. Ko so dospeli člani cesarske hiše skozi gosto množico pred velikanska vrata cerkve jih je množica navdušeno sprejela. Službe božje so se udeležili tudi soproga zunanjega ministra Berchtolda, mnogo dam visokega plemstva, župan dr. VVeisskirchner in mestni in občinski svetniki. * Požar v Solunu. Iz Soluna poročajo z dne 20. t. m., da je izbruhnil ponoči požar v vojaški garaži ki je uničil večje del garaže. Pet vojaških avtomobilov je zgorelo, 15 tovornih avtomobilov je bilo več ali manj poškodovanih, poleg tega le zgorelo več zalog bencina. Požar je nastal vsled neprevidnosti, vendar se govori, da je bil ogenj podtaknjen. V neposredni bližini vojaške garaže stoji srbski konzulat, ki je bil rešen le vsled okolnosti, da je bi! veter ugoden. Škodo cenijo na več nego četrt milijona frankov. Žetev v Bosni. Tz Sarajeva se poroča: Deželna vlada konstatira, da je žetev kar najbolje izpadla. Uspeh pri žitu je jako dober, pri koruzi naravnost sijajen. Knez albanski se namerava vrniti. Rim, 29. avgusta. (Kor urad.) »Tribuna^ poroča iz Valone f i včeraj: Vest, da se knez Viljen Wied odpravlja iz Prača, se potrjuje. K tež-kočam materijalnega značaja so prišle še finančne težkoče. Car. Iz Londona poročajo, da se bo po poročilu Dailv Telegrapha podal i uski car tekom enega tedna k svoji armadi. VIII. seznam nemških izgub. Iz Berolina poročajo: Skupno število vseh v 8. seznamu izgub kot mrtvi, ranjeni in izgublieni označenih častnikov in moštva znaša 841. Od teh je 14 častnikov in 114 mož mrtvih, 22 častnikov in ,505 mož ranjenih, 186 mož pa pogrešajo. Dnevne vesti. — Poziv posestnikom konj. Vojaška uprava bo v kratkem potrebovala večje število dvovprežnih konj, voz in konjskih oprem z vozniki vred. Lastniki konj se tedaj poziv-ljejo, da čimpreje naznanijo mestnemu vojaškemu uradu, koliko konj, voz in konjskih oprem bi za slučaj potrebe lahko prodali vojaški oblasti. — Nagrade zrn berila vojaške vsebine. Od c. kr. ministrstva za deželno brambo v sporazumu s c. kr. ministrstvom za bogočastje in uk razpisani natečaj za nagrade, da se dobe dobra berila za otroke v starosti od 10—14 let, se |e z ozirom na , nastale izvanredne razmere »tesno preložil. Novi rok za vložitev rokopisov, kakor tudi čas priznanja nagrad se svoječasno razglasi. — Trst dobi moko Iz Italije. Tržaški italijanski državni poslanec dr. Pitaceo je bil v Rimu in je prosil italijansko vlado, naj dovoli izvoz živil iz Italije v Trst. Vlada je njegovi prošnji deloma ugodila. Nakup moke na Ogrskem. Štajerska namestnija razglaša, Interesenti se opozarjajo na to, da po možnosti ne naročajo žita in moke iz Ogrskega v komitatih Zala in So-magv, ker je sedaj izvoz iz teh komi-tatov otežkočen. Iz politične službe na Sp. Štajerskem. Brežiški glavar Valter grof Attems je poklican v Gradec; vodstvo brežišk. okr. glavarstva je prevzel okr. komisar dr. V. Neuwirth. K marib. okr. glavarstvu je prestavljen ofivr. komisar dr. Krammer iz Gradca. Iz Celja. (Udanostna izjava okoliškega občinskega zastopa.) V svoji zadnji seji je storil okoliški občinski zastop na predlog svetovalca dr. A. Božiča soglasno sledeči sklep: Občinski odbor Celjske okolice se pridružuje častitkam in izjavam neomejene uda-ncsii in zvestobe, ki so jih storile vse dežele in vsi narodi širne avstro-ogrske monarhije ob priliki 84. rojstnega dne Njegovega Veličanstva presvitlega cesarja Franca Jožefa I. Obenem izražamo iskreno željo, da nam Bog ohrani presvitlega cesarja še dolgo zdravega in čilega v blagor njegovim narodom in smo trdno prepričani, da izide naša domovina iz težkih bojev s svojimi sovražniki zmagovita in okrepljena. Iz Celja. (Darovi za »Rdeči k r i žv.) Pola gospodične Helene Levstik — Celiska okolica: Legat 2 kroni: Hanič 2 K; Rudolf 10 K; Out-vald 2 K: Wilhelm 2 K; Fais 2 K; Schenk 2 K: Petriček 5 K: Sah 3 K: Levstik S K: Volovšek 5 K; VVeiss 2 kroni; Rupnik 2 K; Rada j 2 K; Sokoli 2 K; Turba 2 K; M. Kranjc 2 K; Poderžaj 2 K: List 2 K: Kosi 2 K; Jezernik Ter. 20 K; Fr. Kranjc 5 K; Arm. Gradišnik 5 K; Sembak 2 K; Repenšek Pepca 2 K; Levstik Vera 5 K; Stoger 10 K; Selak 2 K; po 1 K: Wutt, Pere, VVarzer, ZaverI, Lun, Vihar, Canj"ko, Rade], Jerin, Radič, Ulrich, Kralj, Mastnak, Stejskal, Golob, Porzer, Cimprič, Kolšek, Kranjc. Rom, Glaser, Stante. Iz Celja. (Imenik porotnikov za četrto zasedanje celjskega porotnega sodi-š č a.) Kot glavni porotniki so bili izžrebani gospodje: Franc Goričar, tovarniški poslovodja v Šoštanju; Jožef Presker, trgovec in posestnik v Zrečah; Franc Šnarovic, posestnik v Brezju; Franc Korun, trgovec in posestnik v Št. Petru v S. d.; Flori-jan Gajšek, trgovec v Loki; Anton Stante, posestnik v Licenci; Franc Pozne, župan v Oplotnici; dr. Ljudevit Stiker, odvetnik v Brežicah; Konrad Kurnik, pek v Vitanju; Ivan Meke. trgovec pri Sv. Lenartu; Miloš Jarnovič, trgovec v Dramljah; dr. R. Zirngast, odv. v Kozjem; Iv. Laurič, trgovec na Vranskem; Franc Lang, nadgozdar v Brežicah; Andrej Frece. tr??. na Bizeliskem; Franc Ha^enbichl, mizar v Oplotnici; Ivan Petrak, pos. v Št. Petru v S. d.; Ivan Puntreršek. trgovec v Slovenjgrad-cu; Ivan Lešnik, pos. v Polzah; Jože Podgoršek, posestnik pri Novi cerkvi: Jurij Zaveršnik, posestnik v Št. Jurju ob Tab * MatijaBenčan. hran. tajnik v Celju: Konrad Flsbacher. trgovec na Laškem; dr. Fritz Zangger, odv. v Celju; Anton Loschnig, trgovec v Brežicah: dr. Ivan Zabukov-šek. odvetnik v Šmarju pri Jelšah: Henrik Klabučar. klepar v Brežicah; Franc Zličnr, pos. taj. v Št Jurju ob J. ž.: .ožef Bantan, gost. v Brnci: dr. Jožef Vrečko, odv. v Celju; Ivan Cretnik. župan v Selah: Viktor Lun, nos. v Lisci; Jožef Klinger, trg. v Slovenjcrradcu; Ivan Nachberger, posestnik v Ložnici; dr. Fr. Maver, odv. v Šoštanju. Kot nadomestni porotniki so bili izžrebani gg.: Anton« Maloprou. hišni posestnik v Celiu; Jožef Lenko, veleposestnik v Št. Petru v Sav. dol.; Janez Jicha, kavar-nar: Avgust Kolarič, kovač; Jožef Vrešak, solicitator: Ferd. Staudin-ger. trgovec; Adolf Klarer, tapetar; Tv. Ravnikar, trgovec; vsi v Celju in A. Čepi iz šmariete. Drobne novice iz Štajerskega. Štaierski dež. odbor je odstavil ravnatelja staj. deželnih železnic Hugona Lista na njegovo prošnjo od te službe. — Iz Maribora. Stavbni podjetnik Fr. Špes je bil obsojen radi kride na dva meseca strogega zapora. — Od Sv. Jurja ob Š č a v n i c i. Kmetu , Alojziju Vambergerju v Okoslavcih je zgorelo gospodarsko poslopje s krmo in zrnjem. Mož je pri vojakih. Zažgai je domači otrok. — T o S a je napravila v Zdolah in Sromljah po vinogradih precej 5kod#- Prememba firme. Dosedanji naslov firme »Angleško skladišče oblek« je premenjen v naslov »Ljubljansko skladišče oblek O. Bernato-vič«. Izpred soffittiL Kazenske obravnave pred deželnim sodtfčem. Triperesna deteljica bi se lahko imenovali Valentin Piščak, pekovski pomočnik iz Koprivnice; Stojan Iva-nović iz Belgrada, baje po poklicu mešetar in France Hrovat iz Oseka, hotelski sluga. Vsi so bili že večkrat kaznovani in so nevarni tatovi. V zadnjih letih se je zgodilo na Kranjskem in Primorskem, zlasti na raznih sejmih in v vlakih več drznih tatvin, katerih povzročitelji so bili gotovo prej navedeni obdolženci, čeravno ni za to zadostnih dokazov. Za svoje operacije so izumili nov trik, ki se je vedno dobro obneseL Prodajalcu živine se je pridružil na vsiljiv način eden od obdolžencev, ga motil z raznimi pogovori drugi, ki je šel pred njima, spustil na tla svojo listnico, ki jo je njegov tovariš pobral in vtaknil v žep. Kmalu nato se je obrnil prvi lopov ter vprašal ona dva, ki sta šla za njim, ali sta našla kako listnico. Medtem ko se je spremljevalec neopaženo odstranil, je ta prodajalca pripravil do tega, da mu je pokazal svojo denarnico. Tat se je z listnico obrnil v stran, pobral v naglici iz nje denar in fnu vrnil prazno listnico, češ, da ni prava. Nato jo je hitro odkuril. Ubogi kmetic je navadno prepozno opazil, da je okra-den. Na ta način sta bila okradena Jožef Škerlj dne 12. septembra 1913 na sejmu v Št. Petru, in Janez Zalar dne 3. decembra 1913 na sejmu v Ljubljani. Prvemu je bilo ukradenih 220 K, drugemu 370 K. Škerlj se je iz žalosti ker je izgubil toliko denarja, obesil. Dne 4. maja 1914 so prišli ti trije tički na semenj v Kranj. Pripeljali so se z enim in istim vlakom. Ko so pa opazili, da jih neki ljubljanski policijski agent zasleduje, so vsi trije izginili iz Kranja. V Ljubljani so se dostikrat dalj časa mudili ter noćili v raznih gostilnah, a vselej pod drugim imenom. Obdolženci trdovratno taje vsako krivdo. A Janez Zalar je Piščaku v obraz povedal, da je on tisti, ki mu je denar vzel. Sodišče je obsodilo Piščaka na dve leti težke ječe, Jovanovica na tri mesece zapora in na iztiranje iz avstro-ogr-skih dežel, Hrovata pa je oprostilo. Proti razsodbi glede zadnjih dveh je državni pravdnik prijavil ničnostno pritožbo. Razne stvari. * Nepošten dobavitelj ovsa. Ko- respondenčni urad je razglasil, da je bil v Pilgramu aretiran trgovec Adolf Moravec, dobavitelj ovsa za armado. Mož je dajal oves, med katerim je bilo mnogo smeti. Zaprli so mu trgovino, zaplenili zalogo in ga izročili sodišču. * Aristokratičen menih — vojni vjetnik. Grof Franc Czernin, ki je kot pater \Volfgang menih benediktinskega reda in živi navadno v znanem samostanu Emaus pri Pragi, je bil na povratku iz Španske v Marzilji aretovan in je sedaj vojni vjetnik v trdnjavi Chatecan d' If. Ta trdnjava igra veliko vlogo v romanu »Grof Monte Kristo«, ki ga je spisal Aleksander Dumas starejši. * Čudovit dobrotnik. Neki ameriški večkratni milijonar je pred kratkem umrl v Brooklvnu in je zapustil sledeči testament: »Imam okrog 70 parov hlač. 2elim, da se te hlače po moji smrti prodajo na javni dražbi in da se izkupiček izroči ubogim moje domovne občine. Želim pa tudi, da vsak kupec kupi Ie en par hlač. Dediči so vestno izpolnili zadnjo željo umrlega. Par dni po razprodaji je neki kupec natančneje pregledal kupljene hlače in našel v podlagi všitih deset bankovcev po sto dolarjev, to je 5000 K. Kmalu se je ta vest raznesla med kupci in vsak izmed 70 kupcev je na istem mestu našel všito omenjeno svoto. Tako je čudoviti dobrotnik koristil onim 70 kupcem njegovih hlač. To poroča >Progresso Italo-Americano«. * Nabiralci srebra. Nagnenje, nabirati kovinast denar, je na Danskem menda jako razširjeno. Ker je le malo zlatih novcev v prometu, se morajo taki »nabiralci« zadovoljiti z nabiranjem srebrnega denarja. Neki kodanjski list pripoveduje sledečo zanimivo prigodbo: V neko gostilno je prišel neki gospod, znan v družbi kot nabiratelj srebrnega kovanega denarja. Popil je čašo pive in hotel plačati z desetkronskim bankovcem. Ker je zagotavljal, da nima nikakega drugega denarja, je izginil natakar z bankovcem in se kmalu nato vrnil z zmenjanim bankovcem, a samo z — bakrenimi novci. S temi si je moral nabasati »nabiralec« vse {epe, nakar 1» hitro, spremljan od prisrčnega smeha ostalih gostov, pobegnil iz gostilne. * Resni časi za narednika. Pred kratkim je izšla neka knjiga »1870/71 Spomini in opazovanja.« V njej pripoveduje profesor dr. Fritsch zanimivo in kratkočasno zgodbo. Pisatelj se je udeležil te vojne kot prostovoljec in je bil prideljen četrtemu tu-rinškemu pehotnemu polku kot zdravnik. Ko se je sklenil mir in se je vsak polk vrnil v svojo garnizijo, se je pisatelj poslovil od svojih tovarišev. Predvsem mu je prirasel k srcu neki narednik osme stotnije, ki je bil izboren star vojak. Ko se je hotel od njega posloviti, ga je dobil ravno pri ekserciranju. Narednik se je ravno jezil na svoje vojake: »Vi pač še mislite, da boste tu nadaljevali svoje postopanje kakor v vojni! — Menda sploh ne veste več, zakaj ste tu! Lepi Časi vojne so sedaj končani. Sedaj se prično zopet resni Časi.« * Zadnji De Foe. Žalosten zgled za dejstvo, da celo še tako znamenito ime ne more obvarovati človeka pred največjo revščino, poročajo londonski listi. Pravnuk Daniela Foeja, znamenitega avtorja »Robin-sona Crusoeja« je dospel na najnižjo stopnjo človeške bede. Direktni potomec enega najpopularnejših pesnikov in pisateljev svetovne literature je poskusil svojo srečo v vseh poklicih, a vse zastonj. Sedaj je berač, ki prosi v najzakotnejših ulicah Londona mimoidoče za milodare. Če bi mu vsak bralec »Robinsona Cru-soeja,« daroval le 10 vinarjev, bi bil potomec pisatelja bogat mož. Vseka-ko pa je čudno, da angleški listi poročajo o bedi tega nosilca velikega imena, da pa mu nihče ne pomaga. Dežela ima vendar svoje obveznosti napram imetnikom imen, na katere je lahko in po vsej pravici ponosna. * Prve lokomotive ni izumil Jurij Stephenson. Zasluga tega genialnega izumitelja je bila ta, da je izpopolnil že prej konstruirane lokomotive. Prvo vozilo, pri katerem so uporabljali paro kot gonilno moč, je bilo že leta 1770. delo Francoza Cugnota, za čegar poskus se je sicer javnost precej zanimala, vendar pa ni prodrl. Leta 1799. ie dal v severni Ameriki patentirati Olivick Evans lokomotivo, ki jo je leta 1801. dokončal ter v Filadelfiji skušal. Skoro obenem je delal Anglež Trevithik na lokomotivi in pozneje je dal skupaj z Andrejem Vivianijem patentirati parni stroj z visokim tlakom v obliki voza, s katerim se je vozil tudi po londonskih cestah. Ta stroj je imenoval Trevithik dovtipno »Catch me. who cau« (vjami me, če me moreš). Vsi ti modeli pa niso bili uporabljivi v praksi tako, kakor »The Rocket«, prva lokomotiva Stephensonova, ki je leta 1829. dobila v konkurenci za hitrost prvo nagrado. * Natrij proti vročinski kapi. Skoraj vsakdo pozna staro domače sredstvo natron bicarbonieum, ki dobro služi pri motenju prebave in apetita. Novo bo skoro vsakemu, da to sredstvo tudi dobro učinkuje proti vročinski kapi. Pri zadnjih slučajih težke vročinske kapi. na primer v Berolinu in pri lovcih iz Marburga, so se z uspehom rabile natronske tablete. Na njihov uspeh je opozoril na podlagi svojih izkušenj bavarski stotnik Storch v »Militar - Wochen-blattu«. On je uporabljal natronske tablete pri svoji stotniji. Kadar je napravil s svojo stotnijo večje vaje, je vzel s seboj 1000 natronskih tablet. Kadar se je pri kom pojavila slabost, je dobil tableto in tako se je pripetilo, da ni od njegove stotnije nihče izstopil zaradi utrujenosti, ali da bi koga zadela vročinska kap, kar se je pri drugih stotnijah pojavilo dan na dan. Zaradi tega učinka zasluži to sredstvo največjo pozornost v vojaških krogih, zlasti ker je to sredstvo jako lahko jemati s seboj. * Bombni atentati na italijanske vlake. Iz Neapolja poročajo: Kakor znano, so bili v Južni Italiji zadnje dni izvršeni bombni atentati na razne vlake. Prvi tak napad je bil izvršen na vlak v bližini Poggiorealeja. Atentatorji so vrgli bombo proti sredini vlaka. Vlakovodja je vlak takoj ustavil in so dognali, da je bomba demolirala skoraj popolnoma oddelek prvega razreda. Ko so prihiteli uslužbenci na pomoč, so se že skušali iz razrušenega voza oprostiti lahko ranjeni. V notranjosti so ležali težko ranjeni še neki gospod, neka dama in en častnik. V celem je bilo ranjenih osem oseb, po večini sami častniki. Policijske oblasti domnevajo, da so atentat izvršili odpuščeni železničarji. — Drugi poskušeni atentat so še pravočasno opazili v zalogi premoga v Poggiorealeju. Delavec Poncio je našel v cunjo zavito steklenico, pri kateri je gorela netilna vrv, ki jo je pa delavec tako] pogasil. — Na progi Neapolj-Potenza so atentatorji vrgli 20. t. m. pri postaji Bal-vano dinamitno bombo proti oddelku prvega razreda. Potniki so bili več ali mani težko ranjeni. Tudi In niso Stran 4. .SLOVENSKI NAKUU\ 'dne ću. ivgusta 19H. ajo. štev. mogli izslediti atentatorjev. Pri Ca-serti so našli v nekem vlaku skrito bombo. — V bližini San Giovani a Teduccio so vrgli atentatorji proti vlaku tudi bombo. Tu so aretirali nekega moža in neko ženo, ki sta se nahajala v bližini proge. * Umetnine iz pariškega Louvra. V pariškem Louvru že tri tedne pripravljajo iz strahu pred Zeppelinovi-mi zrakoplovi vse potrebno, da obvarujejo umetnine. Dali so jih v železne zaboje. ^>Milonsko Venero* in »Jocondo« so zaprli v jeklene shrambe. Grško dvorano z mojstrskimi deli Phidiasa so popolnoma obložili z vrečami s peskom. Zgornje etaže Loura so izpraznili ter izpre-menili v lazaret, s katerega plapola zastava Rdečega križa. Mnogo slik iz palače Lu\embourg so prenesli v stari seminar. * Veselil se je svoje usmrtitve. Letos meseca marca je bil v Haiti obsojen zamorecThompson, ki mu je bil dokazan dvojen umor. Ker je bil Thompson zelo moćan so imeli vsi respekt pred njim. Pa bi v zadnjem hipu ne izvršil kake nasilnosti, mu je straža pripovedovala, da so ga priporočili pomiloščenju in da bo tudi pomiloščen. Ha bi se pa prebivalstvo ne razburilo, bodo do zadnjega hipa z njim tako ravnali, kakor da ga bodo usmrtili. Thompson je to verjel in je od tega hipa tako veselo govoril o svoji usmrtitvi, kakor da bi se pripravljal na svatbo. Jedel in pil je z najboljšim tekom, veselo prepeval ter pravil stražnikom in vojakom razne dovtipe. Ko so ga končno privedli na dvorišče, je rekel krvniku: »Morda pa vendar ne bo res?« Krvnik se je pa le nasmehnil ter rekel: »Bodite miren in stopite bližje, v hipu bo končana komedija.« In ko je zločinec pristopil k njemu, mu je ta z največjo naglico vrgel vrv okoli vrata. Thompson je le slabo vskliknil in že je viselo njegovo truplo na ve-šalih. „ Luksemburško so hoteli kupiti. Po francosko-nemški vojni leta 187L se je zgod;l zelo čuden slučaj, da so namreč Francozi hoteli kupiti veliko vojvodinjo Luksemburško. In kar je bilo pri tem najlepše, je bilo to, da so jo hoteli kupiti za — Nemčijo. Zgodilo se je to na sledeči način: Za Francoze se je tedaj pogajal z Bis-rnarekom za mir znani francoski državnik Jules Favre. Ko je pa slišal, da zahtevajo Nemci, da jim Francija odstopi dve svoji deželi, Elzaško in Lotarinško, je odgovoril francoski državnik samo z eno besedo: Nesprejemljivo! ter se ni hotel več pogajati. To vlogo je potem prevzel Thiers. Tudi ta ni bil za to. vsled česar je stavil Bismarck druge ponudbe. Ena teh ponudb je bila. da Francozi zvišajo vojno odškodnino. Tudi je hote! porušiti trdnjavo Metz. samo če ostane pri Franciji. Ko niti tega ni hote! Bismarck sprejeti, je nastopil Thiers s čudnim načrtom: če že hočejo Nemci na vsak način dobiti novo ozemlje, naj era dobe. toda zadovnHe naj se z veliko vojvodinjo Luksemburško. Toda vsai ta vendar ni vaša! - je vzkliknil Bismarck. Mi jo pa hočemo nalašč za va^ kupiti.^ In v resnic; so se Francozi začeli pogajati z luksemburškim vladarjem. Toda v Berolinu ni^o sprejeli te ponudbe, vsled česar Francozi niso kupili Luk^emburškega. Darila „Rdečemu križu". Deželno in gospejno pomoćno društvo »Rdečega križa« za Kranjsko. Zbirka za »Rdeči križ*, gospe Bogomile dr. Susteršičeve, soproga deželnega glavarja 2f^9 K 70 v, (in sicer: Matilda Majdič. Kranj 100 K; Franc Hiersche, župnik, Radeče 3 krone; Hranilnica in posojilnica v Trnovem 50 K; Simon Zupan, žup-*nik 20 K; Rudolf grof Margheri, Stari grad 100 K: Josip Plantarič, župnik, Dobrova (članarina) 4 K; Hranilnica in posojilnica v ?t. Got-hardu 5 K; Ivan Lavrenčič, kanonik v Kamniku 10 K; Anton Belec, župan, Št. Vid nad Ljubljano 20 K; Vzajemno in podporno društvo v Liubljani 300 K; Hranilnica in posojilnica na Mirni 10 K; Jos. Potokar, župnik. Tržič 5 K; Hranilnica in posojilnica v Ribnici 50 K; dr. Jožef Cervenv, dkr. zdravnik v Cerknici 10 K: Hranilnica in posojilnica v Blokah 20 K; Hranilnica in posojilnica v Hrenovicah 20 K; Hranilnica in posojilnica v Kropi 3 K; dr. Evgen Lampe, dež. odbornik v Ljubljani 20 K; Franc Drobnič, župan in dež. poslanec, Nova vas 5 K; Franc H6-nigman, dekan na Vrhniki 5 K; Juraj Šterk, veletržec na Vinici 50 K; Valentin Zabret, župnik v št. Vidu nad Ljubljano 10 K; Karol Škulj, dež. poslanec, nabral v Dolenji vasi pri Ribnici 170 K; Hranilnica in posojilnica Št. Vid nad Ljubljano 10 K; Posojilnica Sv, Križ pri Kostanjevici 10 kron; Jos. vitez Pogačnik, drž. poslanec, Podnart 40 K; dr. Josip Man-%uanl ravpateU dc2. muzda v Ltub- Uani 20 K; Hranilnica in posojilnica St. Lambert 30 K; Peter Hauptmann, župnik v pokoju. Stari trg pri Ložu 30 K; Hranilnica in posojilnica v Le-šah pri Tržiču 5 K; dr. Jos. Benedik, okr. zdravnik na Bledu 20 K; Obrtna kreditna zadruga v Ljubljani 10 K; Hranilnica in posojilnica v Žužemberku 50 K; Hranilnica in posojilnica v Tomišlju 10 K; dr. Viktor Gre-gorič, okrajni zdravnik v Ilirski Bistrici 10 K; Karol Treven, trgovec v Idriji 10 K; Posojilnica v Žužemberku 100 K; Hranilnica in posojilnica na Rovi 5 K; Hranilnica in posojilnica v Boštanju 20 K; Hranilnica in posojilnica v Zg. Tuhioji 5 K; Simon 2užek, župnik v Vodicah 25 K; Fran Dovgan, prost v Metliki 4 K; Marjeta Vilfan, Jezica 20 K; Albert Kette, posestnik. Bled 30 K; dr. Julij Dere-ani, KamniK 10 K; Spar- und Dar-lehenskassenverein in (Jottschee 25 kron; Spar- u. Dariehenskassenve-rein in Altlag 25 K; Hranilnica in posojilnica v Dobu 10 K; Hranilnica in posojilnica v Dolu 10 K; Hranilnica in posojilnica v Smledniku 10 K; Franc Ksav. Goli v Idriji 20 K; Ljudska posojilnica v Gor. Logatcu 5 K; Ivan Ogrin, nabral v občini Rudnik 174 K 40 v; župnija Brezovica po župnem uradu 200 K; Omizje v kavarni Pikel v Sp. Šiški 1 K 20 v; Pavel Velkavrh v Ljubljani 10 K; Županstvo St. Vid nad Ljubljano, nabralo 455 K 10 v; Dekliška Marijina družba v St. Vidu pri Zatičini nabrala 250 K;) Zbirka gospe Terezije Peganove 205 KM v (in sicer: Marija Zakrajšek, kuharica 2 K; Francelj, predprodajalec na trgu 5 K; £oržka Pegan 1 K; Avguštin Zlobec, župnik 10 K; gospica Andlovic, tobačna tovarna 57 K sl v; Mencinger, trgovec 100 K; Ferdinand Gruška, trgovec 20 K: Ivan Kregar, pasar 10 K); Alojzij Biber, carinski nadzornik v p. darilo 6 K in članarina za 1914 4 K; A. Gjud, članarina za 1Q K; rodbina Stifar - Schiifrer 10 K; Rudeseh Olga, graščakova soproga 40 K; J. Su-tej, tovarnar 20 K; Rizzoli Alojzij, zasebnik 3 K; Goderer Karolina. go-stilničarka in posestnica 2 K: Kobler Ernst. c. kr. davčni upravitelj 10 K; Brodnik Francka, kuharica 1 K; Krašovec Ana. učiteljica 2 K: neimenovan 1 K: Podboj Andrej, mesar itd. 20 K; Podboj Ana, prejšnjega soproga 10 K; Burgar Anton, c. kr. profesor 5 K: Mlakar Ivan, stražmoj-ster 1 K: Marija Adamič, natakarica 1 K; VVinkler Terezija, posestnica 1 krono: Logar Frida, zasebniea 10 K: dr. Mrhar Amalija prof. soproga 10 n: Krizman France, mesar 3 K; Ramnovšek Marcello, !esni trgovec 1 K; Lovšin Frančiška, posestnica 50 v; Tomšič Poldi, učiteljica 1 K; Jožica Klun, stud. med. 1 K: Ober-star Jože, posestnik 5 K; Arko Tončka, c. kr. poštarica v p. 10 I'; Arko Helena, zasebniea 2 K; Lov n Ivan, trgovec in posestnik 2 K; Pauser Klementina, zasebniea 10 K Peter-/in Vida, soproga trg. in p<-es;nika 5 K; Arko Ivana, soproga instalaterja 2 K; Picek Franja, trgovka in po-sestnica 20 K; Arko Anton, hotelir 4 K; Ursella Josip, zidarski mojster 1 K; Lovšin Ivan ml., kavarnar in posestnik 2 K; Sbrigaj Franjo, c. kr. oficijal 2 K; Prepeluh Albin, c. kr. kanclist 2 K; Marija Klun, gost. in posestnica 1 K; Marija Blahma. voditeljica dekl. šole 2 K; Viđali ^ona, kuharica 2 K; Kresnik Kata, soproga sod. sluge 1 K; dr. Adolf Lenart, c. kr. sodnik 6 K; Adamič Bernard, posestnik 2 K: Češarek Reza, posestnica 1 K; Pakiž Mara, c. kr. poštarica 5 K; Verdir J., c. kr. poštar 2 K; Janez, posestnik 1 K; Debeljak Mara, posestnica 1 K; L. E. Tschinkel, tovarnar 5 K; Klun Jakob, posestnik in gostilničar 4 K; Honigman Janez, posestnik 1 K; Pakiž Angela, posest-niea 2 K; Debelak Marija, poštarica 2 K; Adamič Anton, davčni kontrolor 1 K; Kaiser Ana, učiteljica v p. 3 krone; Zotler Kati, zasebniea 3 K; Bertoncelj Mirni, soproga živino-zdravnika 2 K; Oblak Jože, lekarniški praktikant 1 K; Rodbina Ančik, lekarnar 10 K; Tomšič Milan, nad-učitelj 5 K; Erhovnic Antonija, notarjeva vdova 5 K; Permoschitz J., načelnik 1 K; šmalc Matevž, vrvar in posestnik 1 K: Bartolj Ignac, gostilničar in posestnik 2 K; J. Ilc, vladni svetnik 5 K; J. Vrtel, geome-ter 5 K; Urška Prijatelj, kuharica 2 kroni 50 v; Brodnik Micka, Hišna 2 krone 50 v; J. Čatež, davčni ekse-kutor 1 K; Rodbina Mejač, c. kr. sod. svetnik 10 K; dr. Franjo Kalan, c kr. sodnik 1 K- Juvanc Avjrust brivec 1 K; Lovšin Franca, perica 50 v; Rizzoli Pavla, zasebniea 2 K; Fifcer Emilija oskrb. soproga 5 K; Debelak Angela, soproga trgovca in posestnika 20 K; Šutelj Julija, tovarnar jeva soproga 10 K; Cenetova Na-na, hišna 10 K; Mirni Pakiž, zasebniea 2 K; Truden Matej, posestnik 4 K 20 v); (Za rodbine; Posojilnica v Ribnici 50 K). (Vrhu tega so darovali: Divjak Josip, 6 rjuh, 6 vajšen; ga. Zalar, soproga lesnega trgovca 2 rjuhi, Fran Tekavc 3 rjuhe in 3 vajš-ne; t\ rdka J. Klun 4 rjuhe; Helena Arko 3 vafšne). Nabiralna pola št. X. 360 K M v: Uo^a županja dr. Tavčar, po ge. dr. Zarnikovi; (in sicer: dr. Ivan Tavčar 100 K; dr. Fran Hu-bad 2 K; »Narodna tiskarna v Ljubljani 100 K; dr. Miljutin Zarnik, kot član zase in za soprogo 10 K; Fran (iovekar, mag. kom. kot član 4 K; Janko Blei\veis vitez Trsteniški, ma-Kristratni svetnik, kot član 5 K; Ivan Lav t ar 5 K; Evgen Lah 10 K; Alojzij Tavčar 10 K; dr. Ivan Lah 1 K; Adolf R.bnikar 5 K; dr. Beree 2 K; Trdina 5 K; Verovšek 5 K; Boltav-zar 3 K; Speil 3 K; Bajtova 2 K; Že-leznikarjeva 2 K; P. Skale 4 K; Zupančič 1 K 99 v; Vrhovec 2 K; Boltar 2 K; Jebenik 5 K; dr. Vrančič Vlado 5 K; neimenovan 3 K; Breskvar 1 K; Albin Semen 2 K; A. ^vigelj 1 K; inženir Prelovšek 5 K; Hafner 2 K; Kanova 1 K; Ivan Vole 5 K; ovetlič Rob. 3 K; Jožica Mathjan 1 K; C. M. Koeli 5 K; Mačkovsek 1 K; Bajz'elj-Belič 1 K; Gusti Bajželj 1 K; Fran Golob 5 K; ur. Krajec 10 K; inženir V. Zupane 5 K; Poženel 2 K; Bnrte 3 K; Duffč kot član 5 K; Tereza Ebenspanger 5 K. Deželno in gospejno pomoćno društvo Rdečega križa za Kranjsko. A. Kastelic ^0 v. nečitljivo 2 K. L. W. Mar 2 K, ML Rakovec 5 K. neimenovani 1 K, A. Spcnko l K, M. Babnik 1 K. Napoleon 2 K, dr. Černe 2 K, A. Badai 2 K, L. Danina 2 K. Mikun 2 K. Martinji 1 K, Godina 1 K. Pik 1 K, (iensavin i K, Grotz 1 K, Stanolčat 1 K, Kovač 1 K. Jaminat 1 K, nečitljivo 1 K, Jonke 5 K, Braun 1 K, Mo-žina 1 K, Doilinger 1 K, Fr. Ločnik in K. Fr. Avčin 1 K, Jos. Potočnik 1 K. Simončič 1 K, Bavdek 1 K. Hai-sii 2 K, R. Oroszv 2 K, Pogačnik 1 K, Gahrovk 1 K. neimenovani 40 v. Mi-kiavčič 40 v. Rupnik 50 v. Skala 3 K, nečitljivo 2 K. Hrašovcc 2 K, Perdan 10 K, za jezuitski samostan (g. prior Kunsteij) 1 K, Peter Knsch 10 K, Ničman 5 K, L. Rozman 50 v, M. Planine 1 K, C. Zngar 1 K, B. Mele 50 v, M. Mele 50 v. Cenčič 2 K, M. Achitsch 1 K, nečitljivo 2 K, M. Chmeliž 2 K, L. Saulus 2 K. Mnškon ?0 v, Marsol 1 K, Dobovšek 20 v. Starin 1 K. Mahove 30 v. Kune 20 v, M. Mehle 2 K, Iv. Mehle 2 K, Ruš 30 v, Jerin 40 v, \V61fling S K, Burgar 1 K. Jung\eirth 4 K. Nemezc 1 K. J. Starina 4 K, prof. Bartel 3 K, P. Tepež 1 K. M. Jeruc 1 K. Z. Bati«; 1 krono, Pebevnick 2 K. O. Zahradni-ček 3 K. Jappel 2 K, Krisper 2 K. Jaklin 2 K. K. Kostka 1 K, Danelo l krono, Bergmann 1 K, Ziern 1 K, nečitljivo 1 K, Herpathu 1 K, J. Seidl 1 K, nečitljivo 1 K. A. Hurnik 2 K, L. \Vnko 2 K, Maroi 40 v, Mastatschnig 2 K, A. Milavec 1 K, Zimmermann 3 krone. Lavrič 2 K, P. Henrik Ludaž 2 K, Fr. pl. Pillach 2 K. nečitljivo 6'^ vin., Kolenc 1 K, Kos 2 K, Blevel 3 K. Gspann 1 K. Ing. Blemul 50 v. Kalar 2 K, K. Frcver 0 K, Czeehak 1 K. P. Schemcn 2 K. M. Gotzl 1 K, M. Ko-priwa 2 K. Al. BainaH K. Kramaršič 1 K, Hanuš 3 K. K. Katz 5 K, Ocepek 60 v, Pcrruzzi 2 K, Fabian 10 K, M. Jerina 3 K, A. Sch\veitzer 2 K. L. Furlan 20 v, Papst 80 v. M. prof Au-ersperg 5 K. Pavšck 2 K. Kocijančič 1 K, A. Mehle 5 K, Amalija Predovič 10 K. Fran Zaje 10 K, neimenovani 2 K, Osterc 60 v. Szeveri 1 K, neimenovani 2 K. M. Kastelic 1 K. Gregorc SO v, Ahlin 1 K, Bizili 1 K, Ham 1 K. Leben 1 K. Novak 1 K. Zupančič 60 vin., Predovič 60 v. Oevirk 2 K,. Do-linšar 2 K. Rode 20 v, W. Janez 1 K, Makovce 60 v. M. Jesili 1 K. A. Lav-tižar 1 K. M. Drelse 5 K. Kalan 2 K, Fma Nolli S K. Nora H: mann 2 K, Wachtitsch 2 K. Pirz 5 K, Lindič Fr. Dobnik. nečitliivo, J. Baver in K. Bartel] 6 K 60 v, M. Stimec 1 K. skupaj 312 kron. * A1fon7 baron \Vurzbach 4000 K avstr. majeve rente, Maks Jerman 500 K, trgovec Cantoni 10 K. Blanka Nemec, trgovka, r> K, Matilda Golf 20 K, gdčna. Andlovec za rodbine zaostalih 10 K 53 v, župnik G. Vilman v Ljubnu, zbirko 40 K in sicer: G. Vilman, župnik. Rozalija Vidic. Josipina Markošek (članarino za leto 1914. a 4 K); Ivan Vidic, trgovec, Ivana Zumer. Pepelova rodbina. J. in A. Skorčič a 2 K, Fr. Marčun, Katarina Pezdič, Suzana Langus, Alojzija Po-sterel, Marija Vidic, Ana Rozman. Marija Fajfar, Marija Brejc. Rozalija Hkavc a 1 K, Roža Tavčar, Marija MokreL skupai II K, neimenovan 9 kron), Franja Trtnik, posestnica, 10 kron, Damijan Koželj, Št. Rupert, od otroške predstave 10 K, Josip Borštnik v Gornjem gradu, zbirko 32 K 40 v, in sicer so darovali: Josip Borštnik 10 K, Fr. Seme 3 K, Anton Borštnik 5 K, Ivan Bregar 3 K. Fran Samec 5 K, Josip Zupane 3 K, Marija Koman 1 K 40 v, Fran Magovac 2 K 40 vinarjev). Nabiralna pola gdčen. Zamida in Sajovic: Nečitljivo 3 K, nečitliivo 5 K, N. N. 40 v. Miskallry 3 K in vnuki 2 K, Marija Poki 2 K, N. N. 10 v, nečitljivo 1 K, Ivana Brenčič 1 K, Anton Zorz 5 K, Pogačnik 1 K. Topo-lano. 1 K, Uršič 2K, Ivane 20 v, Cefun 2 K, N. N. 20 v, nečitljivo 40 v, N. N. 60 v, N. N. 50 v, N. N. 1 K, N. N. 40 v, N. N. 2 K, A.v. H. 2 K, Rupoli 2 K, N. N. 10 v, N. N. 2 K, Mariia Grošelj 10 kron, N. N. 2 K, V. Sker! 40 v, N. 20 vin., N. 20 v, N. 20 v, nečitljivo 2 K, Ivana Kušlan 10 K, N. N. 30 v, Ivanka Kastelin 1 K, nečitljivo 3 K. N. 40 vin., Štefan Kiimz 5 K, N. N. 1 K 60 v, Fil. Petrin 10 K, N. 40 v, Pristav I K, Rade 1 K, Franjo Zajec 1 K, nečitljivo 2 K. 04 v, F. Černe 1 K. Ivo Jurkovič 1 K. N. N. 1 K 20 v, Feistmante! Do-kar 10 K. nečitljivo 5 K, Viktor Kregar, učitelj, 2 K, nečitljivo 2 K. J. Jur-da 2 K. N. N. 40 v. M. Martinee T K 20 v, nečitljivo 1 K, T. Martinšek 5 K, nečitljivo 10 K. nečitljivo 3 K, nečitljivo 2 K. Sehustersehitz 2 K, nečitljivo 2 K. nečitliivo 2 K, nečitlji-\o 2 K. nečitljivo 2 K, nečitljivo 2 K, nečitliivo 1 K. Brzojavna poročilo. Prva pomorska bitka pri Helgolandu. Serolin, 29. avgusta. (Kor. urad.) Kakor «e sporoča v strokovnih krogih o pomorski bitki pri Helgolandu so stale nemške majhne bojne ladje naenkrat nepričakovano velikanski premoči sovražnika nasproti ter so skušale v junaškem boju vse, da store sovražniku kolikor mogoče škode. Vsled meglenega vremena najbrže Helgoland s svojimi topovi ni mogel seči v boi. Kolikor je doslej znano, je število mrtvih in ranjenih relativno majhno. Pri Angležih, ki so se umaknili nroti zahodu, so se mogle konstatirati razne poškodbe. Grška se pripravlja na mobilizacijo. Carigrad, 29. avgusta. (Kor. urad.) Grški generalni konzulat je nabil naredbo grškega vojnega ministrstva, vsled katere se morajo vsi rezervisti in črnovojniki v slučaju mobilizacije oglasiti prt svojih četah. Grozovitosti Srbov. Dunaj, 29. avgusta. (Kor. urad.) Iz vojnega tiskovnega stana se uradno poroča: Iz poročil armadnega vrhovnega poveljništva došia poročila o srbskih grozovitos:ih je treba omeniti sledeče podrobnosti: 1. Srbi streljajo na sanitetno osobje. na pomožne postaje, transporte ranjencev; neko pomožno postajo so obstreljevali s tremi dešaržami, potem so jo napadli in vzeii mezga s pripravami. 2. Pri Cerovcu so našli nekaj dni poprej padle častnike popolnoma oropane. 3. Čete so pobrale mnogo ma-gacinov patron, v katerih stoje krog-Ije obrnjene v tulcih, :edaj učinkujejo kakor dum^dum. 4. Južno od Sabca so našli truplo nekega infanterista, kateremu sta manjkala nos in levo uho. 5. V več slučajih so obležali srbski četaši kakor mrtvi ali ranjeni ter so potem obmetavali bližajoče se avstrijske vojake z bombami. 6. V nekem skrivališču južno od Sabca so našli nekega častnika brez kože na glavi in dva infanterista tako zdelana, da tega ni mogoče opisati. Lowen. Berolin, 29. avgusta. (Kor. urad.) »Vossische Zeimng,* poroča o napadu v Lšwenu sledeče: V ponedeljek je bilo mesto popolnoma mirno. Meščani in vojaki so se med seboj najbolje razumeli. V torek popoldne so vojaki v Antverpnu izvršili izpad in vse nemško vojaštvo je zapustilo Lchven v smeri proti Antverpnu. Ko je druga etapa armadnega zbora zapuščala mestni trg v Lo\venu, so pričeli iz vseh okenj streljati na vojake, lakoj je bilo pet častnikov ranjenih, lstotako so streljali prebivalci na vo-ake. ki so se nahajali na drugih cestah Louena. Posebno vojaki, ki so mirno sedeli pred kavarnami, so hudo trpeli. Nato se je vnela strašna bitka na cestah, ki je trajala do srede opoldne. Tudi vlaki, ki so dospeli v L6\ven, so prebivalci obstreljevali. Celo duhovniki so se udeležili boja. Dva duhovnika, ki sta razdeljevala paironc. sta bila na mestu ustreljena. S streljanjem se je zanetil požar v bencinski zalogi, odkoder se je požar razširil po bližnji okolici. Tudi v drugih delih mesta je izbruhnil požar. V sredo popoldne je največji del mesta In iudi predmestje gorelo. Domneva se, da je ta pripravljeni napad v zvezi z izpadi iz Antwerpna. Javna dela, Dunaj, 29. avgusta. (Kor. urad.) Jutršna »Wientr Zeitung« *,o poročala: Dne 26. t. m. je bila otvorjena v ministrstvu za javna dela pod predsedstvom ministra Trnke inter-ininisierijalna konferenca, ki se je bavila pred vsem z določitvijo temeljev, ki jih je bilo pri oddaji in izvršitvi del za silo upoštevati, nri čemer je bilo seveda najširše upoštevati sedanje izredne gospodarske razmere. 700 hiš v Odrinu zgorelo. Carigrad, 29. avgnsta. (Kor. ur.) Iz neznanega vzroka je izbruhnil tu požar, ki je vpepelil kakih 700 hiš. Enver paša. Carigrad. 29. avgusta. (Kor. ur.) Vojni minister Mnver paša, ki je že par dni zaradi bolezni moral ostati v sobi. bo jutri zopet pričel s svojim uradovanjem. Japonci. Iz Carigrada se poroča, da je prejela Agence Italianne« iz Londona obvestilo, da sta prva in druga japonska eskadra, ki ste odpluli na odprto morje, pod poveljstvom admirala Bova. Bagd?dsk?* železnica. Berolin, 29. avgusta. (K )r. urad.) Delna proga Bagdadske železnice iz Sumikena v Istabolat je bila včeraj predana javnemu prometu. Konklave. Rim, 29. avgusta. (Kor. urad.) V Sikstinski kapeli se je služil danes dru^i svečani rekvijem za papeža Pi-ja X. z običajnimi ceremonijami. Svečanosti se je udeležilo 46 kardinalov. »Giornale d' Italia« poroča: Na desni strani dvorišča sv. Damasa v višini tretjega nadstropja je v bližini kvar-tiria garde pritrjen zvonec, ki daje dan na dan med korrklavom znamenje za skruinij in sicer ob 9.. 1/4 na K«, in pol 10. dopoldne in ob 5, t/4 na 6. in po! 6. popldne. V kolonijah. Iz Pariza poroča amsterdamski list »Handelsbladet«: Aficijalno se poroča, da bosta angleško in francosko brodovje preskrbela prevoz angleških čet v afrikanske kolonije. Iz tega poročila ni razvidno, če je transport kolnijalnib čea namemen za sovražnosti proti Nemčiji ali če jih Anglija potrebuje zaradi nemirov v lastnih kolonijah. * Romunska in Rusija. Iz Bukarešte se poroča: V ta-kaišnjih krogih se je pojavilo ogorčenje nad postopanjem Rusov z Romuni v Rusiji. Romunski poslanik v Pe-trogradu je zahteval od ruske vlade pojasnilo glede izgona številnih Romunov iz Rusije, posebno iz Besara-bije. Ruska vlada je z ozirom na sedanje dogodke izjavila, da bo pozneje dala zahtevano pojasnilo. Romunski poslanik je dobil od svoje vlade naročilo, da naj pri ruski vladi takoj energično nastopi v tej zadevi. * • Vhod Nemcev v Bruselj. Poročevalec lista »Times« v Bruselju poroča o prihodu Nemcev: Bobnarji so bobnali. donele so trom-pete. vojaki so pa peli »Die Wacht am Rhein« in »Deutschland, Deutsch-land iiber alles«. Najprej so prispeli eklererji, nate kavalerija, infanterija, artileriia. tren itd., tudi okoli sto avtomobilov s strojnimi puškami je bilo vmes. Na poziv trompete so se čete uvrstile v paradni pohod in v brzem koraku hitele skozi Rue de Lativain in mimo Botaničnega vrta Severni kolodvor in naprej proti gričem predmestja Koekelberg. Mnogo vojakov je opešalo od dolge hoje, opotekali so se; neki jezdec je skoro brez zavesti ležal na konju. Vendar smo pa videli polke, ki so marširali mimo nas, ki so delali izboren vtisk.« Poročevalec našteva nato polke, ki so po tem velikanskem pohodu izborna izgledali. Dogodki zadnjega tedna, tako poroča korespondent »Nieuwe Rotterdamsche Courant«, so povzročili v Londonu globoko potrtost, čeprav so vojaški kritiki utemeljevali potrebnost teh strategičnih potez. Izdajate!! in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. Otrok se odda n* rejo. Več se poi?.ve: 3122 Selenburgova ulica ite». 7. IL stanovanje (3 sobe s pritiklinami ter električno razsvetljavo) se zaradi družinskih raz mer takoj oMi v S*dail*U «lic it« 4/UL Vprašati istotam. 3121 aflf. štev .SLOVENSKI NAROD*, dne H avgusta 1914. Stran *. Vojii čas. Ni dosti več ljudi med nami, ki «o doživeli pravo pravcato vojno. Bosanska okupacija je sicer zahtevala mnogo žrtev, a vojna v pravem pomenu te besede vendar ni bila. Tisti, ki so doživeli leta 1866. in celo le-a 1859., so danes starčki in dogodki istega časa so njihovemu spominu že obledeli. Sedanji rod ni imel pravega poj-ia, kaj je vojna. Leto za letom je videl samo manevre, in če se je časih jitak), da je merodajni položaj hudo apet in da je politično obzorje polno ;rnih oblakov, ni tega nihče preveč esno jemal in nihče ni verjel, da pride res do vojne. Doživeli smo pač velike vojne, a te so se vršile daleč od nas in so bila poročila o krvavih bitkah le krat-Kočasno berilo. Doživeli smo špan-ško-ameriško vojno in takrat so se rri nas ljudje zavzemali za Spance in «j bili hudo potrti, da so bili Spanci ^raženi. Doživeli smo vojno An-Ješke z južnoafriškimi Buri, doživeli rajno Grške s Turčijo, doživeli vojno • :ed Rusijo in Japonsko, doživeli vrrjno Srbije, Crne gore in Grške proti Turčiji, doživeli vojno Srbije in bolgarske, doživeli voino Italije v Tripolitaniji — a vse to ni šlo nam do sivega, za vse to smo se zanimali le -iko. kakor za kako veliko katastro- I ;^ ali kak znamenit proces. Bili srno -ndovedni in tudi časih razburjeni, a ker nas ni nič veljalo, smo mirno in adovoljno hodili svojo pot in med -aihujširni bitkami v tujih deželah mirno spali. Zdaj pa je drugače. §e ko je bila atrijska nota podana Srbiji, ni bonih če verjeti, da pride do vojne. Potem pa je sledil udarec za udar-_ rt. Zdaj to ni bil več dalnii grom, -kanje daleč za gorami, zdaj je napila kruta resnoba. Vojni napovedi S biii je sledila vojna napoved Nem-e Rusiji in potem kar po vrsti dru-napovedi, tako da imamo danes rravo svetovno vojsko... Vse te formalitete. note, dosfav-[janje potnih listov poslanikom, vojne 3DOvedi, leže že za nami. Zdaj se že :io velike bitke na najvažnejših ' "jiščih. kri je tekla na vzhodu in na ^adu in na jugu na kopnem in na ^oriu. Vojno imamo, kakršno svet "e ni videl. Milijoni vojakov je pod , ^ stavami in zavedamo se, da od Tonejo sedaj meči, kako se uredi Ev-|"pa. Vsi ti velikanski dogodki se vrše ::leč od nas. Grom topov in bliska- e pušk ne sega do sem. Da ni bilo bilizaciie. izrednih odredb itd., bi - omai čutili, da je to vojna, ki se tiče * idi nas. A vendar, kako vse drugačna so ~:va. ki nas navdajajo sedaj. Nikoli ^ismo tako zavedali, kaka moč je omovinska ljubezen, kaka sila leži • snoznanju. da vsi. ki smo združeni te] državi, imamo skupne interese • ^red vsem ta interes, da se naša iržava ohrani velika in mogočna. sabijena so ^*sa nasprotja, kar jih le kdaj bilo. vse združuje plamteča ■elja, da bi naša država hitro in sijaj-■ zmagala in s tem svojim narodom dolgo dobo zagotovila mirno in jno življenje. A to ni samo želja. To je tudi "repričanje. Vsakdo ve. da bomo "Tiagali, da moramo zmagati za vsako ceno, naj velja kar hoče. Ta za-est povzdiguje vse duše. daje vsemu prebivalstvu moč. da prenaša nine težave, v kolikor nas zadeva-\ ta zavest je porodila tisto krepko i imanje, ki prevzema vse prebivalstvo. Prišli bodo pač še drugačni ča- K Prišli bodo dnevi, ko se bo ratt- ' edelo. koliko žrtev je vojna zahte- !a. kdo je padel na bojišču, kdo je hi] ranjen, koga so vzele bolfcni in ori. Toda skrbi in bolesti posa- cznikov morajo utihniti, kadar gre i usodo, za srečo in obstanek vseh. :/'- vsako državo je že prišla ura, ko e bilo potrebno, da so se posamezni žrtvovali za blagor vseh, ko je bila ina zadnie sredstvo, se zavarovati a prihodnjost. V takih časih živimo sedaj. Uiti-rna ratio je vojna — zdaj smo na po-*u. ki ga moramo iti do konca navzlic sem žrtvam. Vojni čas in vojna, ki se tiče nas sch — to je doživljaj, brez primere. V atrija je vstala in je šla z orožjem v roki vojevat se za svojo usodo. Naša srca spremljajo vofne zastave. Na vesti z bojišča ne čakamo eč s tisto banalno radovednostjo, j -:-dkor smo čakali na poročila iz Mandžurije ali iz Južne Afrike, nego z drhtečim srcem m zmagovito pro-1ir mje naše armade napolnjuje vse luše s takim veseljem, da so pozab-iene vse naše vsakdanje skrbi in da . ^as tudi ni strah žrtev, ki jih bo ve-iala vojna, saj vemo. da pride potem lepši čas, čas sreče in miru! i A a prodajo s pro?iiijo likalnih stroje?, ogledal m ur proti mmmbmmm •#)** čevanju sprejme JL DaMaataV, veaott goviaa s liv. stroji, PrsajS MtaML 284! Mša m le** prMlene stonooonle, obstoječe u 2 sob, kuhinje, shrambe ter poraba pralne kuhinje M nOT/OSM- ber-termin na Dnnajski ms« ftf. §§i s« topatitaroko velasnice. — Pojasnila se dobijo v pisarni istotam. 3057 Pristen dober bi ■ nipec se dobi pri 43 L SEBEHIKU v Spal SBkl. Ljudevit Borovnib puškar v Borovljah (Fen* lach) na Koroškem. •e priporoča v izdelovanje vena t vratnih PWk za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predelajo stare same kresnice, sprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. preakuše-valnici in od trene preizkušene. — liuetre- 41 vsni oenikl zsston> -\m? ^mro- Nl*U Y Syrup. Sarsaparillae^^ fo1^W Elizotcthstrasse 5. ,đ, ^ tfeifdlia/ NajboHe Z3 zob« Proti 9 ion i ili i taborno deluje dobro uiana antiseptična Melusine ustna in zobna voda ki utrdi dlesno im odstrastiufe naprlietaio atopo ix osi* 1 steaUeaOoo s navodilom 1 krono. Deželna lekarna Milana Lensteka t LBnblfoni, ■oollova eootn Moo. 1 psieg Franc Jafefovega jakilejaega nesta. V tej lekarni dobivajo zdravila tnal člani totaiSkfk vlagaj« i«** Železnice, c. kr. tokaese tovarne ia okr. boL Magajae v Ljasljaai. Stmja, Hrvaško, 22. februarja 1908. Blag. goapod lekamarl Prosim vljodno, posilite asi sopet tri ^steklenice Vaie fiborno delnjoče vodo, katera Je neprekosljivo sredstvo zoper zoboboL, utrja dlesno in od-straaja nepriietno sapo te asi Za ohranjen Je zob in osveženfe vat io bon vsakomur kar najbolje priporočal Spoštovauioni Mato Katirinović, kr. poite meštar A. KUNST Tlliiil« ata Hm. 4. Velika zaloga obuval lasaipfcs |o vodno nn lakoto. Vsakršna naročila so isvrtnjejo toCao In po nizki coni. Vso nore so saraajajejo In ■■■nimnjejo. — Pri zaaaajik naroeflu naj as siagstsli vzoru satlati. 40 Josip Stupica jormenar in sedlar v Ljubljani, Slomškova ulica št. 6. Priporočam svojo bogato zalogo najrazličnejših koitj&kih opnav ---------kraaao opremM ene =± kočije, druge vozove in najrazličnejšo vprežno opravo katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče potreb« i: eeine, že obrabljene vozove in si Lasne kite sinjtf.nef o kakovosti po 5, 7f 9 in 12 kron — vse vrste lasne podlage in mrežice — barva za lase in brado „Nerll" po 2 ia 4 S — toaletno potrebščine - lasulje, brade in dratve potrebščine ia maskiran e, vse po zelo smernih conah priporoča Štefan Strtvtoli brivec in lasnioar Ljubljana, Pod Trančo st. 1, (vo^al Sfentsegn in Starega tr^a). Izdeluje vsa lasničarska dels solidno in okusno. KuDuie zme§rine ir. rezane Ženske lase k Roji ipđni Bteiiie : za gospode : Liabljana, Franca Jožefa cesta 3. Pristno aa;!c§ko blago. Elegantna izdelava. Točno in solidno. :T0HI: mm LJUBLJANA 2isnaa iRa ». 5 Predtavaarila najnovajiih vzoroow za vezne illeke W in btsszo, S ■________________ a Perjo na pontelje in puh priponCa p» nfaiijik cenh EMIL KRAJEC preje F. Hiti Prnd Škofijo štev. 20. Zasanja earotila se točao izvrtnjejo. hiiKli ral95a niMli do stMi otroških vozičkov ta navadne do nalllnefie žime. M. Paklč ▼ L|nbl|ani. Itmm mrtvim st piiiija s B3Tiet}eTa. Parno barvarstvo ter kemično čiščenje in snaženje oblek. Apretura sukna. JOS. REICH Poljanski wm ■ Ozka ulita št. L Sprejemališče Seloibargova nlica št. 3. Postrežba točna. Solidne cene. 1.1911 i last ma m 21 Velika zaloga steMenlne, norcela-na, svetilk, zrcal, Sip, kozarcev, vrčkov Ud. gostilniška in kavamar-ska namizna posoda po najnižjih cenah. Wm, Mm otroke 72 hočete imeti? Potem jim dajte uživati izboljšano, aromatično rfbfe ol|e Iz lekarne pri zlatem orlu. Vsak otrok uživa z lahkoto to ribje olje iz katerega je popolnoma odstranjen zoperni duh in vonj. 1 steklenica K 1*80. Zoper kašelj, zaslize-nost In prehlajenje je v tem času za otroke najboljše preizkušen in mnogostransko priporočen lifOiCev aok. — 1 steklenica 1 krono. Zaloga vseh tu- in inozemskih specialitet ter preizkušenih domačih zdravit Izborna toaletna sredstva „AiaM. letu mil Paavajeit liHianlite Ovataialo m tnal adravila sa olamo vatah boUiikih bUgafn. tasnesilja se 2krat uttinnc strani. fhdio PrcMjIifl Mana pri slaltv orio apanOjanaj avnvaenov aro an> a* Učenec iz dobre hiSe in s potrebno šolsko izobrazbo, s« ■yri»|ie taka| vtrgoviMZaMibugonlvnViOaur Oni vrh mO MriJ*. Vsleel samrti solastnika ae proda po nizki ceni in pod ugodnimi pogoji' z vsemi modernimi stroji bogato« preskrbljena tik ob večji postaji južne železnice na Spodnjem Štajerskem. Pojasnila daje dr« R« a*ipn& T Mariboru. 2775 Franc Furlan naslednik Fasduifltn vdeve klfnčavničarstvo in zaloga štedilnikov so nahaja: 172 Ambrožev trg štev. 9. IIIIIVE EMAIL In glamre ia tla liborne speclaiiteie, Id sa hitro saie In |lta vsak lanko rabi. Zaloga tovarne za lake Ludvika Marsa uri tvniki brala Eberl. Llubliana. Vsi odjemalci piin da je od vseh vrst m\mmu siripa kar iih pride na tr^. najboljši oni lekarnarja Piccolija v Ljubljani. — Poštni zavitek franko vozni na in zavoj K 5"60. Razpošilja se tudi v sodih in v steriliziranih steklenicah po 1 kg. NaroČila izvršuje lekarnar Plccoll, Ljubljana. L: Cenovniki gratis in franko. :t M. ROSNER & Co. ^ v Ljubljani = udeŽganjarna ^odjo in teuorno liRerjcu priporoča v svoji lastni iganjarni kuhane izdelke i. a.: slivovko brim|evec hrnševec tropinovec pristnost zsjsaat&sns. Vermnt-vlno Mjbaljie kakovoaV. Bsaasnan aiaaaoil ■ —^——nw O^VVnalV OVaOI «^^^aMai^Hni ===== VMnt aa raipOaVJo. Stran mL .SLOVENSKI NAROD«, de* nt. avgusta 1914. JBB. Mev. SANATORIJ ELISABETIHUH zdravilišče za notranje, kirurgične in znnskn bolezni Bolniška oskrba sester Križark. — Prosta izbira zdravnikav. — Cene zmerne, — Moderno opravljena R5nigenowa soba. — Udobno urejeno knpnntfnin z vsemi zdravilnimi pripomočki. V sanatorij se sprejemajo tudi aaraaWlsfcl slučaji. PoUaagka M>ta It. im Tttetea M. 141. Restavracija WW m aaa aa 1 la v zdravilišču A £a ID II1K Iskana dunajska kuhinja. — Iivrstsa naravna • vina. — Vedno sveto pivo* — Cene smerne. ; $131 Priporoča se tfiktoi* Zeilner, restavraterj Prodaja vina. ; Zadruga hrvatskih vinogradnikov v Zagrebu ima v svojih kleteh 4000 hekto čistega, zajamčeno naravnega belega in rdečega vina, novega in starega nudi po kakovosti hektoliter za ceno od 35 do 100 kron, stavljeno na kolodvor Zagreb. Prodaja se od 100 lito v naprej Na vagone mnogo ceneje. Vsa nadaljoa navodila daje [Meli. i*. Int. vinogradnikov i Zujtii Kitara i 5. Ivan Jax & sin v Ljubljani, Dunajska cesta 15 prinorcča svojo bogato zalogo m ueznih koles- Mi M opke in trakove. :: Dalje ima na razpolago ;: za izposojevanie :: eb mrtvaških odrih drevesne cvetlice, kakor tudi najfinejše dekoracijske cvetlice za dvorane :: in balkone. :: Imam tudi vsaleov tne sadike do najžlal nej-ših cvetlic in zeler idi. Sprejemam tudi naročila za na deželo. Vsa naročila se i zvršujejo :: točno in solidno. :: Brzojavke: L Btsovicar, n vrtnar, Liabllana, a „Anker"' 8ružba n življensko is rentio zavarotiije 11 taftiji jneralni zastep za 1 Gradcu, uimigase it. II. ii ilnai zestej u Hranim lupini GrMeM in Fran Uman t LjiMjni prene«. t vseh vrst ii vi Jonska In rentna svarevasja. 1 Svetovne police družbe so v smislu liberalnih zavarovalnih pogo- j jev že po kratkem obstanku neizpodbitne in nepropadne z avtomatičnim podajšanjem in ob skromni dodatni premiji obrnejo tudi vojni rizike in invalftnostno soroarmnje, katero zadnje zavarovenje za slučaj invalidnosti poleg ustavitve plačevanja premije tudi še garantira za ves čas trajanja zavarovanja prejemanje rtiitt v visokosti 10 odstotkov zavarovane glavnice. — Od 1. januarja t. 1911. na novo uvedeni dividendni načrt C zagotavlja zavarovancu družbe izdatno udeležbo dobička ki se v polici sami v največjem delu garantira. — Pojasnila dajo neobvezno in brezplačno asnaralnl znatan v Brate« nar ■lavna zastopstva v LJanJjsal,Laspsni erSafalS aa Fran Auaiann, v Cslave« la Slai llisi ■ tsv vsi ss-spaajs laspafctarjl na annanl SUaJe zavartTaaj Kane lil! čez Mi aiHjea*? krm Aktr? .... Kane 1913 čez 2n) ntVjistf krm IzfUčil . . . Kmcc 1913 tez 4*9 nlajisr? krm Osebe, U lamale sveme v beitilb hrsjtti ee vaMfe LHIKUSCH Ljabljana, Mestni trg 15 priporoča svojo veliko izber Popravite nt tevrtojej© točno »n solkfna. murna Fr. Ševčlk adama n 7. puftkar priporoča svojo velike Zalege raznovrstnih 217 paftk in samokresov lastnega iisvsva, kakor tudi belgtlsUb, sviskib in ieildh strofe njralsaTnJeaUl pVJikf » katere jamčim za dober streL Posebno priporočam lannte tlOSOJbe in pmilie Beek s Kruppovimi cevmi za brez- dimni smodnik. — Priporočam tudi veliko zalogo vseh lovskih potrebščin SS* P* najnižjih oenah. *aa fijinfc la um«m m imta|«|« teina tat saaariUM.