OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU DNEVNIKU V OHIO ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE OLDEST SLOVENE DAILY IN OHIO ★ Commercial Printing of All Kinds Vol. XXIX.—leto xxrx. cleveland, ohio, friday (petek), AUGUST 16, 1946 ŠTEVILKA (NUMBER) 161 Kako se razvija stavka mornarjev na Velikih jezerih Uspešnost stavke je predmet spora. Lastniki ustavili "tankerje" Ker je včeraj nekaj delavcev 'la ladjah za prevažanje olja na prezgoden stavkovni poziv od nekaterih zastopnikov National Maritime unije zapustilo svoje postojanke, so lastniki teh la-imenovanih "tankerji," da-iies zgodaj zjutraj ustavili celotno jezersko brodovje za prevažanje olja, ki šteje 2R ladij. Stavkovni klic, katerega je iz-'^ala unija včeraj zgodaj zjutraj, bil namenjen samo za parni-' prevažajo železno rudo, premog in sličen tovor (bulk freighters), ni pa se nameravalo Ustaviti "tankerje," na katerih so imeli delavci oditi na stavko 23. avgusta. Akcija lastnikov "tankerjev" ocividno pomeni, da se hoče de-avce z ustrahovanjem pripravi-^ bi odnehali z borbo za iz-oljšanje delovnih razmer. pravi, da 40 procent stoji v lukah Kar se tiče uspešnosti stavke, So bile včeraj od unije in lastni-ov podane zelo si nasprotujoče jzjave. Zveza lastnikov jezerskih je snoči izjavila, da je stavka ustavila samo sedem to-Vornih ladij, medtem ko je glav-Jii predsednik unije Joseph F. Urran izjavil, da vsled stavke stoji v raznih lukah na Velikih ]Gzerih najmanj 40 ladij. Podjetja, ki operirajo parnike 2a prevažanje" olja, ne spadajo k ^vezi lastnikov jezerskih ladij. Shod geralda smitha ovzrocil kraval V. CHICAGO, 14. avgusta—Sno-je zborovanje pristašev ame-^skega fašista in voditelja gi-"America First" Geralda • Smitha do vedlo do kra valov ^ Veh hotelih, nakar je morala ' i poklicana policija, da je na-Pfavila red. Ko je bil Smith 7. ruarja zadnjič v tem mestu, ® nastal kraval, v katerem je ^'1 Smith aretiran. Slovenka odlikovana Elica Zupan, hčerka-edinka ^ ke Zupančič in Jakoba Zu-^ana iz Chicage, 111., je že skoro ^ leta v uniformi Strica Sa-oif ^^d eno leto z ameriško Upacijsko armado v Evropi, in sic ^ ilitary Government, ^ United "IV. y. Times" odobrava Kardeljev argument v svoji izdaji z dne 14. avgusta je "N. Y. Times," ki je do danes dosledno podpiral italijansko pozicijo proti Jugoslaviji, objavil uredniški članek, ki sledeč svoji proti-ruski in proti-slovanski taktiki najprej napačno trdi, da Rusija zahteva Trst za Jugoslavijo kot "vojni plen," potem pa z odobravanjem citira izjavo podpredsednika jugoslovanske vlade na pariški konferenci Edvarda Kardelja, da sta "demokracija in pohlep po tuji zemlji dva pojma, ki se medsebojno izključujeta." "On (Kardelj) zahteva, da konferenca ugotovi dejstva, ako želi najti pravično rešitev (glede Trsta)," pravi N. Y. Times v omenjenem uvodniku, potem pa nadaljuje: "To je poziv na demokracije, katerega se ne more ignorirati. Odgovoriti morejo nanj samo na en način, in sicer s tem, da se vrnejo k demokratičnim načelom za reševanje takih sporov, ki so jih odobrili vsi Združeni narodi —k načelom Atlanskega čarterja. "Atlanski čarter določa, da se nimajo izvršiti nobene teritorijalne spremembe, ki se ne skladajo s prosto izraženo voljo prizadetih ljudstev. Do danes se je vpraševalo za svet ljudi vseh vrst od blizu in daleč, kaj naj se napravi s Trstom in zaledjem, razen ljudi, ki živijo tam, katere se je porivalo sem in tja v strahu in trepetu, kakor lutke v rokah velesil. Skrajni čas je, da se nekdo dvigne na pariški konferenci, ki ima biti glasnik vesti človeštva, in zahteva, da se jim prizna pravice, ki so jim bile obljubljene. "Edino pravična in častna rešitev tržaškega problema bi bil plebiscit pod mednarodnim nadzorstvom za CELOTNO SPORNO OZEMLJE (podčrtanje naše.—Op. ured.), na kar naj bi bila določena meja na temelju ljudske volje, ki bi bila na ta način ugotovljena. Pariška konferenca ima oblast, da poda naročila v tem smislu. Na ta način ne bo samo pobila politiko surove sile, katera se sedaj uporablja, temveč, vrnila bi vsaj nekoliko spoštovanja principom, za katere smo se borili." Ako "New York Times" s svojo zahtevo za plebiscit hoče, da,se isti izvrši za VSO JULIJSKO KRAJINO, potem je to docela v skladu s stališčem Jugoslavije, ki dosledno vodi svojo pravdo za slovensko Primorje v znamenju gesla "Tujega nočemo, svojega ne damo." Amerika in Anglija sta na konferenci zunanjih ministrov štirih velesil TAKEMU plebiscitu nasprotovali. Pripravljeni sta bili pristati le na plebiscit za Trst in neposredno okolico, ka kor daje Trst mogoče ločiti od celotnega zaledja, na ka terega je gospodarsko navezan, ter s tem očitno podprli cilje italijanskega imperializma. Vsekakor je Kardelj s svojim nastopom pred pariško konferenco dosegel toliko, da se je tak list kot je "New York Times" vsaj približal STVARNEMU razmotrivanju vprašanja Trsta in slovenskega Primorja. Po kampanji laži in potvarjanja, ki smo ji bili priča v ameriškem tisku, v tej zvezi vse do danes, to je uspeh prvega reda! KONVENČNI UTRINKI sicer kot štabna narednica pri OMGUS (Office of States) v Berlinu. Pred par te-1 so Čikaški metropolitanski jo ral. yniki priobčili njeno sliko, ko J® odlikoval ameriški gene- ob" da dobi dovoljenje lia'^ staro domovino, in že ji je slednjič spolnila, prihodu v belo Ljublja y ^5.. poslala kablogram kon-^ Eveleth, Minn., je njen oče konvenčni za Pisnikar. ^^VORO s clevelandske postaje je imel odpeljati vlak ob 11:25 dopol-1 dne. Imel pa je zamude okrog i eno uro. # # * Poleg Mrs. Anne Opeka in njene hčerke Sophie, kateri sta spremili delegatinjo Ann Opeka na kolodvor, je delala družbo svojemu možičku prav do zadnjega Mrs. John Šorc ter mu gotovo naročala, da naj bo priden fant, ko pride izven njene kontrole. Šorc je samo pritrje-valno kimal in zdelo se nam je, da bo res izvršil vsa njena naročila, ker jo je tako udano in oboževalno gledal. Poslovil se je končno od nje s solzami v očeh. —Dosedaj, ko to pišem (13. avgusta) se ni še v ničemer pregrešil. * # * Vožnja iz Clevelanda proti Chicagu je bila prijetna. Kot je pri moških običaj, so hitro pričarali na svetlo žgano vodico, katera je povzročila veselo razpoloženje. Kdor pozna pevca Franka šuštaršiča in Antona Bokala in njuni ženici, bo vedel, da so v našem vozu zadonele okrogle melodije. Poleg drugih sta jima še posebno pomagali Mary Somrak in Maggi Tancek. # * » Frank Mlakar in Anton Jan-kovič sta lepo demonstrirala, da se znata pokoriti ženini volji, ker imela sta seboj malico in delala ostalim nepokornežem skomine, ko sta s slastjo obirala piščance. * # * V Chicagu smo presedli vlak, (Dalje na 2. strani) Vili jenka jj , ® rojenice so se prošli po-Jatif oglasile pri Mr. in Mrs. es Krese in pustile v spo-. zalo hčerko, prvorojenko, to rojstvu tehtala 7 fun-ter ^ unče. Dekliško ime main Mary Ludvik. Mati j^^flete se nahajata v Huron g 'bolnišnici in se dobro po-- S tem so postali Mr. in John Ludvik, 1889 Lamp-in Mr. in Mrs. Joseph BANDITA OROPALA SPREMLJEVALCA IN ODVEDLA BOLNIČARKO Ko je 21-letna bolničarka v Mestni bolnišnici, Jane Brenan snoči na neki stranski ulici v predmestju Brooklyn sedela s svojim fantom v njegovem av- j tomobilu, sta; stopila k avtomobilu dva oborožena moška, ki sta fanta iztirala iz avtomobila in mu vzela $19, potem pa ga napodila. Ko je fant, Francis Hricko, stekel proti bližnji hiši in začel klicati na pomoč, sta bandita skočila v avto in se odpeljala z bolničarko v avtomobilu. Do danes zgodaj zjutraj ni policija o bolničarki v ukradenem avtomobilu našla še nobenega sledu. Mrs son Rd ®se prvič stari oče in stara Čestitamo! Konvencija filatelistov Včeraj se je pričela 52-letna konvencija Society of Philatelic Americans v Hollenden hotelu, katere se je udeležilo okrog 3,000 navdušenih filatelistov iz'vseh delov Zedinjenih držav, da si ogledajo velike razstave raznih poštnih znamk, jih kupijo in prodajo in obenem imajo /dobre čase. Konvencija se zaključi v nedeljo. Mesto priredi varnostno kampanjo Nadomestni župan Lee C Howley je naznanil, da bo mesto podvzelo med svojimi uslužbenci in vozniki avtomobilov, katerih je 1,757, posebno var nostno kampanjo. Poročano je bilo, da so ti mestni vozniki v prvih sedmih mesecih letošnjega leta povzročili toliko nesreč in škode, da je vloženih proti mestu 320 tirjatev za odškodnine, medtem ko je bilo lansko leto vloženih 362 tirjatev za od škodnine. Od lanskih zahtev je bilo poravnanih samo 74 slučajev, kar je stalo mesto $4,090. Komisar motornih vozil Ralph J. McAllister poroča, da je letos policija prednjačila v avtnih nesrečah, imela jih je namreč že 202. Byrnes odgovarja Molotovu glede obtožbe prof hov PARIZ, 15. avgusta—Ameriški državni tajnik Byrnes je danes v govoru, ki je bil očitno naperjen proti Sovjetski Rusiji, izjavil pred mirovno konferenco, da bodo ekonomske pogodbe, ki se jih sklepa v nasprotju s pots-damskim ' sporazumom, "vodile v suž_§njstvo in izkoriščanje." Byrnes je obenem protestiral proti trditvam sovjetskega zunanjega ministra Molotova, da so gotovi narodi obogateli na račun vojne in da iščejo ekonomsko nadvlado v Italiji in Eranciji. "Katera velesila je obogatela na račun vojne?" je vprašal Byrnes. Meni ni gotovo nobena znana. Upam, da sovjetski predstavnik ni imel v mislih Zedihje-ne države." Byrnes je dostavil, da je vojna Zedinjene države veljala 400 milijard dolarjev, katere si je vlada izposodila od ameriškega ljudstva. "Predno je bila Amerika napadena," je nadaljeval Byrnes, "je predsednik Roosevelt naznanil, da bodo Zedinjene države simbol demokracije. Amerika ni nikoli zahtevala nobene odškodnine, razen svobode, za katero se poteguje za vse človeštvo. Amerika ne zahteva nika-kega teritorija in nobene odškodnine." Pesmarice in knjige iz domovine August Kollander, ki ima svojo potovalno agencijo -v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju, je prejel prvo pošiljko slovenskih pesmaric in knjig iz Slovenije. Kogar zanima, se lahko oglasi pri njemu. Županova hči kaznovana Miss Barbarg M. Burke, stara 19 let, 13509 Drexmore Rd., je bila včeraj na prometnem sodišču obsojena v plačilo $5 kazni, ker ni ustavila avtomobila pri glavni cesti. Priznala se je krivo in plačala globo $5. Stroške ji je sodnik John E. Sweeney odpustil. Dulles-ov sin bo postal jezuit vile rojenice Dne 27. julija so se vile rojenice zglasile pri družini Mr. in Mrs. Anthony Korošec, 15440 Calcutta Ave., in pustile v spomin zalo hčerko prvorojenko, kateri se bo dalo ime Kathleen. Preje je družina Korošeč živela na 1025 E. 62 St. in dekliško ime matere je bilo Ann Marzli-kar. Mati in dete se nahajata v MacDonald bolnišnici ter se dobro počutiti. S tem je Mr. Joseph Marzlikar prvič postal stari oče, Mrs. Frances Korošec, 1063 Addison Road, pa šestič stara mati. Čestitamo! 75 letni rojstni dan Poznana Mrs. Mary Muhič mati Mrs. Mary Ster iz Arrowhead Ave., ki je zelo aktivna pri Progresivnih Slovenkah in tajnica krožka št. 3, je včeraj obhajala svoj 75-letni rojstni dan. Je še vedno čila in zdrava in želja njenih treh sinov in dveh hčera je,'da bi dočakala še mnogo veselih rojstnih dni! zadušnica Jutri zjutraj ob 7:15 uri se bo brala zadušnica v cerkvi sv. Vida za pokojno Mrs. Frances Turk. Sorodnike in prijatelje se vabi, da se opravila udeleže. POUGHKEEPSIE, N. Y., 14. avgusta—Avery Dulles, star 26 let, najmlajši sin John Foster Dullesa, mednarodnega advokata in vodje presbiterijanske cerkve, je naznanil, da pojde v semenišče sv. Andreja ob reki Hudson, znano jezuitsko šolo, kjer bo nadaljeval študije, da postane katoliški duhoven jezuitskega reda. Dulles je služil pet let v ameriški mornarici in leta 1939 je graduiral iz Harvard univerze. (John Foster Dulles je nedavno na konferenci protestantov-skih cerkva v Angliji predlagal, da se protestanti pridružijo Vatikanu "v naporu za pravičen mir," toda odlični protestantov-ski krogi v Zedinjenih državah, opozarjajoč na besno gonjo Vatikana proti'Rusiji, so proti sugestiji energično nastopili in jo očividno v kali zatrli). Sijajen nastop Kardelja na mirovni Itonferenci; laški imperializem v živo zadet Kakor je bilo že poročano, je na ponedeljkovi seji mirovne konference vodja jugoslovanske delegacije Edvard Kardelj odgovoril italijanskemu premier ju de Gasperiju v obširnem govoru, katerega je imel, potem ko je ameriški državni tajnik Byrnes, ki je na omenjeni dan predsedoval seji, brezuspešno skušal preprečiti splošno debato glede de Gasperijevega govora, katero je zahteval sovjetski pomožni zunanji minister Višinski. Obširneje poročilo o debati in* - Kardeljevem sijajnem nastopu na mirovni konferenci prinaša "New York Times" z dne 13. avgusta, kjer korespondent omenjenega lista Hterbert L. Matthews poroča med ostalim naslednje : Bil je Edvard Kardelj, govoreč za Jugoslavijo proti Signor-ju de Gasperiju, ki je izzval eno najbolj ostrih debat na tej konferenci. Kardelj je zahteval pravico, da odgovarja italijanskemu premierju. Mr. Byrnes mu je to pravico dal, ker je konferenca v tem smislu glasovala v soboto, toda skušal je brezuspešno preprečiti splošno debato glede italijanske mirovne pogodbe. Kardelj udaril falzificirane podatke glede Trsta Kardelj je obtožil premierja de Gasperija, da je v svojem govoru pred konferenco rabil povsem neprave argumente ter tudi dejal, da je premier falzifici-ral podatke glede Trsta. Toda. jedro Kardeljevega argumenta je bila njegova zahteva, da plenarna seja konference da naročilo komisiji za sestavo italijanske mirovne pogodbe, da zavzame definitivno stališče v skladu z njegovimi argumenti proti de Gasperiju. Byrnes je najbrže že naprej DEKLETI OBIŠČETI vedel, kaj se dogaja, kajti od za- "DOMOVINO Za boljše razumevanje Večkrat se slišijo pritožbe, da imajo Slovenci v starem kraju o nas napačne pojme. Nekateri mislijo, da smo v nebesih, drugi zopet trdijo, da smo blizu pekla. Za boljše razumevanje, naročite jim naš dnevnik Enakopravnost, s katerim jim boste zelo ustregli. Naša dolžnost je, da tudi njim nudimo priliko, da nas od bližje spoznajo v stari domovini potom naprednega časopisja. Veliko pomanjkanje učiteljev v Ohiju COLUMBUS, O., 15. avgusta —Ko bodo zvonci v.ohijskih javnih šolah čez malo manj kot mesec dni klicali mladino v šolske klopi, bo tam okrog 1,300,000 učencev in učenk, ampak če se položaj' do takrat temeljito n^ izboljša, bo javnim šolam v naši državi manjkalo 2,031 učiteljskih moči. Tozadevno naznanilo je danes podal državni šolski direktor Clyde Hissong, ki je rekel, da je v gotovih panogah pomanjkanje učiteljskih moči danes, eno leto, odkar je kapitulirala Japonska, bolj resno kot pa je bilo kdaj tekom vojne. Vzrokov za obstoječo krizo v javnih šolah je več, poglavitni pa so nizke učiteljske plače, vsled katerih učiteljice in učitelji iščejo eksistenco v privatni industriji in drugod. K ^ložaju, ki obstoja danes, je tudi prispevalo dejstvo, da se je mnogo učiteljic, ki so imele zaročence v oboroženih silah, poročilo ali zaročilo, in torej sklenile ostati doma. PRVA OBLETNICA SMRTI V nedeljo, 18. avgusta se bo ob 10. uri zjutraj brala zadušnica v cerkvi sv. Vida za pokojnega Antona Milavca v spomin prve obletnice njegove smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni, da se opravila udeleže. V NEW YORKU Na obisk k prijateljem in sorodnikom v New Yorku ste se podale Mrs. Mary Prinčič iz Thames Ave. in hči Helen. Želimo jima obilo zabave in razvedrila ter srečen povratek. seja smz Jutri večer ob osmih se bo vršila seja podružnice št. 5 SMZ v navadnih prostorih SND, Vabi se vse člane, da se udeležijo, ker bo nekaj posebnega na dnevnem redu. četka je skušal preprečiti vsako širšo debato, ampak je bil v tem prizadevanju brezuspešen. Kardelj je v zaključnem delu svojega dolgega govora podal bistvo jugoslovanskega argumenta proti premierju de Gasperiju in sedanjemii režimu v Italiji. Demokracija in pohlep po tuji zemlji ne gresta skupaj "Demokracija in pohlep po tuji zemlji sta dva pojma, ki se medsebojno izključujeta," je dejal načelnik jugoslovanske delegacije. "Italija bo postala svobodna na znotraj in na zuna^, kadar se bo vrnila v meje, katere so določili veliki italijanski misleci v 19. stoletju, ko se je italijansko ljudstvo borilo za svoje edinstvo in ko Italija ni stremela po zatiranju drugih narodov. "Jugoslovanska delega cija smatra, da mora ta konferenca upoštevati ta dejstva, ako hoče najti pravo rešitev. Kampanja v časopisju in izjave gotovih uradnih osebnosti v zavezniških deželah opozarjajo na dejstvo, da je konferenca izpostavljena nevarnosti, da bo dala koncesije ne italijanskemu ljudstvu v njegovem stremljenju po demokratskem preporodu, temveč italijanski imperialistični napadalnosti v njenem prizadevanju, da se uveljavi v Italiji sami in v njenih odnošajih z drugimi narodi. "Jugoslavija, ki je toliko trpela vsled italijanske agresivnosti, ima posebno pravico, da od svojih zaveznic zahteva pro-tekcijo proti obnovi italijanske napadalnosti in narodnostnemu zatiranju od strani Italije." v kratkem odideti v staro domovino Elsie in Lydia Zadnik, hčerki Mr. in Mrs. Joseph Zadnik, ki vodijo Square Bar gostilno na 3839 E. 93 St. Do Rima boste potovali z letalom in od tam naprej v Trst z vlakom. Tja gresta z namenom obiskati sorodnike v Kozinah, Hrpeljah in drugih krajih občine Materije ter Ilirsko Bistrico in Trnovo. Tam nameravajo ostati par tednov in ko se vrnejo bodo s seboj pripeljale devet-let-nega bratranca, ki je ostal sirota. Očeta so mu ubili fašisti in mater pa nacisti, ko so pri njej našli partizanske zastave in kapice ter druge predmete, ki so dokazovali, da je podpirala partizane, kar je bilo dovolj vzroka za podivjane zverine, da so jo takoj vrgli, v peč. Mr. Zadnik sporoča, da če ima kdo izmed domačinov iz tistih krajev ' kaj za poročati svojcem v domovini, naj se takoj zglasi in odda pismo hčerkam, ki ga bodo radevolje oddale na pristojno mesto. SEJA MLAD. PEV. ZBORA Redna seja Mlad. pevskega zbora SDD na Waterloo Rd. se vrši v ponedeljek ob 7:30 uri zvečer. Prosi se vse starše, da se gotovo udeleže, ker bo več važnih stvari za rešiti. IZ BOLNIŠNICE Iz Cleveland Clinic bolnišnice, kjer je srečno prestala težko operacijo, se je vrnila na svoj dom, Mrs. Mary Grajcar, 1237 E. 169 St. Zahvaljuje se vsem za obiske, darila, cvetlice in vo-ščilne karte. Prijateljice jo sedaj lahko obiščejo na domu! STR AN 2 ENAKOPRAVNOST 16. avgusta, 19^ ^^ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING 8t PUBLISHING CO. 4231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3, OHIO HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town; (Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta): ^ For One Year—(Za celo leto)----- For Half Year—(Za pol leta) —--- For 3 Months—(Za 3 mesece)-- -$7.00 _ 4.00 _ 2.50 By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Clevelandu, Kanadi in Mehiki): For One Year—(Za celo leto) —-- For Half Year—(Za pol leta)--- For 3 Months—(Za 3 mesece),-- _$8.00 _ 4.50 . 2.75 For Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države): For One Year—(Za celo leto) --$9.00 For Half Year—(Za pol leta)---— 5.00 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March, 1879. 104 OD INDIJANSKIH SLEDI DO MODERNE CESTE Zgodovina ameriških cest, od prvih sledi zasekanih skozi divnino, pa do modernega sistema državnih in deželnih omrežij cest j a, je del zgodovine o porasti te dežele. Prvi kolonisti v Ameriki pa niso pomagali k temu razvoju, ker so se ustanovili povečini ob obrežjih morja in plovbenih rek. Šele potem, ko niso mogli več dobiti dovolj dobre zemlje za obdelovanje in pridelovanje živeža, so začeli misliti na notranjost dežele in, so si polagoma od generacije do generacije sekali in utirali pot v pradavne goščave gozdov. Kot pravi U. S. Public Roads Administration, si ti prvi Američani niso napravili več kot prehodne poti in sledi. Za časa revolucije, ko je bil obljuden samo kakih 150 milj širok pas zemlje med Atlantikom in Appalachijskim pogorjem, so bile vse ceste v tem predelju. Toda vse so bile navadne poti in po mnogih pozimi sploh ni bilo mogoče voziti vsled udirajočega se blata. Le ena cesta, ki je peljala ob obrežju od Portsmouth skozi New Hampshire do Savannah in Georgije, je bila res vredna tega imena. Res pa je, da so bile speljane dobre poti preko gorovja in te so bile zgrajene povečini za časa medkolonijalnih vojn — vojn, ki so se zaključile ko je Anglija vzela Franciji kontrolo nad ravnino Mississippija. Seveda so bile te ceste vojaške in kolonisti v splošnem jih niso uporabljali. Navzlic temu pa so te gorske poti tudi pomagale odpirati pot proti zapadu. Leta 1792 tri leta po sprejetju Ustave Zed. držav, so bili podvzeti prvi koraki, da se potegne ameriškega potnika iz blatnih potih in cest. Del severno - južne deželne ceste je bil v tem letu posut s šudro ali nasipnim cestnim kamenjem. Leta 1802 je bilo odprto za naseljevanje ozemlja ob reki Ohio in kolonisti so sledili stezam in gazom že od prej utrtim preko pogorij in skozi gozdove in divjino. Leta 1808 je kongres nakazal potreben sklad za zgraditev in izboljšanje ceste proti zapadu. To je bila prva zvezina gradnja cest. Danes je omenjena cesta del U. S. Route št. 30. Znani prehodi preko širokih ravni, puščav in gorskih verig zapadno od Mississippija, niso bili nikdar šteti kot ceste v pravem pomenu besede. Pijonirji sledeči prehodom kot Santa Fe Trail, (od Independence, Missouri, do tedanje nove republike Mehike) dalje Oregon Trail, (do Pacifika na severozapadu) ter Californica Trail in Mormon Trail do Salt Lake City-ja, so enostavno potovali v smeri svojega cilja. Iskali so torej poti, ki so bile najla-godnejše in katere so jim omogočale, da so se izogibali previsokega gorovja in preglobokih neprehodnih rek. Kasneje, ko je prodiralo proti zapadu stotisoče domačih in evropskih naseljencev, se je pričelo z gradnjo cest vzhodno od Mississippija in kmalu so vozile po vzhodnih predeljih in daleč na zapad takozvane "state-coaches ali državna pošta. Leta 1830 je bila zgrajena prva železnica v tej deželi, kar je pomenilo začasen zastoj v gradnji cest. Okrog leta 1890 so pričeli zopet graditi ceste, vendar pa se je še 1. 1912 neki zgodovinar izrazil, da so ameriške ceste v splošnem najslabše v civiliziranem svetu. — V splošnem danes prevladuje mnenje, da so avtomobili prinesli Ameriki dobre ceste, v resnici pa so zahteve po izboljšavi cest najprej prednesli farmarji in pa biciklisti, katerih je bilo pred pojavom avta mnogo. Ko je seveda prišel do svoje polne veljave moderni avtomobil, se je izboljšava in gradnja cest pričela na vseh koncih in krajih dežele in danes imajo Zed. države omrežje sijajnih cest, ki meri 1,400,000 milj. Po tem ogromnem omrežju cest vozi 30 milijonov avtov, trukov, itd. Javna uprava cest pa ima v načrtu nadaljno gradnjo medržavnih cest, v smislu potreb ameriškega cestnega prometa v bližnji in daljni bodočnosti. PRISPEVAJTE ZA OTROŠKO BOLNICO V SLOVENIJI! UREDNIKOVA POŠTA Poročilo iz konvencije SNPJ Eveleth, Minn. — Dne 12. avgusta ob 9. uri zjutraj je bila po glavnem predsedniku Vin-centu Cainkarju odprta 13. redna konvencija Slovenske narodne podporne jednote. Ob otvoritvi je imel predsednik Cain-kar kratek, pa zelo pomenljiv govor na zborovalce. Zboruje se v velikem in modernem višješolskem poslopju, v katerem je spodaj prostora za okoli 750 oseb. Ti sedeži so mehki in udobni ter povsem moderni. Ako se ne motim, so vsi pritrjeni na tlak. Po otvoritvi zborovanja poroča poverilni odbor. Polnomoč-nih delegatov in delegatinj je 266; glavnih odbornikov pa 29. Vseh pravomočnih zborovalcev je torej 295. Pet je bilo spornih delegatov. Ker so bili ti slučaji direktno kršenje pravil, so bili dotični sporni delegati zavrnjeni in niso bili-priznani od zborovalcev. Ako so bili ti ali koliko teh prizadetih navzoči na licu mesta, pisec teh vrstic ob tem času ne ve, ker se mi nihče od prizadetih ni oglasil. Nato je predsednik Cainkar proglasil zborovanje za pravomoč-no in sklepčno. Takoj se je prešlo na nominacijo in volitev konvenčnega predsednika in štirih podpredsednikov. Podpredsedniki s o imeli biti izvoljeni dva, ki bosta iz stare generacije in druga dva, ki bosta izmed angleško poslujočih društev. Za konvenčnega predsednika je bil brez volitve na aklamacijo soglasno izvoljen Matt Ptrovič iz Cleve-landa, sedanji predsednik gospodarskega odbora SNPJ. Za pod-preds. je bil izvoljen Krist Sto-kel iz Clevelanda in Mihael Ku-mer iz Universal, Pa. Dalje sta bila izvoljena za podpredsednike še sestra Uršula Ambrožič iz Eveletha, Minn, in Andrew Grum iz Detroita, Mich. Za konvenčnega tajnika je bil soglasno izvoljen Donald Lotrich iz Chi-caga,Ill. Zapisnikarja sta dva, katera je že preje imenoval glavni izvršni odbor in to sta Jakob Zupan in Milan Medvešek, prvi član glavnega odbora SNPJ, drugi pa pomožni urednik Pro-svete, oba iz Chicaga. Po izvolitvi in potrditvi teh konvenčnih odborov prevzame vodstvo konvencije izvoljeni konvenčni predsednik Matt Petrovič in njegovi podpredsedniki. Sklenilo se je, da se zboruje po 7 ur dnevno. Stalnim rediteljem konvencije sta bila imenovana p o konvenčnem predsedniku brata Jakob Kunstelj iz Ely, Minn, in Frank Lesar iz Eveletha, Minn. Trije konvenčni odbori so bili imenovani še pred konvencijo po glavnem izvršnem odseku, da pripravijo vse, kar je potreba za konvencijo. In to so sledeči: odbor za pravila, odbor za resolucije in poverilni odbor. Nadaljni trije odbori pa so bili imenovani po konvenčnem predsedniku in sicer: odbor za prošnje in pritožbe; odbor za plače in dnevnice ter odbor za pregledovanje računov. Konvencija je toliko spremenila že sprejeti konvenčni spored, da ne bi čakala na reševanje zadev. Tako je vzela poznejša točko naprej in sicer izvolitev mesta za prihodnjo konvencijo SNPJ, to je 14. konvencija. Za prihodnje konvenčno mesto so bila nominir^na sledeča mesta: Detroit, Chicago, Milwaukee in Cleveland. Po pojasnilu konvenčnega predsednika, kaj je bilo sklenjeno na skupnem sestanku clevelandske delegacije, da se bo tokrat podpiralo Detroit, se je mesto Cleveland črtalo. Pri glasovanju sta dobila mesti sledeče število glasov: Detroit 240 glasov, Mil- waukee 28 glasov in Chicago 20 glasov. Torej prihodnja 14. redna konvencija SNPJ se bo vršila v Detroitu, Michigan, v Fordovem kraljestvu, leta 1950. Da se ne mudi čas brez potrebe, se je poklicalo odbor za resolucije, ki je predložil prvo resolucijo tikajočo se Osvobodilne fronte, herojske partizanske borbe in sedanje svobodne vlade Jugoslavije. Obenem pa apel na delegacijo za ponovno pomoč skladu za otroško bolnišnico v Sloveniji. O zadnji točki za pomoč sklada za otroško bolnišnico se je posebej glasovalo. Predlog resolucijskega odbora je bil, da se ponovno daruje $5,000. Izmed zborovalcev pa sta prišla dva nova predloga in sicer prvi, da se ponovno daruje še $15,000, in drugi, da se daruje $10,000. S pretežno večino glasov je bil odobren predlog za $15,000. Za tem so bile sprejete še dve resoluciji in sicer ena za spremembo koledarja v modernem načrtu in druga se je tikala unijskega delavstva. To so približno vse važne sprejete resolucije in sklepi prvega dneva konvencije. Druge novice ali poročila o vožnji, vremenu in razpoloženju delegacije in gostov konvencije je sledeče: Vožnja clevelandske delegacije in gostov je bila bolj čudna, dolgočasna in po domače cincarska. Vlak iz Clevelanda v Chicago je imel približno eno uro zamude. V Chicago smo dospeli ravno toliko časa poprej, da smo še dobili zvezo z obljubljenim posebnim vlakom, ki nas je odpeljal do Dulutha, Minn. Prehod iz enega kolodvora na drugega s težko prtljago je zlasti za ženske mučno in težko, pa še v tisti vročini in napol v temi, gor in dol po dolgih stopnicah in vse to na hitrico, ako-ravno so nas delno nekaj prepeljali izvoščki. Od Chicaga pa do Dulutha smo imeli skoraj vsi tudi spalne prostore. In kakšna je bila postrežba in spanje? Tudi od muh in zakaj? Strežaj, ki pripravlja postelje, namesto da bi jih pripravil med osmo in deveto uro zvečef, pa je prišel okoli 9:30 in skončal pa ob 11:30. Pisec teh vrstic in moj spalni kolega Frank Ipavec iz Collinwooda, sva morala čakati do zadnjega. Zamorski strežaj se je kar svetil. (To je bil pravi Ijubljan-čan.) Za naše apele se ni dosti zmenil. Smejal se je in kazal bele zobe in jamral, da ni spal in da je zelo izmučen od prejšnjega dne in noči. Veste da mi se nismo dosti brigali zanj in za tiste postelje. In zakaj ne? Zato, ker. smo imeli zelo veselo in prijazno družbo. Lačni nismo bili in žejni tu^i ne, radi tega tudi petja, dobre volje in šal ni manjkalo. Bilo je poleg delegacije iz Clevelanda tudi veliko gostov v naši veseli družbi. Prav lepa hvala vam vsem, pri tej veseli družbi. In ko nam je, kot je že rečeno, črni mož končno pripravil tiste postelje, smo se skidali v nje, eni spodaj, drugi zgoraj. Moj spalni kolega je bil delegat društva Strugler# št. 614 SNPJ Frank Ipavec. Na tisti vlak so prišle mnoge bolj male nesreče, da smo se cincali prav počasi naprej. Med potjo so spremenili eno lokomotivo, ker se je prva spuntala in se ji je neki del izgubilo, en cvek ali kaj. Potem smo imeli še več smole tukaj in tam, tako da je b'la tista vožnia od samih muh. Drrž^a je bila pa zelo vesela in kratkočasna. Končno so nas vendar po dolgem cincanju privlekli na naš končni cilj, sicer v majhno, pa zelo prijazno konvenčno mesto Eveleth, Minnesota, kjer nas je že menda dolgo časa Čakala velika množica ljudstva in mestna godba, j katera nas je korakajoče spremila d o šolskega avditorija, kjer se vrši konvencija. Tudi to je lepo poslopje, v katerem sedaj večina delegacije dobiva svojo hrano. Ta hrana in postrežba je bila doslej izvrstna in zadostna. Prav lepa hvala vsem kuharicam in strežnicam, da bi le tako ostalo do konca konvencije. « Vreme je bilo par dni pred našim prihodom tukaj prav pusto in muhasto. Toda zadnja dva dneva, do ponedeljka zvečer, 12. avgusta, je pa zelo prijazno. Na dan našega prihoda v nedeljo dne 11. avg. so nas Evelethčani peljali na piknik in to res na zelo lepe in prijazne prostore. Ampak prava smola je bila, kot drugod po Ameriki, da piva ni bilo skoraj nič. Železne tudi ne dosti, pa te menda že še. Drugo je bilo še zadostno. Udeležba na pikniku je bila velika. Posetniki so bili mladi in stari, domačini in tujci, vsi najboljše razpoloženi. Bilo je mnogo, mnogo pozdravljanja in predstavljanja pa rokovanja. Pisca teh vrstic še danes roka boli. Rokovali smo se z veliko prijatelji in starimi znanci, katere sem ob tej priliki spet videl in pozdravil. Spoznal sem se tudi z veliko novimi. Mnogi od teh so mi čestitali. Bratje in sestre, prav lepa vam hvala vsem skupaj za vaše priznanje. Kar se tiče stanovanj delegacije in gostov konvencije, teh je zelo veliko iz vseh krajev, so vsi zadostno preskrbljani in zadovoljni. To slišim od mnogih. Pri tem rečem, da je zadovoljen tudi pisec teh vrstic s stanovanjem in do-tično družino, pri kateri stanujem. Z menoj stanujeta še dva delegata. Eden ima avto s seboj in ker je dobra duša, doma iz Gary, Ind., me vozi na zborovanje in še kam drugam. Naše stanovanje je oddaljeno kakšnih 15 minut peš hoda od zbo-rovalhe dvorane, ampak na zelo prijaznem kraju, poleg lepega zelenega parka. Tukaj je res sveži zrak in lep razgled. Družina pa je zelo prijazna. Posebno se mi do-pade njih lep velik vrt, ki je poln velikih dreves, polno različnih rož in domačih pridelkov. Je pa pri tem to, da vse to da veliko dela in je treba pridnih rok. Pri družini Mr. in Mrs. John Agnice so pridne roke, ki obdelujejo vzorno svojo zemljo. Za enkrat naj to poročilo zadostuje. Pišem to 12. avgusta zvečer. Preje nisem imel prilike, da bi si bil preskrbel znamke za zračno pošto, oddam to poročilo po navadni pošti, ki je bolj pozna. Lep pozdrav vsem čitate-Ijem. Anton Jankovich. čas, Vsaka ustanova ljubi prireditev zunaj v prosti naravi. Letošnje poletje že gre bolj proti koncu. Večeri postajajo hladnejši in dnevi krajši. Iz tega razloga je Klub Ljubljana na zadnji seji sklenil, da se v tem poletju poda še enkrat ven v naravo, pod košata drevesa. Tokrat pa gremo na Geo Kaliopi-jevo farmo. To je ravno v tisti okolici, kot smo imeli zadnjo zabavo, samo je pol milje bližje. Ta prostor je ravno nasproti Mr. Krančiča. Vozi se po Bishop Rd. Ko vidiš tablici z napisom Eddy Rd., o kreni na to cesto in pelji skozi. Ko boš zopet videl zapisano tablico Kaliopi, obrni notri, še par sto korakov pa si na licu mesta. Člani in članice, kot je že gori omenjeno, so že dnevi krajši. Tem potom vas vabim in pozivam, da bodite v nedeljo, 18. avgusta točno ob 12. uri pri Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Vsi tisti, kateri imate avtomobile in tisti, ki jih nimate, vas vse prosim, da to upoštevate. Značilno je pa to. Tam je več slovenskih farmarjev in vrtnarjev. Vsak ima svoje vrste zverino v gozdu. Kjer sem z gospodarjem govoril, je vsak pripomnil, da je njegova dolžnost, da vas vse opozorim, da tukaj so neke posebne vrste jazbeci, kateri napadajo tudi človeka, posebno če ga dobijo brez spremstva. Torej, tukaj imate svarilo, da se boste vedeli ravnati. Da brez spremstva se nima nobeden pravico podati v gozd. S pozdravom! Geo. Nagode. KONVENČNI UTRINKI Dodatno poročilo računov za flote Clevelan'd, O. —^ Glede računov za flote se še poroča o dodatnih prispevkih in stroških v naslednjem: Slovenska dobrodelna zveza je darovala $25, kar pomotoma ni bilo vpisano v zapisnik, na podlagi katerega je bil narejen račun za časopisa. Pozneje smo prejeli še en dar in sicer od Mandel Shoe Store iz Collinwooda za $10, ko je bil račun že priobčen. Torej so dohodki sedaj višji za $35. Ob istem času pa smo prejeli še la-čun za prodajni davek v vsoti za $36. Tako je celotni račun dohodkov večji za $35 in novi račun stroškov pa se je povišal za $36, tako je sedaj preostanka samo 7 centov. A. Grdina. Kljub Ljubljana priredi izlet Euclid, O. — Vsakemu Zemljanu, ki ima količkaj dobre volje v seW, mu stopijo pred oči štirje letni časi. Vsak letni čas ima svoje koristi za nekoga. Tako na primer eden za razvoj človeškega življenja. Kulturno delavstvo najbolj ljudi poletni (Nadaljevanje s 1. strani) ki je odpeljal proti Duluthu. Tedaj smo se pa pozdravili s Chicažani, Detroitčani in Penn-sylvancani. Večina delegacije si je naročila postelje. Zanimivo je bilo opazovati črnca, ki je pripravljal postelje. Nikamor se mu ni mudilo. Delal ie kot avto-# mnt in \zelo mu je šest ur, da je pripravil 24 ležišč. # * * Večina nas se je dobro naspala, toda razočaranje /je prišlo drugo jutro, ko nismo mogli dobiti nikakega zajtrka. Hočeš nočeš, ostali smo ob svojem do zgodnjega popoldneva. Ko smo prispeli končno v obljubljeno mesto Eveleth, smo si privoščili vsega. Takega sprejema nam menda ne bi nudilo nobeno mesto. Resnično so nas sprejeli z mestno godbo na kolodvoru, nakar smo korakali proti mestni Soli, kjer smo dobili naslove naših stanovanj. Vse je bilo zaznaš preskrbljeno. V kratkem času so razvozili delegate na svoja stanovanja in takoj nato na piknik v enega najlepših prostorov, kjer se je izvajal lep program. Vodila ga je Uršula Ambrozich. # # * Tu smo se srečali zopet z različnimi gosti z raznih krajev. Mrs. Anna Klun iz Pittsburgha, Pa., je predstavila soprogo Antona Zbašnika in njeno sestro Frances Dolence iz Sharona, Pa. Kar nenadoma nas pozdravit?, še Clevelandčana Janko N. Rogelj in Anton J. Terbovec, Ki sta se mhajala ravno na poji ABZ v "Ely, Minn. V njuni družbi je bil seveda tudi John Kumšc iz Lo-raina. Na konvencijo se je pripeljala z avtomobilom družina Antona Wapotiča. Imeli so leno in srečno vožnjo. Da je bila pa družinska sreča res popolna, ;e povzročil sinov povratek iz vojaške službe. Mrs. Wapotich je žarela sreče, ko nam je predstavila postavnega dečkota Bil-Ue-ja. Dostavila je se v svoje zadovoljstvo, da je to njen tretji "honeymoon." # # * Takoj nato se je za nami oglasila Mrs. Rudy Lisch v vsej svoji prešernosti: "And this is my second 'honeymoon'." Izraz na njenem obrazu je potrjeval njeno izjavo, kajti smehljala se je na vse strani in pozdravljala svoje prijatelje. Tudi onadva sta prispela z avtom. Nadaljna spremljevalka svojega možička je Mrs. Krist Sto-kel, ki se, kot je videti, dobro počuti. * i'fi * Glavna odbornica SNPJ, Jo' sephine Močnik se kreta med delegati kot med svojimi starimi prijatelji ter zabava stare in mlade. Saj jo poznate, da ima za vsakogar prijazno besedo. Josephine Tratnik je prvič na konvenciji in čuva, da ji ne bi ušla nobena zanimivost na zborovanju. Našim dekletom dela družbo največ Joseph Zorman. * # # Mary Meklan se danes nič dobro ne počuti in se bo morala mogoče pred časom vrniti domov. Tončka Smč& IVIestise novice Sestra išče brata Kokalja Pavla Anžur, rojena Kokalj v Ihanu pri Domžalah, išče brata Tomaža Kokalj in njegovo ženo Polono, ki sta pred' vojno živela v New York City. Sestri je pisala pismo bratu na staW naslov, toda ji je bilo vrnjeno-Tomaž Kokalj je istotako doma iz Ihana pri Domžalah in bližno star 48 let. Oglasi naj se na naslov; Pavla Anžur, Zalo-karjeva ulica 6. Ljubljana, 3^' goslavija. Uspešna sezija popularnih koncertov ^ V sredo zvečer je Cleveland Summer orkester pod vodstvo® dr. Audolph Ringwalla zaključil letošnjo serijo "pop" koncef tov v mestnem avditoriju. ^ skupnem se je podalo v te® poletju 20 koncertov, kateri^ se je udeležilo 107,939 oseb, je za 10 odstotkov več kot P& lansko leto. Deček poškodovan od "suhega leda" Richard Kowatt, star 15 l^t' 6015 Whittier Ave., je dal "suh led in vodo v steklenico in J" zamašil. Potem je čakal, kdaj bo plin steklenico raznesel. Ker ni takoj razneslo, se je sklonil naprej, da pogleda. Tisti hip J® steklenica eksplodirala in drobci stekla so dečka močno obrezali po obrazu, rokah in nogab' Prepeljan je bil v Mt. Sinai bol- nisnico. PROŠNJA ZA PISEMSKE ZNAMKE Polde Vadnjal iz Preserja Ljubljani bi rad, da bi mu ameriški rojaki poslali znamke s pi' sem, to je ameriške pisemske znamke, ko so že rabljene. je navdušen filatelist in to j® njegovo največje veselje. Znamke izrezke iz zalepk tako, da j® še nekaj papirja okrog znaio-ke. Znamke ne smejo biti strga* ne ali zmečkane. Posebno se p'''' poroča za naše posebne, ameriške filatelične znamke, ki se jih izdaja. Omenjeni je doma Brega pri Borovnici in uposleii kot železničar na postaji v Pre-ser ju pri Ljubljani. Preskrbite potrebno neS® slovenski mladini v Sloveniji' Prispevajte za otroško bolnic" v Sloveniji! V uradu "Enakoj pravnosti" lahko oddaste vaS deleži Trgovina naprodaj Proda se trgovino z grocerijo , in mesom, s posestvom vred-I Nahaja se na prometnem krajih-I Zelo dobra prilika za podjetu® ljudi. Proda se radi smrti ^ družini. Za podrobnosti pokli' čite GL 8556. Odda se opremljeno sobo v najem; I lahko tudi kuha. Naslov se P"' i izve v uradu tega lista. 16. avgusta, 1946 ENAKOPRAVNOST STRAN 3 BUDHIN DEMANT GUSTAV LE ROUGE (Nadaljevanje) — Prav imate, je dejal Indijec cinično, dekle je tako nervozno in slabo, da jo slednjič še lahko zadene kap. Tega se 'lam še manjka! Potem ne bi imeli ničesar," kar bi mogli zamenjati z Johnom Terryjem za iijegov demant. Nathan je napravil nekaj magnetičnih kretenj in lahno dihnil v lice Miss Ellene. Dekle je odprlo oči in začudeno pogledalo okoli sebe. Potem se je naenkrat spomnila, v kakem položaju je in začela je plakati. — Kaj se mi je pa vendar pripetilo? je vprašala. ■— Onesvestili ste se, ji je odgovorila Histerija ljubeznivo, in zbudili smo vas spet. Ne tuguj-te, vaše ujetništvo ne bo dolgo trajalo. Vaš oče ve, da ste v naših rokah in gotovo vse stori,