Iz bajti vsak četrtek. Cona mu je 3 K na loto. (Za Nemčijo 4 K, za Ameriko in druge tuje državo G K.) — Posamozne številke se prodajajo ——— po 10 vinnrjov. ' Štev. 24. V Ljubljana, dne 14. junija 1917. Leto XXX. iz državnega zbora. Duhovniki-poslanci so Vložili predlog za mir še posebej. Sestavila sta ga Stojan in dr. Krek. Lice se je državnemu zboru precej iz-premenilo. Prej se je samo po sebi raz-un»e!o, da gredo Poljaki in Lahi z vlado. Zdaj so vsi nenemški poslanci proti vladi brez izjeme. Vlada ima pa tudi čudno figuro, Sami Nemci, med njimi dva politika: Urban, trgovski minister, je državni poslane«, Bc rnrajter, nemški zaupnik, pa član gosposke zbornice; Slovan je le eden» — bawn Trnka, minister za javna dela, ki je Pa vzet iz uradništva in ne izmed politikov, V državi, kjer je med 28 milijoni dobrih 9 milijonov Nemcev, je to precej čudno Ministrski predsednik se je na vso 'nor motil, ko je zbiral može za svojo vla-Saj je tudi mislil, da bi bil mogoč nem-.1 državni jezik. Prav dolgo ne bo uteg-" e tem premišljati, ker so njegove ure e'Nima večine in je tudi ne bo dobil. Naredil je silno veliko napako, ko je cesarju svetoval, naj v naši državni polo-V'C1 ne priseže na ustavo. Ogrski kralj je Pr|segel na ogrsko ustavo, katera državi, Posebno pa našemu narodu ni v korist; na t'ls.° ustavo, ki nam vsaj z besedami zago-l_uv ja ravnopravnost in zajamčuje vsaj ne-1 f pravic, pa ni prisegel, Ministrski pred- sednik Klam-Martinic je tudi odkritosrčno povedal, zakaj ne: Vlada mora imeti prosto roko, da brez državnega zbora, protiustavno izpelje to, kar je Nemcem obljubila — nemški državni jezik, odcepitev Galicije, okrožja na Češkem. To ni nič. Kakšna je taka zbornica, ki ve, da jo vlada hoče poslati domov, kadar se ji bo zdelo, da je mogoče uveljaviti to, kar je Nemcem obljubila. V preresnih časih smo, da bi tu molčali. Dr. Krek je to vladi tudi na vsa usta v svojem govoru o priliki, ko je šlo za zbornični poslovnik, povedal. Rekel je, da je za govor, ki ga je imel cesar ob otvoritvi državnega zbora, vlada odgovorna, in da jc pravzaprav notranjepolitična vsebina tega govora edino ta, da si vlada hoče varovati priložnost prelomiti ustavo in poslati poslance domov. Na to odgovarjamo poslanci, da hočemo zbornico, da obsojamo vse tiste, ki so krivi, da državnega ibora toliko časa ni bilo in da smo prepričani, da mora sedanja vlada odstopiti. Državni zbor mora imeti na vsak način moč, da nadzira, kako se vlada v državi. Zakonov se morajo držati vsi — uradniki in vojaki, in kdor kaj zagreši, se mora pozvati na odgovornost in, če je kaj zakrivil, kaznovati. Nobenega dvoma ni, da bi bili prihranili mnogo stotin milijonov in da bi ne bilo nešteto reči, ki zavoljo njih trpe tisoči, ko bi bil državni zbor zboroval. Seveda pa pravijo Nemci, da je prva rei. nemški državni jezik. V vojski smo in ena cela država — Ogrska — ima ogrski državni jezik; celo v armadi ima honved ogrsko komando, hrvaško domobranstvo pa hrvaško in vendar gre. Poslanska zbornica je na to reč že z znatno večino odgovorila. Ko je šlo za izprempmbo poslovnika, so Čehi predlagali, naj se tudi nenemški govori v državni z b t) r -niči natančno zapišejo v zapisniku. Doslej je bilo pač tako, da je lahko Slovenec, Lah, Rusin, Poljak, Čeh, Roman, Hrvat govoril v svojem jeziku, toda v zapisniku, kjer so bili nemški govori dobe; sedno zapisani, je stalo samo; ta in ta je govoril v slovenskem itd. jeziku. Nič večl Češki predlog je pa zbornica sprejela in s tem dokazala, da nemškega državnega je» zika ne mara. Nemci — z njimi so vestno glasovali tudi nemški socialni demokratje 1— So ostali sami ' v manjšini, prvič, kar vemo. Poljaki in Lahi so šli'z drugimi ne-jiemškimi strankami. Volivci pač lahko izberejo človeka, ki mu zaupajo, četudi nemški ne zna toliko, da bi mogel prosto govoriti. Potemtakem mora imeti pravico, da govori, kakor zna. In kar govori, mora odslej priti v zapisnik. V ti zvezi je treba povedati najvažnejšo reč, ki se tiče izpremenjenega lica v zbornici. Poljaki so se vsi — tudi socialni demokratje — združili v en klub, ravno-tako Čehi. O tem smo že govorili v »Domoljubu«. Povedali smo takrat, da se dela na združitev vseh južnih Slovanov, kar jih je v državnem zboru. To se je srečno izvršilo. Vsi so skupaj — Slovenci, Hrvatje in dva Srba, in lahko rečemo, da so tudi popolnoma edini in prijateljski. Protiverske gonje ni več, medsebojnih napadov tudi ne. Pod predsedstvom dr. Korošca, ki ga vsi visoko cenijo in ki svoje bogate zmožnosti in svojo veliko pridnost rabi samo v skupni blagor, in ob podpredsedniku častitega kremen-značaja dr. Laginje, si je jugoslovanski klub že zdaj pridobil važno mesto, da se ga boje tisti, ki jim ni za pravico in enakopravnost, in da z njim v najprisrčnejšem prijateljstvu sodelujejo tisti, ki hočejo vsem pravično Avstrijo. Takoj v prvi seji je dr. Korošec v imenu jugoslovanskega kluba izjavil, da hočejo naši poslanci z vsemi tnočmi delovati, da se vse dežele, kjer prebivajo Slovenci, Hrvatje ali Srbi, pod našim cesarjem združijo v eno celoto. Ta izjava je udarila. Beseda je izrečena in pot, po kateri mora hoditi odslej vsak poslanec, je zaznameno- vana jasno in bistro. Vzeta je la beseda iz srca vsemu ljudstvu. Sužnji nočemo biti nikomur. Zvesti državi hočemo tudi zvestobe od nje. Celo vrsto predlogov in interpelacij so vložili naši poslanci. Jugoslovanski klub i." potegnil se je za poslanca Grafenauerja, razkril je napake glede na preskrbo živil, glede na izvrševanje zakona o vojnih dajatvah. Dr. Lovro Pogačnik in Hladnik sta predlagala podporo po-gorelcem ter po toči in potresu poškodovanim v svojih okrajih; Gostinčar je karal, da se obljubljeni, dolžni krompir ni dai kranjski deželi, dr, Krek je zahteval socialno zavarovanje, Roškar je vložil več predlogov v prilog kmečkemu stanu. Prve dni ni šc vse prišlo na vrsto. Pride pa! Poslanci poznajo ljudstvo in njegove potrebe in ne bodo zamudili nobene prilike, da se potegnejo zanje. k regled po svetu» Razno iz zbornice. Vedno se je poudarjalo, da je Avstrija država s slovansko večino prebivalstva. Naravno, da morajo tudi v zbornici imeti slovanski zastopniki večino, kar se je pretekli teden jasno pokazalo. Češki poslanec dr. Frante je namreč predlagal, da se morajo vsi nenemški govori v poslanski zbornici doslovno sprejeti v zapisnik, kar se doslej ni godilo. P r e d 1 o g rj e dobil večino (202 glasova proti rl85 glasovom) in tako je zapostavljanje slovanskih jezikov v zbornici odpravljeno. Nemški radikalci so bili nemalo poparjeni, kar se je pojavilo tudi v njihovem časopisju; hoteli so začeti z ob-strukcijo, a je vendar zmagal trezen razum, češ, s tem se ne odpravi dejstvo, da imajo Slovani večino. Dne 5. junija se je jasno spričalo in sicer v po-stavodajalni zbqrnici, kako abotne so zahteve o nemškem državnem jeziku. Rešitev in blagor Avstrije je v načelu enakovrednosti in enakopravnosti vseh narodnosti. Minister notranjih zadev je predložil zakonski načrt za podaljšanje volilne dobe državne zbornice do 17. jul. rl918. — Predlog o izpremembi poslovnika je bil v 2. in 3. branju sprejet, sprejet tudi § 7., po katerem so poslanci oproščeni vojaške službe. Tudi plača se je poslancem uredila: na mesec dobi vsakdo 1000 K. Novo ministrstvo na Ogrskem. Iz ^Budimpešte poročajo, da je ogrska ministrska kriza rešena. Novo ministrstvo, ki mu bo predsedoval grof Ester liazy, bi bilo ministrstvo za nagodbo in jizpremembo volilnega reda. V svoj kabinet namerava povabiti: pl. Navaya kot ministra notranjih zadev, barona iWlassicza kot justičnega, grofa Bela Serenyi kot poljedelskega, grofa Ivana Zichy kot naučhega, grofa. Jožefa IIu-nyadi kot ministra na kraljevem dvoru 21 in Jožefa Szterenyi kot trgovinskega ministra. Hrvatski ban — tudi šel. Dne 8. junija je naznanil hrvatski ban baron Skerlecz Nj. Veličanstvu, da odstopi. Demisija je bila sprejeta. Baron Skerlecz je sicer Hrvat iz plemenitaške rodbine, a vzgojen docela v madjarskem duhu. Padel je zato, ker je padel tisti, ki ga je nastavil: »veliki prijatelj« Hrvatov — grof Tisza. Kdo bo prihodnji mož, točasno še ni znano. Mirovno gibanje ni nič kaj napredovalo. Zatrjujejo, da ho v bližnjem času na vseh frontah in tudi na morju vzplamtela enotna sovražna ofenziva proti Nemčiji in njenim zaveznicam. V Stockholmu na Švedskem se zbirajo že mesec dni zastopniki äocialnih demokratov iz mnogih dežel, da se posvetujejo, kako bi bilo mogoče čimpreje priti do miru. Toda od tega zborovanja ni upati kaj posebnega. Prišli so na zborovanje zastopniki le nekaterih držav, toda nimajo moči, da bi izvršili storjene sklepe. Kakor javlja ruski delavski in vojaški svet, bodo glavna posvetovanja v Stockholmu od 28. junija do 8. julija t, 1. V Nemčiji sta dve veliki stranki: ena je za to, da še sklone mir brez zemeljskih pridobitev in brez vojne odškodnine, druga pa je za brezobzirno nadaljevanje vojske, da se doseže tako-zvani Ilindenburgov mir, t. j. mir z zmago nad sovražniki, torej z zemeljskimi osvojitvami in odškodninami. Vre, vre — na Italijanskem. Vsled, ponesrečene 10. ofenzive je zavladala v Italiji pobitost in nevolja. Vladnim poročilom, ki govore -samo o zmagah, nihče ne verjame. Ponavljajo se vstaje, po-bune zlasti v južni Italiji, ker ni Yie dela ne jela. Ljudstvo zahteva mir. Albanijo vabijo, Italijanski general Ferraro, poveljnik laške armade v južni Albaniji, je izdal oklic, ki v njem proglaša samostojnost cele Albanije pod italijansko zaščito; obenem pa vabi vse Albance, naj se bore ob strani Italijanov. Svetovna vojska. Italijanski poraz pri Jamljali; naši osvojili večino izgubljenega ozemlja in zopet ujeli 10.000 Italijanov. — Strašna slika bojišča. — Italijani izgubili (lo 200.000 mož. — Italijanski letalci lia Kranjskem. — Topovski boji pred Asfa-gom. — Nova angleška ofenziva v Belgiji. — Avstrijska torpedovka potopljena. VOJSKA Z ITALIJO. Italijani tepeni pri Jamljah. V strašnih bojih od 23. do 25. maja se je bilo Italijanom posrečilo, da so zasedli naše najsprednejše postojanke pred Grmado. V prostoru pri Jamljah so se bili morali naši umaknili proti Selu in prepustiti sovražniku griče pred Grma-d(f. Ob morju je Italijan zasedel Baguj in Štivan. Za naše na Grmadi je postal položaj zelo neprijeten. Od severovzha-da in od jugovzhoda je grozil sovražnik, ki je na vsak način hotel obiti Grmado in si odpreti pot do Trsta. Treba je bilo torej na vsak način vreči Italijana iz postojank pred Grmado, zato so naši, ko je ponehala italijanska vihra, urno pripravili protinapad. Istočasno je pa sovražnik zbiral velikanske rezerve v Štivanu in Tržiču, da bi iznova poskušal prebiti našo fronto in vzeti Grmado. Že so se valili novi italijanski regimenti čez Sočo k napadu, — toda naši so jih prehiteli. Med morjem in Jamljami so začeli naši topovi strahovito iazbijati sovražna kritja in obsipavati s točo izstrelkov sovražne rezerve. V najkrajšem času so bile razbite vse postojanke, ki si jih je sovražnik pripravil v zadnjih dneh. Silen topovski ogenj se je razvil tudi severno od tod tja do Sv. Gore. Naša pehota je najprej začela napadati vzhodno od Gorice in pri Fajtovem hribu, da bi tako zmotila sovražnika. Nato so pa naskočile pripravljene čete iz Brestovi-ce in Medje vasi sovražne- postojanke pri. Štivanu in Flondarju. Naši so splezali na višine, ki jih je vzel sovražnik 23. maja in jih osvojili. Sovražne množice, ki so bile pripravljene za napad, so še morale sedoj braniti. Prva italijanska črta je bila pomandrana; naši so prodrli do sovražnih rezerv, tudi tc ' zapodili v beg in. osvojili večino onih' postojank, ki so jih bili izgubili v bojih od 23. do 25, maja. Italijani so nato privedli številne rezerve; deloma peš deloma z avtomobili so prihajale vedno nove množice v hoj, ki je trajal podnevi in ponoči. Gadoma je hotel za vsako ceno pridobiti nazaj izgubljeno ozemlje. Sovražno topništvo je razvilo vso svojo silo, njegova pehota se je pa valila v gostih množicah in zaporednih valovih proti našim četam, toda ogenj naše ar-tiljerije je strahovito gospodaril v njenih vrstah. Kar se je približalo našim postojankam, to je pa zapodila nazaj naša pehota. Po tridnevni strahotni borbi je sovražnik opešal, ko je izčrpal svoje rezerve in je moral tako prepustiti našim četam ozemlje, ki je zanj teklo toliko krvi. Italijani so doživeli ohčuten poraz; izgubili so skoro vse uspehe svoje tritedenske ofenzive n« Krasu. V teh bojih so naši ujeli skupno 27.000 Italijanov. Italijanski protinapadi. Ko ie gadoma videl, da njegovim pri Jamljah slaba prede, je zapovedal oddelkom )••'] Kostanjevici, naj začno napadati, da 1>[ pri Jamljah nehali z napadi in poslal' rezerve h Kostanjevici. Iznova jo strašno zaropotalo v okolici Kostanjev'^ in Fajtovega hriba; zopet, so naskoči« sovražne čete naše postojanko na h']8" su, toda doživele so zopet le krvavo izgube. i Italijani izgubili do 200.000 mo» Glede sovražnikovih izgub pravi »as uradno poročilo z dne i. junija: ■ ' ' kom 19dnevne borbe smo v prvi črtid"' gnali vsaj 35 italijanskih divizij. Približno 40 km široki odsek bojne črte je n&skakövala vsaj polovica cele italijanske vojske. Napadalec je izgubil pri teh žrtvah množic na mrtvih in ranjenih gotovo 161.000 mož.« V zadnjih bojih pri Jamljah je sovražnik izgubil gotovo okrog 10.000 ranjenih in mrtvih. Ujeli so naši vsega skupaj 27.000 Italijanov. Lfhko torej računamo, cla so Italijani v tem času izgubili okrog dvesto, tisoč mož. In uspeh za te žrtve? Edino skalnati greben gore Kuk so še obdržali. Uničene italijanske brigade. Ker so hoteli Italijani za vsako ceno odvrniti poraz pri Jamljah, so brezobzirno žrtvovali polk za polkom, da bi naše vrgli nazaj. Ko so naše čete odbile vse te na-p?de, so se pa same zopet vrgle na sovražnika s tako silo, da so prodrle sovražno črto in ujele cele sovražne polku, ki se še niti razvili niso v bojno črto. Tisoče in tisoče mrtvih italijanskih vojakov pokriva bojišče. Nekaj italijan- črešnje, polje za fronto so bili obdelali vzorno vojaki; vse je bilo v najlepšem zelenju. Danes na bojišču ni lista na drevesu, ne zelene travice na zemlji; drevje je ožgano, zlomljeno in razbito, zemlja vsa prerita, razorana in preme-tana, po njej leže mrliči, cunje uniform, orožje, granate, kosi mesa, — kjer so stale vasi, ni ostal kamen na kamnu, kjer je stal prej gozd, — leži danes mešanica trsk, ilovnate zemlje in kamenja. — In v tem prostoru, ki je napojen s krvjo tisočerih in tisočerih, gradita oba nasprotnika z največjo naglico kritja, ki so bila vsa uničena. Nove topove postavljata na svoje pozicije, strojne puške in metalci min se spravljajo v najsprednejše jarke; — tako se pripravljajo za nove boje. Uničevalna vojska. To, kar so počenjali Italijani v zadnjih bojih, ni več vojska, to je morija in uničevanje. Svoje ljudi so gonili, kakor v mesnico k naskoku. In sedaj, ko vidijo, da ne morejo doseči ničesar, napovedujejo, da bo- Poveljnik Hoffman nadzoruje avstrijske postojanke. skib brigad ni več. 86. italijanski peš-Polk so naši zajeli z 2685 možmi,. 69. pp. z 1952, 71. pp. z 1831 možmi. Brigad Ä iverone, Sirakuze, Ankone in Puglie ni več. Pri štivanu so napravile naše čete Protinapad s tako silo, da so popolnoma prebile sovražno bojno črto in vzele Italijanom veliko bolnišnico, ki so jo bili priredili v tamošnjem železniškem Predoru. Bojišče v odmoru. Zadnje dni so J1 °<1' na Krasu počivali. Italijani so ta-Ko opešali, da ne morejo več misliti na как vočjj napad. Pa tudi vrste naših so se »redčile. Oba nasprotnika sedaj či-«иа v odmoru bojišče. V celih kupih na tisoče padlih. V tej vročini se »"'i neznosen smrad po bojišču, ki se I ^Jaki b0ij j)0je kot, sovražnega og-'ja. Grozi velika nevarnost, da se raz-var° kužne borzni, zato hite pokopa-i„«V Padle, kar je pa na Krasu silno ker manjka zemlje. Bojišče nudi strašno sliko. Pred "«ujansko ofenzivo so že začele zoreti do začeli uničevalno vojsko, da bodo skušali vse uničiti, kar bodo dosegli njih topovi in letalci. Predvsem nameravajo baje metati zažigalne bombe na žitna polja, da bi jih tako uničili. Letalski napadi. V noči od 5. do 6. junija je priletelo večje število sovražnih letalcev čez bojno črto na Primorsko in na Kranjsko, ena skupina je prišla celo že v bližino Ljubljane. Metali so bombe na mesta in vasi in ubili pri tem nekaj domačinov. Najbolj so baje obmetavali z bombami Št. Peter. Hudi topovski boji na tridentinski fronti. Zadnje dni poročajo, da se je vnel na južnem Tirolskem in severno ocl Asiaga hud topovski ogenj. RUSKO-ROMUNSKO BOJIŠČE. Živahnejši topovski boji se tuintam zlasti v Karpatih še vedno ponavljajo. — Naši so odbili tudi par poizvedovalnih napadov. FRANCOSKO BOJIŠČE. Nova ofenziva Angležev. Na belgij- , skem ozemlju so začeli Angleži iznova napadati. Pri pomladanski ofenzivi ob Arrasu so Angleži na belgijski fronti mirovali; ko je ponehala tam sila francoske ofenzive, so začeli vedno hujše streljati s svojimi topovi v okolici Yper-na. V začetku pretečenega tedna se je pa razvnel topovski ogenj od morja proti jugu na vsej bojni črti, ki gre še po belgijskem ozemlju. Med tem bobne-čim ognjem so naenkrat nastale velikanske eksplozije med nemškimi postojankami. Nad eno leto že so gradili Angleži rove, da bi podminirali nemške jarke. Na dolžini kakih 17 km so priredili 30 rovov in jih napolnili z 600.000 kg razstreliva. Vse te mine so sedaj Angleži zažgali in nato naskočili nemške postojanke. Na nekoliko mestih so se morali Nemci umakniti; toda prihitele so rezerve in kmalu ustavile angleško prodiranje. Pet difi jo trajal angleški bobneči og.enj, 10 divizij so pognali nato k naskoku, vendar je uspeh tega podjetja zelo majhen. Angleži so nameravali s tem napadom Nemca,potisniti toliko nazaj, da bi se bili polastili belgijske morske obali, kjer ima jo opirali-šča nemški podmorski čolni in torpe-dovke, ki neprestano motijo sovražno plovbo po morju. Toda Angleži niso dosegli svojega namena. Hudi boji so bili pretočeni teden tudi pri Arrasu, pri Reimsu in v Cham-pagni. VOJSKA NA MORJU. Naša torpedevka potopljena. Ponoči od 3. do 4. junija je sovražni podmorski čoln torpediral in potopil neko našo torpedovko. Posadko so rešili. — Podmorski čolni so šo vedno pridno na delu. Vsak dan prihajajo poročila o pogreznjenih sovražnih ladjah. novice. Veselo presenečenje. Tudi na Koroškem in Predarlskem so bili prebivalci veselo presenečeni, ko sta nenadoma prispela cesar in cesarica. Po odhodu s Kranjske se je odpeljal dvorni vlak na Koroško, Cesar in cesarica sta obiskala Ziljsko dolino i n dolino Podkorenske Save; dalj časa sta se mudila v Trbižu, Šmohorju, PK-berku in Beljaku. Prebivalstvo je cesarsko dvojico povsod navdušeno pozdravljalo, Cesar je sprejemal odposlanstva vojakov ter podelil več odlikovanj. Cesarica je zopet pridno obiskavala vojne bolnišnice ter razdeljevala darove vojakom-ranjencem. Dne 5. junija je bil vladar s cesarico Žito že v Feldkirchu na Predarlskem, Pred praznikom sv. Reš. Telesa se je cesarska dvojica vrnila na Dunaj ter se drugi dan udeležila procesije'sv. Rešnjega Telesa iz dvorne župnijske cerkve, Posvečevanje v ljubljanski stolnici. V petek, dne 8. junija je posvetit ljubljanski knezoškof dr. A. B. Jeglič novo-mašnike domače škofije; v nedeljo nato 3i je pa podelil tržaški škof dr. A. Karliji zakrament sv. mašniškega posvečenja 5 gg. bogosloveem tržaško - koperskp škofije, ki so bivali v tem letu v ljubljanskem semenišču. Že četrti slovenski duhovnik naše škofije — padel. Od sovražne granate zadet je padel izvršujoč svoj duhovski poklic na ifaUjarskcm bojišču vojni kurat dr. Ivan A n d o 1 š e k , bivši prefekt na c. kr. akademiji »Terezijanišče« na Dunaju. Pokojni je bil rojen 1. 1885. v Sodražici. — (Pred njim so umrli na vojni oziroma vsled vojne gg. Rozman, Bulovec, Gnidovec.) Dr. An-dolšek je bil sila vesten v izvrševanju svojih dolžnosti ter je bival skoraj neprestano v ognju 10. soške bitke. Vojaki so ga ljubili. Mir njegovi duši! Pomoč. Vsled posredovanja deželnega odbora kranjskega je naročil ljudski prehranjevalni urad na Dunaju podružnici vojnožitnega prometnega zavoda v Ljubljani, da odkaže potrebno množino semena dolenjskim občinam v trebanjski in novomeški okolici, ki so bile prizadete po toči, da bodo mogle poškodovano polje iznova obdelati. — Za pogorelce v Ilruševju in Nemški vasi je predlagal drž. poslanec dr. L. Pogačnik izdatno državno podporo v Živilih in stavbnem materijalu; priporočal jc vojni oblasti, naj Iii dala daljše dopuste dotičnim posestnikom in njih sinovom. Davčne urade v Kranjski gori, Radečah in Senožečah bo finančno ravnateljstvo za Kranjsko vsled ministrske odredbe z 31. julijem 1917 začasno opustilo. S 1. avgustom se bodo združili z davčnimi uradi v Radovljici, oziroma Krškem in Postojni. Novi ogrski ministrski predsednik grof Moric Esterhazy je star šele 36 let. Mož ie zaveden katoličan ter tudi častni podpredsednik katoliške deželne zveze. Naliv s točo, V petek zvečer, 8. junija, je bil v Ljubljani in okolici velik naliv. Okrog Rudnika je klestila tudi toča. Po nekaterih krajih Belekrajine je isti dan toča napravila precej škode.-. Nesrečna pot. V Trstu j c pri svojem očetu, ki je lahko ranjen, nekaj dni prebivala g. Irma Menzel, žena železniškega uradnika iz Draždan. V noči med 1. in 2. junijem je padla bomba prav na dotično hišo ob velikem kanalu; prebila je streho in dvoje nadstropij. Pri tem sta bila mrtva gospa Irma in njen petletni sinček Gvidon. Vojaške novice. Državni zbor — soški armadi in nje vojskovodju. Predsednik državnega zbora dr. Gross je poslal gen. polkovniku in vojaštvu njegovemu v imenu zbornice brzojavko, v kateri je izrazil občudovanje, hvaležnost in častitke poveljniku in hrabrim iunakom. Gener. polkovnik pl. Boroevič je odgovoril državni zbornici: ;>Za prijazne čestitke, katere je avstrijska zbornica izrekla meni in soški armadi, se prisrčno zahvaljujem. Veseli me, da morem javiti, da 4» se sinovi vseh avstrijskih narodov v bratski slogi bojujejo kakor levi in si pridobivajo nevenljivo slavo,«. Zbornica je sprejela ta brzojav z živahnim ploskanjem in živio-klici. Odlikovanje, Duhovski zaslužni križec 2, vrste na belo-rdečem traku z meči je prejel vojni kurat 17. pp. g. Janko Gogala. 18 zdravnikov. Ob zadnji deseti italijanski ofenzivi je padlo 18 avstrijskih zdravnikov, ki so izvrševali samarijansko in zdravniško delo na fronti. Slava jim! Vlak je povozil pri Hrastniku čr-novojnika Valentina Klonovška. Mo3 se je najbrž omotil z vinom, da je zadremal in zaspal ter preslišal dohod vlaka. Ugodno za mir. Nekateri listi na Angleškem so jeli odkrito pisati, da utegne Rusija izstopiti iz sporazuma. V tem slučaju bi bil posebni mir z Rusijo skoraj gotov. Za vojni muzej nam jo poslal zopet dve zanimivi, ročno slikani kartici Žani Miklavčič tam od tirolske skupine žarometalcev. Podpisani so še: Fr. Ti-helka, Ant. Brie, Fr. Čermak. Dolgih 26 mesecev so čakali in slednjič to dočakali pisma iz Rusije starši infanterista Jožefa Bajca, doma iz Li-berge (Šmartno pri Litiji). Imeli so ga žc za mrtvega, zato so se tembolj razveselili nenadnega obvestila. Postrezitel Črnovojnik Fr. Simčič poizveduje, kje bi se nahajala njegova žena 1'ranja Simčič iz Podgorice-Brdo, Kozana. Naznani naj se uredništvu »Domoljuba«. — Enako želi izvedeti za svojo družino Franc Fister iz Šempasa, zdaj pri tremi, voj. p. 55. (Posreduje uredništvo.) Ob zadnji italijanski ofenzivi je padlo v Čepovan čez 100 granat in 12 bomb. Človeških žrtev ni bilo. Nad Ajdovščino sta pribrnela dva italijanska zrakoplova in vrgla štiri bombe na polje; v bližini Šturij so padle tri na njive, ena v neko kuhinjo, ne da bi se razletela. Tik kuhinje je spalo 14 oseb. Ena bomba je udarila zraven nekega vojaškega hleva. Nekateri vojaki so iz radovednosti hiteli na prosto; trije so svojo zvedavost plačali s smrtjo, dva sta bila ranjena. Ruska armada. Vrhovni poveljnik ruske vojske Aleksejev je dobil naslednika — generala Brusilova. Aleksejev je pride-ljen vladi, da bo na razpolago, ko ga bodo potrebovali. — Iz Rusije bodo najbrž prišle v bližnji priložnosti presenetljive novice. Govori se, da se z veliko naglico pripravlja državljanska vojska. Glasilo delavske in vojaške stranke zahteva, naj se vsa ministrstva demokratizirajo. Razne novice. Za pravice železniških uslužbencev in uradnikov. Dne 1. junija so bili slovenski poslanci dr. Korošec, dr. Ravnihar in dr. Rybar pri železniškem ministru baronu Forstnerju, da zahtevajo pojasnila glede na '.akozvani službeni jezik pri železnicah in na prestave slovenskih železniških uradnikov, Poslanci so ministru predložili celo vrsto pritožb. Minister baron Forstner je odgovoril, da se naredba glede službenega jezika zlorablja, ako se tolmači tako, da je železniškim nastavljencem celo zasebno slovensko medsebojno občevanje v službi prepovedano in da se ta naredba na delavsko osobje sploh ne nanaša. Minister je prosil poslance, da naj mu vsako tako zlorabo sporoče, nakar bo dal krivce eksem-plarično kaznovati. Kdor drugim jamo koplje ,., Posest nik K. Vrunc iz Loke na Štajerskem je dogovorno s svojo hčerjo hotel zastrupiti svojo ženo, ki je z njo živel v prepiru. Po-mešal je v moko strupa. Slučajno je pa žena iz le moke napravila kosilo možu in hčeri, ki sta oba nevarno zbolela; le s težavo so ju rešili. Mož in hči sta pod ključem. Pri birmi v Pragi je bilo tudi 79 slovenskih begunskih otrok, ki so nastanjeni po Češkem. Na prebivalstvo so napravili najboljši vtis. Birmanke so po končam slovesnosti zapele nekaj Marijinih pesmi, ki so jih Pražani z zanimanjem poslušali. Draginja v Parizu. Tudi Francozi čutijo pomanjkanje in draginjo. Dne 2. junija so nastali v Parizu veliki nemiri zaradi neznosne draginje. V nekaterih podjetjih so delavci prenehali z delom. Policija je zaprla zlasti veliko inozemcev. Odstop viade na Španskem. Par mesecev je komaj, ko je prijel za krmilo španske vlade ministrski predsednik Garcia Prieto. Dne 8. junija je odstopil. Vzrok ie baje napetost med Francijo in Španijo. S padcem se vnanja politika ne bo izpremc-nila. Mesto uničeno. Dne 7. junija je jel delovati ognjenik Sun Salvador ob obal. Tihega morja. Blizu vznožja 1950 m vii.oke ognjene gore leži lepo mesto istega imena (San Salvador), ki šteje okrog 60.000 prebivalcev, Poroča se, da je popolnoma uničeno; zraven je porušenih še 6 manjših mest in razdejana vsa okolica v obsegu 30 milj. Prebivalci tabore ob cestah in vrtovih. Mesto San Salvador, ki je imelo lepo škofijsko cerkev, vseučilišče, mnogo bolnišnic, veliko knjižnico, je bilo po potresu močno prizadeto že 1. 1854., 1872. m 1879. Upor na Kineškem. Revolucija ie izbruhnila v severnem in srednjem delu Kitajske. Z uporniki je potegnil tudi del armade, Vasi gore. Veliko ljudi je mrtvili. Dopisi. Ljubno na Gorenjskem. Dasi v tako rc-snih m težkih časih smo imeti letos tako lepo procesno sv. Telesa dan, kakor šc nikoli. Tu pri nas nastanjeni vojaki so se udeležili procesije in so s« obnašali jalco izpodbudno; pri blagoslovih s» "j pravili špalir in tudi oddali častni strel. Vsa cas tako vrlim častnikom in vojakoml Bog jih čuva) t" spremljaj! — Tukajšnji poveljnik skrbi povsod z vzoren red, za kar se mu iskreno zahvali"!'"1 ' Sploh se z vojaštvom -naše ljudstvo prav dobre razume; pomagamo drug drugemu, kar ie morin'jj — Suša tudi pri nas gospodari; krme ho tnalo. 1" slana nam dne 23. m. m. v jutro ni prir-tin venček in poleg njega z biseri posut oglavr.ik. »Glej, glej! Čisto gosposka je nevesta; celo z Dunaja ji je oče naročil porot"0 opravo,« so šepetale žene med seboj. Marsikateri) oko je zrlo z dopadenjem cvetočo nevesto. Zvonovi v mestni cerkvi so se oglasili-Svatje se urede in po godbinem taktu l<0' rakajo čez trg v cerkev. Najprej naj bi bila katoliška in poten' luterska poroka, tako sta se domenila ! Henrikom, ki je to zahteval z ozirom na svojo sestro. Katoliškemu župniku niso tega povedali, da bi ne delal kakih ovir. Kako je Rozika opravila spoved, kako sta se pomenila z župnikom, vse to je zagrnjeno s tajnostjo. Toliko je znano, da je Sla s težkim srcem v cerkev. Cerkvena vrata so bila odprta na ste-žaj in po protestantski cerkveni ladiji so stopali svatje proti katoliškemu prezbite-riju. Henrik je bil ukazal posuti po tleh s cvetlicami, s preprogami je bil pregrnjen protestantski križni oltar, ki so mimo njega šli, klečalnik bogato okrašen in različnost jesenskih cvetlic se je razvrščala ob marmornatem križu na oltarju tako, da je bil skoro ves v cvetju. Rozika se ni ozrla tja, ko so šli mimo. Kri ji je planila v obraz in čelo. Tu je za-šepetal Henrik: »Poglej, Rozika, kako sem ga dal okrasiti, kakor je pri nas navada.« Vsa v zadregi je dvignila oči proti prenapolnjenemu oltarju. Kaj naj reče? Kot ponižna nevesta hoče stopiti pred Boga, priprosto kakor je bila navada med sorodniki in znanci. To preobilje pa jo je skoro plašilo. »Ljubi Bog,« ji je molilo srce, »naj ne bodo meni v čast, ampak tebi in tvojemu križu, da naju blagosloviš.« Sramežljivo in tiho se je zahvalila Henriku: »Henrik, hvala ti, vse preveč si se potrudil.« Sprevod dospe do katoliškega oddelka cerkvc. Šele tu se Roziki olajša srce in se čuti domačo. Tu so gorele sveče na visokih svečnikih, ki jih je vlil njen oče in jih podaril cerkvi. Tabernakelj je žarel v svetlobi, duhovnik je pristopil k oltarju in sveta maša se je pričela.. Vsa zatopljena je klečala nevesta s pripognjenim obrazom in sklenjenima rokama. Vroče molitve so ji kipele iz zdvojenega srca proti oltarju. Na moški strani je stal Henrik nekoliko sklonjen s strnjenima rokama. Zopet ier zopet so se mu težko dvignila široka prsa. Duša njegova se je dvigala od oltarja in bolestno iskala odsotnih staršev. Pa se zopet predramil in Boga prosil blagoslova svoji ljubezni. Ženin in nevesta pristopita k oltarju. Henrik se trudi, da bi česa ne izgrešil in s tem ne motil obreda. Roziko pa je skrbelo, ce bo prav naredil in če ,se je tudi otresla te posvetne skrbi, je strah za Henrika vendar ni zapustil. Za vedno združujočo besedico »da« sta izgovorila in konec je bil Pre), nego sta se zavedla poročenca. Od tod je šel sprevod po koru k lu-"•ovskemu srednjemu oltarju. Kovano omrežje, ki ga je obdajalo, se je hrupno zaprlo in pastor je pričel svoj dobro opi-<)eni govor. Mladi zvonar je pazljivo po-slušp.i. lako premišljeno je pastor redko-Koa: govoril. Staremu Rudniku je nagovor "yaja!; s pod''oieno pazljivostjo je zrl na gornika in prav dobro je občutil ono laganje, ki jc šlo na račun njegove časti. Kozika pa je sedela \sa zbegana. Za-°t0,ll se je tolažila: »Miruj! Čemu ti utrip-^ srce! Saj pastor ne govori nobene be-trdf'r c' 'e mestni župnik ne mogel po-a>«. Saj se ni treba bali vsakega stavka naprej.« , -as'onj je srce, ki jo je prignalo v to rego, prigovarjalo razumu, ki ji je krat- ko pa jasno govoril: »Ti ne spadaš sem pred ta oltar.« Krčevito stLne roki in granatne kroglice rožnega venca se globoko vtisnejo v meso. Molek je nesla s seboj kot vidno znamenje svoje katoliške vere pred lutrov-ski oltar. Henrik jo je sicer prosil: »Deui. ga v žep, preden prideva pred pastorja.« Toda ne, samo tega ne. Pastorjev govor v svoji dolgočasnosti jo je razburjal. »O, da mora biti Henrik protestant!« je vzdihovala njena razdvojena notranjost. Toda sedaj je prepozno. »A—men«, je končno udarilo na uho. Henrik stopi iz klopi. Ženin in nevesta sta se oddahnila, ko sta s cerkvenih vrat stopila na solnce. Pogledala sta se, podala sta si roki oba z istim neprimernim občutkom: »Hvala Bogu, da je že konec —« i In sedaj je govorilo srce s pogledi: »Moj ! si in jaz sem tvoj vse življenje.« Zažarele so jima oči in gorko sta si j stisnila roki. (Dalje.) junakom — rojakom. Tudi ožji domovini moji vojna ni zanesla; na vse kraje po tujini nas je križem svet raztresla. Mala je župnija naša; dosti pa krvavih žrtev. Marsikdo najboljših — žal — je naših mož in fantov mrtev! Hiše bele, osamele tožijo ob vinskih gričih, plakajo cerkvice bele po predragih jim mrličih ... Tarnajo za gospodarji naša polja, njive plodne; kot neveste zapuščene so gorice vinorodne. Plakajo doma ostali: bore deca, tožne ženke; Jeve zorne v tihi žali točijo solzice grenke. Z boijo v srcu, s tugo v duši iščejo vas v mislih svojih po krvavih bojnih poljih, v vaših mukah, ljutih bojih. Molijo za vas, junaki, za. može, očete, sine, ki življenje svoje dali na oltar so domovine. Težka bol je vaša zguba; toda misel nas tolaži: ravno vaša smrt prerana težke čase spet ublažil Domovina vas je zvala kot stotisoče dandanes! — Kar vas Mirna je zibala, kar krstil vas sveti Janez:1 pokoj mrtvim, slava živim, oj junaki, oj rojaki! — Če nas Mirna več ne združi, snidemo se nad oblaki! Vide z Mirne. . Kdor bo dajal doto... Ali imate že skupaj doto za svoje otroke? Preskrbite si jo lahko na ta način, da podpišete potom zavarovanja nekoliko 6. vojnega posojila. Za 10Ö0 K nominale se plača pri Vzajemni zavarovalnici V Ljubljani takoj 201 K in poten; 4? četrtletnih obrokov po 11 K, skupno 718 K za tisoč kron. Ako zavarovanec prej umrje, se takoj po smrti odda obligacija za 1000 K nominale izročitelju police. Največja zavarovalna svota: 4006 K. Vsled zmage pri Jamljah jn vsled boljših in večjih nad, da se doseže ugoden mir, so zvišale dunajske banke svoje podpise na 6. vojno posojilo za več kot 100 milijonov kron. Tudi praške banke so pod tem vtisom znatno poskočile s podpisi. — Čas za podpisovanje 6, vojnega posojila je do 22. junija. Najboljša in najsigurnejša prilika za Steden je: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik zfl frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge, in jih obrestuje po 4 '/4°/h Wež Icäkega odbitka. шШј«Шо 1. Glej Inserat! Župnijski zaščitnik. Tedenska pratfka. Petek, 15. junija: Praznovanje presv. Srca Jezusovega. — Po vsi Avstriji spravno sv. obhajilo za mir. — Sv. Vid, Modest in Krescencija, muč. Sobota, 16. j u n i j a : Sv. Frančišek Regis, misijonar jezuitskega reda, (t 1640.) — Sv, Beno, apostol polab- skih Slovanov,---Sv, Jošt, opat. — Sv. Luitgarde. Nedelja, 17. jun., (3. pobinkoštna): Evang.: Prilika o izgubljeni ovci. — Sv. Adolf, škof. — Sv. Rajner. — Sv. Alena, belgijska sretnica. Ponedeljek, 18. junija: Sv. Feliks in Fortunat. — Sv. Marka in Marcelin. Torek, 19. junija: Sv. Gervazij in Protazif, muč. (t 387.) — Sv. Julijana Fatkonerijska, (t 1344.). ustanoviteljica služabnic Device Marije,: Sreda, 20. junija: Sv. Silverij, muč, (t 540.) — Sv, Florentma. Četrtek, 21: junija: Sv. Alojzij, zaščitnik mladine, (f 1591.) — Sv. Rufln. — Sv. Marcija. .. * Solnce vzhaja ob 4. uri 1 min., zahaja ob 8. uri 1 min. Luna;, Mlaj 19. junija ob dveb popoldne. џ * » Sv. Frančišek Regis. (t 1640.) Rojen v Narbonne na Francoskem je hodil Frančišek na gimnazijo, ki so jo vodili jezuiti. Ves goreč za zveličanje svoje ditše; je ustanovil s šestimi tovariši duhovno zvezo, V pravilih te zveze so bile tudi naslednje točke: Vsak član je dolžan ob gotovi uri vstati, učiti se in moliti. Vsak se zaveže, da bo govoril samo o poštenih in koristnih rečeh, da si bo zvečer vest izprašal, večkrat prejel sv. zakramente, da brez potrebe ne bo hodil z doma, da se bo izognil vsaki nevarnosti za greh, da bo pridno poslušal božjo besedo. Te točke, ki so se mladeniči zvesto po njih ravnali, niso zgrešile svojega namena, Ostali so nepokvarjeni in čisti, V 19, letu je stopil Frančišek v družbo jezuitov v mestu Tuluzu — kot angel v človeškem telesu, kot Alojzij v nedolžnosti in pokori. Na sebi je imel neprestano spokorno obleko; še celo bičal se je prav pogostokrat. Oku ženim bolnikom streci — mu je bilo najljubše Tjpravilo. Pozimi in poleti je hodil peš čez hribe in doline na najtežje miši-jone. Bog mu je dal milost, da je dan svoje smrti že naprej vedel. Umirajoč je govoril: »O kolika sreča! Kako rad umrjem! Vidim 'Jezusa in Marijo, ki mi hitita naproti, da me popeljeta v domovino izvoljenih. O Jezus, moj Odrešenik, tebi izročim svojo dušo!« Vide-tu za god. Besni, rohni še boj krvavi; godu ješ tretjič kot vojak. Žda, cvetk premnogo je v narav', za. god ti damo šopek tak- Cvetlice naše — vroče želje: Gospod naj da ti srečo vso! Mai z bojnih te poljan popelje v domovjc z roko milostno, da domovini spev o zmagi, o srečnem miru boš zapel. Junak si bil, prijatelj dragi, za dom si živel in trpel Ivo G. Razgreljo je telesu zelo škodljivo, ker napravi temu sledeče ohlajonje telo vsprejemlji-v.e.jše za bolezni in bolečino. Na dolgih marših, pri napornem delu se pa temu nI mogoče vselej izogniti.in tako nastajajo revmatične bolezni, trganja v udih itd. Priporočamo, da se te odpravijo z masažami s Fellerjevim bol lajšajo-eim rastlinskim esenčnim fluidom z zn. ,,Elza-fluid". Priporoča ga mnogo zdravnikov. Mora biti vedno pri hiši. 12 steklenic franko stane K 7-32, edino pristen pri lekarju E, V. Feiler, Stubica št. 16 (Hrvatsko). Mnogo nad 100.000 zahvalnic. (ff) Za binkošti so se zglasili naslednji naši pri-jalelji-bojevniki s pozdravi domačim, znanim in bralcem »Domoljuba«: Podd. Fr; Andolšek in Ant. Berdnik, ki sta obhajala že tretje binkošti na bojišču, — Naredn. Emil Klobčavar, sprevodnik na -visokih gorah. -— Dnigonci iz strelskih jarkov na ruskem bojišču: Jan. Mikec, Št. Rupert na Dol.; Ant. Knez iz Laškega; Al. Makše, Mirnapeč; Ivan in Fr. Nahperger, Celje. ■— Slovenski fantje cesar-jevičevega pešpolka št. 17, ki naznanjajo, da so še vedno zdravi in še precej dobre volje: Desetniki A. Zupane, Krka; J. Stri e, M. Baznik, J. Rožanc, cnol. prostov. Joško Strubel); inf. J. Klopčič, F.. Mostar, J, Novak, .J. Alajdič, Jož. Mohär, Jos. Remic. — Slovenski fantje in možje s soške fronte želeči v kratkem veselega svidenja: četovodja 52 Levakovič Ivan, Zatičina; strelci Pevec Franc in Češnovar Ivan, Škocijan pri Mokronogu; Miklav-čič Jožef, Orehovica pri Št. Jerneju; Hafner Franc, Forme pri Škofji Loki; Oselj Fr., Voglje pri Kranju; Zupančič Fr., Višnjagora; Šori Josip, Zagorci, Štajersko; Grebene Fr„ Jakovčič Janez, Marko Janez, Zgornji Brnik; Rozman Anton, S koroške fronte, Z veseljem v srcu sem se bil napotit v začetku najlepšega meseca majnika iz mojega 2000 metrov nad morsko gladino naha-jajočega se brloga na težko pričakovani dopust, ki se mi je pa zdel le kot lepe, a kratke sanje. Komaj sem pozdravil ljubo družinico, starše, sestre, brate ter znance, že sem moral zopet odriniti nazaj v skalovje in večni sneg. Tu bom imel že kmalu domovinsko pravico, kajti nahajam se že tukaj, odkar so začeli nezvesti Lahi križati orožje z nami. Hvala Bogu, niso nam še napravili dosadaj mnogo škode, in z božjo pomočjo jih bomo tudi v bodoče strahovali. Srčne pozdrave vsem bralcem in bralkam »Domoljuba« pošiljajo: Maksim Zupane, Čret; Francc Verstovšek, Škofljavas; Simon Vodušek, Sv. Tomaž, Miha Pustek, Bizeljsko; Ivan Pogačnik, Borovnica; Matko Žerovc, Bled. To in ono. Boj za prednost. Dvogovor karpatskega in dolenjskega vojaka. Spisal na karpatskem bojišču Fr. Stupica meseca maja 1917. Vojak: Poglej čarobne te Karpatel Tu v svežem zraku solnce sije. Dolenjec- Še lepše so dolenjske trate; po njih se vinska trta vije. Vojak: Vrhovi krasni so karpatski; razgled z njih lep je, čudovit. Dolenjec: Krasnejši holmci so dolenjski; so raja srečnega odsvit. Vojak: V Karpatih bistra voda teče; celo zdravilna se dobi. Dolenjec- Vode Dolenjec piti neče, saj trta vino mu rodi. Vojak: V Karpatih rožice cveto in ptičke milo se glase. Dolenjec: Pa naše vse bolj nežne so; spev naših ptic boli vjema se. Vojak: Mogočno tu grome lopovi vmes godba vbrano nam igra. Dolenjec: Prečudni pač so ti glasovi; mi pesem naša več velja. Vojak: Lepot karpatskih več ne vem; naštel sem vse ti, kar sem znal. Dolenjec: Jaz zanje pač sem skoraj nem; dolenjske le bom poiskal. Vojak: S teboj, predragi mi Dolenjec, še jaz povzdignil svoj bom glas: Oba: Dolenjska nosi častni venec;. naj Bog ohrani ves nje kras! Švabska. Neki kmetu; tam na Švabskem se je zvečer večkrat zakasnil v pivski družbi v gostilni; navadno je prikolovratil malo natrkan na dom, kar je ženo močno dražilo. Prigovarjanje ni nič izdalo, zato ga sklene ostrašiti in s tem spraviti na boljšd pol. Napravi se za satana ter se skrije za neko drevo, ko je mož dobre volje v pozni uri prišel iz gostilne. Ko se približa svoj'i hiši, stopi strah izza drevesa. (»Wer ischt dös?«) »Kdo je ta?« vpraša mož ne preveč v zadregi. »Jaz sem satan,« golči z nizkim glasom našemljena žena. »Pojd sem, pa šapo mi podaj!« pravi kmet; (»i han dei Schwester zur Frau«) — »imam tvojo sestro za ženo.« Za razvedrilo. Mali izdajalec. Mati: Francek, daj rokeo teti za sloVo. Kako se reče, ako se teta poslavlja?« — Francek: »Hvala Bogu!« Vzajemni dobiček. A: »Bodite tako dobri in posodite mi petdeset kron!« — B: »Vam rajši pet kron podarim, pa bova oba na dobičku!« Razlika. Prva soseda: »Moj mož jc tako vesten, da gre koj k spovedi, če se nm je sanjalo, da jc kaj vzel.« — »Moj pa misli, če kai vzame, da se mu je le sanjalo.« Najnovejše z bojišč. Novi boji na Tirolskem. V Suganski dolini in na višinah Sedmero občin se je pričel topovski boj že 7. jünija; trajal je do 11. junija, ko mu je sledil pehotni napad, Pravtako je poslalo italijansko poveljstvo v bližini Asiago po topovski pripravi močno pehoto v boj. Napadi so bili povsod brezuspešni in so bili večinoma zrušeni že v ognju naših topov in strojnih pušk. Seve-rozapadno pri asiaški kotlini, kjer je udil sovražnik v naše postojanke, so nastopile hrabre šta jerske čete in prepodile Laha v protinapadu. Vprašanja In odgovori. M. R. — Hotedršica: Gotovo je še velik» ujetnikov, ki od njih še ni došla nobena dopisnic«. Ako je Rdečega križa uprava naznanila, da brat še živi, se morete na to zanesti. M. K. v Lember£ü! Z dovoljenjem staršev sc je treba zgtasiti pri županstvu ali pa kar pri glavarstvu. A. S. L. — Boštanj: Za dopise, pesmi (ce so kaj prida) in novice smo hvaležni; objavimo jih brezplačno. Za zasebne objave, priporočila itd. v obliki inaerata — je pa treba nekaj plačati Sadjerejec: Naročite si pasti, ki jih rabijo za polhe z uspehom v kočevskem in ribniškem oko-lišču. Na ta način se boste iznebili grdega škodljivca, okoristili pa z okusno pečenko in dragoceno kožo. — Morda bo kdo sporočil »Domoljubu«, kje se naročajo take pasti. J. M. — Rečica: Kolikor nam znano, teče podpora naprei tudi ob času dopusta. J, SS. — Buzet v Istri: Ako vojnopoštni urad ne more zaslediti naslov jenca, pošlje denar pošiljatelju nazaj Morda je pa denar in položnica izginila v krivične rpke. Pojdite vendarle z oddajnim listkom na pošto, kjer ste vročili denar, da lio poštni urad poizvedoval, kako in kaj. 5v. Z. — vojna pošta 385: Kako bo po vojski? ... To je izključeno, da bi bilo treba še 6 do 8 let služiti. Kako se bo stvar uredila, o tem bo govoril državni zbor. Res je le, da je sedanja služba izredna. Spisi Krištofa šmida. Izšel je 16. zvezek spisov Krištofa Šmida v založništvu J. Krajec nasl. v Novem mestu, poslovenil frančiškan P. Blanko Kavčič. Ta novi zvezek vsebuje šest lepih pripovedk: »Roparski grad«, »Ptičje gnezdo«, »Poškodovana slika«, »Tiskovna pomota«, »Spominčica« in »Dia; mantni prstan. Cena 1 K; v trdi vezavi 1 K 40 vin.; po pošti 20 vin. več. Opozarjamo na la novi 16. zvezek župnijske, šolske m izobraževalne ter vse druge ljudske knjižnice. _ Potrebam časa primerna knjiga; 1" Majdič; Nasveti za hišo in dom V sedanje» času veliko za vsakdanjo rabo potrebnih stvari tudi za drag denar ni dobiti; če se pa dobe, stanejo veliko denarja. V tej M)'- gi dobimo polno praktičnih nasvetov, kako si take stvari iz gotovih snovi, ki si jih la' hko kupimo, napravimo sami in si prihranimo tako denarja. Praktična knjiga (410 str,] nas pa tudi sicer pouči, kako pametno g1'; spodariti, zato bo dobro došla vsakonum prvi vrsti seveda našim gospodarjem m g^ spodinjam. Nasveti obsegajo gespodarsi v hiši, kmetijstvo, vinogradništvo, živin, rejo, sadjerejo, čebelarstvo itd.; v knngi) tudi več receptov za dobra jedila, zrav* obravnava tudi domače zdravljenje, jano je tudi obširno stvarno kazalo. Se v Katoliški Bukvami v Ljubljani in stane broširana s poštnino 5 K 60 vin. SKRIVALNICA. Nastopil je vročine čas, odet je gozd v zelenja kras. Rad senco vsak si išče io varno kopališče. Oboje Tinče je dobil: se skopal je in ohladil, nato pa v senco je zavil, se s svežim zrakom je krepil. Le urno — kje je? —- vgibaj; nikar mu ne zavidaj! loterijske: številke. Gradec, 6. junija: 19. 75. 67. 13. 87. Line, 9. junija: 51. 4г(. 32. 86. 57, Zahvala. Za izkazano sočutje povodom smrti našega dobrega očeta Valentina Grjol se vsem najtopleje zahvaljujemo. Posebno toplo zahvalo smo pa dolžni pref: duhovščini za obile obiske in spremstvo, ter vsem mnogobrojnim »deležnikom pogreba. Polhovgradec, 8. junija 1917. Žalujoči otroci. 143« U 169/17-6 V imenu Njegovega Veličanstva cesarja! . Obtoženec Jožef Rozman, p. d. Balantovc, «jen 10. 1857, v Dobruši, pristojen v Vodice, *at. oženjen, posestnik iz Bukovce št. 36, nekaznovan je kriv, da je zahteval 10. aprila 1917 na svojem domu od dveh vojakov za kg krompirja P° I K, da jo tedaj izkoriščal izredne razmere, Povzročene po vojnem stanju, ko je zahteval га neobhodno potrebno stvar, očitno čezmerno renn; zakrivil je s tem prestopek navijanja cen P° § 18 točka 1 ces. ukaza z dne 21. 8. 1916 št. ™>1 drž. zak. in se obsodi po istem zakonitem mestu na 1 teden zapora in na 300 K globe, v eiucaju neizterljivosti na nadaljnih 30 dni za-Pofa, po g 389 k. p. r. v povračilo stroškov kaz. Postopanja in izvršitve kazni. , v smislu § 23 na v. ces. ukaza se izreče, da j sodbo brez razlogov na stroške obtožence, objaviti enkrat v ljubljanskem tedniku „Domoljub". c-fcr. okrajno sodišče т Kamnik«, odd. HI., dne 24. maja 1917. U 74/17 V imenu Njegovega Veličanstva cesarja! Franc Malečkar, posestnik na Ostrožnem-brdu št. 41 je kriv, da je v mesecu marcu 1917 nekega dne na Ostrožnembrdu izrabljajoč izredne razmere povzročene vsled vojnega stanja zahteval za 112 kg krompirja, 30 kg kisle repe in V< kg masti — tedaj za neobhodno potrebne reči — očitno čezmerno ceno skupaj 60 K. Zakrivil je prestopek po g 18 št. 1 c. u. z dne 21. 8. 1916 št. 261 d. z. in se obsodi po istem zak. določilu z uporabo § 260 b k. z. na 48 ur zapora poostrenega s poštenjem ter na 50 K denarne kazni v slučaju neiztirljivosti na nadaljnih 5 dni zapora in po § 389 k. p. r. v povračilo stroškov kazenskega postopanja. Sodba se razglasi z nabitjem na občinsko desko v občini Košana ter jedenkrat v časopisu „Domoljub". C. kr. okrajno sodišče v Postojni dne 6. junija 1917. Svarilo. Kor so se vse nesramne govorice razširjene o meni izkazalo kot popolnoma neresnične, tem potom resuo svarim, tla bom proti vsakemu, ki bo iste laži okoli trosil, pričel sodnijt-ko postopati. Jožef Pretnar, Begunje, Corenjsko. Vino belo in rudeče od 56 litrov naprej in kislo vodo za brizganec in zdravilno namizno vodo od 25 steklenic naprej razpošilja A. OSET, Gnštanj, Koroško. 3 Hrosna posestva slavonske rodovitne zemlie. Prostovoljno se proda: 1 posestvo v površini 30 juter s hišo za K 24.0C0 1 posestvo v površini 20 juter s hišo za K 19.COO 1 posestvo v površini 10 '/2 juter za K 10.000 Zemljišča so izborne kakovosti, nahajajo so v selih blizu Djakova, prodajo se pod ugodnimi pogoji in nizki ceni zaradi rodbinskih razmer, povzročenih po vojski. Pojasnila daje Dr. Matija Belič odvetnik v Djakovu, Slavonija. Suhe gobe, črno in rdečo deteljo, ltumno, janež, repno, korenjevo, razna travna in druga domača semena, prazne vreče kakor tudi vse vrste pridelkov kupuje SEVER & URBAM6, Ljubljana, Wolfova ulica 12. JazHnaCsillag s svojimi 185 cm dolgimi orjaSUhnl Lorelejskiml lasmi, ki' sem jih dobil» po 14 mesečni rabi pomade, kl sem [o iznašla sama. To ie edino sredstvo proti Izpadanju las, za njih rast in negovanje, га ojačitev, lasišča, Erl moških krepko pospcSujj rast rade, in 2e po kratki dobi daje lasem in bradi naravni blesk in polnost, in jih varuje pred prezgodnjim oslvenjem do najvišje starosti. Lonček pcKB-.K IB.- In K15. Po poŠti se pošiija vsak dan povsem, svetu s poštnim povzetjem ali denar naprej iz tvornice, kamor je naslavljati vsa naročila Ane Csfilas, Dunaj I, KoMmarkt ll V л I ОЛ f« stane pri nas ЖјЧС A ШЋ. Ov II mali fot. aparat ,.Otxie$a", . v<4- sJ,iko 4X4 kompl. z "miud oftfrom'o 'z Aatanč. navod. za začetnike; Aparat, „Perfekt", vel. 4VaXe k motnim steklom, dvojno kaseto. dobor objekt in malo оргошо ' ter navodilom za zaöetnike Is K fi. Zniklopn a kamera ,Gertrnd' vel. 9X12; lina iztršitčv ž vsem potrebnim o- {iremlj. za razne loge, pr»ma akromnt, leča, kompl. s covinasto kaseto in navodilom tloklorv zalogi,leK42; zaklopna omara za vojaštvo, za ploščo in tilmo. žepna oblika vel.>4«А,Хв 1«? K 36? vel. «X» 42. Pošilja po povzetju. Poštnina l K *' ------ VII. Neustiftg-. 137/140. EipoVt „Perfekt", DunoJ 1302 ČedHO kožo obraza in rok opazujemo pri n^nogih ljudeh. Za zdravje celega ielesaje lepa, bela in mehka koža jakc potrebna, ker samo čistoča in mehkoba kože omogočanemoteno di hanje. l^ep obraz in lepe roke sploh napravijo nadruge ljudi ugoden utis, dočim ljudem ne ugajajo obrazi, ki jih kazo Kolčne pege, ogrci, madeži, rdečica i. dr. Nadalje pa, kar je jako važno, motijo te nečistote kože dihanje, kar tudi na zdravje slabo vpliva. Mnogo tisoč ljudi vporablja zato za varstvo in za nego kože K el J erj ev o priznano p o m a d o za obraz z znamko „Elza", ki r'ane 1 velik lonček št. I. 3 K, močnejša vrsta št. II. 4 K 60 v. za zavoj in poštnino 2 K 30 v več. V nasprotju z drugimi često škodljivimi lepotilnimi sredstvi je ta docela neškodljiva. Odstrani vse nečistoče kože, obvaruje kožo pred solnčniin pikom, soln-čnimi pegami, odstrani o-grce i. dr. — Mesto ostrega, čeetokrat škodljivega mila vzemite za obraz Fel I e r j e v o L i 1 i j n o milo ali F e 11 e r j e v o b o r a k s -mil o in to al c tn i umi-valni prašek (horaksov prašek) Goste lase ki naredo .lerjeveaic obraz lepši, se doseže po negovanju s Г e znamv o pristno T a n n c h i n a po in-a do za last .j г II. ka „Elza". (Velik lonček I, vrste 3 krone, moč-ne.l*e Ta vrste 4 K 60 v, za zavoj in poštnino 2 K 30 v Увс' poinada ojači lasišče, zabrani plešo in predčasno ^Hjvenje, povzroči novo rast zdravih, gibčnih, (loigili jagj |r(je |,lS0 spremeni v mehke, tako, da se •I"1 lahko češe v lepe frizure. Poinada ne vsebuje ni-kakih škodljivih sestavin in tedaj vsekakor zasluži prednost pred mnogimi drugimi pomadami, kakoršno mnogi nelekarnarji ponujajo. Za nego brk jc priporočljivo Fell erj evo mazilo za brke (1 krono). Naroča naj se naravnost pri H. V. Feiler, lekarnar, Stu-bica, KI z a trg št. 10. (Hrvatska). 130« Pri tvrdki šelenburgova ulica št. 5 v prvem nadstropju se zopet vsako sredo in soboto prodajajo ostanki oblačilnega blaga in pa lepe ženske izgotovljene obleke po nizkih cenah. Nikakjga zobobola več, nobenih noči brez spanja. „Fides" lajšu bol pri votlih zobeh kakor tudi pri naj (rdo vrat. revmat. zobnih bolečinah, kjer so odrekla vsa sredstva. Pri i euspohu denar iiav.aj! Cena K S-3 tube K o tub K 8-— —: Nikake . zobne prhline več. Snežno bele zobe dosc/.eto s X1HIS zobno vodo. Takojšnji učinek.' Cena K 2, f:istekl. K 5. KEMCNY, Kašehau l.poSt. pr. 12-Z.18 Ogrsko. Vam I plačam ■ako Va-) kurjih očes, brada-vlo in trde kože tekom 3 dni s korenino, brez bolečin no odpravi RIA-BALSAM. Cena lončku z jamttve-nira pismom K 1'76, 3 lončki K 4*50, O lončkov K 7"60. Kernen? Xaschau (Kassa)I., poštni predal 12 308 Ogrsko. HK).000zahvalnic. | National-registr. blagajne kupi po ugodni ceni „National-Registr. Kas-sen-Ges. m. b. H." Dunaj VII, Siebenstorng. 51. lepo posušene kupu i um \ vsaki množini po najvišji dnevni ceni. V prvi vrsti lurčke, potem lesiöke, tur-ke, medvedove tačke sploh vso vrsto gob posušenih, ki jih poznat o kot. užitne. Vprašanja in ponudbe sprejema: Rudolf StarovftSnlk, eks-port gob v Konjicah, Staj. čevlje e močnimi lesenimi podplati dobavlja v velikostih: 26—26-27 . . K 5-95 28_29_ 30 31-32-33 84—85—30 .37-38-39 40-41-42 43—44—45 K 6-55 K 7-30 K 8-70 K 9'60 K 10-43 K 11'CO Dunaja pc povzetju Dunaj, XIV,, Sschshauserstrasse 38/1. Cenik o vojnih čevljih zastonj. Edino dobri In solidni stroji so samo „Gritzner" in „Äfrana" Prednosti: krnaljičen tek, biserni ubod (Perlstjdi). Pouk o vezenju in krpanju brezplačno v hiši. Edina tovar. zaloga šivalnih strojev Josip Peteline Ljubljana blizu franč. mostu, 3. h.ša za vodo. Om~ 10 letna garancija. ~ШН Kupujem stare, dobro ohranjene vrvi iz konopnme po uajviSji ceni. Cenjene ponudbe: A. Kal,m, Škofja Loka, Trata. od 10 cmt. debelosti naprej klini vsako množino po najvišji " ceni tvrdka: JULIUS ŽIGAN na Polzeli v Savinjski dolini. — Pod istim pogo-jem prevzeme tudi ■,mo se kostanjev les. ponudbe z navedbo cene franko vagon, 1192 100 litrov zdravo domače pijače osvežujoče, dobro in žejo gaseče si lahko vsak sam priredi z malimi stroški. V zalogi so snovi za : ananas, jabolčnih, grenadine, malinoveo, poprova meta, muShateleo, pomerančnlk, diiečaper-la višnjeveo. Skaziti se ne more. Ta d< >maea pijača se labkopijo poloti hladna pozimi tiidi vroča nr.mosto nima ali __zganja. Snovi z natc.nč.navodilom stanojo K 12* iran. po povzotju. JAN GROLICH drožerija pri angelu, BRNO 641 Morava. 000 ki on v zlatu če ne odstrani kroma Grolich z zraven spadnjočim milom vse solnčne pege, maroge, solnčne opekline, ogrce, obrazno rdečico itd. in ne ohrani kožo ml a dostno svežo in nožno. Cena K 6'75 s poštnino vred. 3 porcijo stanojo K 16'—, G.porcij ________K 30*70. Vao brez kakih nadaljnih stroškov. Naslov za naročila JAN GROLICH, drežerija pri angelu, Brno 641, Morava. Dijamanti za rezanje stekla za steklarje in domačo rabo. Dijamante za stoklarjo morem dobaviti sodaj lo št. 4 po K 11*70. in št. t» V« P° K 16'-, ker je dovoz prokinjen in so moro surovo bla- ?o dobiti lo težko in po visokih ceaab ovzotjo 85 vinar. več. Za roelno in solidno blago iamči JAN GROLICH, drožerija pri angelu, BRNO 641 Morava, F<4 ruje najbolj občutljivo tš kožo. 1 Skatlja K 2-50. s Obojo se dobiva po povzetju ali predplačilu pri tvrdki lekarjv M. Klein-a o> Paratol-Werke, Budapest VI.-10. Ä EDtVGS U. ?lT 1232 , , , Sdini slovenski zavod brez tujega kapitala je: 1440 VZAv po dogovoru. — A. Maček, Vrbnlha 248. i. dež, žlill. in гевше. mi In teši, шшји sprejema zavarovanja na doživetje in smrt, otroških dot, rentna In ljudska, nezgodna In jamstvena zavarovaaja. Javen zavod. Absolutna varnost. Nizke premije. Udeležba na dividendah pri življenski zavarcv. že po prvem letu. Stanjo zavarovanj koncem 1914 K 1Y3,490.838-— Stanje gar. fondov koncem 1914 K 48,732X2240 V letu 1914 se je izplačalo zavarovancem na dividendah čistega dobička ..... K 452.232-86 Kdor namerava ikleniti življensko zavarovanje veljavno hkrati za vojno zavarovanje, naj ie v lastno Korist obrne do gori imenovane podružnice. Prospekti zastonj In poštnine prosto. oar Sposobni zastopniki se sprejmejo po najugodnejšimi* pogoji. Marije Terezije cesta 12. Srbečice, iišaie odstrani prav naglo dr. Fleseli-a izvir. I» „rujavo mazilo". Mali lonček K 1'60, 1 veliki K 3-— porcija za rodbino K 9-—. Z uporabnim navodilom se naroča pri: Zalogi za Ljubljano: Lekarna pri Jelenu, Ljubljana, Marijin trg. Ustanovljeno 1.1893. Vzajemno podporno društvo v Uubliani registrovana zadruga z omejenim jamstvom. Dovoljuje članom posojila proti poroštvu, zastavi življenjskih polic, posestva, vrednostnih papirjev ali proti —v- zaznambi na službene prejemke- ^ Vračajo se posojila v 71/2, 15 ali 22 V2 letih v odsekih ali pa v poljubnih dogovorjenih obrokih. Kdor želi posojila, naj se obrne na pisarno v Ljubljani, Kongresni trg štev. 19, ki daje vsa potrebna pojasnila. Društveno lastno premoženje znaša koncem leta 1915 519.848 40 kroti. Zadruga sprejema tudi hranilne vloge in jih obrestuje po 'i 4i°!a Deležnikov je bilo koncem leta 1915 1924 s 15.615 deleži, ki reprezentujejo jamstvene glavnice za 6,089.850 kron. !! Hko še niste, pošljite naročnino i! Dobro „IK(T uro vsak občuduje in zaželi, kajti ona je mojstrsko delo iirarske umetnosti! Razpošilja Velika izbira ur, verižic, prstanov, lepotičja, daril itd. v velikem krasnem ceniku, katerega zahtevajte zastonj in poštnine prosto. se po povzetju Neugajajoče zamenami T Št. 99410 kovinasta anker Roskopf ura.......K 1240 » 99449 Roskopf ura, grav. močna, 2 pokrova.....K 1680 » 99600 Radijska žepna ura ponoči sveteča......K 1620 » 99865 kovinasta verižica K 1'60 » 99645 Uhani atner. double zlato K 3-40 » 99022 Srebrni rožni venec K 950 Listna znamka „IKO" svetovnoznana. Lastna profokoUrana tovarna ur v Svicf. Svetovna, razpošiijalnica H.SUTTNER SSH LJUBLJANI H. L Nobene podružnice. Svetovnoznana radi razpošiljanja dobrih ur. Nobene podružnice. Dobri brivski in lasestrižni aparati i: a britev iz srebro -jekla K г-50, 4, 5: varnostni brivski »parati, ponikl. K 3, S; zn .Perfekt' s ft rezili K 16; 20; dvorez. res. rezila iucat K V 6. I.alase-strlžn.. K 11,12 Zamena dovoiiena aH denar nazaj. Po-šiljapopovzetjuali predplačilu c.inkr. dvorni zniož. JAN KONRÄU, izvozna tvrdka, Brüx št.<751,Češko. 112 8 vinarjev (za 1 dopis.) Vas etauo glavni cenik, ki se dopoš-ljo na zahtevo brezplačno. Prva tovarna ur •■■• Jan Konrad c. in kr, dvor. zal. Brüx 1554 (Celko.) Niltel ali jokl. ure na sidro K 7--, 8--. Vojno-spomin. nikln. ali jokl. uro K U '-,.12'-; armadne radij, ure i'- niklja ali rekla K 12. Masiv, srobrno Koskopt remont, uro e sidr. K IÖ--, 20 - lludilko. stenske uro v veliki izberi po nizkih conah. 8 letno pismeno jamstvo. - Pošilja po povzetju. Zam. dovolj.ali denarnaza;. Na Gorenjskem se dobi v »Prvi Gorenjski razpošiljal»!«. Ivan Savnlk, Kranj Cortäilskß. po celem svetu znana »Gorenjska kosa«, vsakemu kmetovalcu zelo priljubljena. Kdor šo ni poskusil te neprekosljive »Gorenjske Kose«, za katero se jamči, (garantira) naj piše ti.koj po njo! — Dolgosti in cene „Gorenjske kose" so: cm 50 55 CO 65 70 pesti r> 5