j s Največji slovenski Ud-aik v Zedinjetiih državah I^lo IU. Volume IIL bo osobito dobro služil raznim drugim tednikom. Država Illinois ostane m Ara. Springfield, 111., 10. maja. — Po hudi ,več dni trajajoči borbi v legislature je bil dane« znani Bruce-jev predlog za uvedbo suše v državi IH. zavržen v kongresni zbornici z 80 proti 5*> glasovi. Država Illinois ostane torej prihodnja 2 leta mokra, kot je sedaj. Celo zakonski načrt za uvedbo suše v razdalji 5 milj od velike vojaške vežbalne postaje blizu Waukegana, III., je propadel. Vsled tega so temperenčni agitatorji in njih pristaši zelo potni, naklon j enci "mokrašev" pa izredno veselii. Poslovilno pismo avstr. konzula. Kakor znano, so dne 4. t. m. odpotovali v stafo domovino vsi avstro ogrski konzuli uslužbeni v raiznih mestih Združenih držav. Ž njimi vred je tudi odpotoval rad/no vrsto med potje še šolarji avstro-ogrski poslanik grof Adam Tamowski, ki je došel semkaj šele 1. febr., a ga predsednik Wilson ni hotel uradno potrditi. Rojakom z Minnesoti, Severnem Wisconsinu je bil gotovo znan večletni avstro-ogrski konzul Edgar Proohnik iz St. Paula, Minn. Predno je ta konzul odpotoval v Evropo, je poslal listu "N. V." v Duluthu in "S. X." v Calumetu sledeče poslovilno pismo za objavo: r" Brag* rojaki t —~ : Predno odpotujem v stan kraj, pozdravljam svoje rojake. Upam, da nam Vsemogočni kmalu pošlje toliko zaiželjeni mir in da Vas v kratkem zopet vidim. Pred odhodom Vas opominjam, da točno in strogo izpolnu je te zakone Zdr. držav. Marno obnašanje in pokorščina, ne samo kakor veleva mrtva črka, marveč duh ameriških postav v sedanjih časih naj bo Vaše načelo! Izpolnite vsako zahtevo brez u-govorov, vršite, kar bo vlada od Vas zahtevala, natančno in videli bote, da bo ameriška vlada z radostjo čuvala Vaše pravice, da se Vam ne bode treba ničesar bati. S prisrčnimi pozdravi, in v u-panju, da se kmalu vidimo Edgar Prochnik, c. in kr. avstro-ogrski konzul." Tudi grof Tarnowski se je pred odhodom poslovil od svojih znancev in rojakov v Washingtonu, D. C., in New Yorku ter jim je svetoval, da naj časte, spoštujejo in ljubijo deležo, v kateri služijo sedaj kruh in uživajo gostoljubnost. Inozemske vesti. Avstrija želi mir? Pariz, Francija, 14. maja. — O mirovnem položaju v Avstriji jc pisal dunajski list "Fremden-blatt" zadnje dni sledeče: "Mi želiimo mir vsled T/ga, da ne bo človeštvo še naprej prelivalo krvi. Pripravljeni smo torej za sklenitev miru — enako pa tudi za nadaljevanje vojne, v slučaju, če bi naši nasprotniki ne hoteli sprejeti naše mirovne roke. Naša armada na različnih frontah se nahaja-namreč baš seda,i v tako dobrem stanju, kot še nikdar poprej. Mi smo za mir ,a ne bolj kot si morda miru želij^ naši sovražniki; njih rane in porazi so namreč veliko večji kot naši in njih bodočnost je bolj negotova Lot naša." •'Reichspost" navaja sedanjo situacijo na Ruskem trdeča, da ni bil carieem povod preobrata pri vladi temveč edinole panslavizem. Pri tem proroikuje ta list sedanji ruski demokraciji padec. "Neue Freie Presse" omenia, da je (mogoče sedanjo avstrijsko diplomacijo utrditi samo z diskuzi-jami in izjavami. Mirovne Izjave naj bi se ne upoštevalo od strani kake posamezne osebe, temveč vsled želje in zahteve celokupnega ljudstva. Nemci potopili 2 pairuiij, z ranjenci. London, Anglija, 11. maja. — Iz maščevanja, ker so pričeli zadnje dni angleški letalci obstreljevati veliko nemško posadko Freiburg, so nemške snbmarin!:e včeraj potopile dva ambulantna par-nika, napolnjena z bolniki in ranjenci. Ameriška zastava na francoski fronti. Pariz, Francija 11. maja —Danes je v vojni službi na francoski fronti že 500 ameriških ambulanč-nih vozov, na katerih vihra ameriška zvezdnata zastava. Moštvo, ki oskrbuje ambulančno službo na bojnem polju sestoji iz samih mladih ameriških prostovoljcev, večinoma dijakov. Prvo ambulanco, na kateri je zavihrala ameriška zastava je vodil A .L. Henderson, visokcšolec iz New Yorka, X. Y. Odslej dalje se bo pomnožilo število ameriških ambulančnih vozov na Francoskem sleherni teden za 25 ali 30. Ameriški vojni ujetniki na Nemškem. London, Anglija. 14. maja. — Nemška vlada drži se vedno v vojnem ujetništvu 127 Američanov po poklicu mornarjev katere je neka nemška bojna ladja ujela v južnem atlan^kem vodovju.- V obče ne delajo nemške oblasti ondi živečim drugim ameriškim podanikom nikakih sitnosti in neprilik če se dotičniki natanko ravnajo po policijskih predpisih. Nemčija namreč še do danes noče pripoznati vojnega stanja z Združenimi državami navzlic temu,da se Združene države že z vso silo pripravljajo na napad. Ruski vojni minister odstopil. Petrograd Rusija 14. maja. — Ruski vojni minister Gučkov, je danes odstopil. Svojo resignaci-jo je pismeno naznanil včeraj pred zbranimi delegati v kongresni zbornici. Vzrok svojega odstopa navaja Gučkov vsled tega, ker se poteguje delavska in vojaška stranka za separatno premirje. Bivši ruski vojni minister je bila v političnem življenju zelo znana in uplivna oseba. Sodi se. da bo imel njegov odstop zelo slabe posledice za novo Rusijo. V obče se pojavlja med delavstvom in vojaštvom na Ruskem nesloga in nemir; dosti večjih gu-bernij se je že izrazilo, da hočejo imeti svojo posebno republiko in da se nočejo pokoriti novi ljudski vladi. Vse to lahko povzroči velik razkol ali pa celo razpad nameravane ruske republike. Angleži izgubili v 8 tednih 293 parnikov. Angleška admiraliteta je izdala dne 23. aprila 1.1. uradno poročilo o izgubah angleških parnikov, katere so nemški podmorski čolni zadnjih 8 tednov nazaj (od 4. marca do 23. aprila' 1917 ( potopili. Skupno število teh parnikov znaša 293 v raznih velikostih. Prvi teden je bilo potopljenih 26 angl. parnikov; drugi 20; tretji 45; četrti 36; peti 37 šesti 25 sedmi 40 osmi pa 64. V tem času je prispelo v razna angleška pristanišča 2586 parnikov, odplulo pa 2621. Ogleduhinja obsojena na smrt. Dne 25. aprila t. 1. je obsodilo vojno sodišče v Parizu na smrt 19 letno francozinjo Emilijo Ducimi-tier, ker je izvrševala v prilog Nemcev ogleduške posle. Policija jo je namreč zasačila, ko je v Ženevi, Lyonsu in Parizu zbirala vojaške informacije in je iste dajala proti visoki nagradi svojemu gospodarju, rodom Nemcu, pri katerem je služila kot dekla. , iii ii iii i f ^ iMffin J---C, The largest Slovenian Weekly in the United States of America. luiad wry Wed* «mUj OFFICE: 1951 W. 22nd PUc* Chicago, I1L T @aa» J OWQAL ORGAN [ THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION Entered as Second-Clan Matter January 18, 1915, at the Post Office at Chicago, Illinois, under the Act of August 24, 1912 No. 19. Štev. 19. Chicago, IU., 16. ma|a (May) 1917 POZIV IN PRO&NJA. 4 . .8 tem pocivljamo in proaimo vse one naše naročnike nečlane, katerim poteka naročnina, da naj isto blagovolijo v kratkem obnoviti Vsakdo ima pri naslovu o-značen dan, ko mu naročnina poteče.. Naš list je najcenejši ameriški slovenski tednik; vsled tega opozarjamo še enkrat naročnike nečlane, da naj obnovijo naročnino. če jim drago; v nasprotnem slučaju bomo prisiljeni vsem tem list ustaviti.. Posebnih opominov ne bomo razpošiljali vsled poštnih stroškov............. ^..... UPRAVNIŽTVO. Lokalne vesli. — Dne 10. maja je umrla na 1867 Blue Island Ave. stanujoča vdova Antonija Sintič v visoki starosti 71 let. Bolehala je že dlje časa vsled telesne slabosti. Pokojnica je prišfa semkaj v Ameriko pred 83 leti in je bila doma pri sv. Križu blizu Leskovca na Dolenjskem. Tukaj zapušča 2 sina: Josipa in Martina. Pogreb se je vršil minulo nedeljo s slovenske cerkve na katol. pokopališke sv. Adalberts R. I. P. — Našega rojaka in sobrata John Kočevarja je zadela v neki chika-Ški žičarni pred l tedni nesref Med delom mu je konec razbeljene žice udaril v levo oko tako močno, da so morali omilovanja vrednemu rojaki minuti teden na Vesley kliniki oko odvzeti. Rojak Koeevar je prišel te dni že iz bolnišnice. Ker je te nesrečo zakrivila tovarniška družba, mu bo morala sedaj plačati postavno določeno odškodnino za izgubljeno oko. Sobrat Kočevar .spada k društvu sv. Frančiška Sal., št. 29, K. S. K. J. v Jolietu, 111. — Dne 7. t. m. se je vršila v cerkvi Matere Božje v Tiffin, Ohio, slovenska poroka. Ženin je bil rojak Anton Laurič, starejši sin našega poznanega trgovca z zemljiščem Martin Lauriča, rodom iz Chicaga, ki je popeljal pred oltar edino hčerko rojaka .Math. Brun-ski iz Tiffin, Ohio — Elsie Brun-ski, ameriško Slovenko. Rojak Brunski je bil, kakor znamo, za časa njegovega bivanja v Chica-gu, ustanovnik naše K. S. K. J. in ustanovnik nekdanjega društva sv. Martina (sedaj sv. Štefana št. 1. K. S. K. J.) Novoporočeni par bo živel tukaj v Chicagu. — Iskrene čestitke! Na mnoga leta! — Dne 14. t. m. je odpotovala v Barberton, O., k svojemu ženinu Jakob Kranjcu gdč. Margareta Končan, cjoma iz Horjula pri Vrhniki, v svrho poroke, ki se vrši danres. Š Rojakinja Marg. Končan je živela v našem mestu 8 let in je bila posebno poznana in priljubljena v krogu svorjih prijatelji«, šivalk slamnikov. Tu v Chicagu ima gdč. Končan brata Antona in sestro Robo, omoženo Baučar. Miss Končan bo živela zanaprej v Bartber-torm, O., kjer ji želimo, tako tudi ženinu: mnogo sreče, zadovoljno-sti in blagoslova božjega v novem stanu! -- Cenj. čitatelje iz Chicaga in okolice opozarjamo na današnji oglas, ali vabilo Slov. tambur. in pevskega zbora "Lira", ki priredi prihodnjo nedeljo pop. ob 2 uri v Bohemian American dvorani' svoj II. letni koncert s petjem, tamburanjem, gledališko igro in plesom. Vstopnina znaša 35 in 50 c. Iz prijaznosti bo na tem koncertu sodelovalo tudi -naše znano sosedno pevsko društvo 'Slovan" iz South Chicaga. — Kdor ismed naših rojakov, živečih v Chicago še nifcfta prvega redili zopet več prošenj. Avstrijskim podanikom daje sodni ja sedaj še državlj. papirje, Nemcem pa ne več. Nikdo naj ne zamudi torej prilike, ki se mu nuditi a ne bo morda pirepozno! drž. papirja aH drugega,_naj se javi v ] Jednoto Ameriške vesli. VELIKA PATRUOTIČNA SLAVNOST V WAUKEOANU. 'Naši prijazni sosedni naselbini Waukegan in North Chicago, 111., sta priredili minulo nedeljo popol-povodom razvitja velikanske nove ameriške zastave pred poslopjem slovenske šole v Waukeganu veliko patrijotično slavnost. Zastavo » je orairilila šolska mladina sama m je nabrala po:rebno svo-to po een-tih in nikljrh. Vsa čast in ponos takim šolarjem! ML;el za nabavo in razvitje a-meriške zastave pred slovensko farno šolo je sprožil nad vse agilni tamešnji župnik Rev. Fr. Ažbe. V to svrho je povabil vsa sloven-»k društva icz Waukegana in N. Chicaga, A est nega župana, komisarja in državnega pravdnika. Velika parada je bila napovedana na 3. uro popoldne. Razen par društev, katerim Je domoljubje deveta briga — so se te parade udeležila korporativno z zastavami vsa druga pod. društva in sicer: Dr. Vit. sv. Jurja v uniformah, dr. sv. Jožefa in Mar. Pome gt, K. It. J. Dr. sv. Družine, Poljsko podp. dr. in še 2 druga, ta-da je bilo videti v dolgi paradi 8 zastav. Paradi na čelu je »varala znane patrijotične komade, mešana slovenska godba, nji so sledila društva, zatem je pa korakala Slovenka šolska mladina (260) o-trek z ameriškimi zastavicami v rokah. Tem so se pridružili v paradno vrsto med potjo še šolarji lit vinske in poljske farne šole; konec paradne vrste je tvorilo 18 okrašenih avtomobilov s povabljenimi gosti. Smelo lahko računamo da se je te patrijotične manifestacije udeležilo do (1000) tisoč oseb. Najlepši prizor in utis je naredila skupina 8 slovenskih belo oblečenih deklet, ki je nesla razpeto zastavo v paradni vrsti^ Točno ob 4. uri pop. je pred okrašenim vhodom v šolsko poslopje pozdravil navzoče župan mesta Waulkegan, Dr. W. Pierce, zatem je pa potegnil na drog novo zastavo. Dr. Pierce je priporočal naši šolski mladini* da naj gojin spoštuje poleg deželnega jezika tudi svoj materini, ali slovenski jezik; lepa misel in ideja! Govoru waukeganskega župana je sledil pozdravni govor Mr. Pet. Christensena, župana rz N. Chicaga. Zatem je pa držal govor za Slovence urednik "Glasila K. S. Jednote" katerega je Rev. Ažbe na to slovesnost povabiL Glavni ali slavnostni govor je pa imel državni pravdnik Mr. Jim J. Walsh h Waukegana, vol X NAZNANILO. Društvo sv. Rozalije štev. 140 K. S. K. J. v Springfield, 111. bo imelo skupno spoved dne 19. maja zvečer in sv. obhajilo dne 20. maja med sv. mašo ob $ih zjutraj. Vsled tega so prošene vse članice našega društva, da omenjeni dan skupno uristopijo k mizi Gospodovi. Izven Springfielda živeče članice naj mi pošljejo spovedne listke do 30. maja. S sestrskim pozdravom Louise Knžnik, tajnica. Vsem članom društva sv. Jožefa, št. 63, IC 6. K. Jednote, v Waukegan, 111.» se uljudno naznanja, da se bode po sklepu redne društv. seje z dne 13. maja t. vršila izyanredna društvena se-v soboto zvečer dne 19. maja {stanovanja; nek io ob pohrosmi (7:30) uri. jnjega Collinwooda me pokliče, da >r je omenjena izvanredna se- naj pridem takoj z ambulančnim ►omena, se uljudne .vosom do njegove hiše, da bom NAZNANILO. Članice društva "Marije Magdalene" štev. 162 K. S. K. J. v Cleveland, O. so tem potom prošene, da redno plačujejo svoj mesečni asesment, ker vsaka,katera ne plača redno vsak mesec, bo suspendirana, in ako se suspendirani članici za časa suspendacije pripeti smrt niso njeni dediči deležni nikake posmrtnine. Iz tega lahko izprevidite, kako važno je redno plačevanje društvenih prispevkov. Prošene ste torej, da poravnate prispevke vsak mesec vsaj do 18., ker potem se mora odposlati denar kar ga je za JJednoto na glavni urad, in j« treba vse knjige .urediti. Kar se tiče zdravniške preiskave novih kandidatinj, hočem omeniti to, da članica, katera vpiše ali predlaga kandidatinjo, naj tudi skrbi za to, da gre dotična kan-didatinja k zdravniku glede preiskave, in sicer k zdravniku Dr. J. M. Seliškarju, ker je bil ta izvoljen kot društveni zdravnik; k zdravniku naj se gre ne kasneje kot do 18. vsakega meseca, ker potem se morajo spričevala poslati vrhovnemu zdravniku Jednote, in da vrhovni zdravnik lahko preiskovalne liste nazaj pošlje do prihodnje redne mesečne seje. Upam da se bodo cenjene sestre ravnale po gori navedenih navodilih, kar najbolj, mogoče, ker vse to je zelo važno. S sestrskim pozdravom Mary M&čerol, tajnica. NAZNANILO IN VABILO. Slovensko žensko podp. društvo "Kraljice Majnrka" št. 157 K. S. K. J. v Sheboygan, Wis., bode priredilo plesno veselico v "Turn hali" na nedeljo 27. maja. Na ta dan ste vabljeni vs*^ Slovenci in vsi Hrvati, da se v obilnem številu udeležite naše veselice. Za dobro zabavo bode preskrbelo omenjeno društvo; za godbo pa "hrvaška tambiirica" Da bi se v obilem številu odzvali vsi, želi Odbor. Cleveland, Ohio. Cenjeno uredništvo! Upam, da boste priobčili sledeče vrstice, ki opisujejo ganljivo dagodbico ozir. slučaj, katerega sem pred kratkim doživel v naši naselbini povodom izgube dragega mi prijatelja in sobrata. Ko je bila predzadnji petek, dne 4. maja ura 3 zjutraj, zazvonil je zvon na telefonu mojega znanec iz bliž- mi je velela služba sem se tako j, podal na dani naslov; do-vši tja, aem precej uvidel, da nore več ne v bplnišni-o np, drugam, kajti njegovo hu-stanje bolezni ni tega dopiiača-ve-Ž 5e bty že popolnoma o-i so ga zapuščale, glas mu je pojenjal, bolečine v. prsih so se mu povečale; le razum in čut je imel Še čiat in dober. "Kaj hočeš dragi moj prijatelj, da storim zate? Vse sem pripravljen ukreniti," mu velim: "le za vožnjo nisi, dovolj sposoben." Na to sem dobil od njega sledeči odgovor: "Pripelji mi duhovnika, pripelji mi ženo in otroke; tu imaš denarnico, izroči jo ženi, ki naj jo razdeli otrokom. Prosim te, stori to takoj, ker sem zelo slab." Takoj sem stopil k Rev. V. P. Hribarju v bližini, ki je prišel z veseljem k bolniku in mu je podelil sv. zakramente za umirajoče. Nato. sem pripeljal k bolniku še ženo in starejšo hčer. — Sedaj se je nudil očividen ganljiv in nepozabni prizor, ki je navdal vse prisotne z glasnim jokom. Bolnik je zdihoval in klical sledeče: 'Odpusti mi žena, tudi jaz ti odpuščam iz vsega srca; jaz trpim veliko, rad bi bil spet doma. Prosim te, ne žali me!' Te besede že skoraj umirajočega so ganile vsem srca. Zaupanje, prijateljstvo in ljubezen se je zopet vračala v srca te družine. — Tako je bil končno narejen sklep, da, ako 'bodo bolniku moči dopuščale, da' ga prepeljemo na njegov dom. Ko mu je dospeli zdravnik dal nekaj okreipčil, je bolniku mal& odleglo; dobil je več poguma in upanja, da se drugi dan gotovo odpelje na dom. Potem so prišli k bolniški postelji še ostali otroci, kar je bolnika neizmerno razveselilo; z vsemi se je prav po očetovsko in prijazno pogovarjal. Tako je potekel naslednji dan. Drugi dan ga zopet obišče soproga in ker je bil bolnik precej pri moči, mu zdravnik zagotovi, da bo popoldne zagotovo že na svojem lastnem domu. Naš omilova-nja vredni rojak je postal omenjeni dan celo tako korajžen, da je rekel, da bi bil popolnoma zdrav, samo če bi ne bil še slaboten. Popoldne istega dne pridem ponj z arribulančnim vozom za invalide. Kar mi naznani, da je že vse v redu. Veli mi prinesti pripravo za obleko; na to je izročil hišni gospodinji, ki mu je skrbno in zvesto stregla primeren dar in se ji za vse prijazno zahvali. Na to sem ga odpeljal na njegov dom. Med potjo je bil moj paci-jent zelo dobre volje in je celo poskušal zapeti neko domačo pesmico. Vsem je delal korajžo in kratkočasje; prosil je nas celo, da naj bi se med potjo ustavili pri njegovih prijateljih (družini Mr-var), da ga še enkrat vidijo. Tej njegovi želji smo naravno ustre-g«. Ko se pripeljemo na ijjegov dom, je bila ura ravno 4 popoldne. Bjl je neizrečeno vesel in zadovoljen, ko smo ga položili v posteljo na njegovem lastnem domu; tako je ostal še pri zavesti do 11. ure zvečer. Ravno to uro jc zopet želel, da naj mu prinesejo denarnico, ker misli denar razdeliti ženi in otrokom; zatem je pa revež opešal, oči so izgubile vid, ibesede so mu pojemale, in čez par minut je izdahnil svojo dušo med molitvijo za umirajoče, katero so opravili navzoči. — S tem je bila zaključena in odločena usoda grenkega življenja moža, — mojega prijatelja, — končno vendarle srečno in mirno v krogu svoje družine. — "Kdo je vendar ta bolnik in ta prijatelj?" boste gotovo radovedno vprašali? Osobito oni, katerim ni bilo znano življenje in razmere tega pokojnika ;kje in kako se je ta ganljivi prizor vršil. —• To je bdi naš nepozalbni rojak John Posch, poznan in obče priljubljen pri vseh Clevelandčanih in v bližnjem Collinwoodu. Bil je zelo priden delavec in marljiv pro-opodar. Jaz sem ga poznal celo vrsto let, ker sva delala^ več let skupaj v klobucarni. "Nekaj let po prvi ženitvi mu je umrla soproga; oženil se je zopet in užival zaflovoljnost. Pomagali so si skupaj do boljšega dbstan- ni ni pa se prepogosto in p, esavajo z besedami v razmere drugi ljudje. Sev* epi. potrpljenja vsaj od ene stea-i, potem so posledice neznosne. Ko je pokojnik uvidel, da ga napada bolezen in ker je upal, da bo bolje, za njega, Če se umakne iz hj&e syojih ,se je preselil k u-gledni družini Mrvar, ki jraajp svojo farmo, kjer je nameraval zadofoiti zdravje in uživati mfr. Žal pa, da se je njegova bolezen bolj razvijala; pokojnik je to sam spoznaval ter je večkrat obiskal številne svoje prijatelje, trdeč jim, da jih zadnjic vidi, ozir. obišče, ker se niu že bliža konec življenja. Ali tega mu ni hotel skoro nihče' vrjeti. Na pripombe prijateljev, da naj se olhrne do ljudi, kjer bo na-popolnoma miren kotiček in dobro postrežbo, se je zatem podal k znani družini Jos. Travni-kar v Collinwoodu, kjer so mu v resnici gostoljubno stregli m od koder je bil zadnji dan njegovega življenja prepeljan na njegov lastni dom, kjer je preživel le še 8 ur v krogu svojih sinov in hčera in kjer je za vedno zatisml svoje oči dne 5. maja ob II. uri 40 minut zvečer. Vest o njegovi smrti je bila vsakemu nova rn nepričakovana: saj je pokojnik še par dni poprei hodil po naselbini in obiskoval svoje znance in prijatelje. Pokojni John Posch je bil doma iz Žužemberka, njegov oče je bil ondi zelo poznan kot dober zdravnik. V Ameriko je prišel pred 2 leti. Bil je vedno vnet agitator na društvenem polju in od p.ačetka član 4 društev: K. S. K. J., J. S. K. J. 4Slovenije" in S. D. Zveze. Njegov pogreb se je vršil dne 8. maja zjutraj ob o/bdlni udeležbi od strani številnih njegovih' sorodnikov prijateljev, znance^, društvenih sobratov, trgovcev in gostilničarjev. Pogreb se vršil godbo na čelu do bližnje hrvaške cerkve, od tam pa na "Calvary" pokopališče. Za pok. rojakom John Poschem žalujejo: soproga, 2 odrasla sino va, 6 letni sinko in 5 hčera. Edeit izmed sinov se nahaja v službi a-meriške mornarice, ena izmed hčera je pa obhajala svoje ženi-tovanje ravno teden dni poprej Pri pogrebu je vsa zbrana družina pokojnika izkazala izraz polnega sočutja in ljubezni napram svojemu dobremu očetu in oskrb niku, kateremu naj nebeški stvarnik podeli večni mir in pokoj! Ta resnična zgodbica nas~uči, kam nas vodi usoda in kako jo vodi On, ki nam daje življenje in določa smrt. Težavni so dnevi na šega življenja; razburkani kakor veliki morski valovi, ki nikdar ne pojenjajo. Končno pa vse mine. — Šele pri tem se zdramimo in vzkliknemo v premišljevanjem nazaj; najrajši bi sami ne mislili in verjeli, da se je vse tako godilo; vendar se končno le prepričamo znanih besed: Čudna so božja pota. — Božja pota niso člove ška pota. Blagor njim, ki hodijo po pravih potih, ker ti tudi svoje življenje srečno zaključijo. To sem napisal v naznanilo vsem sobratom in sosestram vseh društev, kamor spadam tudi jaz. K sklepu kličem še mojemu nepozabnemu in dragemu pokojnemu prijatelju John Poschu: Večni Bog naj ti dodeli sladak, mir in pokoj po dolgem trudu in trpljenju, katerega si že prestal v tej dolini solza. Lahka ti bodi svobodna ameriška žemljica! Večna luč naj ti sveti. Na svidenje nad zvezdami! Anton Ordina. za našo nasel-& vit ju zastave bo tudi frala slovenska godba, »čili' iz Presto, Pa. ngs. ilanov za zastav od znane Iv Aliquippa, Pa. Velecenjeni sobrat in urednik! Že dolgo ni bilo nobenega dopisa iz naše naselbine, vsled tega sem se danes jaz namenil, da javnosti nekoliko sporočim, kako .se nam tukaj godi. Tukaj v tej mali naselbini nas živi precejšno število Slovencev, ki se vsi prav doflbro razumemo med seboj. Kakor skoro vsaka slovenska naselbina, tako tudi naša Aliquippa ni brez podpornih društev imamo namreč dva. Prvo je naše društvo sv. Družine št. 109 K. S. K. J. To društvo si je omislilo novo društveno zastavo, katera bo blagoslovljena na praznik 4. julija letos; blagoslovil jo pa bo preč. gospod Albin Moder, sloven-^ ski župnik iz Bridgeville, Pa. —■ tvrdke Tvan Pajk v Co- da bo zastava že v kratkem 4 času dovršena, zatorej že sedaj naj ulj uori ententa za svobodo in pravice vseh narodov, t tiraj tudi Slovencev. Vprašanje prihaja tudi k nam, kaj so naše želje, kaj so naši načrti. Pripraviti moramo svoj odgovor — ker lunino sicer poy.abl.je-ni. * Mi imamo do zdaj različne odgovore, ki pa ne vodijo v eno misel, del naroda govori tako in dingi del zopet drugače, neverno ne mi nc drugi, kaj hočemo. In vendar je tako potrebno v teh velikih zgodovinskih trenutkih, da povemo jasno in glasno vsem; kaj so naše želje, kaj naši načrti, kje naše pravice. Edini stno v tem, da želimo, da bi se naši domovini bolje godilo, kot se ji je prej, ko je moral naj-lioljši del naroda s trebuhom za kruhom po svptu.. Da bi bili na svoji zemlji svoji gospodarji, da bi se ne zaničevalo nas za to, ker smo Slovenci. Da stopimo v zvezo s tistimi, ki so naši prijatelji, ki trpe jednake krivice. Skratka: nri moramo jasno pokazati, kje so naši sovražniki in stopiti v zvezo s tistimi, ki so po jeziku, po krivicah in trpljenju naši bratje. Mi vemo, da je naša bodočnost samo v ozki zvezi z našimi Jugoslovanskimi brati. Sami so majhni, slabotni, neznatni — v zvezi ž njimi smo pa močni, krepki in veliki. Iz negotovosti, v kateri tavamo zdaj, moramo na piano' z našim programom — ne posamezniki, ampak vsi. Kdor ljubi svoj narod, kdor ima v srcu še kaj ljubezni do lepe naše stare domovine, kaj simpatije do trpečega naroda, ki ga preganjajo m pobijajo, zapirajo in obešajo, se l>o v tem velc-važnem trenutku zavzel za svo-liodo tudi svoje stare domovine, za pravice svojega naroda, da bo v bodočnosti sijalo lepše solncc tistim, ki so naše krvi in našega jezika. Vsi, prav vsi — brez razlike na posamezna prepričanja pridite v nedeljo dopoldne dne 20. maja v Narodno dvorano na IS. ce*ti in Racine ave. na sejo Slovenske Narodne Zveze, kjer pripravimo Slovenci svoj odgovor, kjer se oxgall izu jemo v medseliojno zvezo, da združeni povemo zahteve naše domovine. Seja se začne od19. ur^ dopoldne — kdor ni še pozabil svoje- štva so se dne 30. aprila z godb > na čelu korporativno udeležila pogreba, vršeč se iz hiše žalosti v cerkev sv. Lavrenoa in od tam dalje na " Calvary" pofk opal išče. Rojaki Slovenci, 'ki še niste pri nobenem društvu, pristopite takoj dokler ste še zdravi, kajti nibče nc-ve dneva, ne ure, kdaj ga lahko nesreča zadene. Pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. J. Jakob Resnik. tem močnejše liodo naše zahteve, tem jasnejši naš odgovor. Domovina nas kliče na delo — domovina, trpeča in krvaveča — hitimo ji na pomoč! Ivan Kušar. Joliet, m. Pred mesecem dni je kupila Standard t'aint Co. 29 oralov zemlje pod Sternovim parkom, ali zadaj za "Phoenix" podkvarno— pod Broadway cesto—na katerem zemljišču so pričeli dne 9. maja graditi veliko tovarno za izdelovanje strešnega papirja* (Roofing paper). Ko bo ta tovarna dograjena, bo v nji zaposlenih do 300 dc-lavcev. Grozno številke. Grozno je število samomorov, ki se izvršijo sleherno leto v Zdru-ženir državah — približno do 15 tisoč. Skupno število samomorov na leto na vsem svetu znaša okrog 1,000.000 ali nekaj, nad 500 oseb na dan. Največej drevo na svetu. Največje drevo na svetu raste po zatrdilu veščakov v Calaveras gozdovju v Kaliforniji. To drevo je neke vrste smreka z rdečim lesom. Obsežna in visoka jc tako, da bi se lahko iz nje dalo sežagati 140,619 čevljev dolgih desk. Manifold, Pa. Cenjeno uredništvo "Glasila K. S. K. Jednote"! Prosim va«, da priobčite te vrstice v našem glasilu. <— Naj-prvo omenjam, da so delavske razmere pri nas bolj slabe, kot dobre, kajti delamo le po 4 do 5 dni v tednu in še za to je slaba plač i Če je pa kdo tako srečen, da par centov več zasluži, pa zal že druge zavida in prezira češ: kako boš dcbro zaslužil, <£e nočeš delati? Pa verjemite mi tovariši delavci, da dobra kosa in osla naredi tudi dobrega kosca, ker je pri drugem delu ravno tako, bo vsak izmed čitateljev tudi sam presodil in pri-poznal. Sedaj pa k drugi važni stvari, ki se nam bliža! To je 13. Konven-ci ja K. S. K. J. Ker imamo do tega glavnega zborovanja samo se nekaj tednov, zato stopite dragi mi bratje in sestre ma noge! Na delo za korist članstva in Jednote ! Vsa to bo odvisno od naših zastopnikov, ali delegatov, katere bomo poslali ma zborovanje. Zato pa cenj. bratje in sestre K. S. K. J. izvolite si može, zastopajoče nas, da bfMlo tudi kaj koristnega za delavstvo ukrenili, kajti večina članov naše Jednote spada k delavskemu stanu. Nc rečem, da jc tudi ne'kaj izjem, da imamo nekaj članov tudi iz boljšega stanu, ki so sc povspeli naprej, da jim ni treba trdo delati v fabriki ali ]R)d zemljo kot mi. Rečem samo to: Veliko nas jc skupaj pod zastavo K. S. K. J. — a le malo jc srečnih in zadovoljnih. Ali bi nc bilo umestno tudi za nas kaj koristnega ukreniti ,kakor je sedaj j | Versko znanstvene razprave. | pri naši slavni in najstarejši amer. slovenski podp. organizaciji? Bratje in sestre! Jaz mislim, da bi bila za nas vse člane in članicc najbolj koristna stvar, Če fbi naša Jednota uvedla skupen bolniški sklad, ne da bi se članstvo moralo podvreči zdravniški preiskavi pri pristopu v (ta sklad. Jednota naj bi imela še centralizacijo bolniške podpore in naj bi ona isto plačevala namesto podrejenih društev. Vrjemite mi, da bi na ta način naša Jednota veliko bolj napredovala ; dobila ])i lažje več članov in članic kakor sedaj ker se.dcsti rojakov boji pristopiti zravem misleč si: Kako mi bo društvo da jalo podporo, ko jc vodam dolžno in nima centa v blagajni. To se je žal že večkrat pni raznih društvih zgodilo. Član je plačeval dolgo časa bolniški asesment, naposled je zbolel in ni dobil ničesar; zato jc pa pustil društvo in Jednoto. Na ta način je odstopilo že dosti članov in jih bo še, če se naši de-legatje ne potrudijo za to preko-ristno stvar. Jaz priporočam članom (icami), ki so kaj bolj zmožni v pisavi, da naj se sedaj oglasijo na tem meda bomo čuli mnenje vseh o tej točki. H sklepu kličem vam bratje in sestre K. S. K. J.: Podajmo si tudi mi enkrat roke in bodimo si v resnici bratje in sestre. Bodimo vsi za enega, eden za vse, kakor jc to pri drugih slovenskih podp. organizacijah. V slogi in edinosti jc moč in zmaga! Sobrattfki pozdrav vsemu članstvu K. S. K. J. Jernej Kokelj, večletni član dr. št. 5S. KAJ UČE GLASOVTTI MATEMATIKI NASE SVOBODO-MISLECE. } Gauss. "V začetku 19. stoletja je bil v Nemčiji Gauss voditelj v matematiki," piše Prunert (Archives of Ta mož je torej taoni .taoinn aoi Mathematical Physics XXVI.). Ta mož je torej kot največi matematik in prirodoslovec svoje dobt moral tnekaj znati. Imel je pa vero vikljub svojemu znanju. Njegov životoptsec izpričuje tako: "Podlaga njegovemu verskemu življenju je bilo neomajno upanje v posmrtno življenje ,trdna vera v pravičnega, večnega, vsevednega, vsemogočnega Boga, kot najvišega vladarja; in ta vera je bila v popolnem soglasju z odličnim njegovim znanjem " Naši svolnxlomiislcci se pa nikakor ne morejo strinjati s krščansko vero. Zakaj ne? Ker nimajo odličnega znanja Gaussovcga in njegove ponižnosti. Nekoč se je Gauss izjavil tako: "Na svetu je veselje, ki ga uživa in dobiva razum iz vede; je veselje, ki ga uživa fin dobiva srce iz dobrih del, ktera opravljamo drug drugemu v pomo;č v nadlogah in izkušnjih življenja. Bil bi pa iz-vestno slab načrt, če bi bilo Najvišje bitje ustvarilo ljudi, ki bi skušali radosti samo kakih 80 ali 90 let. Naj bi tudi duša živela 80 90 mil.ro.nov det, če bi pa naposled vemdar-lc morala umreti, bi tako življenje ne bilo drugega kakor odlašanje smrti, ker slednjič bi le nehala živeti. Zatorej smo iz mnogih razlogov prisiljeni sklepati, . . da obstoja poleg tega tvarnega sveta še drug čisto duhovni svet, v kterega pridemo nekega dne. Ta modrost Božja je bila hrana »navadilo njegovi duši do zadnjega zdibljaja." (W. Sartorius v. Wa1-tcrshausen, Gauss zum Gedaccht-niss). Našim svobodomirfecem jc pa taka modrost budalost! Čudni možje so veliki učenjaki, ki Sirijo vero v Boga in vero v posmrtno življenje: čudni možje so tudi naši sv obodom isleci, ki earti-r*jo vero, za ktero se potegujejo znanstveniki! Matematik Puiseux. L. 1883 je umrl Puiseux, ki je bil matematik *>a vseučilišču v Parizu in je veljal za mojstra matematični analitiki; neumorno je bil delaven v astronomični opa zovalnici. Enoglasno je bil izvo ljen v Akademijo znanjstev. "Iz voljen je bil radi svojih zaslug; enoglasno pa radi svoje značajno-sti," piše Bert rand (Comptes ren- dus XCVII), ki se sam ni brigal za vero. "V svoji pohievnosti jc nurzil odlikovanja; veselje je imel do znanstvenega delovanja in premišljevanja naravne lepote. Bil je mož globoka krščanskega prepričanja in zvest svojim krščanskim dolžnostim; mnogo prostega časa je porabil za dobrodelnost ; neizrečeno mnogo je-storil za družbo sv.. Vincencija Pav-lanskega, ki skrbi za reveže. Neizčrpna je bila duša njegovemu življenju. Dokler je mogel hoditi, iskal je pomoči za reveže. Za odličnimi znanstveniki so o»b njegovem pogrebu stopali siromaki in zapuščena nesrečniki, ki so objokovali šmirt svojega dobrotnika." (Gilbert, "Revue des quest, scicnt. XV. 32.) Vseučilišču i profesor — pa tako veren in pobožen! Naši svobodomisleci pa slepe, da so samo nevedneži še verni! Če res toliko znajo, zakaj pa negredo poučevat na kako vseučilišče? Boga •tajiti in ljudi slepiti — to je učenost naših svobodomislecev; to pa lahko dela vsaka najnevednejša šleva. Matematik Binet. Poleg groba Rineta .predsednika Akademije znamstev, je stal diični matematik Cauchv, ki je iz-pregovoril v slovo pokojniku te besede: "Binet je bil ne le matematik prve vrste in izb oren razumnik* ampak še nekaj več. Z naj-nadarjenejšimi učenjaki prosiih stoletij m sedanjega stoletja se je od znanstvenih resnic povzpel do Večnega izvora vse resnice. Premišljevanje vzvišenih a nov, ki uravnavajo tek zvezd in ohranjajo reci in soglasje v vse-mirju, ga jc navdahnilo z novimi razlogi poveličevati s hvalo in « o litvijo stvarnika vfeeh teh čadov. Živa vera našega tovariša, ni •» -va iskrena ljubezen do Boga, ki ga je častil s svojo nadarjenostjo in krepostmi, njegovo obsežno znanje in neizčrpna milosrčnost do siromakov, morala bi nas navdati s tolažljivim prepričanjem, da je Binet danes srečnejši in modrejši nego kteri izmed nas in da jc odšel od tod, da bi mcšcl luč pri Izviru luči in prišel do dna skrivnostim, do kterih bomo i mi pr:šli če se bomo stanovitno držali pota po katerem je hodil on . . . Križ, zasajen na ta grob nam daje upanje, da dospemo v nebesih vsi do resnice Božje modrosti." (Grunert Archiv. XXVII.) Ali se ta govor dičnega Cau-ehva ne glasi kakor kaka pridiga? Toda tako vzvišeni nauki to- likega učenjaka snirde svobodo-miselcem. Kaj jc svobodomiselcem zuan-stvo ? Bogotajstvo, bopokletje, zasra-movanja sv. pisma, grdem jc Jezusa Kristusa, njegove sv. Matere in svetnikov, sramotenje krščan stva, tajne in žc tolikokrat pogrete instrukcijc jezuitov, izmišljene bajke o papežih in duhovnikih— vse to in še mnogo enakega-so našim svdbodomislecem znanstvene rcsnicc, s katerimi, pravijo, da izobražujejo svet. V katero stroko vede pa spadajo te svobodomiselne iznajdbe, o-brekljive izmišljenosti iu sploh vsa svobodomiselna izobrazba l Pred seboj imam knjige, iz katerih Američani zajemajo znanje v velikih šolah; imam mehaniko, toda v njej ne najdem imenovanih svobodomiselnih naukov? nauk o elektriki molči o njih: anuk o toploti ne ve nič o njih; o imenovanih naukih naših, svobodomislecev nc piše nobena kemija, ne astronomija, ne matematika, ne geometrija, ne geologija, nc mineralogija nc filozofija, ne zoologija, ne botanika, ne ^eogr i-fija, ne nepristranska zgodovina, ki jo je spisal dipni protestant ali brezverec. Svobodomisclci so širok pusto zmerom z znastvom in znanstvom. Na kateri visoki šo'i, na katerem vseučilišču predavajo vedo, s katero se vi šopirite" V šoli sleparjev in lažnjivcev! In v tej šoli ste preiskušujo dostali z odliko, dočiiu ste v šolah, ki so poučevale res znanstvo resnice, dobili "evajte", in če bi še enkrat prišli v te šole, bi dobili pa "dritte". Častitamo! • » KRŠČANSTVO — NAJHUJE ZLO, NAJVEČJA NESREČA. s temi ^besedami slepe naši svobo-(lomislcci svoje čitatelje. Ali je pa to res? Verwyst je pisal knjigo: Life of Bishop Baraga—Življenje škofa Baraga. V tej knjigi je omenjeno tudi pismo Petra White, ki jc bil predsednik lranke v Marquette, Mich, in starejši predstojnik protestantske episko-palne ccrkve. White piše: "Seznanil sem se s škofom Baraga v T/Anse, 1. 1850; stanoval jc nekaj milj od sedanjega niesta Baraga. Katoliška misijonska postaja je štela 800 Chippevcev (hidi-ancev), okrog 100 polu rodnih in 20-30* Francozov, oženjenih z In-dijankami. Baraga jc bil dober prijatelj tem ljudem; vsi so ga ljubili. Za družine svoje misijonske postaje je od vlade kupil velik kos zemljišča, ki ga jc rapre-delil v lote, na katerih je postavii hiše za vsako družino; tudi je nekoliko opremil ta stanovanja : kuhinjsko pečjo, pohištvom, o-bleko in z živili — da so začeli živeti bolj omikano. Poučeval jih ie v čitanja, pisanju in petju; ličil jih krščansko živeti in preskrbe vsi jim semen in drugih potrebščin jim je kazal, kako obdelovati polje. Prevedel je v nji hjezik en del sv. pisma — sestavil je slovnico čitanko in pesmarico in dal te knjige tiskati na svoje stroške. Preskrbel in plačeval je učitelja, ki je poučeval Indijance in njih otroke. Če je kdo obolel, preskrbel je zdravnika in zdravila. Ko se je 20 let trudil za duševno in časno blaginjo teh Indijancev , postal je škof. Vem, da je bil včasih poklican k bolnikom v Houghton, Eagle River, Eagle Harbor, Cliff Mine. Old Albin Mine ali v kak drug kraj — to pa je bila sredi zime težavna in nevarna pot zanj — drugega duhovnika sploh ni bilo daleč na okrog. Hiše, katere jc ftaraga zgradil za te ljudi, niso bile velike, bile so pa primerne njih razmeram in potrebam; večinoma so bile pritlične ali še pol više; imele so dobra okna in vrata; obite so bile 7 deskami; vsaka je imela dimnik iz opeke ali kamna! stala je naj-brže $500 do $700; pohištvo za e-no hišo ni stalo več nego $200: lot p so merile od 200 do 300 štir-ja&kih čevljev. Njih potomci še žive na njih." To je kratek posnetek imenovanega pisma. Vprašam, ali jc kateri svobodo-mislec toliko naredil za človeštvo? Durn? Praznik? Ivanetič? Gorše? Nobeden! In vsi skupai neJ^Kakor Baraga, tako so delal*' in še delajo za izobrazbo katoli ški duKovniki. Ali ni torei krš čanstvo največja sreča za človeštvo? Ne, krščanstvo je največje zlo za človeško družbo — trdijo naši svobodomiselci!* Toda če je po nazorih svobo- domislecev najhujše zlo in največja nesreča za človeštvo krščanstvo, ki je vendar toliko storilo za blaginjo človeštva, ku- ga je še le svobodomisclstvo, ki razun slabega ni nikomur se nič dobrega storilo! Na svidenj.-! Resnicoljub. NEKAJ ME3LI O SVOBODI IN PAMETNI SILI. Znameniti škof Kepplcr piše v svoji (knjigi "Mehr Freude" med drugimi tudi nekako takole: Nec-snovana iu nespametna je mine J, kakor da je pravo veselje mogoče le pri razuodani prostosti. Že Anglež Ruskim, profesor kulturne zgodovine pravi: "Pametne postave iin pravična sila niso za plemeajit narod okovi, ampak nekak oklep, ki mu dajejo moč in vaistvo. Pc-treba sile je za človeka ravno tak o častna kakor delo. Vsak dan slišimo več norcev govoriti o popolni svobodi, kakor bi bila Bog vc kačo časna stvar. Nikakor ne; taka svoboda je namreč značilna za nizko stoječe stvari. Noben Človek, pa naj je bil še tako mogočen in močen, ni bil tako pros: kakor n. pr. riba. Vedno je za človeka neka obveznost, da mora kaj storiti ali opustiti, medtem ko riba stori, kar se ji ravno zazdi. Prava sila da človeku njegovo dostojanstvo, ne pa razbrzdana prostost. Svoboda in sila sta dobri, ako je izbira dobra, in slabi, ako jc izbira ( stvar, na 'katero -krat je bil pok. Baraga ma svojem misijonskem potovaaiju v smrtni nevarnosti med divjaki. Rev. Jan-eigarju je zalem sledilo še več drugih govornikov. Ob 4. uri popoldne je bila odprta na ogled soba v oni graščini, kjer se jc rodil pok. Baraga. V oni sobi rinajo še sedaj neko spominsko palico, dolgo, kak poldrugi meter; ma vrhu jc ta pallica kak palec debela; v sredhii 2 palca, in mora verovati rcsaiici. Svobodomi- potem čedalje lxlj tanjka in ko-selci sicer navidezno verujejo, kar j ničasta in zvita kalkor Ikozji rog. hočejo, v resnici pa lic. Kakor hitro kdo dvomi, nima več pmttosti, Na vrhu je imela ta -.spominska palica pritrjen lep svilnati rudeči ostati v zmoti. Kdor ostaine, se mo- trak. Hranijo v isti sobi tudi neko ra odpovedati zdravemu človeške-: podzglavno blazinico. Kaj vse to mu razumu in stopiti mnogo niže pomeni, mi ni znano; soditn pa, da pod vrsto nerazumnih bitij. Sevc- je isto palico imel pok. škof Bara-da tega muogi nočejo priznati, j ga, ko je Wl še deček in da je na ker so že preveč zaslepljeni. — In isti blazinici ležal kot otrok, tek naj bi bil ideal prostosti? Vsak izmed gostov je pohitel z Ideal prostosti jc nad vse zvišen nekakim spoštljivim spominom v in ko se "drži stahie služ od Kneže vasi oddaljeni graščini ^ Mala vas, ki stoji ob cesti, ki vodij ' • * « od Trebnega, 'kjer jc pozneje č. g. Baraiga preživel svoja otroška leta. Ta cesta vodi masprotno od Žužemberka, Mirne peči in v Dober-niče ,kjcr se zvežejo skupaj in ik»-tem pelje ena do graščine Mala vas, rojstnega doma pok. škofa Baraga. Ob 9. uri zjutraj imenovanega dne jc pričelo z nova zvoniti in pokati z možnarji, kar jc vabilo verno ljudstvo od doma k slovesni službi botžji. Ta dan je osobito poveličevala tudi narava, kajti vreme jc bilo prekrasno. Od blizu in daleč prihajajoče verne častilce pok. škofa Baraga so glasno pozdravljali ptiči ipevai po drevesih in grmovjih, tako so sc gostom tudi v pozdrav klanjale pestre <» vet ice po livadah. Da. vse, vse sc je .radovalo redkega spominskega dne spojenega z slavnostjo, ki se je vršila v Malovaški graščini in zunaj na zeleni trati pod košatimi lipami. l»o slovesni službi božji smo se podali v Doberniče. Žc ob 1. uri popoldne se je pričelo zbirati ljudstvo — staro in mlado, od blizu ini dideč, da se udeleži parade in veselice v graščini Mala vas. Ob 2. pop. jc zaigrala z nama novomeška godba, nakar sc je puičclo korakanje. Za godbo so hli šolarji in šolaricc, za njimi pa starejši udeleženci; tem so sledrie kočije in vozovi s povabljenimi gosti. Čez dobro ur« hoda smo dospeli na veselični prostor. K;yko ponos-no im veličastno je prihajajoče pozdravljala raz grada vihrajoča velika slovenska zastava; stare košate lipe in mila ji so bili tudi bogato okrašemi z zastavicami in Nevidni vzrok vidni uspeh. izvaja večkrat * • * Dosti tatov je zaprtih vsled tega, ker niso bili dovolj petlčai s svojimi zagovorniki. • • • Ako reče ženska: "»laz bom," ali "Jaz hočem." jc predlog enoglasno wprejet in potrjen. Nekateri ljudje se žc tpkom 6t*-denskega notovania toliko »priučijo. da lahko nadlegujejo svoje prijatelje po več let. • • • Izkušen Hbič ne meče trnka in vade na ravno i«ti nrostor v vodi kakor njegov tovariš. • • Ne obsojaj moža. če ima morda zakrpane hlače. Morda je dotičnik nedavno kupil novo obleko svoji ženi in za 7 svojih hčera. 4 -. S Izhaja vsako sredo. Kranjsko-Slovenske Katoli-s Jednote v Združenih državah ameriških. Uredništvo in npravništvo: 1951 West 22nd Place, Chicago, III Telefon: Canal 2487._ Naročnina: Zi člane, na leto....................$0.60 Za nečlane..................$1.00 Za inozemstvo..............$1.50 OFFICIAL ORGAN of the GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the UNITED STATES OF AMERICA Issued every Wednesday. Owned by the Grand Carniolian Slovenian Catholic Union of the United States of America. OFFICE: lfSl Wast 22nd Place, Chicago, 111. Phone: Canal 2487. Subscription rate: For Members, per year....... $0.60 For Nonmembers ...........$1.00 For Foreign Countries........$1.50 si "S. N." v pojasnilo. Dkie 1. maja 1. 1917 sc jc prikazal na obzorju ameriškega slovenskega časnikarstva nov planet v podobi kometa, ali zvezde repati-ee. Vseka ko moramo zavidati naše rojake iz Greater New Yorka, ker so bili tako srečni, da se je ta čudna zvezda repatica pojavila baš nad Vesey cesto v New Yorku. Mi Chrkažani smo jo zapazili in videli šele 2 dni kasneje, njen svit in žar je bil tako močan, da bi (bil kmalu vse zvezde in luno za-kril. Čemu pa tudi ne* — Saj jc bila ta časnikarska zvezda že več dni poprej napovedana; potrebovali smo jo kakor dnevne svitlobc in nočne trne, kakor telesne in duševne hrane. — No ccnj. čitatelj, ali si morda že uganil ime te zvezde, ali tega kometa katerega občuduje in gleda kar 50.000??! naših slovenskih zvezdogledov? — To ni nihče drugi, kakor naš najmlajši, pa že naš največji m najboljši? slovenski dnevnik "Slovenski Narod" (Slovenska •Neroda) v New Yorku. Že samo glava lista je zanimiva in se glasi ta napis našega tretjega dnevnika sledeče: "Slovenski Narod", The greatest Slovenic? (pravilno Slovenian) Daily. — 50.000 Readers. — Živijo!) New York, N. Y. — Pittsburgh, Pa. — Cleveland, O. — Geslo: "."Slovenijo Slovencem."— ; [Po tem takem se ta list tiska kar v treh mestih! — Ni čuda, da bo tu v Ameriki pridobil Slovenijo Slovencem! V katerem delu naše nove domovine pa leži država Slovenija? Zaman je iščemo na zemljevidu. Urednik najboljšega? in največjega ameriškega slovenskega dnevnika je po našem mnenju tako bedast, da sliši travo rasti, ali je pa še tako zelen, ker misli, da bodo vsi ameriški Slovenci po njegovem žvižgu plesali. Prav vse hoče vgnati v kozji rog. Vsem drugim slovenskim listom je že napel strune in zapel litanije: 'Vi ste od muh, samo mi, -— mi smo na mestu. — Mi bomo rešili narod in ga dovedli do cilja v obljubljeno deželo (Hlovenijo Slovencem!) Ta uredniški diktator.se tudi kaj rad zaganja v naše slovenske podporne organizacije in Zveze. Daje jim na|svete> navodila itd. med tem ko ima urednik "8. N.'* o naših podp. organizacijah in njih konvencijah toliko pojma, kot Irrava na boben! Saj ni član niti sne naših podp. organizacij. Konvencije so mu še španska vas, zato pa pišo vedno, da je konvenena doba našim (slovenskim) delegatom nekak počitniški? čas in dnevi izabavanja ter popivanja? Se predno se je pričela lansko leto v Eve le tiru, Minn, kouveucija J. S. K. J. je "S. N." porabil cele tone papirja in črnila za razne članke napade itd. v trdi si sve-sti, da bo postal morda glasilo J. S. K. J. — Pa sklcdica se mu je prebmila. — Iz maščevanja udri-tia vsled tega še sedaj po J. S. K. J., njenim uradnikom, glasilu i. t. d.; njegov glas odmeva, kakor glas obupanea v puščavi. — Zares, failot&vo tega Judeževega lista presega že vse meje. — Ni čuda ker izhaja izpod Zottijevega korita. Skoda se nam zdi za papir, če ••' u vi v * i mc bi hoteli o lastniku "S. N." — zloglasnem Zot ti ju še kaj več pisati. Zottija so že prekleli ameriški Hrvatje in nekateri ameriški Slovenci do zadnje kosti, ker jih je ogoljufal za približno 4 milijone kron. — Pa naj tak izdajatelj, o-zir. lastnik slovenskega dnevni-I ka diktira nam ameriškim Slovencem? Še Culukafrom in Kalabre-zeni ga ne privoščimo. — Ker dobro poznamo može Zottijevega "kalibra" in njegovih po-'dložnikov, se nismo prav nič čudili, ko je urednik "S. N.", brumni, vsevedni, modri in "kunštni", " greenarski'' Zvonko v 41. štev. svoje judeževe cunje z dne 8! t. m. na veliki zvon sramotno obesil tudi našo K. S. K. J., njenega gl. tajnika, gl. odbor in urednika našega glfisila. Morda si je pa naš "zeleni" modrijan iz Vesey St. izbral sedaj našo organizacijo in našo konvencijo za svoj plen tako, kakor jc to delal lani in še dela sedaj z J. 8. K. J.? Enkrat za vselej prepovedujemo Zvonko de ,Zotijeviču blatiti našo K. S. K. J. v "S. N." prvič že s tem, da jo poušžuje že v imenu. Ime prve ali najstarejše a-mer. slov. podp. oragnizacijc jc: Kranjsko Slovenska Katoliška JEDNOTA, in ne "enota". Poti tem imenom je bila naša organizacija ustanovljena in tudi inkorpo-rirana. Ravno taka imena imajo tudi razne druge naše slov. podp. organizacije: «7. S. K. J. ali S. N. P. J. — Na nkaz "greenar-skega" urednika — "S. N."W bode nobena teh organizacij pre-naredila svojega imena po njegovem kopitu. Kdor piše torej ime kake ameriš. slovenske podp. organizacije namesto pravilno: 'Jednota' samo "enota", ta smeši in blati vse članstvo dotične organizacije; to velja vprvi vrsti vsevednemu1: uredniku "S. N." Že -gori smo omenili, da se jc Zottijeva cunja dne 8. t. ni. zaletela tudi v K. S. K. J.» nje glavni urad in urednika našega lista vsled tega, ker nismo na njegovo "komando", še nič pisali o naši 13. konvenciji, ki se nam bliža. Zelenega urednika Zvonkota vprašamo pred vsem, če je kratkoviden, ali celo slep? Ali ni morda čital že v št. 16 našega lista z dne 25. apr. (torej 11 dni prej) poziv gl. tajniak na 5.'strani, da n^j prične članstvo razmotrivati in razpravljati o bodoči konvenciji? Na ta poziv smo priobčili 2 tedna kasneje, ali v št. 18 kar 5 razprav ali tozadevnih dopisov. •Št. 18. se je tiskala v torek, dne 8. maja popoldne, torej že 2 dni prej, ko smo dobil št. 41 "»Slovenske Ne rode" v roke. — Prepozno si došel Zvonko prepozno! ITrad-niki in tudi urednik "Glasila K. S. K. Jednote" vedo dobro, kaj morajo ukreniti za konvencijo brez tvojega modrega? nasveta. Mi ne potrebujemo prav nobenih podukov z zloglasnega Vesey St. v New Yorku, osobito še od osebe, ki nima sploh pojma o društvenem in Jednotinein življenju in poslovanju v Ameriki. Naša .Fednota je imela svoje konvencije že tedaj, ko je urednik "S. N." nosil še kratke hlač ice in je trgal še v ljudski šoli morda umazano srajčko. Tako bomo tudi sedaj o-pravili in zaključili našo 13. konvencijo brez Zvončkovih nasvetov. "— Njegovega klobasanja o naših "enotath" niti več vrabci ne marajo poslušati. Če že ve nad vse modri Zvonko toliko povedati o konvencijah naših podp. Jednot, naj nam kar odkrito naznani h kateri slov. podp. organizaciji "enoti" sploh on spada in kolikih konvencij se je že udeležil? — Potem bomo pa govorili drugače. K. S. K. J. ima sedaj svoje lastno glasilo. Za reklamo o konvenciji ne potrebuje torej nobenega drugega lista, še najmanj pa Zot-tijeve cunje. Urednik "Glasila K. S. K. Jednote" pozna dobro že 14 let društveno in organizacijsko življenje ameriških Slovencev, u-deležil se je že tudi več konvencij in sicer še »takrat, ko jc g. Zvonko v starem kraju pritiskal šc pečate na pošti in še sploh ni vedel, da imamo mi ameriški Slovenci kako podporno Jednoto. — Res, hudo je, če hoče jajce več znati kot pu-ta.--- K sklepu kličemo v imenu K. S. K. J. uredniku "S. N."-' "Mind your own business"! Če morda še ne ve veleučeni g. Zvonko kaj te besede po naše pomenijo, naj si kupi v knjigarni Steiger and Son na bližnjem mu Murray St. AJh-nov slovar, ali pa Kubelkov besednjak. $8 enkrat "Ta nisreini 'T. Pod tem naslovom sem čital v štev. 17. našega Glasila zanimiv in nadvse pameten članek, ki »e je naslanjal, na sosedno bratsko podporno organizacijo J. S. K. Jednote, pri kateri se je zadnje čase precej pisalo za odstranitev imena "katoliška", ter navse zadnje prišlo tako daleč, da jc glavni urad razpisal splošno glasovanje in dal članom, na razpolago, da določijo, naj se ii ime "katoliška" odstrani ali naj ostane. Kot večletni član omenjene or-t gauizacije vsi štejem v dolžnost, da opozorlim slavni gl. odbor in cenjeno članstvo J. H. K. J. na tole; Jednot in a pravila določujejo, da se zamore potom splošnega glasovanja prcineniti točke pravil. Dobro! Poglejmo pa namen splošnega glasovanja, ki je ravnokar razpisan. Tukaj sc gre za spremembo imena. Če sc premeni ime, sc 'premeni s tem nekaj v charter-ju. Jcdnota jc bila inkorporirana pod imenom, kakoršnega sedaj nosi. Da sc zahteva od gotove strani premenitev imena sc hoče s tem premeti iti eliartcr. Preaneniti charter ali del istega se zamore le na konvenciji, potom postavno predložene resolucije. Državni zavarovalni oddelek, bode hotel znati vzrok, zakaj se hoče premembo e h arte rja napraviti in jc od njega odvisno, če bode kaj takega dovolil ali ne. V takem slučaju so državni uradniki jako previdni in V Združenih državah je še na milijone akrov dobre zemlje neobdelane, osobito na severozapadu. V to svrho je že izdelal tajnik notr. zadev svoj načrt, kje ravno se bo določilo 1 milijon akrov državne zemlje za obdelovanje po teh vojnih ujetnikih. Dosti vojnih ujetnikov se bo pa razdelilo tudi po drugih državah, kjer farmarji že danes iščejo delavcev, a jih ne morejo dobiti. iNad vse previdna in prebrisana vojna komisija ima pa za ta načrt še nekaj drugega v mislih. Odkar so napovedale Združene države nemški vladi vojno, je bilo zaseženih okrog 90 večjih in manjših prej tu interniranih nemških parnikov. 'Sedaj se bo pa te številne parnike vporabilo za prevoz vojnih ujetnikov semkaj v Ameriko. V Francijo in v Anglijo se bo poslalo s temi parniki živeža in vojnega materijala, semkaj nazaj se bodo pa vozili na teh parnikib vojni ujetniki. To je vsekako izvrstna in dobra misel. Nekateri člani vojne komisije so celo mnenja, da naj bi se določilo za to delo na teh pa mikih sedaj tu ujete nemške mornarje. Ta načrt ni ravno preslab, a jc zelo opasen. Vojna komisija je mišljenja, da bi v tem slučaju Nemci morda ne streljeli na te parnike, ker bi se nahajali na njih lastni ljudje. Zaščita pred nemškimi podmorskimi čolni, ali varnost na morju je do-vedla vojno komisijo do tega načrta, ki se pa najbrž ne bo izvedel. Ta korak bi bil na vsak način lahko pognbonosen, če bi se 11. pr. hočejo znati vzrok, zakaj li hoče inkorporacija |*reiueniti ime. To-jnenJški mornarji na teh parnikih rej, kakor sem omenil: le na kon-ispuntali in izročili parnik z bla-venciji ali glavnem zborovanju sc'gom vred kaki nemški bojni ladji, zanuore staviti in sprejeti resolucije o pretncnibi charterja, splošno glasovanje ali referendum* pa nima pravice in se potom istega nc more prcineniti imena Jednote. Mi imamo v naših pravilih ustavo in pravila, charter pa ni ne prvo in ne drugo, radi tega splošno glasovanje do istega nima oblasti ali moči. Eden ali drugi bode rekel: to je jolietsko maslo. Toda naj reče, kdo kar hoče, to me jako malo briga; za sedaj»omenim le toliko, da to je maslo državnega zakona ini nič druzega. Če sc hoče kateri brned članov o teui prepričati, naj si nekoliko od bližje ogleda zrtkon bratskih podpornih organizacij države Minnesota,ali katere druge države in takoj bode uvidel, da je isti 11a kar sem tukaj navedel. Radi tega bi priporočal slav. gl. odboru J. S. K. J. ,da splošno glasovanje o premembi Imena ustavi in članstvu pojasni, da se ime potom splošnega glasovanja ne more in ne sme (premoliti. S tem se bode nepotrebno pisarni je irronehalo, ker ImkIc članstvo uvidelo, da je splošno glauovanjc v tem oziro pfot.ipostavno in ker Jc nas vseh dolžnost vpoštevati zakon, se Im>-demo gotovo istemu pokorili. Večletni član J. S. K. J. Jolict, 111., 12. maja 1917. Vojni ujetniki pridejo v Ameriko. Dne 8. t. 111. sc je vršilo v Wa-shingtonu, D. C. posvetovanje med člani vojne komisije, kako bi se za moglo izvesti načrt, da bi Nemčija na prisiljen način pripomogla rešiti življensko vprašanje ententnih zaveznikov. Modri možje, ki so zastopani v tej vojni komisiji, došli iz Francije in Anglije, so izdelali vsled pri. poročila naše vlade zelo važen načrt in sicer, da naj bi sc številne nemške ujetnike, živeče sedaj v Franciji in na Angleškem poslalo semkaj v Združene države za obdelovanje farm. Na ta način bi se ententnim zaveznikom olajšalo nekaj bremena, ker bi ne bilo več potreba skrbeti za prehranjevanje številnih nemških vojnih ujetnikov; drugič bi pa ti vojni ujetniki pripomogli veliko pri produkciji poljskih pridelkov v Združenih državah. Računa se, da jc v Franciji in na Angleškem približno pol milijona (500,000)) vojnih ujetnikov. Od teh je naravno največ Nemcev, pa tudi nekaj Avstrijcev. Nedvomno, da se nahajajo med njimi tudi naši Slovenci; kajti znano je, da je poslala Avstrija ob izbruhu vojne lepo število svojega vojaštva Nemcem na pomoč na zapadno fronto. Govori se celo, da je belgijsko mesto Antwerpen padto Nemcem v roke le s pomočjo avstrijske artilerije. — Za enkrat se bo poslala semkaj 100.000 vojnih ujetnikov. m'; Drugič trdijo nekateri, da ni prav in lepo, če bi se sililo vojne ujetnike v bojno črto.— S prevažanjem nemških vojnih ujetnikov sc bo na vsak način pričelo in sicer že tekom 20 dni; sedaj so razni strojniki in inžinirji noč in dan zaposljeni s popravljanjem teli parnikov, da bodo za promet prikladni. Gori navedeni načrt je izdelal in iziprožH senator Fred Hale iz države Maine in se jc tozadevno že posvetoval s predsednikom angleške vojne komisije Arthur J. Bal-fourjem. Na vsak način bodo imele Združene države nekaj koristi ml tega; phvfč se bo za te vojne ujetnike skrbelo tukaj in jih tukaj preživljalo, namesto, da bi se jim pošiljalo življenske potrebščine ven-kaj; drugič bodo imele Združene države korist, ker bodo ti vojni ujetniki pomagali na naših farmah, da se bo na jesen pridelalo tem več žita in drugih poljskih pridelkov; saj dandanes vendar o-skrbujejo Združene države skoro vso Evropo. Tretjo korist pa računajo v Washingtonu od teli ujetnikov s tem, ker mislijo, da bo na tisoče istih ostalo po vojni tukaj m da bo vzelo drž. papirje. O tem skoraj ne moremo dvomiti. Vsakemu vojnemu ujetniku sc bo domovina strica Sama gotovo bolj dopadla, kot pa sedaj s krvjo oblita in napojena Evropa. Marsikdo izmed teh ujetnikov ima tu svoje sorodnike in znance; želel jc morda že davno odpotovati k njim v Ameriko, pa ni mogel. No sedaj se mu pa nudi lepa prilika za to, ker bo potoval v Ameriko celo zastonj. n Morda bo došlo med temi vojnimi ujetniki morda tudi kaj naših zopet lahko videli; čc nam pa že z odprtimi rokami in jih bomo po dolgem, dolgem molku — morda zopet lahko videli, če nam pa že to ne bo mogoče,!bonio pa vsekako laliiko stopili ž njimi v pismeno zvezo, ko se bodo nahajali na naši ameriški svobodni zemlji. — Da bi sc ta načrt le tudi res izvedel in uresničil! Poraba streliva v zadnjih vojnah. Streffleurjev strokovni vojaški list piše: Naravno je, da je zelo težko, natančno ugotoviti porabo streliva za »bojne namene v vojni. V vseh bojih se dogaja, da posamezni vojaški oddelki postrelc nenavadno mnogo streliva, dočim drugi, ki stoje v drugi vrml, ne sprožijo niti enega strela. Vojna leta 1866. — V času od 26. junija pa do 3. julija je porabila pruska armada do 2 milijonov puškinih nabojev, kar pomeni po 15 komadov na moža. Pri 37. peš-poLku je prišlo na moža po 45 strelov. Avstrijski polki so porabili ravnotako po 15 nabojev na moža. (Takrat so imeli Prusi, kakor zna- no, modernejše puške, kakor pa avstr. vojaki.) Vojna leta 1870 - 71. — Francoski pešec je imel pri sebi po 91 nabojev, pri bataljonu pa jih je bilo pripravljenih za vsako puško po 52, v munieijskem parku pa 137. Največ se je porabilo pri VI/ zboru, ki je v bitki dne 18. avgusta postrelil povprečno po 60 nabojev na puško. Pri nekaterih končnih bojih se je dogajalo, da so celi vojaški oddelki ostali brez streliva, ker preje niso bili dovoljno preskrbljeni ž njim. V zgodovini več polkov sc navaja to kot vzrok končnega poraza. V nemški armadi je imel.vsak niež 169 strelov, v mu-nicijskem vozu pri bataljonu 19, ostanek pa jc bil v mtmicijskem parku, čigar velika oddaljenost od bojišča je povzročala velike težave. Rusko - turška vo;na 1877.-78. — Pi*i ruski armadi jc znašala povprečna poraba 40 odstotkov puškinih nabojev (60 pri možu, JO v municijskeni vozu). Največ streliva jc pripadlo na divizijo Skobele-vega: 178 nabojev. Pešpolk št. 140 sam je v bitki dne 30. avgusta 1877. ieta postrelil povprečno po 94 11 a>lKijev na puško. — Turška annada je v svojih sijajnih urejenih obrambnih pozicijah porabila do 500 nabojev na puško. Rusko - japonska vojna leta 1904. - 05. — V japonski anmadi je bilo: pri vojaku 180, v bataljonskem municijskeni vozu 60, v mu-nicijskem parku 150, v armadnem parku pa po 300 nabojev na puško; skupaj 770 nabojev na puško. O resnični porabi ni točnih podatkov. Japonci sami so ugotovili po 50 nabojev za en dan bitke. Tako bi pripadalo na bitko pri Ljaoja-nu (8 dni) 400 strelov, pri JSaho (12 dni) 600 strelov, pri Mukdenu (15 dni) 750 nabojev. Japonci se morajo zahvaliti svoji vestni in premišljeno izvedeni oskrbi, da so njihove čete le zelo redkokdaj trpele na pomanjkanju streliva. — Rusi: Od vse množine, 303 nabojev, jih je billo 129 prt možu, 66 pri polkovncm trenu, 36 pri divi-zijskem in 81 pri zbornem parku; pri armadnem parku je bilo še 164 strelov na puško v zalogi; skupaj torej 467 na puško. Povprečna poraba se zdi, da je bila manjša kot pri japonski armadi in se more računati na 35 strelov 11a dan 11a in puško. V najspredmej-ših vrstah so posamezni oddelki post.relili do 400 nabojev na en dan bitke. Naslednji podatki o porabi streliva so natančno ugotovljeni: 30. avgusta 1904 je 4. bataljon 26. pešpolka postrelil do 250.000 nabojev; v bitki pri Ljaojanu sta polka št. 138 in 139 v času od 31. avgusta do 5. septembra postre-lila po 100.000 nal)ojev; pešpolk št. 137 jc postrelil dne 1. septembra 190.000, dne 2. septembra pa 170.-000 patronov. Ob reki Šaho je pešpolk št. 138 v enem dnevu porabil 352.00 nabojev. Od 13. do 16. o-ktobra jc pešpolk št. 139 v enem dnevu p (»rab i I 320.000 aia'l)ojev. Od 13. do 16. oktobra je postrelil pešpolk št. 138 nič manj kot 1,-920.000 nabojev, to je povprečno po 150 strelov na dan na puško. Največjo množino streliva so pora bi'1 i: jp^ic 1. oktobra pešpolk št, 34, namreč 400.000 nabojev, kar pomenja 160 nabojev na puško; dne 18. julija 123. pešpolk 450.000 nabojev, ali 180 nabojev na puško; dne 30. in 31. julija 33. pešpolk (1400 mož) 925.000 nabojev in 34. pešpolk (1900) mož 1,250.000 nabojev, to jc 330 nabojev 11a puško; dne 14. oktobra pa 138. pešpolk celo 974.000 nabojev, to je po 400 nabojev na puško. — Če primerjamo vse to, je 138. pešpolk porabil v petih dneh ravno toliko mu-nicije, kot vsa pruska armada v vojni leta 1866. Posamezni, popolnoma slabi polki, 'kakor na primer sibirska 33. in 34., sta porabila v dveh dneh toliko nabojev, kot ves tretji^nemški armadni zbor dne 16. avgusta 1870. leta. Delno popolnjevanje te ogromne porabe streliva je bilo Rusom mogoče samo zaradi daljšega trajanja bojev, bližine železnic in posebno zato, ker je bila vojna po svojem značaju defenzivna. Zdi se cnili inštrumentov. 5 odst. od dohodkov pri javnih oglasih (oglasi v listih pri tem niso vpošteti.) 10c pri igralnih kartah. 10 odst. pni vstopnicah za gledališče, "baseball", igro in druga zabavišča. 10 odst. pri tiketih v Pullman že- lezn. vozovih. 5 dost. pri zlatnini in draguljih. Poštnina: I. razred zai pisma 3c, za dopisniec 2c, II. razred (za časnike) 2c pri funtu za I 111 II. pas (zono) v razdailji od 50 —150 molj; 3c za 111. in IV. pas (150 — 600 milj); 4c za V. in VI. pas (liOO — 1400 milj) 5c za Vil. pas (i400 — 1800 milj) in Gc za Vili. pas (nad 1800 milj) $6.00 pri 1000 sinod kali. $2.50 pri 1000 cigaretah. 16c pri funtu izdelanega tobaka. $25.00 letnega davka za prodajalce tobaka 11a debelo. 50 odst. pri raznih športnih predmetih, ali izdelkih. 10 odst. od cene 11a debelo pri re- finiranem petroleju. Od 10—33 odst. pri zapuščinskem davku. Ta vojni davek bo stopil takoj v veljavo, ko ga bo še kongresna in senatska zbornica odobrila. Joffre v New Yorku. New York, N. Y., 11. maja. Že dva dneva sc prireja francoskem maršalu Joffre ju v našem mestu velike svečanosti, tako tudi ostalim članom francoske vojne koan i-sje, ki so na obisku v Združenih državah. V Brooklyn 11, v Prospect Parku je mar. Joffre odkril spomenik znanemu generalu La-fayette-ju; pri tej priliki so 11111 meščani podarali v spomhi krasen pozlačen meč.V Central parku v New Yorku so mu pa izročili domoljubni ameriški Francozi majhen, iz čistega zlata izdelan kip boginje Svobode. Vse povsod, kjer se mudi maršal Joffre, 11111 prireja občinstvo burne ovacijc. Danes popoldne je položil Joffre krasen venec iz svežih rož na grob generala Grant-a. V proslavo odličnim francoskim gostom se je vršila zvečer v «iew-yorskem opernem gledališču velika slavnostna dobrodelna predstava. Ta prireditev je vrgla čistih $86.000 katere so izročili maršalu Joffre-ju za francoske vojne sirote. Joffre se je po predstavi s solznimi očmi zahvalil za ta velikodušni dar v imenu vseli francoskih juna/kov in sirot. Ustanovljena v Jolietu, 111., dne 2. aprila 1894. Inkorporirana v Jolietu, državi Illinois, dne 12. januarja, 1898. GLAVNI URAD: JOLIET, ILL. Telefon 104« Od ustanovitve do 1. maja 1917 skupna izplačana podpora $1,241,415.47 GLAVNI URADNIKI: Predsednik: Paul Schneller, 6202 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. I. Podpredsednik: Joseph Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, III. II. Podpredsednik: Anton Grdina, 6127 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio, f I lavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St, Joliet, 111. Pomožni tajnik: Josip Rems, 2327 Putnam Ave., Brooklyn, N. Y.. Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Jak. Čeme, 820 New Jersey Ave., Sheboygan, Wis. Pooblaščenec: Martin Muhič, box 537, Forest City, Pa. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivcc, 900 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNIKI: Josip Dunda, 704 Rayndr Ave., Joliet, 111. Geo. Thomas, 904 East B St., Pueblo, Colo. John Povsha, 311 — 3. Ave., Hibbing, Minn. Frank Petkovšek, 720 Market St., Waukegan, 111. Trunk Fraučič, 318 South Pierce St., Milwaukee, Wis. POROTNI ODBOR: Mihael Kraker, 614 E. 3. St., Anaconda, Mont. Geo. Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburgh, Pa. Anton Gregorich, 2112 W. 23. St., Chicago, 111. PRAVNI ODBOR: Joseph Russ, 6619 Bonna Ave.; N. E., Cleveland, Ohio. Frank Svcte, 38 — 10th St, North Chicago, 111. Frank Plcmel, Rock Springs, Wyo. UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111. Telefon: Canal 2487. Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na Rlavnepa tajnika- -TOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111., dopise, društvene vesti, ra^na naznanila, oglase in naročnino pa na: "GLASILO K. S. K. JEDNOTE", 1951 W. 22nd PI., Chicago, III. , Iz urada gl. tajnika K. S. K. Jednote. žiti dalje. Skoraj je že izvršil delo. Od daleč je bilo čuti tihotno drdranje. Ali je to mar 2č pričakovani vlak! Pogledal je na uro — po načrtu manjkalo jc še deset minut do prihoda vlaka. Mirno je dokončal svoje opravilo in ponosno nesel z mastnim mlekom do vrha napolnjeni loneo v stražnico. Sedaj je naenkrat čul zopet drdranje in sicer prav bli*u. Potegnil jc uro iz žepa in na prvi pogled videl, da še vedno deset minut manjka; njegova stara, dobra in zvesta ura je stala, prvič po slednji temeljiti popravi. Strah mu je Sinil v ude in pričel se je tresti. Vrgel je pipo v kot in pričel tako hiautno oblačiti suknjo, da ni mogel najti levega rokava. Zape-njanje je šlo še bolj počasi od rok, ker se je preveč tresel. Sedaj pa jc zapazil, da tiči še vedno v smentanemu krilu. Odpel je zopet suknjo, prijel v naglici za napačni konec traku in potegnil. Toda a-koravao je hudo vlekel, zanjka se ni hotela raz vozi jati. Tem krep-kejše jc vlekel, tem trdnejši je bil vozal — in vlak je prihajal vedno bližje. Poskušal je razergati vozal, toda zaman. 'Nož! Kozo bi dal za 110i, ako bi ga imel pri rokah!" Kam ga je vendar položil t Saj ni dolgo, kar jc nekaj rezal. Toda najti ga nc more, manjka pa samo še pol minute, četrt — iti sedaj zavije vlak okolu ovinka pri gojzdiču inv trenotku ze drvi mimo njegove stražnice. — V poslednjem trenotku je Tomaž zgrabil rudečo zastavico, planil iz stražnice in se po vojaško vstopil na svoj prostor — v krilu svoje žene, golcxglav in z odprto suknjo. Da se je ravno njemu moralo to pripetiti, najzvestejšemu železniške-,mu čuvaju, na čigar suknji se je blesketal znak desetletnega vzgle-duega službovanja! — Bil jc ponosen na ta znak, katerega bi bil, 19.MAJA 1917. P^ je to opustila. S čem si vendar j stirja, kteri se mu je nezaupno čim sopenjem. Sedaj je čul gln-»eda krati cas? |in plaho izogibal. Kakor da bi mu dal odgovor) ""Pojdi malo k meni, Nace, ne V 16. številki Jednotinega Glasila sem poročal, da se na podlagi pravil prihodnje glav. zborovanje ali XIH. konvencija K. 8. K. J. prične 15. avgusta t. 1. v Eveleth, Minn. Vsled tega se imajo vršiti volitve delegatov ali zastopnikov k omenjeni konveciji pri mesečnih sejah tekom junija meseca. Z razpisom mesečnih asesmentov za mesec iunij. razposlati hečem na vsa krajevna društva po dva poverilna lista. Takoj po seji, ko so delegat je izvoljeni, naj se izpolni eden iz- a k 0~ potreba, branil s svojim živ-med poverilnih listov in se naj odpošlje na glavni urad Jednote. jj^j^ jn sedaj? Oh, to jc bilo Dtuot list pa naj prinesse delegat s seboj na. konvencijo. Na listih je treba označiti natančno ime delegata ali zastopnika. Poverilni list inera društveni odbor podpisati in ga opremiti z društvenim pečatom. Društva, ki nc bodo poslala delegata, naj to na poverilni list zapišejo in ga pošljejo na urad Jednote. Cenjena društva opozarjam na sledeče točke pravil: 6len 14, , . " _______ Točk?. 14: Podrejena društva smejo poslati po ENEOA delega-i je videl. Čez nekaj dni je pri-t?. od vsacih 12 do 100 članov, 100 do 200 DVA in^j ^ele^fiiSki uradnik na povelje enako nadalje. višjega urada in napravil dolg za- pisnik z ubog'iu Tomažem, ktere-ga je vrhu tega še podpisati mo- več, nego pošten človek prenesti za m ore. Polagoma se je pomiril. Morda ! ga ni n:4iče opazil, lahko «e torej j sc vse k dobremu obrne. — Toda varal se je. V vlaku jc sedel strogi železniški nadzornik, kteri na neizgovorjeno vprašanje, obiskal ga je neki dan prijatelj iz vasi, prav dober prijatelj kateri mu je nekaj pofiepetal na uho o sinu bogatega kmeta Skopa, kateri je Marijano že takrat rad imel, ko je bila še dekle. To je bilo dobremu in pohlevnemu Tomažu le preveč, in hudo mu je zavrela kri, kajti pri tako hudo kočljivih za-deyah mož ni poznal nikake šale. Marjana se je rotila in seveda vse odločno tajila, točila je tudi grenke solze in bila zelo užaljena. Sumnja se je le polastila Tomaževega srca. Mislil je, da mu Marjana le nekaj prekriva, in tako je postal mali razpor vedno večji- Tomaževi dobri prijatelji so i-meli svoje veselje nad togoto sicer tako dobrodušnega moža in ga na vse kriplje podpihovali. Ko je mladi Skopee o tem čul, mu je pričela zadeva lc neprijetna postajati. Omeniti pa moramo, da govorice niso bile kar brez uzroka vsaj toliko, kolikor so se tikale Skopcevega sina. Slednji je vedel, da Tomaž v gotovih rečeh ne ume nikake šale in da ima par krepkih pestij na razpolago. Zato je sklenil ga o namišljenem lažnjivem blebetanju prepričati. "Nacc," je rekel nekega dne ob mraku vaškemu pastirju, kateri ravno ni imel kaj opraviti, "stopi tja k Tomažu Krdeljevi stražnici in povej mu, da je Skop-cev fant kuhan in pečen pri njegovi ženi." "'Ne", je odvrnil deček, "tega, mu pa že ne povem, to je vendar izoperstavljati. laž, vsaj nisi pri njej." Tomaž ga je spustil ter mu dal "Tepec neumni, kaj te to bri-|dve desetici kot predplačilo. Mla-ga," zavrnil ga je mladi Skopec, dostni ogleduh se jc prav hitro od-"glej, ravno sedaj sem namenjen Idaljil. k njej, torej teci k st. a/.nici in! Že malo dni pozneje se je po-kadar prideš nazaj in mi poveš j kazal vspeh dogovora, kaj jc rekel Tomaž, portm dobiš to-le novo desetico." ! :1!r?gC' ko je Nace P"" j krat "ie Tu^dratT vlakT dalja- vi. V prvem trenotku mu je pričelo hitrejše utripati srce. Toda bodem ti storil nič zalega", za-klical mfet je železniški čuvaj pri-jaznp. Toda še le na opetovano trditev, da se mu ne bode zgodilo nič hudega, se je* deček počasi približal. ('Čuješ, moj sinko, ali bi mi hotel storiti neko uslugo?" Kakor tele nova vrata ga je zijal dečcik. "Ako paziš in mi sporočiš kadar Skopcev v mojo hišo vasovat gre, potem ti dam desetico, me li limes?" Dleček je preudarjal. "Ne", dejal je naposled, "tega pa že ne, utegnil bi jo stakniti, kakor zadnjič." "O ti tepec!" vskliknil je Tomaž razdražen z vidno nevoljo. Toda takoj se je premislil in nadaljeval bolj prijazno: "Vidiš, moj sinko, zadnjič sem te malo stresel, toda isto si tudi zaslužil, ker si me nalagal. Alko mi resnico poveš, potem ne bode nihče položil prsta na tebe in dam ti dve desetici, ako mi to storiš." Deček je majal z glavo. sove, jeden zamolkel moški, drugi pa oster ženski, njegove Marjane. "Zakaj te nisem žesdavnej pognala?" slišal je govoriti svojo ženo. "Hočem ti povedati. Ker si mi preslab, da bi se radi tebe dala ljudem v zobe! Ker me je sram pred ljudmi radi sramote in ker imam mojega moža preveč rada, da bi ga zaradi ta-cega čmerikavca vznemirjala, kakor si ti. Samo toliko ti pa povem Skcpcev, gko me nc pustiš v miruv in ako se pri tej pri-"i ne pobereš iz hiše, potem pošljem po mojega moža ali pa pričneni kričati na pomagaje!" "Oho", dejal je Tomaž sam pri sebi, "ako je pa tako, potem bode ni pa samo s teboj poravnal, ti nepridiprav!" Naglo jc odprl hišna vrata in planil v sobo. Malo trenotkov pozneje je skozi ista vrata kar viškoma priletel dobro pretepeni mladi fckopcc na. tiho, temno vaško cesto. Nace, vaški pastir, si ie med tem časom kratil čas, kakor jc vedel in znal. Služba železniškega čuvaja se nvu je zdela skoraj Tomaž Krdelj je postajal ved-j ravno tako prijetna kakor njeno bolj razburjen. "Da bi te tristo medvedov . . ti paglavec poredni ,dam ti krono in še več, ako se pa še enkrat predrzneš reči "ne", pretepeni te prav dobro! Saj me poznaš dečko!" Pri teh besedah ga je že zgrabil za vrat. "Saj bom! Saj hočem!" se je kremžil Nacek, kteri se takemu dokaz>ii odločnosti ni mogel dalje gora pastirska. Uniforma mu je posebno dopadala. Kar uvideti ni mogel, zakaj bi on ne mogel ravno tako dobro nositi plašč kakor neumna pa!!?« ir^tle. <» kratkem premisleku ga je oblekel. Seveda sc mu je opletal dolgi plašč okolu nog, kakor bi imel na sdbi žensko krilo, toda bil jc gorak, kar se mu je zelo prileglo. Da je pokril tudi čepice, jc sa-mcumievno. Moral jo jc za mogel kaj videti. Naposled je vzel v rdko tudi svetilko in si domneval, da je kakor pravcati čuvaj. Pa zakaj bi vendar mogel stati vedno na istem mestu, kakor privezan? Tomaž jc gotovo tudi večkrat hodil pred strai/.nico gori Tomaž je imel nočno službo in 5n doli p,a^ se je v]ckel za lljkl, -se ravno povrnil od ogledovanja , kflkor (ibleka kake dame Xa svitlo desetico in premišljeval, j tekel iz vasi. "•Greni,' je rekel konečno iu stekel proti železnični progi, med tem, ko je Skopec gel v gostilno. Ko je Toraaž čul poročilo, bil je samoumevno ?.clo razburjen. "Ubijem ga! Vse kosti mu polomim!" kričal je in ker pred jedno uro ni bilo pričakovati no- kričal je že od da- "Notri je! leč, "šel je v hišo, videl sem zakaj vendar? Vsaj vse tako de-ga!" Tomaž sc je skoraj zgrudil kakor je. že večkrat videl pri od strahu in razburjenosti. očetu Tomažu. Toraj le pogum! "Naee", rekel je osorno proti i0f Saj ni nikakor bojazljiv, na-dečku, "je li to zopet šala, ako si sprotno, imel je poguma dovolj. j se zopet nalagal, potem Potem te dobro pretepeni' ral. Skesano je vse priznal in nič J1IUL Stoječa pri ognjišču je brez-zaniolčal. To bi mu tudi nič ne I skrbno pela pesmico iu priprav- nobenega vb ka, planil je iz straž- i dokončal jc deček mu že znani'j nice in hitel proti vasi. stavek. Njegova žena je bila sama do Tomaž je pomenljivo' kimal j— Toda sedaj, — kaj pa to po pomagalo. Prihodnje dni je živci Toiuaž ljala priprosto večerjo. "Od k>dpa že prideš?" in premišljeval. Skopcev je čas svojega vasovanja .ie vsled negotovosti v groznem stra-j vskliknila zickJcuj% "saj vendar hu in po licči so ga mučile groz-jj,,, more biti tako pozno." ne sanje. (Opomba: To naj sc tolmači takole: Vsako društvo, ki šteje 12 in manj kakor 100 članov in članic pošlje ENEOA delegata. Če šteje i-ruštvo več kakor 1C0 članov in članic, na primer 101 pošlje DVA delegata; če šteje društvo 201 člana in članico TRI delegate itd. Točka 16. Član, ki zastopa društvo pri glavnem zborovanju mora biti tudi Jednotin član in ne samo podporni član društva. Točkp 17. ženska društva imajo pravico pošiljati moške delegate na glavno zborovanje. Taiste naj si izbero od kakega domačega urustva ah pa cd drugega. . N Jed ^ ^k Ola-1 katere je imel ravno na jeziku in ; jc kri in mu šla vedno bolj v gla- Točka 18. Delegat j c se morajo na konvenciji izkazati s poveril- si, sc da se ima dr07 dovoienja1 bil v veliki zadregi vo. "Da bi te tristo kosmatih!" in vednosti predstojnega urada "Mislil sen?, da je prijel Baj- j razsajal jc čuvaj sam pri ^ebi. strah, zgrajeni kozji hlev takoj podreti, jurjev Janez, moj stričnik", je la- "o ti lopov!" Jaz pa tukaj sto- z obe Pripomniti moram, da vožne stroške in dnevnice delegatom plača! koza pa odstraniti raz železniško ; gai in0ž, "ali ga mar ni tukaj?"! jim, kakor osel pred ograjo ' n flmštvo samn • zemljišče. Poleg tega je bil ostro' - ■ ..... posvarjen in mu bila zapretena Hotel je strojevodju pokazati, da je čuvaj na svojem prostoru in ročno mahal proti bližajočemu se vlaku z svetilko sent ter tja. nimi listi, ali izpričevali od svojih podrejenih društev, da so postavil o izvoljeni. vsako društvo samo. Društva, ki bi slučajno ne poslala delegata na konvencijo, toda imajo kaj važnega zborovalcem predložiti v presojo, lahko to piame- j hujša kazen pri nadaljni nezane-nim potom poročajo in pošljejo talca poročila predsedniku pravnega sljivosti. V odloku je bilo še po-odbora sobratu Josip Russ, 6619 Bonna Ave., Cleveland Ohio, najkas-! sebno omenjeno, da ga ta prizane-ncjc 14 dni pred gl. zborovanjem. Glej člen IV., točko 23, stran 13 sljiva kazen zadene le zaradi do-Jcdnotinih pravil. sedanjega vestnega službovanja. Priporočal bi, da bi cenjena krajevna društva izvolila in poslala Njegov častni znak mu je sicer na konvencijo najzmožnejše zastopnike iz svoje srede, ki jim bode de- ostal, toda imel jc že madež v lovanje za napredek in korist Jednote pri srcu in ki bodo gledali, da se kar najboljšega mogoče ukrene in stori na trinajstem glavnem zborovanju. Z bratskim pozdravom sem Vam udani sobrat, JOS. ZALAR glavni tajnik. "Se ti stražnici i«; mir sanjalo v tvoji sinijala se jc Marjana, meni? Lokomotiva jc zapiskala prekanjeno in potem je vlak obstal ravno deset korakov pred stražnico. O-sobje je stopilo raz vlaka in vodja je vprašal, kaj da jc, potniki pa so preplašeni gledali skozi Ubogemu Tomažu zavrela okna. Ker jc sedaj vodja prihajal naravnost proti njemu, polastil se ga jc naenkrat gmzovit Vrgel je svetilko od M*bc, ma rokoma prijel kvišku plašč in tekel kolikor je niozH Premišljeval je sem in tja in s j čez polje. zbral. Vedel jc, da železniški čuvaj svojo službo pred polunočjo za dalj časa ne more zapustiti, ker tačas pridejo mirno razni Tomaž je pogoltnil par besedi, j vlaki. Takoj na to je priliitel Tomaž se tem naraščala je tudi vedno bolj 1 "od kod pa naj bi prišel? Saj jc I njegova razburjenost. Naenkrat | vcs 7a><)pljCu. Hudo se je pre-šele pred Štirinajstimi dnevi odšel! mu jc šinila rešilna misel v glavo. jKtra.j;ji, ko jc videl prihajati vlak, Pogledal je na uro in računal, toda, tega si ne bi nikdar naje Tomaž "po-i Odločno je stepil nato v st razni- j dejal. >eljal ta pagla- co in prišel z metlo v roki nazaj. k vojakom! "Hm," mrmral tem me je pa napeljal eni me je pa napeljal ta pagla- w m " • .......--"""! 1*0 kratkem prestanku je vozi! ec. Lc čakaj moj dečko, to šalo!Iz *««tle je potegnil dolgo palico, jvlak daljc Komuj ppt lllimit jc i up iio/abim tako hitro " ktero je nekoliko korakov o« ! znašala zamuda, toda zadostova- ti ne pozabim tako hitro Potem je odšel nevoljno, toda bolj miren iz hiše. proge vtaknil v zemljo. Na pali- j ja je jn spravila ubozega Toma-co, kakih dvanajst palcev od ža ne samo ob častni znak, am-renjega konca je privezal počea |pak tudi 0j} siužbo. Toda uda- Glavni urad, dne 11. maja 1917. Železniški čuvaj. Tomaž Krdelj, železniški čuvaj, nastanjen v stražnici št. 370, se sicer ni vedno dolgočasil, vendar pa zelo pogosto. Bil je dela vajen človek, ter pohajkovanja zelo sovražil. Prosti Čas, kterega je imel v svojem poklk»u, je kolikor možno izkoristil. Okopaval je mali kos zemljišča poleg stražnice, kosil travo ob železničnem nasipu, sušil seno in spravljal za zimo pod streho malega kozjega hleva za strražnico. Seveda je imel tudi •kozo, ktera je spolnovala dvojen namen, dajala mu mleko in ga kratkočasila. Bila je za stražnico na dolgi vrvi privezana, imela pa dovolj prostora za prosto gibanje. Ob dežju ali mrazu je korakala v hlev in se tam ravno tako dolgočasila. kakor Tomaž v svoji straž, niči. Pogledal je na uro. V petih minutah bi moralo priti z Dunaja znamenje za vlak, da bo čez petnajst minut drdral mimo njegove stražnice. Bil je to takozv^n "me-šanec," pri katerem'na f.nali zamudi ni bilo dosti ležeče Do pri- hoda vlaka bi torej mogoče še mi nolo pol ure, veliko premalo za kako delo, za poleniti pa preveč. Tomaž je premišljeval. Kaj ko bi znamenje za vožnjo vlaka brzo-jaiv že preje napovedal? To sicer ni bUo po predpisu — toda zgoditi se ne more nič, proga je bila v redu in potem bi lahko brezskrbno opravil zelo potrebno delo, na katero se je ravnokar domislil, hotel je namreč pomolsti kozo, predno pride vlak. Ko preide mimo vlak, potem ima dve uri mir, to je njegov počitek, kterega jc užival navadno v bližnji vasi pri svoji mladi ženi. — Hitro odločen, je potegnil kvišku znamenje na drogu in si potem mimo nabasal pipo tobaka. Da bi si pri molži koze svoje uniforme ne pomazal, alekel je suknjo in čez dolge bedre potegnil dosluženo krilo svoje žene, in isto z močnimi trakovi privezal okolu pasu. Nato se je pravilno vsedel, stisnil lonec med noge in pričel oprezno ki marljivo mOlsti svojo kozo. "Bkn, bim, bini," je klenkal električni signal. Kaj to njega briga? Saj je že postavil svoj signal za* dospeli vlak, da »me vo- službenem obnašanju. Radi tega jc postal dobri Tomaž žalosten, (lražljiv čmeren. Celo nad njego- . llll)(veu _______ ,1» . , ,„1IV _____ — vo ženo, s katero je živel šest me- ^Jzk*ke tri čevlje dolgo palico' ,da rcc ga jc zadel manj hudo, nego seccv v nekaljeni zakonski sreči, je godrnjal, kar mu je ona z mr-zečim in jezikavim obnašanjem povračala. in prvi je šel domov. Med potom je naletel nenadoma na Načeta, pastirja. gove ljubljene koze mu je povzročila srčno žalost, in celo solnčnice, katere je nasadil okolu stražnice, n|^en jn pravičen gospod, ter mu pri površnem pogledu posebno izjrazi0žii svojo nesrečo. Sedaj je Tomaž Krdelj zopet ! nastavljen. Dobil jc prostor svo- Pojdi malo sem, moj sinko",,hitro vozečega vlaka zelo pedob-"" mestu stoječemu) čuvaju. V kljub te- ----------------------. • jega, med tem č«>om umrlega J mu mu ni bilo nič kaj dobro pri , a ^ tovarBa Urha v . . i« riii bone r v . . v oiA stražnici st. <140. lje in bi se bil najraje z svetom skregal.. Ako bi vsaj svojo ženo imel pri sebi, kakor njegov prijatelj in tovariš Urh v stražnici št. 379. Da, ta je imel prostorno hišico ob železnični progi z velikim kosom zemljišča hlevom in vrtečem. Imel je sicer daleč do bližnje vasi, toda, kaj zato, saj je vedno doma. Kaj pa on? Oh, ljubi Bog, on je stanoval v vasi in vendarl-e celi dan sauiotarfl. Se li Marijana, njegova žena tudi tako osamelo počuti? Njegova žena! Kaj vendar počne ves ljubi dan ? Malo gospodinjstvo! Na to še nikdar mislili ni, sedaj ga je vznemirjala ta misel. Po letu ga je večkrat o-biskalf., sedaj v slrbern vremenu V prijazni in prostorni hišici tik železnice biva sedaj z svojo ženo Marijano, svojim malim si-nčekom. svojimi kozami in pra- čuvaja še bolj razjari in ne ravno j -Nace", rpsei .k * V^ ^J h^ toda daleč od veselja in pri-zavisti vreden položaj še bolj po-j žgočemu dečku, ^ P^i^ia ^ ^ fjetnosti, pa tudi daleč od zapelj- A dobri po uri sem .> vaškega življenja. ('astui znak si mora seveda z i nova zaslužiti, toda dve leti neo- Ta se je hotel opravičiti, s tem pa lle vrže doli čepice in ne ugasne čuvaia še boli razjari in ne ravno -Nace", rekel je k zvesto opa- slabSal, zato je konečno moško luči. prenašal neizogibno kazen. Po tem dogodku bi bil Tomaž tu Glasno utripajočega srca je brezPtk7bTih^Ne^r0je bilo s temnosivimi o-! madeženega službovanja je že sti svoje žene lahko Toda ljubosumnost se je pri njem r že preveč ukoreninila in dobri pri- ' jatelji so se na vse kriplje prizadevali, da strupeni strasti ni nikdar zmanjkalo zadostne hrane. Tomaž je bil v nepopisnem stanu, kateremu je vsak način hotel napraviti konec. Nekega dne je zopet srečal pa- blaki pokrito in mrzel veter se je i minolo. igral z suhim list jeni na pusti ce- j Nace pa le po k «ti V vasi je bila večinoma že železniško službo t sti. V po vseh hišah tenia, v njegovem stanovanju pa je še gorela luc, in njeni žariki so se blesteli skozi fkiranje zaprtih oboknic. Splazil se je bližje, pritisnil uho na oboknico in poslušal s za d rzu jo-1 napetih hlacicah. krave pase, za se pa več nc zanima, da je pa mahanje z svetilko pred bližajočim se vlakom znamenje ustaviti istega, ne po-zaHri nikdar ceč, ker mu je isto Tomaž skoraj preveč vt-rpel po "T^žka časi! _Ibsdihuje včasih kdo. — "A tudi čudoviti časi!" ga prekinem. "Ali se Vam ne zdi da piše sedaj Bog usodo narodov ki držav v knjigo zgodovine z njih lastno vročo krvjo?" — "Kako dolgo bo pač še trajalo ? Kakaci.) bo konec T" — "To ve samo Bog! Zakaj »daj se vojskuje on za svojb čast, ki so mu jo ljudje tako prevzetno in dr m o odrekali. Na nas je, da storimo vsak -svojo dolžnost. Vse drugo izročimo Njemu in — upajmo!'' • • • Stojim včasih v zgodnem jutru na pokopališču zunaj ob cerkvi. Kako bi človek spal ob takih ju-trih! Ko pa so polna ptičjega petja, polna dehtenja rož! Bezeg eveti ob pakopališčnem zidu in »nagiba grozdraate, težke svoje cvete dol proti molčečim, hladnim grobovom ; po strmem obronku, padajočem v globoko dolino, ravno kakor razprostrta plan, zeleni smrekov gozd in razsipava rad-eutno zdravilni svoj ozon v mlado jutro ;j glavijo čez oatre čeri, globoke prepade. Nepoškfopljgni . od blagoslovljene vode segnijejo v tel brczdaaijih, kamne;litih grobovih Zaman jih bodo čakale doma neveste, žene, matere. Zanuvs 'bode prejokale dneve i:m noči. Ne zbude jih več. Uvidele bodo, da sc s dvo-glavim orlom ni šaliti! Ob jutrih, ko aij bilo mnogo dela v s^ovecLniei, smo kdaj stopili gor na vrh nad cerkvijo, da vidimo vzhajati solnce. Cin . . . cin . . . cur. . . Ci:neincin. Čuj, spodaj izpod: .cerkve in proda jalnic cmgljajo zvončki: koze se pasejo mm. Na vse zgodaj, ob prvi zori jih ze puste na pašo. . . "Pridite, pridite — molite, molite — častite, častite ..." zaz vene vmes iz nrjzkega zvonika viša raki zvonovi, vabeči romarje v eerkev, h Kraljici vishrski. Stojimo, gledamo v daljavo. Glej, polagoma se ha jutru rdeči nebo, kakor kadar govori kdo mladi deklici tople besede, in ji bolj in 'bolj pluje kri v mlada lica. Nenadoma švigne v višino goreča iskra — čudovita krasna ra- .od spodaj, iz polj, iz pšenice, i«,|koU. Za njo druga, tretja, celi ječmena, ovsa, kipi kakor dih mla- snopovi. Kar prasketa tam na dace dega življenja, silmega m kipecega jjncm jutru «Zora pnCa, bit . -Bog je odprl zopet roko sirom in j dana!„ A se lc & k sc je s polnim prgiščem natresel svoj I Re ^ _ Naposled v !lipu Mgcini na rdeče pobarvanem obzoru »e: bolj rdeča, velikatnaka baklja — jutranje solnce. Letos ne cinglajo tam gori na posvečeni višini skozi tihi mir zju- *ii jc l še polna žarkega italijanskega solnoa, čudovitega lazurja italijanskega neba, krasote Italijanki h pokrajftn, mest, svetišč, galerij. Vsa polna najlepših speminov. Čestokrat, ko ni bilo opravka \ cerkvi, sem postajal prek ob robu gore, kjer se odpira najkrasnejsi razgled dol po Kanalski dolini, proti Pcaitebi, proti beli gorski o-žini Chdusa Forte. Sanjaril sem o laški krasoti, ves m potapljal v sladke spjmine na lepe dni, ki sem jih preživel v Italiji. A letos? O I-tal-ija, kaj si nam ranila duše s svojo nezveutobo! Ali sean stal na stožcu viša rake gc-rc. Strmel sem dol na čudežno našo Gorenjsko, kamor mi je celo vedno hrepenelo srce z neodolji-vo silo.,— Še zdaj eeutokrat po-ttiiašl.jamV "Oemu nisem bil rojen na Gorenjskem!" — Spominjal sem se dragih, ki so morda tudi mislili na me. Vroče sem prosil: "Mati viša rak a, blagoslavljaj jih, čuvaj jih! Čuvaj, blagoslavljaj kraeno našo slovensko domovino J" / Še bolj goreče molimo letos: "Mati višarska, blagoslavljaj nas, čuvaj nas! Čuvaj, blagoslavljaj domovino!" blagoslov po naših krajih. 4 Ko se načudim lepoti našega jutra in stoterq rodeče prirode okoiu sebe, ko z blagoslavljajoeim pogledom premerim polja in pravnike, zeleneče m rodeče, da se smeji oko in srce ob pogledu po j '^'^ih ko^ zione^šafraki! ^ ?,rei ^venskih, hrvatskih in njih, zastrmim prek proti Karavankam, visoko gor obraslim 3 Ob največjih in najslavnejših slovenskih božjih potih besni letos vojni vihar: Ob Sv. Višarjih, ob Sv. Gori nad Gorico, deloma tu- tra j z voii č ki poko j no in za do v o Ijno ob Trs*tu' A branijo jih j una- drugih polkov, jekleni junaki iz kršne Dalmacije, kremeniti Liča- kih; tudi rujavi, od starosti in cd tisočletnih viher fazjedeni obrar. i zvonovi in ne vabijo s srebrnimi . .. . , . . . _ svojimi glasovi že navsezgodaj po- . _ , ■■■■■■■■ temnimi gozdni in gor preti Ju- ,božnih mmarjev d ol vi. m. Kakor nepregibni zid stoje za lijskim alpajn Stan oeanac Man- Jmke Kralj;,ce „ topovi groane | SV0J dom ln za svo->a svetl8ca' gart moli, kakor radoveden, kaj letos tam goH ,n ko na daljnem; Le naše Brezje so še blagoslov- da se godi pn nas, glavo nad Ka- ,,poka 2Wa„ ko y ne&klje in se prsti ne premaknejo. Začutil je v sebi veliko željo, da bi stopil bližje i.i odgrnil sina, zakaj moral je slišati, ali zares ne bije srce. Stopil jc k odru in pomočil pu-španovo vejico v leseni krožnik in Glog se je prik\*nll in pokro-pil sina. Šele sedaj mu je pogledal v obraz in je veuelo ostrmel. Sinov obraz se je smehljal in je z levim, priprtim očesom hudomušno pomežikaval. "Saj samo spi," je dejal oče Glog, 'ali se mi zdi tako? In smeje sc tudi.' Kmet Jernej je zn.e„-al z glavo in skoro nejevoljno pogledal soseda. Sicer ue tudi njemu ni zdel mladi mrlič grozen in neznan, ali če je umrl enkrat, je mrtev, in ni ga leka, ki bi mu pomagal. "Zakaj pa tako čudno govoriš?" je dejal. "Ali se ne bojiš kazni!" Tudi Peter je postal pozoren in jc prišel na sredo izbe. Začuden se jc zagledal predse. Yorka. Od 30, junija 1915 do 30. junija 1916 ae je prepeljalo v Greater New Yorku 2 nadulično cestno železnico 1,898,735*615 oseb, leto nazaj pa 1,807,632,726. Družbe, ki imajo ta promet v rokah so naredile lansko fiakalno leto za $93,-176,216 prometa. Vse .to se je nabralo z niklji ali s 5 centno vožnjo, oz. a 3c za otroke. Od 1. 1916 so imele te družbe za 4 milijone dolarjev več dohodkov. Pri teh ne velja več znani rek: Zrno dkrat kjc teli težkih časih tako zaupno zatekajo k svoji ljubljeni Materi. V deželi pa jc mir. Kmet dela na polju kakor v raj mirnejših časih. Veseli se blagcslo- nje ob cerkvi in smo gledali z Kar nenadoma »Bobni fkozi|^edi dol po višars^cin potu!Vi mirno, še vse sanjavo ozračje vo- deri srao; Romarji prihajajo, po tel, teman in grozeč grom, kratek, snežni, po dva, trije, v gručah— kakor bi se lovil z brzokrilrmi j polhoma, kakor že vsi potopljeni hite čez cerkveni lastovkami, ki stolp. Tedaj se človek spomni: na je! V naši .bližLhi!'' Sel trfe^arje zd tri feta. Le kl^ pri bobni iz daljave, od laške meje, kratko, votlo mrmranje, i>osluhnc pozorneje. Postoji za hip in se v-v svete misli. In sano ugibali: "Ko- P^aša : naj gre z menoj vasovat. Rej!" K:uct Jernej je gledal svetlo naokoli, kakor bi se bal te zmešane govorice pred mrličem. Potem jc pokleknil in začel moliti rožni venec s počasnim glasom, ki va, ki mu ga je Bog letos natre-ijc žalostno odmeval po tihi, veliki hiši. Oče Glog je pokleknil k sinovemu vznožju, odkril je prt in dotipal njegove prate. Bili so mrzli, da ga jc spreletelo. Objela ga jc velika žalost, zasmiLil se mu je Iz česa sestoji ogrodje Zeppelina? Nedavno so francoski inžinirji in veščaki natančno preiskali iz "Saj res, oče, mclii sc tudi čud-! kake vrste tvarine je zgrajen nemški Zeppelin? Ko so enega izmed teh pogodili francoski letalci na tla, se je dognalo, da vsebujejo liko jih pač bo danes? Kako d.ol-Voj-; go bo treba sedeti v spovcdnici, "So li naši ali sovražnikovi?" A ko se ozre po njivah ali trav- 1 'T da jutri do odhoda opravijo sv. i nikih, se spomni, kako malo de- glavni deli ogrodja Zeppelina 90.-. 27 odst. aluminija, 7.8 odst. cinka, ostanek pa tvori baker, kositrovi-11a, "manganese", železo, nikelj in "silicon" kovina. sin, ki je moral tako mlad na-gloma umreti. Oblile so ga solze, in zajokal je z glasnim ni krčevi- lavcev da je letos. In spet se loti z tim jokem. novo vnemo dela, češ: "Bog in Devica Marija, varujta Zamišljen strmim gor proti Sv. jpoved?" Višarjem. Cerkvica se beli v ju- Polagoma so prihajali na goro tranji zori, kakor bi sedela na ze- _ ta!ko julija, avgusta, mnogi o-lenotemnem hribu lepa bela golo-1 kra£eni z rdečini rododendronem; nas! Skoda bi biia teh polj, če bi bica. Spodaj pod njo njeni mla- možje so ga prepeli na klobuk, de- jih sovražnik poteptal. Pa jih ne ^ostilnica, pre- kletom je krvavel m rdel na pr-|bo!" noeisce. ,na vročiLh srcih. Poromam v mislih petnajst let Letos Tom.d Jlihlče aia SVC)to nazaj, v one lepe mladostne čase, goro Ne miadina, da potoži in iz- ko sem služboval gori. roči nebeški Materi, na sv. Višar- Oče Glog in sin Tone. Spisal Cvetko Golar. Na Giogovini jc cvetela lipa in M o. Vesel ko, pozneje goreč mšri-lgvojo prvo ljubeznijo, da poprosi-1se ,llsiPala' ,rumf cvc!jc je. jonar v daljni Krni, ki pa sedaj j0 Mater Božjo, naj jih blagosloJ™ 0 P° zral:u- kadar ^ zasumcl Spominjam se, kako smo vstali jih stolujoči, svoje male skrbi in vsi trije'duhovniki, dva posvetna težkimi križi; ne zorna dekleta s žalosten čaka doma, da peneha vi in varuje, naj odvrne vse hudo vojna, in se more vrniti med svoje od njih; ne starke, ki govore vsa-drage Kitajce — kako smo vstali ko leto: "Še enkrat poromam ger, skoro dan na dan navsezgodaj, še preden unirem!" Steza na sv. Višarje je letos polna vojaštva. Polna konj, mul, vozov, kan ono v. Letos vrše ti svojo Vsakikrat pa smo postali pred sveto delo: Da čuvajo dom, da ču- v temi. Kako smo v temi ali ob prvi zori stopili iz župnišča, da gremo v cerkev, v spovedniee. župniščem Ikakor omamljeni od di-votnega razgleda. Veličastna panorama je bila razvrščena krog i:a krog nas, da oko ni vedelo, kam vajo in varujejo tudi ljubljeno, slaA'no slovensko svetišče Matere božje. Rododendron bo cvetel in krva- da naj najprvo pogleda, čemu naj, vel tudi letos na višarakih viša- se nabolj čudi. vah; rde61)1 bo strma pobočja, dol- Ves pitoreskni, čudežni svet je gC jase, male travnike v kotanjah --—1 — še bolj jih bo rdečila vroča kri, še mirno spal. Čestokrat se mi je vsilila čudna misel. Tako pokojen, tako čudežen je moral biti svet na večer tretjega dne, ko še ni bilo solnca na nebu, ne ptice v zraku. n*e živega bitja na zemlji. Same cureča iz pekočih ran, vreča iz zvestih src naših junakov. . . Včasih smo gledali, kako je krožil nad globoko, tajno molčečo Za-jezero velikanski orel. Zifoal se je gore, doline, gozdovi, nad njinu | počasi v sinjem ozračju, kakor bi molčeče nebo brez soInC«. | premišljal, kod da naj krene, ali Kakor bi se izvijale iz poJpro-1 proti Loveh ali profi Montažifvlkod zornega, pepeinatega morja, so se j\aj sede, ali kje da naj si poišče polaigoma dvigale onstran Zajeze-re laške gore, razdrapane, molčeče, nekako grozeče v tem brezzvoe-nem molku. Iz višav nad nami pa je^meril in grozil Lovce. Tak, divjd ki srdit, kakor ko jc okamnel ker ^dvignil roko iin orožje, da vstre-li v Mater Božjo ... . Letos res grgze drug drugemu Iraške gore nam, Lovec Lahom. A ije grozi samo, 'letos strelja, da se tani odmev s stoterim jekom po globokih kotanjah in razsekanih -whovih. -A ne strelja proti 3Iateri Božji, na-Lahe meri. In tam se prekopi- plen. ' % ' ' r' Letos .krožijo nad vinarskimi vrhovi zrakoplovi I^eti včasih kak tukaj čez n^&e kraje.. Naglo repo-tanje tendra zveni iz visočine in se razliva čez deželo. Kakor bi dr-.vel z najbesnejšo naglico mimo velikanski avtomobil. Ljudje pc-jta-jajo na cestah, na poljih, hite i? hiš. Strme v višave, za naglo letečim golobom. Čutijo se tem varnejše, ko vidijo, da jih čuvajo tudi v zraku. Tisto leto, 1900, sem se pravkar vrnil iz Italije, ii Rima. Kar do- veter med košatimi vejami, in duh lipovega cvetja se je mešal z zatohlim, po svečah in mrliču dišečem zraku, ki je popihal skozi odprta okna. Samo srednje je bih) na pol zadelano z visokim zglavjem, ki sta delili dve butari, pogrnjeni s platneno rjuho. V hišo je stopil kmet Jernej in za njim oča Glog in potem še nekaj vaških očancev. Odkrili so se in pokropili mrliča, tudi Glog je snel klobuk, a ni pogledal mrtvega sina. Anton je ležal na odru, zagrnjen do pasu s trdim prtom in oblečen v nedeljsko obleko. Na prsih je imel suh šopek in poLeg glave je ležal njegov klobuk, o-kofi in okoli njega so cvetele rože, ki so jih prinesla dekl?ta prijatelju v zadnji pozdrav. Prinesla so mu Tožmarina, vedno zelc-B€ MARIJA SLUCA 1828 W. 22nd St. CUeife, III. T.l-hnn« Cutl 473» izkuien« ia z drž**, ■ia dovoljenjem potrjena BABICA M aUodn« •»*. venskim in hrvaikim tenant In orrskim Slovenkam . Dr. Martin J. Ivec Slovenski zdravnik PfcytlaUit-8 ii r | • • n Vrhovni zdraVolk K. S. K. J. 900 N. Chicago St. Comer Clay St., JOL1ET, ILL. Urad zraven slov. cerkve. Ur*4a« ara: 10—11 j «—7—«. Ckioog* telefon: 4806. Dom S191 L. KJE JE? John fiabec, po domače Mcžtrov, doma iz Zagorja na Pivki, Notranjsko. Star je okrog 40 let in v starem kraju oženjen. Zadnji ean je delal nekje v državi Colorado. Naslov bi rad zvedel njegov •bratranec Ignac Čemlk (Tišlar-jev) iz Zagorja na Pivki sedaj živeč v Willa-rd, Wis. Naslov: Ignac Česnik, JHllard, *Wis. (Advert. No. 19) tel.: canal ton. PRVA SLOVENSKO-HRVATSKA MLEKARNA F. GRILL'S DAIRY i a IS w. 22nd St.. Chicago. III. Pozor aospodinjof Ako rabito pri gospodinjstvu sveže mleko, dobro sladko, ali klalo smetano, (Cream) ali okusno, doma narejeno maslo, (Butter) oglasite ▼ moji mlekarni. Jaz prodajem mleko, ki je pasterili-nrano; dobivam g a naravnost od far-mer jev. Mleko je preje natančno preskusen o in pregledano od Mestnefa zdravstvenega urada (Health Department) prodno gre iz mlekarne; torej garantiram ali jamčim, da je naravno. Mleko tako vrsto je posebno priporočati otrokom refeneem. Mleko rasvaianp po hišah točno vsak dan o pravom času. Za obilna naročila se toplo pripore- bMW' r-RA.fiK. CHILL. NAZNANILO IN PRIPOROČILO Naznanjam slovenskemu občinstvu v Waukegan in North Chica-gu, da sem ravnokar otvoril prodajalno z obuvalom za moške, ženske in otroke. l51ago ali obuvalo imam iz najbolj znane in najboljše tovarne 'Selz Co.' Ker sem kupil blago še od prej-šnega prodajalca, dajem vsled tega obuvalo po čisto nizki ceni. Za obilna naročila, obisk in naklonjenost se toplo priporoča. Matevž Ogrin, NORTH CHICAGO, ILL. Svoji k svojim! 10 — 10th Str. (Adv. No. 16—25.) DRUŠTVO "MARIJE SEDEM ŽALOSTI" ŠT. 50. K. S. K. J^ ALLEGHENY, PA. ima svojo redno mesečno sejo vsako drugo nedeljo v mesecu v Kranjsko Slovenskem Domu, 67 in Butler St., Pittsburgh, Pa. Uradniki se leto 1917: Predsednik: John Mravints, 1107 Haslage Ave., N. S. Pittsburgh, Pa. I. tajnik: Frank Trempush, 4628 Hatfield St, Pittsburgh, Pa. Zastopnik: Nikolaj ProkšelJ, 572 Butler St, Etna, Pa. Društ. zdravnik: Dr. C. J. Stybr, 865 Lockhart St., N. S. Pittsburgh, Pa. Člani se sprejemajo v društvo od 16. do 50. leta; posmrtnina je $1000., $500. ali $250. Naše društvo plačuje $5.00 bolniške podpore na teden pri vsaki redni mesečni seji. Slovenci in Hrvati, kteri še niste §ri nobenem društvu, spadajoče h K. . K. J. se uljudno vabijo pod zastavo zgoraj omenjenega društva. Za vsa pojasnila se obrnite na sgo-I raj imenovane uradnike društva. V i slučaju bolezni se mora vsak član t eg* društva oglasiti pri II. tajniku Josip Matešič, 5211 Natrona alley, Pittsburgh, Pa., isti den ko xboli m ravno tako zopet ko ozdravi. :5 • • o o 13 o o :: a o o o i: o o VABILO na drugi veliki KONCERT" PLES katera priredi Slovenski tamburaški in pevski zbor "Lira" V CHICAGO, ILL. V nedBlio dna 20. maja, v "Bohemian American" dvorani 18. cesta med Blue Island Ave, In Lallin St. Prlčetek tocao ob 2. uri popoldne. Vstopnina 50c in 35c Vstopnice se dobivajo že sedaj pri odberu in članih tega društva. Na sporedu bo: petje v moškem in mešanem zboru, samo- :: spevi, tamburanje in kratka gledališka veseloigra. Po sporedu j-sledi ples in prosta zabava. Iz prijaznosti sodeluje pri tem koncertu tudi si. Pevsko društvo "SLOVAN" iz So. Chicaga. :: Natančen spored točk se bo dobil v dvorani. K mnogobrojni udeležbi vabi uljudno ODBOR. :: Novice iz stare demo - « ' ---čr j af> mm mm niti! PREHRANA PREBIVALSTVA. - Dunajska Arbeitfer Zeitung piše dne 11. februarja: Odkar drži mraz, so se trgi zelo izpraznili. Dovoz je zelo upal, a še ono, kar se upelje, izgine v trenutku iz prometa. Zelenjave in sadja sploh ni. Nikdo ne dospe v mesto ,zeleznice pa so zaposijene z drugimi stvarmi. Vsled tega je danes innogim težko iti na trg, ker vedo, da ne dobe ondi niti najpotrebnejših, predmetov. Čudno je sploh, da ni trg pri sedanji zimi popolnoma prazen, ali želodec zahteva svoje pravice. Na žalost se danes i najskromnejši želodec le redlfo nasiti. Vec dnij že zastonj iščemo zelenjave. Solata in špinaea ne prenesete mraza, ostane toraj samo kapus, kateremu pa je poskočila cena od 60 do 80 vinarjev in več za kilogram, ker se tudi ta uvaža iz inozemstva. Za kislo zelje se pehajo meščani kakor za kruh. Krompirja sploh ni več v prometu, a nemška repa, ki nadomestuje krompir, kot sredstvo za polnjenje želodca, se razproda na mah. Mnogi so se že navadili na nje neprijetni okus, in kostanjarji prodajajo sedaj repo namesto ba-snoslovno draigega kostanja in pečenih jabolk, ki so ravnotako redki, kakor krompir. Sadna pijača je gotovo izumrla, a najcenejša ja!l>olka stanejo 2 K do 2.60 K kilogram. Pred letom dni j sc je moglo še dobiti dovolj jajc po kov. Kajti zadnji imajo namen popolnoma uničiti svojega, sovražnika. Wilson v svojem govoru ne oddbrava tega in iz tega stališča moramo njegov govor preučevati. Zaveznikom so mali narodi samo sredstvo za uničenje velikih narodov, samo geslo proti velikem narodom, svojim sovražnikom, in ni občni princip, katerega bi pred vsem oni morali najbolj spbštovati. Wilson misli pošteno. On dobro ve, da je od popolne ureditve narodnega vprašanja v smislu te ideje, katera prepoveduje vsako vladanje lUiočnejlšega nad slabejšim in vsako zatiranje malih narodov v korist večjih, daje vsem narodom e-nake pravice in zahteva od vseh enake dolžnosti. Naša država (Avstrija) je prva, katera akceptira načelo Wilsonovega govora in programa. In njegovo drugo načelo, da jc vlada ljudstvu od govorna za vsa dejanja osvojimo brez vsakega pomisleka. To načelo je v naši ustavi in se je že začelo pomaloma izvajati. In za vezniki imajo v svojej zvezi Ru sijo, katera niti do danes dala kos'titutionalne svobode svojim narodom. (Danes imajo ruski narodi največ svObode izmed vseh narodov v Evropi. Opomb U-rect) Wilsonov načrt je ideja-len in sedaj v tem času nima pomena, ampak za bodočnost ima velik pomen. Njegov načrt ne bo pospešil konca vojne. Ko bi Wil- Težko, težko, sva «* od našega nepozabnega en .hrabrega stotnika. , l Pismo devojki. V zakopih; nedelja 27. junija 1915. Dolina vsa je pohia mladega življenja — morit ve, smrti l^raj pa širna plan Ko da nebo in zemlja sta se spoprijela in v borbi 1 juti zadnjih . ail tesno objela, Grmi in treska po ozračju. . . to vroč je dan! : t i"*' * -Robne železni zmaji s strašnim ' . truščem, . m kače sika jo pekoči ogenj v ta area še ljubezni žejna, še.polna hrepenenja, mladih sanj Fridrl sem mimo# . . tu leži, na prsih rana, sveža še in topla, iz nje pa solza se za solzo zbira in na gališka tiha tla polzi-- primeroma dobri ceni, sedaj pa!*°n Pomagal. da bi se vojna ta-da širše mase ! k°j končala, bi se njegov načrt jih je tako malo, prebivalstva sploh ne morejo priti do njih. In tako sploh nimamo marsičesa, kar bi mogli imeti, ako bi ne čakali na neke energične odredbe ministra za prehrano, ki producira vedno le lepe nared-be, misleč, da bo na ta način o-lajšal prehrano. SLOVENCI O WILSONU. "Edinost" piše z dne 4. februarja, 1917: Razlog, zakaj se zavezniki borijo nadalje in zakaj dii ne sp rej mejo ponudbe za mir, so narodnostni principi. Zavezniki se ne bore radi ekonomskih vzrokov,-ne radi imperijalistrične strasti, ne radi hlepenja po tujem ozemlju ,oni se bore za osvoboditev malih narodov iz politične sužnosti. Edino ta razlog je po-tisjiil zaveznikom meč roke. Ako je ta razlog resničen . . .(nekaj zaplenjenega), potem moramo priznati, da se zavezniki bore za pravično in pošteno stvar. Ali kako pa izvedejo zavezniki svoje namene? Italija ga na primer izvede talko, da vzame Slovencem svoje šole, izpodrine slovenski narod iz javnega in političnega življenja. Ona zatira furlanske Slovence na najbrutalnejši način, ne dovoli jim slovenskih šol, niti slovenskih duhovnov, v cerkvah se ne sme pridigati v slovenščini. Kako hoče ona urediti narodnostno vprašanje glede malih narodov? Wilson je proglasil v svojem govoru narodnostni princip. Omislil si ga je poti okriljem političnega principa. Ako ga mi natančno razumemo, se v prvi vrsti tiče avstrijskega problema. Wilsonov program je program vseh avstrijskih narodov, ki zahtevajo, da se v tej državi izvede narodnostni princip doslovno brez kakih klavzul, radi katerih bi nastale kake podrejenosti, da se izvede do poslednjih konsekvencij, da so vsi narodi v tej državi enakopravni l^re« razlike vere, jezika ali narodnosti. Mi zahtevamo, da se na podlagi Wilsonovega principa reši avstrijski narodnostni problem. (Pol stopca zaplenjenega). "Slovenec" z dne 26. I. piše: — Mi se danes še ne moremo natančno baviti z Wilsonovim govorom, ampak hočemo reči samo tole: Wilson je govoril bolj kot idealist. Wilson je razlagal narodnostni princip na svoj način, On se ni veliko oziral na verako-moralno stran naroda, ampak se je oziral na etnografske razmere po državah, v katerih žive razni narodi pomešani med seboj. "Slovenski narod" s dne 25. jan. piše: — Nihče ne more tajiti, da je Wilsonov program v glavnih točkah idealen in da je povsem pravičen. Glavna točka Wilsonovega programa je zaščita vsakega naroda v no ve j državi. Po vsi pravici lahko pečemo, da se Wilsonov program bivstveno razlikuje od programa zavezni- tudi kmalu vresničil. POGREB SLOVENSKEGA STOTNIKA NA GALIŠKEM BOJIŠČU. Nedavno smo javili, da je padel na severnem bojišču stotnik 47. pešpolka Ferdinand Omik, d cm a iz Jarenine na Štajerskem. Njegov narednik Henrik Vollmaier, doma iz Selnice ob Dravi popisuje sedaj v pismu svoji ženi snurt in pogreb tega častnika, ki je bil pri svojih slovenskih vojakih izredno priljubljen. Pri naskoku na selo D. je dobil stotnik Orni k strel v srce.-Narednik -V-jo dobil ukaz, da preskrbi svojemu poveljniku pogreb v vasi P. za fronto. "Naložili smo ga na voz in peljali v zelo temni noči v selo P. Tam smo zanesli truplo v .neko boljšo kmets-ko hišo. Kmet je napravil oder, kmetica pa je prinesla lepe snažne prte. Hipoma so se zbrali sosedje; vprašali so me ali je pan kapitan katolik. Ko potrdim, prinesejo iz cenkve sveč in dekleta ovenčajo sobo. Med vožnjo v selo sem videl pri eni izmed hiš vojaško stražo. Grem tja in vprašam vojaka, katero poveljstvo je tukaj. On mi pove, da je poveljstvo madžarskega črnovojniškega maršbataljona. Poveljnik je stotnik Hutiray, in dal mi je cel pionirski cddelek na razpolago. Kupil som les za rakev in ikriž in že so bili pionirji na delu. Sest pionirjev sem poslal na pokopališče, da izkopljejo dva groba, poslal sem namreč kmeta z vozom naizaj k sanitetnemu oddelku še po tri mrtve, kateri so tudi v istem času padli kakor naš stotnL". V jutro na dan sv. Antona ob 4. uri so prinesli pionirji rakev. Prišlo je o-koli 30 deklet, katera so pletla vence. Rakev so opletla, da je bila kakor en sam venec. Tudi oskrbnik kneza Ljubom irskega je daroval lep svež venec. Napis na križu sem dal pri kovaču vžgati. Z duhovnikom sva ddločila pogreb na 8. uro predpo/ldne- Že ob 7. uri je bilo dvorišče in spredaj cesta polna ljudstva, katero je čakalo na pogreb. Ob 8. uri pride duhovnik in častniki. Prišlo je šest nesa-čev in ena četa kot častna straža. Kmetje so prinesli vsa baudera, kar jih je cerkev imela. Opravile so se mrtvaške molk ve in počeši se je sprevod pomikal k cerkvi. Bilo je videti, kakor procesija. Ko se je rakev spustila v geob, se je vse na glas jokalo. Tu<5l soince se je zarilo pod čine oblake, tudi ono je bilo žalostno. Topovi so groraeli na vseh gričih, kakor da bi hoteli u&azati rajnemu zadnjo čast, a v resnici so le iskali novih 2rtev. Potem so pionirji grob zagrebli. Tudi častniki so imeli solzne oči. Po opravilu grem k duhovniku prosit za račun; a v moje začudenje mi je rekel, da je storil vse iz -ljubezni do bližnjega m da ne vzame niti vinarja. Z desetnikom greva še enkrat k grobu in sva molila za du- "Prijatelj, čuj . . sem lezi k meni prisloni glavo sem . ..na moja pr sa . . . poslušaj me . . . : ugašam že .. . tam v domovini pa cveto zdaj rože. .. . po vrtih vseh ... po oknih vseh . . levkoje, astre, rožmarin in nepozabni nagelji rdeči . . . Tam v domovini jutro ... tu večer, tam v domovini vsa ljubav je moja . . . Ta robec vzemi . . . prisloni k prsim ga . . . naj srca solza vroča nanj kaplja— tako ga drži, da zapiše kr! . . . kako sem ljubil jo . . . ! Odpošlji deklici tja v domovino neporabljeno. . . Srce že peša . . čutim . . . smrt se bliža . . . ljubav ugaša . . . dan se niža . . . življenja čaša je že izpraznjena do ona . . . . . . prijatelj . . .pozdravljen . . . . . . oh . . . srcu je tako težko . . . le glej . . . kako sodzi. . . glavo mi podpri . . . povej . . Najbolj sem ljubil Njo— na drugi strani pa. ga obdajajo Styr-Pripet-Strumen in jezera Ne belj in Lubjaz. Najbolj suh del je takoimenovano Dagorodje, vzviše- gosto naseljena pokrajina, dalje ozemlje na jugu pri krajih 0-palin, Ratno, Wladimirev in Dem-hreviea. Vzhodno Poijesje je mfco-go bolj dolgo in širdko nego za-padno. Za operacije zaveznikov za ankrat pe pride v poštev. Na splošno je Poijesje lahko t* ko-le označi: Njegova širina in neprehodnost, in s tem njegov pomen kot ločilna ovira, narašča od zapada proti vzhodu. "Kolikor dalje prodira sovražnik v notranjost Rusije, toliko večja postaja važnost za Poijesje," tako piše ruski štabovec.-" Četudi je zveza ua za-padnih bregovih Buga še precej lahko mogoča, je pa ob bregovih Dnjepra-izključena. Naše umikajoče se armade bodo, ko dosežejo Kijev in Rogčev, po železnicah Zlobin-Bahmač in Bahmač-Kijev v bližnji zvezi, dočim bo sovražne armade ločilo neprehodno ozemlje "I v izmeri ?0 dnevnih maršev.'' Ako ta izvajanja uporabimo za sedanji položaj, moramo sklepati, da se bodo ruske vzhodnogališke armade umaknile V smeri Kijev, kakor se ostala ruska vojska umika proti Minsku in Petrogradu. Med umikanjem bodo tudi ruske armade za dvajset dnevnih mukepolnih maršev ločene med seboj ter zaveznikom ne bo treba v Poijesje, pred katerim je že scitqki kralj svaril Darijeve sele, češ: 1 'Ce ne postanete ptiči in ne zletite pod nebo, ali miši in se skrijete v zemljo, ali pa žabe in poskačete v močvirje, se vaša vojska ne vrnila do *r ' ' Všklr AttXikM 4 A A«fl 1 Večer ... že mirna in tiha je poljana, v zapadu, v solnčnem oltarju std luči gori od juga pa še nekaj Šumi.. .ječi.. In meni se zdi: da si ga klicala Ti--- A. Gaspari — Rakovčan. mov." Kakoršen je danes položaj, bo v bljižnjem času glavna skHb ruskega armadnega vodstva ta, da obvaruje ruske armade pred to usodo. Po "Slovencu" 1. 1915. Telefon: Canal 80 in Nemantch OVENSkA GOŠTILtf A' IN RESTAVRACIJA 1900 W. 22nd St., vogal So. Lincoln St. Chicago, III. Točim vedno iveže jam izborne sraodke. razpolago. IfST^ Rojaki Slovenci rodno dobro doiU! V\\\\\\\\V\\\\V\\\VV\\\\\VVV\\\VV\\V\\\\\XM\V\X\XX> Frank Petkovšek 720 Market Street WAUKBOAH. ILLINOIS. Zastopnik ranih perobrodaih draftb. roiilja denarje v »Uro domovino in o-prnvljn notarske posle. Se toplo priporrta Slorenesn t Wnn-kegnn in okolici. Ne strašite se! Vas denar je varen! Če tudi je razglašena vojna, se vlada ne bode polastila Vašega denarja, naloženega na banki. Tako izjavlja predsednikova vojna proklamacija. Knr je Vaše, je torej Vaše in ostane Vaše; nihče nima pravice do Vaše lastnine, dokler se Vi žadržite mirno in ne rujete zoper našo državo. mm 3% obresti na hranilnih uiogah 3% Obresti, ako nedvLnjene, se pripišejo h . lavniči in se tako zopet obrestujejo. Pri nas bodete vedno dobro in uljudno postrežem po svojem rojaku. Naša banka je pod nadzorstvom vlade Združenih držav in članica Federalnega rezervnega sistema. Denarja v stari kraj Vam sedaj ne svetujemo pošiljati, tudi ne po brezžičnem brzojavu, ker so razmere preveč nestanovitne. Oddajamo y najem varnostne skrinjice po $3.00 na leto za shranjenje vrednostnih papirjev in listin, kjer je potem isto varno pred o. njem in tatovi. • x Poslopje, kjer so naši uradi, je naša lastnina. Nnic banka jo depositni urad za zvosno postno Hranilnico, za. mesto Joliet. za okraj Will, za državo Illinois in za vlado Združenih držav. Odprto vsaki dan, razun nedelj in praznikov, od 9. dop. do 3. pop. The Joliet National Bank JOLIET, ILLINOIS Kapital $150,100. Rezervni sklad »60,000. r—,1'—ilwlri. i - iri.il-s.Jfs. I - » - <:- POD VLADNIM NADZORSTVOM ZEDINJENIH DRŽAV. Poijesje. J-užnovzhodno od Bresta Litovskega meji predtrdnjavsko ozemlje na zloglasna Rokitniška močvirja ali Poijesje. O teh močvirjih je razširjeno mnenje, da so le redfaokje prehodna ali sploh ne. Iz razprave nekega ruskega gene-ralStabnega častnika o zapadno-ruskem bojišču pa je razvideti, da ima to ozemlje slabši sloves nego zasluži. Navedena študija izvaja. Poijesje obsega ozemlje med za-padnim Bugom in Dnjeprom, kakor tudi ozemlje cesta Moskva-Brest-Litovsk in Kiev-Kovel ter visl^ke železnice. V severnoj-užni smeri obsega 350 km in za četrtino zmanjša rusko' zapadno mejo, ki jo deli v dve samostojni bojišči; kajti medsebojna zveza obeli ondi delujočih armad preko Poljesja je skrajno te/avno. Ozemlje je zelo redko naseljeno, prebivalstvo revno in prometna mreža skrajno pomanjkljiva. Močvirja in lesovja, ki so v srediseu krog Mozirja in Pins&a, neprehodna, izgube proti severu in jugu, zapadu in vzhodu polagoma svoj neprehodni značaj in preMejo v planjave. V zapadnem Poljesju nastopajo značilna znamenja: številna moeyirja, lesovje, številne reke, redke naselbine, težka prehodnost — v veliko manjši meri nego v ostalem področju. Cista močvirja so redka, za pol jedel jstvo pripravna zemljišča so jiMiogoštevilna; rek je siefer mnogo, toda najvažnejše med njimi imajo vzvišeno, suho oibrežno ozemlje. Splofino je torej prehodnost na zapadu večja nego na vzhodu.' Močvirja zapadnega Poljesja se v sredini vrste od reki Pripet. Kot široka planjava se razprostirajo od vzhoda proti zapadu ter prekinjajo zvezo med severnim in južnim prostorom; prelko močvirij vodijo le ozke, mnogo kilometrov dolge poti, ki so napravijo ne iz protja. Skoraj popolnoma neprehodno je Zarečje, 120 km. dqlgo in 25 km široko nepretrgano močvirje, ki se razteza od Pize, Jasielde in Pripeta do ustja Styra, Ustanovljena leta 1857 Nacionalizirana leta 1864 ŽE BO LET je ta banka varno čuvala in držala prihranke ljudstva našega mesta. Ustanovljena je bila leta 1857. Sedaj ima že 14,000 nlagateljev. Njeno skupno premoženje, ali imetje znaša nad $8,500.000.00. Preostanek glavnice in čisti dobiček znaša nad $550.000.00, kar se drži v posebnem zaščitnem skladu. Naložite torej Vaše prihranke v NAJSTAREJŠI IN NAJVEČJI BANKI V JOLIETU. 396 Narastle obresti se polletno pripisujejo k glavnici, ail pa izplačujejo na hranilne uloge od $1.00 naprej. FIRST NATIONAL BANK OF JOLIET. tfollet, Illinois. "LJUDSKA BANKA". PRVA-DRUGA NARODNA BANKA V PITTSBURGU JOOOOOCSOOC i i USTANOVLJENA L. 18S2. o o Nikar ne pošiljajte nam de-narja v svrho pošiljatvMH • t m SICER DO TEDAJ, KO VAM NAZNANIMO, DAJE ZOPET MOOOČE POŠILJATI DENAR V STARI KRAJ. Prva-Druga Narodna Banka, v PITTSBURGU, PA. Med tem »prejemamo denar na hranilno vlogo, za katero plačujejo obresti. FIRST-SECOND NATIONAL BANK i| Corner Fifth Ave. * Wood Street, Pittsburgh, Pa. ,, Lastno poslopje. mmm junaki iz-itači zatrobijo, Šumni pohiti preko Adrije do Krka, zavist in strah Benečanov. Prebudi pa tudi vilo z Velebita, prebudi vesle v gorah. Franko-pan! odjekuje po Strmcu, po Vrstniku. Frankopan! šepete Jo gozdi. Vzdih zamre pod Krkom. — Ni kolaj Frankopan dvigne glavo, se ozre na Adrijo. Težka misel mu zasenči plemenito lice. O morje iu otoki! Last davnih dedov, spomin njihove slave in moČL Spomin ftr-va»ke svobode. Dobe, ko so plačevali Benečani Hrvatom danj od Adrije in Krka, ko so sklepali s Frankopani trgovinske pogodbe. Raztrgana si, HrvaŠka — Frankopani so oropani stare posesti. Da se razblini njihovo bogastvo, mine njihova moč. Pa ne izgine njihova slava . . . Čujte, ljubosumni Nemci, cesarjevi sluge, ta pozdrav: Ne pozdravlja Senj cesarskega stotnika. Ne izroča kot takemu mestni sodnik Senja. To velja le Frankopanu, domačemu knezu . . . Oj Nikolaj! Da razvi-jeta z Volkom, z Zrinjskhn hrvaško zastavo . . . Kraljevi venec bi se podal Volkovi junaški glavi, mmmummmmmmmmumuk Ivana Jurija barona Kisla in barona Turškega. — Komisarja sta osvobodila Jeromina Marcel j a, poklicala senjskega stotnika Vida Gudiča in nakoSke poglavarje predse in jim Napovedala v Ferdinandovem imena, da ne smejo več vznemirjati podložnikov lju-dovladinih. Kisel je oponesel Uskokom, da "bi lahko izhajali z do-sedanjo plačo. Toda kocke, kvarte in vino je treba pustiti. Kdor ho če še ostati v Senju, se mora zadovoljiti s to plačo ali pa oditi. Vsak, kdor ni pravi senjski meščan, mora oditi v osmih dneh Komisarja sta zapovedala, a izvršitev teh zapovedi sta izročila novemu stotniku — Nikolaju Fran kopanu. Določila sta, da vzame Senj stotnijo nemških vojakov, da ukroti ž njim Uskoke. Uskoki se, kot se vidi, ne boje novega stotnika, ne vojakov. Zanašajo se na dobroto in modrost — pa stroga želja Ferdinandova ln cesarje va je, da se naredi vse, s čimer bi se mogla preprečiti vojska. Vsaj za čas. — Komisarja Kisel in Tur jaški sta opazovala*^ Senju vojaške priprave ljudovlade ... In že koncem avgusta so sporočili deželni poslanci goriški nadvojvodu, da spravljajo Benečani v obmejna Frankopanov plašč bi pokoril ra-i mesta strelivo in proviant, množi ne tožne HrvaŠke. Turek bi se u klonil hrvaškemu meču, lev svetega Marka bi se umakni. Do Carigrada bi nesel Hrvat zmagujočo zastavo, postavil bi križ na moše-je . . . In kdo drugi kot Hrvat, iz-pere madei sramote z Evrope f...— Vzklika ljudstvo, grme topovi — dan je, poln obetov, nad ... Pa oblak se prikrade nad Senj, oblak se gosti nad Frankopanovem čelu. Ne ker jima gre po pravici, le pod pritiskom nujnosti so dali v CJradcu Nikolaju stotnijo v Senju, Volku podgeneralstvo v Karlovcu. Hrvaško Primorje je v nevarnosti, da ga zasedejo Benečani; zato se pripravlja z manjšali napadi, Posestnik Trsata, Vinodola in Novi-ja, posestnik gradov ob hrvaški meji bo brani te meje hraibreje od tujca — njemu, domačinu, ne bodo uhajali vojaki pod pozlačeno benečansko zastavo ... Da. Le pod pritiskom potrebe, v resnem jo posadke. Zato je neobhodno potrebno pripraviti se za boj. Prebivalca goriške meje se pritožujejo da ne smejo nositi orožja, dočim so Benečani dobro preskrbljeni ž njim. — ftavmo takrat je poslalo tržaško starešinstvo pritožbe v Gradec: Benečani so ulovili tržaško ladjo, ki je vozila olje iz Apu-lije v Koper, in si jo prisvojili. Ujeli so tudi ladjo tržaškega trgovca Gallota ter priklenili vse mornarje na galejo. MoSČen-ice so se komaj ubranile napada. Povsod se zbira beneeanska vojska — zato se mora pripraviti tudi Trst za obrambo, pripraviti se mora Gorica. Še kranjski stanov! so izdali oglas za vojsko. Ker so pa sami preslabi za borbo z Benečani, prosijo nadvojvode pomoči. Saj«so prodrli Benečani že v Kranjsko, požgali graščino Prem m razgnali kmete, ki so se jim pcsta vili v bran. Naglo združena posadka me- položaju, so izročili na graškem ja jih je komaj prepodila iz Kranj-dvorn Frankopanom važna mesfa.|ske. Trgovce, ki vozijo žito s Meseca avgusta je odpustil benečanski senat nadvojvodovega poslanika Štefana de Ravnacha s praznimi besedami. NI Izpustil u-jetih Uskokov v Benetkah — v Labinju so še zaprti Rečani. De Ravnach m cesarjeva komisija v Senju, Adolf Althon m baron Marko Beck, so se sešli na Dunaju in nadaljujejo razprave s cesarskimi svetniki in benečanskim poslanikom, ki se bodo pač vlekle semintja in ne bodo imele nika-kega uspeha. Ker nadvojvoda noče in ne more ustreči glavni ljudo- Kranjskega v Trst, napadajo benečanske čete, rušijo soline ob hrvaškem Primorju. Zato sta svetovala komisarja, je svetoval Frankopan nadvojvodu, naj se vendar poskrbi po mejah za obrambo. Sovražniku sploh ni verovati, najmanj pa Benečanu. — Da so imeli ti možje prav, je potrdilo poročilo zapovednika bovške soteske, Jurija Filipa Ge-ra. — Ferdinand je verjel, česar ni hotel verjeti od Klessla zaslepljeni cesar. Določil je 200 tolarjev za novo obzidje MoSčenic, za se ne more razpravljati prej tvi Uskokov dokler se leti e odstranijo za vselej od morske obali. Marsikaj si izmHHjujejo Benečani — Uskokov pa le ne izpuste. Oni bi pač najrajši videli, da se porušita reška in* senjska trdnjava, da se jim povrne vsa škoda, katero so jim povzročili Uskoki, da se potrdi pogodba, glasom katere bi smeli Primorci kupovati sol samo pri Benečanih. Poslanik nadvojvodov pa je zahteval odškodnino za škodo, nareje no v pazinski okolici, da ne preprečijo Benečani trgovine s Trstom — da ne motijo pridobivanja in prodaje tržaške soli. — Dogovarjali so se o tem v Benetkah, na Dunaju. Obe stranki sta se držali trdovratno svojih zahtev. Benečani so si izmišljevali vedno še kaj novega. Cesar je bil posrednik med obema strankama, pod njegovim pritiskom je postal nadvojvoda bolj popustljiv. Sklenil se je dogovor. Nadvojvoda je obljubil cesarju, da bo v bodoče strogo pazil, da se iztrebi na morju gu-sarstvo, da se bodo pokorili Uskoki svoji oblasti v Senju In drugih krajih. Kdor se ne bo hotel pokoriti, zapade smrtni kazni. Hudo-delce-prihajače odstrani iz Senja. Zato je postavil v Senj dobrega in poštenega stotnika. Tudi dobro plačano nemško posadko nastani v Senju — toda ne precej —, da se ne vidi, kot bi bil prlmoran k temu. — Vse to se pa zgodi šele tedaj, ko izpusti ljuUovlada vse ujete Uskoke, preneha z obseda-njem luk, ne ustavlja več trgovine in prometa. Poslanik Je vse to odločno zahteval od ljudovlade in povdarjal posebno, da se mora vse to hitro izvršiti, sicer se nadvojvoda ne čuti vezanega na sklepe. — Razpravo o svobodnem bro-darstvu so odgodili za poznejši čas, ker se niso mogli zed mit i o glavnih točkah. — Benečani so sprejeli ta dogovor. Admiral Venier je dobil povelje, <*a preneha z napadi in zapiranjem luk. Veseli dogodek so javili v Prago. Cesar je opomnil nadvojvoda, naj izpolni tudi on vse točke dogovora in posebno, naj opomni Zrinjske-ga, da ne sprejema pregnanih razbojnikov na svoje posestvo v Vi-nodolu vo na posestvu. — Vse se Je razveselilo miru, le vsakdo je dvomil, da bo trajen. Benečani so trdili, v senj, ve tudi, da ne bo bolela novega stotnika glava zato — ve, da popuste nemški vojaki skoro Senj ... — Ropot na hodniku — težki koraki ... lT-skoske vojvode naznanja straža. Zaripelih obrazov vstopijo Senja-nin, Daničič, Vinko Hreljanovič. Govori Daničič, govori Juriša. In rana na čelu gori, »burno kot grom zveni glas orjaka. Burno, kot se- 5 njscki potok, ko podira viharne "" dni obrežja, se vsiplje govorica. Spremlja jo izrazita kretnja, ani-ganje obrvi, ogenj oči. (Dalje prihodnjič.) I&ČEM svojega brata Frank Kotar, doma iz šentjernejske fare na Dolenjskem. Pred letom dni se je menda nahajal v Indianapolis, Intf. Za njegov naslov bi rada izvedela njegova sestra. Ako kdo ve, kje živi sedaj, naj mi to blagovoli naznaniti, ali naj se mi pa brat sam pismeno javi, ker mu imam neko važno stvar za sporočiti . Zofi Kotar, 9607 Ave "L", South Chicago, 111. (Adv. No. 18—20.) iiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiniiuiniiiiiiuiiiii^ Zi jlaM Tinea rujnsga, pošten kristjan življenje da. { baliravno je že 24 držav suhih v Ameriki, — v naši slavne/znani «2 Chicagi pa še ne poznamo tuše. ~ Jaz aem ga letos naprešal zopet par tisoš "galone", da nara ae bo 5 treba trpeti žeje, najai bo že v petek, ali "ivetek". ^ = Moje vino dela že samo ob sebi reklamo, ker je naravna in pristna H domača kapljica. Letošnji pridelek se je posebno obnesel. Ima in rude- £ Čeea in belega. Pokusite samo ono "galonco", — pa so boste prepri- 2j čali, kako kapljico imam v kleti. Dobro blago se samo hvali, tega s: geala se držim jaz. s JOSIP PERKO, Slevenski gostilničar, 2236 So. Wood Sir. Chicago, III | iiiiiittiiiiiiiiimiiiiHiiimfiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiii Joliet Citizens Brewing Co* INKORPORIRA NO. 208-210 Collins St., Joliet, 111. NA PRODAJ ali v zameno s kakim zemljiščem v Chicagu je 63 akrov obsežna farma v Marinette okraju, Wise. 40 akrov je ie obdelanih, 23 akrov je pa še gozda. Na farmi je ena koča in skedenj, farma je oddaljena samo 2 milji od bližnjega trga; ob farmi meji veliko jezero z obilnimi žlahtnimi ^ribami. . Pišite na lastnika: M. MAIER, 916 So. Clinton Ave. So. Oak Parit, IU. Naši izdelki: "OLD LAGER", "JOLLY DARK", "FAMILY MALT TONIC", "FUL-VALU", "CREMO" neopojno Pravi pogoj življenja. Ako ste dobro razpoloženi in če imate veselje do dela, tedaj je to znamenje, da ste zdravi. — Taki občutki odbijajo napade različnim 'iK)lezni. Vzemite ali jemljite torej Trinerjeve ameriško zdravilno grenko vino, ki vam bo utrdilo in ojačalo črevesje, živce in celo telo. To vino sili prebavne organe, da normalno delujejo. Boljšega le-ka, ali pripomočka sploh ne morete dobiti za zaprtje (zabasanost), glavobol, napenjanje, nervoznost, sicer izgubi revdno pra^jvse želočne neprilike, splošno slabost itd. — kakor je to vino. Cena $1.00 v lekarnah. — Trinerjev Liniment morate imeti vedno do- vladni zahtevi, da premesti Usko- smodnik in svinec. Komori je za-ke is Senja. Benečani se pritožu- povedal, da nakupi na KoroSkem jejo, da počenjajo Uskoki vedno nove vragolije. Ker jim gleda pred Senjem vedno benečansko brodovje na prste, so si izbrali za žita in ga odpelje v Gorico. Poslal je tja topove, puške in mnogo pušk ar je v. V Trst je poslal veliki top. Izvoz žita je sploh prepo- pristanišče mestece Omie v Dal- j vedal. V slučaju velike potrebe bi maciji. Odtam napadajo po suhem poslal pomoč iz Karlovca in Petri- Turke in na morju Benečane. Ker noče izpustiti senat brlnjskega stotnika Milanšiča, so iskali Uskoki prilike, da ulove kakega odličnega Benečana in ga zamene potem za Milanšiča. To se je posrečilo knezu Juriju Daničiču. S tristo Uskoki se je vrgel na Krk in ulovil v Baški ben&ansfcega pro-vedurja Jeromina Marcelja. Peljal ga je v Senj in zaprl v kulo sv. Save. — Benečani so zagnali velik krik na to barbarstvo ln požgali v pazinski grofiji m na Krasu čez 226 hiš z gospodarskimi poslopji. Nikdar se niso družili prebivalci teh krajev s Senjenl. Vendar so jim pokončali sesive, vinograde, oljčnike. Cesarjevi svetniki očitajo benečanskemu poslaniku, da je potrošila 1 judtfVlada več tisoč zlatov, da se ne bi sklenil in da se prelomi mir med Turki in cesarjem. Soranzo jim odgovarja, da je signoriji znano, KkKo so poizkušali cesarjevi poslaniki zaplesti ljudovlado v vojsko s Turki. — Da želi nadvojvoda miru, izpričuje to, da je poslal takoj, ko je iz-o. dogodku v Baši, reškega lika zopet v Benetke, da izpriditi, pove, da izpusti nadvoj-preeej krškega provedorja da »puste ujete Usko-je poslal nadvojvoda nja. — Kmalu za tem se je nadvojvoda bridko pritožil radi pomanjkanja orožja v orožarnah v Ljubljani in v Gradcu. Žapovedal je, da se preiščejo vse obmejne trdnjave. Dvorski blagajnik naj izroči dvorskemu orožarju 800 gld. za dva topova v Trstu in 1500 gld. za strelivo in orožje istotam. Zakupnik trbiški naj pofilje za 100 goldinarjev svinca v Gorico, deželni odborniki naj zbero denarja, da bodo mogli plačati straži v Gradiški in zapovednika nove vojske ; zato naj nalože stanova davek na vino v Gradiški. Medtem se je posrečilo španskemu poslaniku, da je pregovoril benečanski senat. Ustavili so priprave za boj. Ferdinand pa ni bil zadovoljen. Sporočil je cesarju, da je krivično, zahtevati od njega miru, ko sovražniki brez vsakega vzroka gonobe njegove podložnrke. On je storil vse glede pomiritve Senjanov, naj izpuste sedaj Benečani zaprte Uskoke. Tudi Španski poslanik in t resnejši možje bene-čanskega senata so mislili, da zahteva čast in modrost, izpustiti sedaj Uskoke. AH dož se je izgovarjal, da še niso mogli razpravljati o tem. Benečanski poslanik je oponesel cesarjevim, da so začeli Se-njani iznova svoj posel na morju. v lekarnah so da ne bo miru, dokler se ne uredi|ma pri rokah, ker tudi to zdravilo končno vprašanje o premestitvi jc zelo uspešno če vas taro revnia-Uskokov iz Senja — Avstrijci, da tizem, nevralgija, če trpite vsled je vseh nemirov kriva pohlepnost ; kake poškodbe ta Liniment tudi Benečanov po hrvaškem Primor- krepi in utrjuje izmučene mišice ju in da ne bo miru, dokler ne za- in noge. Cena 25 in 50 centov v pode lakomnežev krvavih glav iz]lekarnah; po pošti 35 in 60 cen-Primorja. ^tov. Jos. Triner, izdelujoči kemist, Ne! Ne bo miru! Frankopan 1333—1339 So. Ashland Ave, Chi-gleda junaške uskoške postave.; ca go, 111. — (Advertis.) Vidi živopisano odete uskoške že- ————----— ne in otroke. Sreča pogled, ki ga vprašuje in opominja. Mrki pogled obvezanega Juriša Senjani-na. Za koga trpe ti junaki? Za A-; dri jo ... O, preden obvelja Be-i nečanom — bo vršal boj ... V, njem si objasnita Frankopana lice, v njem se spodi grenkost iz srca. Veselo odzdravi Frankopan: "Zdravo, vojvode! Zdrav, Juriša Senjanin*! Svete Cerkve sem pokoren sin, svetli biskup, mestnih: pravic strog čuvaj, gospod sodnik,: vam', junaki, vodja na noj!" "V boj, Frankopan! Vodi nas v boj!" grmi iz stotero grl. Zvone zvonovi, grme topovi. • t Svetel, solnčen dan je bil dan prihoda novega stotnika. Drugi dan je vstala burja, razočaranje. Frankopanov ukaz kliče Uskoke na trg — pisar jim prečita vladne ukaze zoper grabež na suhem in; na morju, imenuje one "venturine in Uskoki, ki se morajo izseliti v Cerkvenico in Selce. Što uskoških rodbin. Uskoki, ki ostanejo v Senju, dobe stalno plačo. — Razočarani poslušajo Uskoki. Stalna plača obljubljena, junačevanje prepovedano! Izročili so jih smrti. Vzemi vrag komisarje! Zamolklo kot grom v daljavi se dvigne mrmranje, se jači. Smrti, prognan-stvu jih izroča Frankopan? Napolnili so svetlem glavo z benečan-skimi lažmi. Pravičen je Nikolaj, ni Nemec. Pojasnjujte, posredujte, vojvode! Juriša, solnčece naše, Daničič, ti mladi lev; stopite pred stotnika! — S podstotnikom in pisarjem pregleduje Frankopan beležke komisarjev m modro oko mu temni: Česa so pravzaprav krivi Uskoki? Vendar plačajo za sedaj stroške miru . . . Zato jih nista prognala komisarja daleč ... Le par ur od Senja ... — Jakob de Leo se nasmehne. On pozna U-skoke; ve, da se povrnejo pri pr- Pozor gg. tajniki krajevnih društev! Kadar potrebujete nova društvena pravila, lično izdelana pisma, koverte, vabila in vstopnice za veselice, ali kake druge UakovlM, obrnite se na niajvetjo slovansko unij ako tiskarno v Ameriki, na NARODNO TISKARNO, 2146-50 Bine Island Ave., Chicago, 111. Ta Vam bode izgotovila vse tiskovine v popolno zadovoljne** glede cene točnost! in okusnega dela. Osobito Vam priporočamo aelo pripravne Vplačilne knjižice za Člane in članice, izdelane v malem iepnem formatu in trdo vezane. I>alje imamo v zalogi zelo prikladne Nakaznice sa blagajnike za izplačevanje bolnifike podpore in drugih izdatkov, ter Pobotnico. Tiskane imamo tudi Bolniške liste, večje in manjše in po—bin pole za vodstvo Članov, da se ima na podlagi teh pol lahke veda* na* taočen pregled števila Članov po akladih, ali razredih. Na sahtevo pošljemo vsakemu društvu vzorec gorlnai tlako vin na ogled brezplačno I OPOMBA: V naši tiskarni ae tiska "Glasilo K. S. K. Jednote1 Za zastave, regalije in vse društvene potrebščine. Prva in nefstareiša domača tvrdka F. Kerže Co. 2711 So. Millard Ave. Chicago Hi. Vse delo in blago garantirano. — Ceniki zastonj. Za časa neznosne draginje cena $1.00 opomini,