¥ .ki SVOBODNA SLOVENIJA AJtO (LETO) XXL (15) No. (štev.) 44 Nova pveiziiusnja Zgodilo se je, 'kar je svobodni svet željno pričakoval, dolgih sedemnajst let. Ponedeljek, 22. oktobra 1962, je postal zgodovinski dan: iz ZDA je težko in grozeče zadonel klic „Dovolj!“ svetovnemu komunizmu in ta je presenečen zaustavil svoj korak. Nosilci svetovnega komunizma prvi trenutek, prvič po sedemnajstih letih, nis0 vedeli, kaj storiti- Vsem pa je stisnila srce grozota pošasti atomske vojne, ki se je isti trenutek pojavila na obzorju. Toda ZDA so se morale zganiti. Komunizem je stegnil svojo krvavo roko čez Atlantski ocean na Kubo, komaj 100 km oddaljeno od ameriških bregov, in tam postavil svoja oporišča za vojaški napad na ameriški kontinent. Mera popuščanj in umikov je bila za ZDA polna. Po koncu druge svetovne vojne je šel politični razvoj v svetu v dve smeri: na eni strani so nastajale nove svobodne države iz bivših kolonij v Afriki, Aziji in Ameriki, na drugi strani pa se je pojavil v svoji najkrutejši obliki novi kolonializem, s središčem v Moskvi. Leta 1939 je bila ZSSR edina komunistična država na svetu, toda po padcu drugega totalitarizma dvajsetega stoletja, nacizma in fašizma, so Sovjeti prekoračili svoje meje in nasilno vzpostavili komunistične vlade v Vzhodni Nemčiji, Poljski, Madžarski, Romuniji, Bolgariji, Jugoslaviji in Albaniji. Češkoslovaška je padla pod njihov jarem leta 1948 in Grčijo bi doletelo isto, če ne bi tam odločno intervenirali Angleži. Že pred drugo svetovno vojno pa eo izginile v sovjetskem nenasitnem žrelu Estonska, Letonska in Litva. Evropo je na dva dela razdelila železna zavesa. Toda podjarmljeni narodi se niso mirno sprijaznili is svojo kruto usodo. Upori na Poljskem, v Vzhodni Nemčiji in na Madžarskem to izpričujejo. Povsod so klice po svobodi zadušili sovjetski tanlki. V Zahodni Evropi, ki se je s svojim trdim delom in s pomočjo Marshallovega načrta dvignila iz ruševin v svoje največje blagostanje, Sovjeti, vedo, da nimajo možnosti napredovanja. Proti njim se je dvignil obrambni zid NATO. Ta zid zadržuje sovjetsko pohlepnost bolj, kakor zadržuje komunistični berlinski zid hrepenenje sužnjev po svobodi. Razen v Evropi je komunizem obrnil pogled tudi v Azijo in Afriko. Skušal si je najti trdna oporišča tudi na teh kontinentih. Maocetung mu je za-vojščil Kitajsko, sprožil vojno na Koreji, pozneje v Vietnamu, v Indokini in Laosu- Kitajska je zavzela Tibet, od tam pa se je pravkar pognala proti Indiji. Prvo oporišče v Afriki si je 'komunizem, pridobil v Egiptu, toda ni trdno zaradi Nasserjevega izkoriščanja Moskve in Zahoda za svoje namene. Podobno se godi tudi v drugih afriških državah. Ker ni bilo tam močnih komunističnih strank, je Kremelj poskušal pridobiti na svojo stran voditelje mladih republik. Za trenutek je izgle-dalo, da jih je ujel v svoje mreže, toda kaže, da se ti izmotajo iz njih vsakokrat, ko bi se ravno imele dokončno zaviti okoli njih. Najnovejše tako oporišče v Afriki je AJlžir z Ben Bello. Zahod je bil tako po drugi svetovni vojni v neprestanem umiku pred komunističnimi manevri. Toda dejstvo je, da se komunizem geografsko ni razširil nikjer zaradi priljubljenosti med prebivalstvom, temveč vedno z vojnami, gverilskima napadi in zaradi popuščanja miroljubnih in svobodoljubnih držav. Tako se je v,gnezdil tudi na Kubi, na svoji prvi trdni postojanki na ameriškem kontinentu. Komunizem se je zasidral na Kubi zaradi izdajstva revolucije proti diktatorju Batisti. K temu je pripomogla neverjetna naivnost Kubancev in vseh ameriških držav z ZDA na čelu. Svobodna Slovenija ugotavlja, da je bila eden redkih glasnikov, ki je od prvih dni Castrove revolucije zatrjevala', da Castrova pot vodi v komunizem. Prisotnost dr. „Che“ .Guevare, ki je znan agent mednarodnega komunizma, bi bila morala biti dovolj jasno opozorilo, da bi bili Amerikanci previdnejši. Kdaj se je še kak mednarodni komunistični agent boril za svobodo? S pogorja iSierra Maestra so Castro- BSLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES 1. novembra 1962 Hazplet kubanske krize Za nami je teden največje mednarodne napetosti po drugi svetovni vojni. ZDA in ZSSR sta si stali nasproti kakor pripravljeni za končni spopad, od katerega je odvisna svoboda ali suženjstvo vsega človeštva. ZDA so, tako je kazalo, končno prešle v ofenzivo proti svetovnemu komunizmu, na čelu vseh še svobodnih narodov. na svetu- Ameriška vojna mornarica se je razpostavila okoli Kube po Karibskem mor ju. in začela v sredo, 24. oktobra, ob 11. uri po argentinskem času, izvajati blokado te sovjetske postojanke na ameriški polobli. Po vsem svetu je završalo, to in onstran železne zavese. Odziv svobodnega sveta za odločen nastop proti komunizmu je bil odličen. Vse članice medameriške organizacije, razen Brazila, so stavile svoje ladjevje in vojsko na razpolago za nastop proti Castru odn. proti sovjetom. Prva in najhitreje je postopala Argentina, tako da je njeno pozitivno zadržanje v tej krizi znova dvignilo njen ugled v ZDA in v Zahodni Evropi. Minul0 nedeljo sta iz vojnega pristanišča Belgrano, ■kjer se je od njiju poslovil predsednik Guido, odplula dva argentinska rušilca Rosales in Espora, ki ju je Argentina dobila letošnjega junija od ZDA. V Zahodni Evropi se je prvi postavi} na Kennedyjevo stran Adenauer, za njim pa oklevajoči MacMillan. V NATO je vrhovno poveljstvo proglasilo pripravno stanje. Na Daljnem vzhodu sta se Formoza in Japonska takoj pridružila ameriškemu nastopu proti Sovjetski zvezi. V Združenih narodih je položaj prevzel v svoje roke glavni tajnik U Thant, ki je v velino olajšanje skupine nevtralnih držav, med katere se prišteva tkzv. beograjska skupina, mnoge nove afriške in azijske države, predlagal Washingtonu in Moskvi, naj za dva ali tri tedne zaustavita svoje korake in medtem sedeta za železno mizo k po- j gajanjem. Hroščev je seveda takoj po-j grabil to priliko in je preko svoje ko-I ristne budale, angleškega ‘filozofa’ ■ikirtranda Russella, pismeno sporočil kler se to ne bi zgodilo, ZDA ne bodo dvignile blokade. Iz Moskve razen pisma Hruščeva Russellu dva dni ni bilo glasu. Videti je bilo, da niso vedeli, kaj storiti, ker so bili presenečeni nad ameriško ofenzivo. Moskva kaj takega namreč ni doživela od zadnjih -nacističnih ofenziv na vzhodni fronti. Končno- je v soboto Hruščev začel trgovati. Sporočil 'je, da je pripravljen odpeljati rakete s Kuhe, če bodo ZDA odstranile svoja raketna oporišča iz Turčije. Istočasno je tudi -ustavil vse nadaljne konvoje sovjetskih ladij proti Kubi. Pripravljen je tudi sesti za mizo in se začeti pogajati o vseh problemih, ki so doslej ostali nerešeni med ZDA in ZSSR. Nekaj ur zatem je, prišlo iz Moskve novo sporočilo, da je Hroščev že dal ukaz za odstranitev raketnih oporišč s Kube, o ameriških oporiščih v Turčiji pa ni bilo več govora. Hruščev in Kennedy sta si namreč medtem izmenjala več pisem, katerih rezultat je bil ta zadnji ukaz Hruiščeva. „Sovjetske naprave na Kubi niso več potrebne zaradi Kennedyjevega zagotovila, da ZDA ne bodo napadle Kube,“ izjavlja Hroščev. Kriza je popustila in prešli smo spet v dobo pogajanj med ZDA in ZSSR. Določili so, da bo komisija ZN, sestavljena večinoma iz Švedov, odšla na ’Kubo nadzorovat razbitje raketnih oporišč. Iz Moskve je v Washington -priletel na razgovore pomočnik sovjetskega zunanjega ministra Kuznecov, glavni tajnik Združenih narodov U Thant pa je v torek odletel v Havano na razgovor s Castrom. Kennedy je zaenkrat dosegel samo to, da bodo zapeli razdirati raketne naprave na Kubi. Dokler ne bodo odpeljali raket nazaj v ZSSR, trdi, da ne bo dvignil blokade. Za odvoz raket pa je plačal visoko ceno ; zagotovil je Hru- IZ TEDNA V TEDEN Odbor za svobodo tiska Medameriške družbe v poročilu za letni občni zbor, ki je bil prejšnji teden v čilski prestolnici Santiago, naglasa, da je Castro postal zvest lakaj roškega imperializma. Dalje poudarja, da je Med-ameriška družba za tisk identična z načeli svobodnega isveta, ki je v napovedani vojni s komunističnim svetom. V tem boju ne more biti nevtralcev in neodločnežev. „Izjavljamo“, pravi dalje poročilo, „da smo v vojni. Našo borbo krepi nerazrušljiva vera v tiskano be- ščevu, da ZDA ne bodo izvedle invazije sed0 in v naš etični zakon, pa naj bo na Kubo. Tako si je Hruščev zagotovil | pisan ali nenapisan, v oblast, ki postavlja še nadaljni obstoj komunizma na Kubi, | neodvisen in odgovoren tisk na temelj-z vsemi posledicami za ameriško pol- ; ni kamen upanja vseh svobodnih ljudi, oblo. j Imamo svoje lastne zidove za strelja- Kakor kaže, si je Washington za- j nje: Ti zidovi so resnica in svoboden stavil načrt, ki pa ga tudi tokrat ni j tisk.“ znal izvesti v izključno isvojo korist in I xotvoritvi zborovanja je bil na-v dobrobit svobodnih narodov. ^ Kakor I vzoč tudi predsednik čilske republike kaže, se v Washingtomu tudi niso zo- > j,0rge Alessandri. V svojem govoru je perstavili komunizmu kot takemu, pač j .poveličeval svobodo tiska ter .poudarjal, pa samo njegovi trenutni vojaški sili J cJa je svoboden tisk apostolat, ne pa na Kubi, ker je ta sila z raketami gro žila Ameriki. Hruščevu je šlo za pridobitev časa in je to tudi dosegel. Pokazalo pa se je, da morejo tudi ZDA povzročiti krizo, s katero morejo zanesti zmedo v sovjetski blok, in preiti v ofenzivo. Toda v ofenzivi je treba vztrajati do konca. Vojna med Isom. 1Zita j sito in Indijo Rdeča Kitajska vali še naprej svoje oborožene sile čez visoke himalajske prelaze v Indijo. Zaradi številčne premoči in dobre oborožitve se Indijci počasi umikajo in zapuščajo ^postojanko za postojanko. Vedno oklevajoči 'Nehru je bil prisiljen proglasiti za Indijo vojno stanje ,ter je sprožil ves državni aparat v pripravo za dolgo vojno. Istočasno je razposlal pisma „vsem državam“, razen Južni AmlčfTh Portugalski, s katerima Indija mirna diplomatskih stikov, v katerih jim razlaga, zakaj se noče spustiti z rdečo Kitajsko v pogajanja za premirje. Nehru zahteva, da nai se rdeči Kitajci umaknejo nazaj na prvotne postojanke, na kate- Kennedyju, da je pripravljen priti na ! so ^ili 8. septembra, se pravi na vrhunsko konferenco- Istočasno se je del sovjetskih ladij, ki so bile na poti proti Kubi, obrnil nazaj, da se mu ne bi bilo treba podvreči ameriškemu .pregledu v coni blokade. V grobno tišino, ki je začasno nastala ob zastoju dogodkov, je odjeknil glas iz Vatikana. Papež Janez XXIII. je pozval svetovne voditelje, naj se z vsemi silami zavzamejo, da bi preprečili vojno, katere posledice ni mogoče predvidevati. Na drugi strani pa je prišel grozeč glas iz Pekinga, od koder so objavili, da se tudi Kitajska pridružuje Moskvi v njenem naporu za ohranitev komunizma na Kubi. Ameriška mornarica je medtem pre-gleda’a nekaj ladij, ki so zaplule v blokadno cono in jim dovolila nadaljno plovbo, ker niso .prevažale ofenzivnega materiala. V ZN so Amerikanci pokazali fotografske posnetke o gradnji raketnih oporišč na Kubi. Kennedy je vztrajno zahteval razrušitev teh oporišč in odvoz ofenzivnega materiala s Kube. Do1- dan, ko je prišlo do .prvih kitajskih vojaških sunkov proti indijskim obmejnim stražam. Pismo je poslal tudi Hruščevu. Prav tak0 je Nehru zaprosil vse države, predvsem ZDA in Anglijo za orožje- Iz ZDA je dobil odgovor, da bo takoj začel dobivati orožje vseh vrst prav tako iz Anglije. Hroščev m.u na pismo ni odgovoril, čeprav je kazalo, da bo zaradi krize na Kubi. v kateri se pivi trenutek ,ni znašel, pritisnil na rdečo Kitajsko, naj pristane na pogajanja za premirje. Po neugodnem, izteku kubanske krize za Hruščeva pa Nehru iz Moskve ni mogel več pričakovati kakršnega koli namiga. Kitajski napad se je v zadnjih dneh osredotočil proti planjavi Assam v 'severozahodnem. delu Indije in kaže, da ima'.io Kitajci namen izvesti kleščrm cijo, s katero bi lahko obkolili vzhodni Pakistan. Nehru je, kakor kaže, .končno spregledal zgrešenost svoje nevtralistične politike. Bi] je eden glavnih pobornikov za včlanjenje rdeče Kitajske v ZN. Za obrambnega ministra Je imel levičarskega Krišno Menona, ki se je tudi sedaj uprl sprejetju ameriškega in angleškega orožja. Kljub Menonovemu nasprotovanju je Nehru sedaj po zahtevah indijskih generalov pristal na to, da bodo ZDA začele z velikimi količinami orožja podpirati Indijo v njeni borbi pred kitajskim navalom. Krišno Menona sicer še ni odstavil, potisnil pa ga je v ozadje in sam prevzel vodstvo obrambe države. Ljudsko glasovanje v Franclji Francozi so pod vodstvom De Gaulla znova pokazali, da trezno presojajo svoj in svetovni položaj. Minulo nedeljo so namreč z veliko večino izglasovali De Gaullov predlog o spremembi načina volitev predsednika republike- De Gauile je predlagal, da naj bi predsednika republike odslej naprej volil ves narod in ne samo parlament in drogi volilni organi. Pokazalo se je namreč, da nekatere francoske stranke še vedno bolj delajo za svoj0 korist in za oblast, kakor pa za dobrobit domo- vi vojaki pridrveli v Havano tudi z rožnimi venci v rokah. Prišli so, tako je trdil Castro, osvobodit deželo Batisto-ve diktature. Toda že po prvih likvidacijah Batistovih krvnikov so se začela streljanja njegovih lastnih revolucionarjev, ker so se ti začeli upirati konvinizaciji. Njegov najožji sodelavec v gorovju S’erra Maestra Hubert Matos je zaradi protestiranja proti predajanju oblasti komunizmu dobil 20 let ječe- Odstopil je predsednik Urrotia. Camilo Cienfuegos, Castrov najožji sodelavec je skrivnostno izginil. Začeli so padati stebri svobode drug za dragim: zaoirali so tiskarne in ukinjali časopisje, radio lin televizija sta bila obsojena na molk. Castrov pomočnik mednarodni komunist Argentinec Guevara je napisal priročnik ‘Gverilska vojna’, ■ki so ga za komumste razširili po vsej Ameriki. V hitrem postopku je .končno isti Castro, ki je ob prihodu v Havano izjavil: „Naša revolucija ni ne desničarska ne levičarska“, 1. maja letos obiavil, da je Kuba kom. republika in vključena v moskovski imperij. Toda Kuba se ni omejila samo na uvoz sovjetskih strokovnjakov in na vzgojni sistem, v katerem, poveličujejo slike Castra in Lenina. Storila Je še korak naprej. Popolnoma se je podvrgla sovjetskemu ¡komunizmu in mu podarila ■svoje ozemlje za zgraditev oporišč, s katerih bi bilo mogoče z atomi bombardirati ZDA in katero koli ameriško državo. Talko je prišel trenutek, ko1 niti ZDA niti katera koli druga svobodoljubna ameriška država niso mogle več mirno čakati. Nagon po samoohranitvi se je k6nčno prebudil. Iz Bele hiše je v imenu vsega ameriškega kontinenta in vsega svobodnega sveta zadonel klic: „DdVolj!“ Za trenutek ie komunizem, zaprepa-ščen zaustavil svoj korak. Odtaja pa odprto vprašanje: ali bo svobodni svet šel odločno naprej ali ne- Samo razbitje raketnih 0porišč na Kubi ni dovolj. Uničiti mona tudi komunistični režim, na Kubi in kjer koli, sicer bo 22. oktober 1962 zgodovinski dan ne za svobodo, pač pa za komunizem,. vine. Da bi onemogočil strankam direkten vpliv tudi .na volitev predsednika države, je De Gauile od francoskega naroda zahteval, maj z „da“ ali „ne“ v nedeljo, 28. oktobra t. L, odgovori na vprašanje: „Ali odobravate predlog, ki ga predsednik republike predlaga francoskemu narodu, da naj se predsednika republike voli s splošnimi volitvami ?“ Istočasno je zagrozil, da bo odstopil in prepustil državo zmešnjavi strankarskih bojev, če ne ibo dobil prepričljive večine. Rezultat ljudskega glasovanja: Vpisanih volilcev 27,579-859; oddanih glasov 21,306.910; veljavnih glasov dvajset milijonov 741.247; za De Gaullov predlog 12, 808.848, t. j. 46,44% od vpisanih volilcev in 61.76% od oddanih glasov. trgovina. Za novega predsednika Medameriške družbe za tisk — SIP je bil izvoljen direktor mehikanskega lista ,^Novedades“ O’Farril. V Meksiku je bilo prejšnji teden zasedanje Gospodarsko socialnega odbora -Sveta medameriških držav. Udeležili iso se ga finančni in gospodarski ministri vseh ameriških držav razen Kube. Zasedanje je bilo za Argentino zel0 koristno, ker je njen gospodarski minister dosegel, da bo ameriška Uvozna in izvozna banka znova financirala argentinske mednarodne obveze, ki zapadejo v prihodnjih letih v višini 80 milijonov dolarjev. Na tokratnem zasedanju gospoda reko-socialnega odbora Sveta medameriških držav je imel argentinski . gospodarski minister ing. Al-sogaray tudi govor, ki je bil doslej naj-hajši napad na 'komunizem, kar jih jc bilo izrečenih na doised. zasedanjih predstavnikov skupnosti ameriških držav. Med drugim je .poudarjal: „Komunisti se z vsemi sredstvi bore za oblast. A si jo prigrabijo, je nikdar več' ne izpuste iz rok. Ljudem obljubljajo zboij-*'»! sanje gospodarskega položaja v nekaj '■ letih ali .pa celo za bodoče rodove, če s svojimi načrti ne dosežejo uspehov, če n. pr. pridelajo premalo žita, je j vse, kar se pri njih zgodi to, da od lakote portirje na tisoče ljudi. Zaradi tčga si pa nihče ne dela težke vesti. S svojimi neuspehi demokratskih tehnik, s svojim oklevanjem, brezvestno needi-nostjo pomagamo komunistom in pripravljamo svoje države, da bodo postale „zrele“ za komunistične udare.“ Zatem je vzkliknil: ,, Komunisti nas ne morejo ničesar učiti, pa čeprav izdelujejo rakete in droge interplanetarne naprave, ker to ni nič novega, kajti tudi egipčanske piramide so zgradili sužnji.“ Končno Je minister Alsogaray pozival predstavnike ameriških držav na nujnost dela v tesnem mednarodnem sodelovanju. „Kajti, če- hi komunizem prišel kje na oblast, tega ne 'bo dosegel zaradi, tega, ker 'bi kaj dobrega napravil za ljudi, ampak zato, ker smo bili pred njim. strahopetni, neodločni, ker smo razpravljali in občudovali tisto, kar je obljubljal, česar pa nikdar ni izvršil in izpolnil.“ Predsednik ZDA Kennedy je svoj obisk Brazilu, ki bi ga moral napraviti 12. novembra, zaradi kubanske krize odložil na prihodnje leto. ZBORNIK SVOBODNE SLOVENIJE za 1963 v prednaročilu samo $ 370.— v Im atvljenja im dogajanja v Argemil ni Po izbruhu kubanske krize | argentinske oborožene sile, ki niso niti tPoročila o zapletu kubanske krize,1 trenutek oklevale ter so takoj objavile objava vlade ZDA o blokadi kubanske- svojo pripravljenost za aktivno sodelo-ga otoka ter poročilo o ostalih dogod- vanje v obrambi svobodnega .sveta in kih, ki so s tem v zvezi, zavzemajo največ prostora v vseh argent. listih. Veliki dnevniki so objavili tudi črteže kubanskega otoka z velikimi' loki iz njega v posamezne ameriške republi- kršoanSke civilizacije pred navalom komunističnega barbarstva. •Slušatelji buenosaireške kat. univerze n. pr. v svoji izjavi ugotavljajo povsem pravilno, da tokrat niso v nevar- ke,. ki pokazujejo, kako daleč komunisti ■ nosti politične ali gospodarske koristi lahko pošiljajo svoje rakete iz otoka. ^ kake države, ampak vrednote in dobri-Demokratsko usmerjene politične j ne, ki so bile pridobljene s ■ tisočletno stranke in demokratski tisk je enodu- ; civilizacijo in so navdahnjene s krščan-šen v obsodbi komunistične napadalno- i sko vero ter pojmovanjem človeka kot sti in je na strani ZDA, kot branilke bitja z določenim ciljem in popoln0 svo-svobodnega sveta in demokracije. Tol- : bodo za vsestransko uveljavljanje. Na-mač tega razpoloženja so bili vlada in 1 dalje zatrjujejo, da ie Castro izdal ku- Pogled e domovino Proslava praznika Kristusa Kralja ¡Naša emigracija ima trdno voljo, da ostane živa veja na slovenskem narodnem telesu. To dokazuje njeno delo, ki ga vrši v izseljenstvu na kulturnem, prosvetnem, vzgojnem in drugih področjih. Da bo pa mogla uresničiti res svojo voljo, je potrebno, da ohrani vezi z dom,vi no. Ne mislimo tu na osebne pisemske vezi s ¡sorodniki in znanci. V mislih imam0 vez, ki obstoji v poznanju slovenske preteklosti, v poznanju kako in s kakšnimi napori se je naš narod dvignil, da je ¡stopil v vrsto kulturnih narodov. Njegov razvoj v okol-nostih, v katerih je rastel, bo tudi mlademu rodu upravičeno vzbudil ponos. Da pa ostanemo živa veja na narodnem telesu, je potrebno tudi poznanje sedanjosti. Spoznavati moramo kakšna je Slovenija pod komunističnim vodstvom, kakšno je kulturno življenje, ki ga dopušča komunizem, 'kam je pripeljal mladino, kakšne ideje in želje ima mladi rod in kam vodi našo Slovenijo komunistično eksperimentiranje v gospodarskem življenju. Komunistični režim v domovini stori vse, kar le more, da prepreči, da bi v domovni spoznali delo in prizadevanje naše emigracije. Komunisti s tem dokazujejo, da se ¡svoje ¡slabosti zavedajo. tMi pa hočemo, da bi emigracija imela jasno sliko današnjega življenja v domovini. Ne bojimo ¡se tega- Zbomik-Koledar Svobodne Slovenije je v raznih člankih v dosedanjih letnikih ¡kazal na razmere v domovini. ■Med temi so vzbujali posebno pozornost članki, ki jih je napisal izseljenec, I. A. Te članke je odlikovala stvarnost, nepristranost in odlično poznavanje gospodarskih razmer v naši domovini in v svetu pred vojno, kakor tudi teoretično poznavanje komunističnega gospodarskega nauka in poskusov, da jih uresniči v vsakdanjem življenju. Te razprave in članki so vzbudili tolikšno zanimanje, da je uredništvo Zbornika prejelo od raznih strani — tudi iz domovine — željo, da bi ti članki in ostale razprave navedenega pisca izšle v posebni knjigi. V Zborniku-Koledariu za leto 1963 je takoj prvo poglavje posvečeno domovini. V prvi razpravi I. A. razpravlja o enem najbolj aktualnih problemov v današnji Sloveniji, t. j. q komunah- Iz ¡te razprave b0 foravec spoznal, kaj so komune. Da je prvi poskus komun propadel pred 90 leti, iko so pristaši Karla Marksa ustanovili pariško komuno. Ruski komunisti komun niso sprejeli. Poskusili so jih uvesti kitajski komunisti, pa so propadli. Kako in s kakšnim uspehom ali neuspehom eksperimentirajo danes z njimi komunisti v Sloveniji, prikazuje jasno in nepristransko navedeni članek. Nič manj ni zanimiv v tem poglavju članek Leva Detele, ki je bravcem Zbornika-Koledarja znan po noveli Prebodena tišina, objavljeni v zadnjem Zborniku. Lev Detela je mlad slovenski intelektualec, pisatelj, ki je še pred nekaj leti živel v domovini, pa si je nato prostovoljno izbral nelahko pot izseljenstva. G. Detela je letos meseca junija predaval na sestanku slovenskih izobražencev na kongresu „Cerkve v Slovenci na področju Vel. Buenos Airesa :so j0 imeli v nedeljo dne 28. oktobra v zavodu Presv. Src na Plaza Irlanda, ul- Sequi 942 v Buenos Airesu. Ob 16,30 je bila v zavodski cerkvi sv. maša. Daroval jo je rektor slovenskega bogoslovja v Adrogueju g. dr. Franc Gnidovec, ki je imel po evangeliju tudi govor, v katerem je v lepih mislih prikazal vso veličino tega praznika. Med sv. mašo je bilo ljudsko petje. Vodil ga je ¡g. Jože Jurak. Udeležba je bila zelo lepa. Saj so Slovenci do dobra napolnili lepo in veliko cerkev. Po opravljenem cerkvenem opravilu so ostali vsi na svojih mestih. Prazničino religiozno vzdušje je z novimi estetskimi in razpoloženjskimi vrednotami podaljšal koncert kvarteta Finkovih. Koncert je imel v okrašeni notranjosti in nje izvrstni akustiki zelo primeren okvir. Geržiničeva odlomka iz spremne glasbe h Claudelovemu Marijinemu oznanjenju sta od vseh predvajanih kompozicij najbližja gregorijanski liturgiji, ne da (bi jima manjkalo modernega duha. Uvertura, v kateri se najavljajo motivi iz ¡sledeče drame — uspelo je kombiniranje orgelskega in vokalnega tkiva —, Je tudi kot samostojna skladba močno delo. Njenemu v glavnem temnemu in razgibanemu značaju je kontrastiral prisrčni spev angelov (3. dej.) ,,Hodie nofois...“ s sončnim sopranskim solom (kvartet in orgle). Cherubinijeva Ave Maria je bila najbolj koncertna točka na sporedu z blestečo belkantno linijo in težnjo po Gallus ob petletnie je bil naslov koncertnemu sporedu, ki so ga izvajali trije 'Gallusovi zbori: mladinski, moški in mešani v proslavo petletnice obstoja mladinskega pevskega zbora in v počastitev stoletnice Slomškove smrti v soboto, 27- oktobra 1962 ob 19 v dvorani zavoda sester domini-ikank v Ramos Mejii. Kljub zgodni sobotni uri je bila udeležba na koncertu še kar zadovoljiva. Nad tričetrt dvorane s0 napolnili ljubitelji slovenske pesmi. Koncertni večer je bil razdeljen v štiri dele. Začeli so ga mladi Gallusovi pevci, za njimi sta ¡nastopila moški in mešani zbor, nazadnje pa mladinski in mešani zbor skupaj. Ko ;se je dvignil zastor, s0 rojaki mlade Gallusove pevce pozdravili z navdušenim ploskanjem, ti so pa na pozdrav odgovorili korajžno^ s svojo him- stiski“ v Nemčiji. Izredno zanimivo predavanje „Slovenska kulturna problematika od zadnjih let do 1962“, ki še ni -bilo nikjer objavljeno, odkriva bravcem Zbornika-Koledarja izredno zanimive poglede v miselne tokove mladih intelektualcev in književnikov v domovini. Iz predavanja izhaja kako iščejo poti, zlasti mnogi v mlajši generaciji, da pridejo do nečesa lepšega, kakor jim more nuditi komunizem. Poglavje „Pogled v domovino“ v Ziborniku-Koledarju Svobodne -Slovenije za leto 1963 bo gotovo vzbudilo pozornost in zanimanje pri vseh izseljencih. virtuoznosti; ohranja pa pristno religiozno razpoloženje (ga. Marija Fink Geržiničeva). Komelova kratka Fugirana predigra je imela nalogo, da naznači mejo med marijanskim delom in delom., posvečenim Kristusu. Skladatelj je v medigro vnesel ljudsko noto (orgle, prof. Geržini«). Christe eleison Neapolitanca Duran-teja je -biser kontrapunktičnega sloga; .nobene pedantnosti, pač pa mehko usločena melodija, sončni akordi in živo valovanje intenzitetnih sprememb (kvartet a capella). Ave verum je nežen, a nikoli posladkan dialog. Fauré je znal z miki modalnih lestvic poživiti utrujeni zapadni sistem dur-mol (tercet sester Finkovih). Tista ¡sozvočja Palestrinovega speva Pleni sunt coeli so napolnila vso cerkev. Temu stilu se prilega Winkelmannova označitev grške umetnosti: vzvišena enostavnost (tercet). Fauréjeva O Salutaris je pretresla z akcenti -svojih prošnja, ki pa ne razbijejo pretehtane oblike (B- Fink). Koncert je zaključil veličastni Gallusov In nomine Jesu. Bogastvo akordov prvega, počasnega dela odgovarja v drugem, naglem delu -bogastvo ritmike in dinamike (kvartet). Velika imena in dela na programu bi nam mogla nuditi kaj malo, če ne bi ¡bili izvajalci na višini zahtevanih nalog. Spet -se je pokazala privlačna barva glasov, njih toplina in zlitoist. Temeljita priprava je omogočila preciznost in prilagodljivost posameznim avtorjem in stilom. Mladinskega zbora no. -Spored, ki so ga izvajali na koncertnem večeru, je obsegal naslednje pesmi: J. Bitenc: Dobro 'jutro, dober dan in Naša četica koraka; R. iSimo-nitti: Jožek ima hišo; Plovi, plovi in Prišla je miška; E. Adamič: Uspavanka; A. Jobst: Vesela šola in A. Kosi: Slomškova koračnica. Slednji dve sta s Slomškovim besedilom. Mladinski pevski zbor, v katerem imajo pretežn0 večino deklice, je bil za koncertni nastop dobro pripravljen. To je pričalo izvajanje posameznih pesmi, pri ¡katerih so prihajala do izraza Vsa občutja, ki -so jih imeli ob njihovem pisanju skladatelji... Zlasti Simonittijeva Uspavanka, v kateri se je lepo uveljavila Kristina Duričeva s svojim nežnim solom. Poslušalci -¡so mlade Gallusove pevce za vse o-dpete pesmi nagradili z živahnim odobravanjem. O hvaležnosti vodstva zboru za trud in požrtvovalnost so govorili tudi ¡šopki in darilo, ki jih je dobila voditeljica zbora -gdč. Nuša Kristanova, ¡kakor -tudi pevovodja g. dr. Julij Save-lli, ki vodi tudi ostala Gallusova zbora. Moški zbor je imel na sporedu tri pesmi: R. Simonittijevo Kaj ti je deklica, C. Pregljevo Venite rož’ce moje in G- Ipavčevo Planinsko rožo. Ljudem je najbolj ugajala ¡Simonittijeva Kaj ti je dekli-ca, pri kateri je pela solo z vsem občutjem -gdč. Roza Golobova in žela za svoj nastop iskreno priznanje. V naslednjih dveh pesmih, ki jih je za- ARGERTINA (Nadaljevanje s 1. strani) bansko revolucijo, se predal svetovnemu komunizmu ter dosegel, da je Kuba sedaj postala vojaški, ideološki in politični arzena-l Kremlja. Uspešno rešitev socialnih problemov pa vidi samo v -duhu krščanskega socialnega programa. Buenosaireška krščansko-demokrat-ska strankina organizacija v svoji izjavi tudi pravilno ugotavlja: „Težka izkušnja zgodovine uči, da se ljudje totalitarizma lahko rešijo samo na ta način-, če ga prej ali slej razbijejo. Vsako drugačno zadržanje je samomor. Je nevarno zapiranje- oči pred sovražnikom, ki misli in dela samo na tem., kako bi uničil način našega življenja. Sedanji primer Indije, ki so jo napadla 'komunistična krdela, pa zgovorno razodeva sleparijo takozvanih nevtraliz-mov in tretjih pozicij, od katerih — po zatrdilu te politične skupine — v nekaterih obdobjih ni bila daleč vstran tudi argentinska mednarodna politika. Klub svobode, ki je bil nedavno ustanovljen v Bs. Airesu, je v zvezi z razvojem dogodkov v Karibskem področju objavil obširno sporočilo, v katerem odobrava vse izdane ukrepe za zavarovanje svobodnega sveta. Predlaga pa konsolidacijo notranje fronte proti komunizmu. Zavzema se zlasti za ustvaritev enotnosti v vrstah oboroženih (sil. Komunistični in filocastrovski elementi seve-da poskušajo na vse načine, da bi med ljudstvom razvneli sovražno razpoloženje proti „yankijem“. V Buenos Airesu so že ponovno poskušali nastopiti tudi z demonstracijami, pa jih je policija z odločnim nastopom vedno preprečila ali -pa v najkrajšem času zadušila. Komunistčni elementi so svoji jezi nad „yankiji“ dali duška -tudi z razbitjem izložbenih oken ameri-ki-h podjetij v B-s. Airesu in buenosai-reških dnevnikov „La Prensa“, „La Razón“, „Clarin“. Policija je več izgrednikov in terori-stov -prijela ter so vsi ¡„stavljeni na razpolago“ vladi. Spričo komunističnih poskusov za motenje javnega reda in miru- je policija -opozorila javn-ost, naj ne naseda komunistični propagandi in naj se ne odziva njihovim -pozivom za prirejanje demonstracij proti ZDA in manifestacij za Kubo, kajti varnostni organi imajo pel moški zbor je pa nastopil kot solist g. Janez Mežnar- Mešani Gallusov zbor si je za koncertni večer -izbral naslednji spored: J. Gallus Vae nobis; M. Bajuk Lahko noč in En hribček bom kupil; F. Ferjančič; Planinarica; A. Pogačar Varijacije na napev poljske vojaške pesmi; C. Guasta-vin0 Pueblito, mi pueblo; O. Bareilles Flor de -Chañar in V. Vodopivčevo Knezov zet. Bajukovi skladbi sta na besedilo Slomškovih pesmi. -Občinstv0 je Gallusove pevce za vsako odpeto pesem nagrajevalo s toplim odobravanjem in ploskanjem, zlasti obe solistki gdč. Barbko Mačkovo v Planinariei in gdč. Nušo Kristanovo v Pueblito, mi pueblo. Vsa Gallusova družina — mladinski in mešani zbor — je v zadnjem delu koncertnega večera ubrano zapela S. navodila, da z vso odločnostjo nastopijo proti izgrednikom in teroristom. Izbruh kubanske krize in mednarodna politična napetost je pospešila tudi imenovanje ministra za narodno obrambo, t. j. zasedbo resora, ki po zadnji vojaški krizi v Argentini še ni bil zaseden. Na ta položaj je bil imenovan dr. José Manuel Astigueta, opol-nomočeni minister. Novi obrambni minister je sedaj star 44 let, po poklicu je odvetnik ter je doslej zavzemal v zunanjem ministrstvu mesto -šefa odseka 'Organizacija ameriških držav, istočasno je bil tudi podravnatelj višje vojaške akademije, na kateri je tudi profesor za mednarodno politiko. Za po-litično normalizacijo Notranji minister dr. Martinez je prejšnji teden sprejel ¡predstavnike raznih strank. Z njimi je izmenjal misli o političnem položaju v državi ter o novi politični zakonodaji, s katero naj se normalizacija političnih razmer v držav izvede. Na svojem, potovanju na Ognjeno zemljo, kjer je izročil oblast novoimenovanemu guvernerju za Ognjeno zemljo, Argentinski Antarktiko in Otoke Južnega Atlantika je izjavil, da bo med’ 16. in 26. novembrom točno znano, -kdaj bodo prihodnje leto splošne volitve. Dejal je dalje, da se bo tedaj že tudi vedelo, ali bodo prihodnje leto volili tudi vse poslanice za zvezni parlament, ali ga pa bodo samo delno spo-polnili z izvolitvijo tistih poslancev, katerim je mandat ugasnil. Glede udeležbe ¡peronizma pri prihodnjih volitvah je minister Martinez dtejal: „Država ne bo sprejela nobenega takega političnega vodstva, ki bi dovoljevalo vrnitev Perona.“ Naglasil je, da „to je in bo ostalo nespremenljivo zgodovinsko dejanje.“ S političnim programom vlade, kakor ga je objavil notranji minister dr. Martinez, se po izjavi državnega tajnika z-a vojsko ge-nerala Rattenbacha povsem strinjajo tudi oborožene sile, ker so za čimprejšnjo normalizacijo položaja v državi. Za dosego gornjega cilja podpirajo vlado. Pri tem se drže načel, ki so bila izražena v povelju 150 in ¡ki jih vsebuje tudi politična izjava notranjega ministra. General Ratten-bach je tudi naglasil, da je proti netenju sovraštva in proti vsaki obliki totalitarizma. Mihelčičevo Tam v doto, .nato pa Osa-novo Sijaj sončece. Le:p je bil pogled na tako številen zbor, še prijetneje ga je pa bilo poslušati pri izvajanju obeh pesmi. Pri klavirju je bila gdč. A-nka Sa-vellijeva. Tako ie Gallus s svojimi zbori proslavil petletnico obstoja in delovanja svojega mladinskega zbora, obenem, pa počastil tudi spomin velikega slovenskega ¡škofa, rodoljuba, preporoditelja ter ljubitelja slovenskega petja in slovenske pesmi Antona Martina Slomška ob stoletnici njegove smrti. Ljudje so bili Gallusovim pevcem, in pevovodji g. dr. J. ¡Savelliju hvaležni za lep večer, ki so jim ga ¡pripravili. Razhajali so se z željo, da bi jih čim prej znova videli in poslušali na novem koncertu. Otvoritev II» ziatšlianslzega honetla (Posebno poročilo Zvečer ob pol .sedmih so ^-katoliške organizacije v Rimu priredile na čast papeža in koncilskih očetov na trgu sv. ¡Petra mogočno baklado, ki je spominjala na tisto na koncu efeškega koncila leta 431. Z baklami so napravili preko trga velik križ. Na trgu sv. Petra se je zbralo okrog 150.000 oseb. Ob 19.15 se je papež pojavil pri oknu svoje študijske sobe in v nagovoru na vernike med drugim dejal: „Danes končujemo velik dan miru. Ponavljamo naše voščilo: „Slava Bogu in mir ljudem na zemlji, ki is-o blage volje.“ Vsi smo bratje. Luč, ki je v naših srcih in zaves-ti, je Kristusova luč. Ko se boste vrnili domov, pobožajte svoje otroke in jim recite, da ste jih pobožali v mojem, imenu. Današnja slovesnost otvoritve koncila v baziliki sv. Petra bo ostala z-a, vselej v našem spominu. Take slovesnosti ni doživela bazilika v štirih stoletjih svoje zgodovine. Papež je omenjal nato baklado v Efezu leta 431, s katero ¡so se verniki zahvalili koncilskim -očetom za versko resnico o (Marijinem boždem Materinstvu. Sveti oče je dejal, da ni mogoče reči, kdaj se bo sedanji koncil končal. Ob zaključku je znova blagoslovil vernike in skupno z državnim tajnikom kardinalom Cicognianijem še dolgo odzdravijal vernikom. Bazilika, apostolske . palače, -ko-lonade in vsa cesta Via della Concilia-zione z Angelskim gradom, so bile našega dopisnika) (2) bajno razsvetljene. Vsa poslopja so -bila v zastavah. Tudi vse rimske cerkve, -spomeniki in vodometi s0 se blesteli v luči- * ¡Po približnem štetju je bilo vseh koncilskih očetov v baziliki pri otvoritvi koncila 2.540. Kardinalov je bilo 77, patriarhov 6. 4= Popoldne na dan otvoritve koncila je državni tajnik kardinal -Cicogniani priredil v dvoranah „Borgia“ v vatikanskih muzejih, svečan sprejem, na čast 85. diplomatskim misijam, ki so se iz vsega sveta udeležile otvoritve drugega vatikanskega koncila. V govoru je ¡kardinal poudaril, da je tako velika navzočnost diplomatskih misij še -bolj poudarila vesoljnost sedanjega koncila. Zagotovil je, da bo s -tem koncilom. Cerkev dala vsem narodom luč z-a vse velike probleme,, ki vznemirjajo današnji ¡svet- * V petek, 12. Oktobra, ob 10 dopoldne je papež dovolil 85. diplomatskim misijam, katerim se je priključilo še odposlanstvo države Niger, avdienco v 'Sikstinski kapeli. V svojem nagovoru je sveti oče poudaril, da je zaradi izrednega števila odposlanstev z vsega sveta pri otvoritvi koncila želel, da v znak zahvale in priznanja sprejme vse te .predstavnike izjemoma v Sikstinski kapeli, ki je sicer namenjena za liturgične obrede in za molitev papeža. Pred štirimi leti ge bil tudi on izvoljen v njej. Ista dobrohotna božja Previdnost mu je tudi poklonila veselje, da je sedaj odprl II. vatikanski koncil in da, je videl -po teh zastopnikih zbrane pred seboj skoro vse dežele sveta. Sedanj) koncil ima tako ne samo verski, ampak tudi velik družabni pomen. Papež je nato poudaril, da je koncil predvsem zadeva katoliške Cerkve. Pokazati hoče njeno življenjskost in podčrtati njeno duhovno -poslanstvo. Prilagoditi hoče tudi svoja sredstva, da bi evangeljski n-auk bolj spoštljivo doživljali in da bi bil laže sprejet med narodi. Hkrati želi izravnati pot, na kateri bo prišlo do srečanja s toliko brati. Končno hoče koncil pokazati svetu, kako naj bi uresničili nauk njenega božjega Ustanovitelja, Kneza miru. Nato ¡je papež govoril o miru. Med ljudmi, ki žele poznati samo fizično silo, mora Cerkev poudariti na važnost in- uspešnost moralne sile krščanstva, ki je poslanstvo resnice, pravice in ljubezni. Koncil bo brez dvoma prispeval k pripravi novega ozračja miru in k odstranitvi spopadov, zlasti vojn, ki so bič narodov in, kj bi danes pomenile uničenje človeštva. Papež je nato pokazal na Michelangelovo fresco Poslednje sodbe ter opozoril vse voditelje držav, da bodo vsi nekega dne morali odgovarjati za svoja dela Bogu Stvarniku, ki 'bo tudi 'njihov vrhovni sodnik. Naj poslušajo krik nedolžnih otrok in starčkov, posameznikov in skupnosti, ki se dviga na vseh delih zemlje k nebu: Mir, mir. Naj bodo zato pripravljeni tudi na žrtve, le da rešijo svetu mir. Ob zaključku je papež -znova poudaril vesoljnost Cerkve, ki se je pokazala pri otvoritvi koncila in vsem podelil apostolski blagoslov. * Po obisku tajnika koncilskega organizma za zedinjenje kristjanov ms-gr. Willebra'ndsa. v Moskvi, kjer je prikazal predstavnikom ruske pravoslavne Cerkve dela za koncil, je bilo objavljeno, da je ruska patriarhalna cerkev -dne 11. oktobra poslala tajništvu za zedinjenje kristjanov brzojavko, s katero je imenovala za svoja delegata na koncilu: nadškofa Vitalija Borovoja in arhiman-drita Vladimira Ko-tlyarova. Omenjena sta že prispela z Moskve z letalom v 'Rim. * V soboto, dne 13. oktobra, se je pričela ob 9 v vatikanski baziliki prva koncilska kongregacija (to je seja koncilskih očetov). ¡Sveto mašo je daroval pri koncilskem oltarju firenški nadškof msgr. Florit. Glavni tajnik m.sgr. Fe-lici je ¡nato mo-lil obredno molitev k sv. Duhu, Adsumus. Zatem so pričeli s -koncilskimi deli. Koncilskim očetom, ki jih še niso prejeli, so razdelili tri snopiče: popoln spisek koncilskih očetov, spisek članov in .svetovalcev pripravljalnih koncilskih komisij in -snopič z desetimi kartotečnimi listki, enega za vsako ko- misijo, s katerimi naj bi izvolili 160 članov komisij, katerih izvolitev spada v smislu predpis-ov v pristojnost koncilskih očetov. V začetku -glasovanja je prosil za besedo škof iz Lillea, kardinal Lienart, kateremu se je pridružil koelns-ki nadškof kardinal Frings, ki sta -predlagala resolucijo za o-dgoditev glasovanja z obrazložitvijo, da je -potrebno predhodno posvetovanje, zlasti med člani različnih cerkvenih okrožij v namenu, da bi omogočili koncilskim očetom večje poznanje kandidatov. Na podlagi te resolucije so sejo malo pred 10 zaključili. Takoj nato se je v koncilski dvorani sestal predsedstveni svet: navzočih je -bilo 10 predsednikov: kardinali Tiss-erant, Ta-ppouni, Lienart, Ca-ggian-o, Gilroy, Ruffini, Alfrink, -Pia y Daniel, Spellman in Frings. Koncilski očetje so se znova sestali v torek, 16. oktobra ob 9 dopoldne. * V soboto, 13. oktobra, je papež dovolil ob 11 dopoldne v Sikstinski kapeli avdienco časnikarjem, ki so akreditirani pri tiskovnem uradu za II. vatikanski vesoljni cerkveni zbor. V nagovoru je papež želel od navzočih, -da se zavestno obvežejo, d-a bodo doumeli in dali drugim doumeti versko in duhovno naravo koncila in poudaril upanje, da bo mednarodni -ti-s-k uporabil priložnost del slovesne ekumenske skupščine, da pokaže svetu resnično obliko ¡katoliške Cerkve. Današnja avdienca, tako je pričel papež Janez XXIII., naj bi bila dokaz našega spoštovanja, ki ga gojimo /Jhmce Lz M V Ljubljani je še vedno težko za stanovanje. Toda kljub temu se dogajajo stvari, ki jih navadni ljudje ne morej0 razumeti. V Ljubljani v Novih Jaršah je Skupnost železniških podjetij ob Šmartinski cesti zgradila 5 stanovanjskih blokov s 60 stanovanji, ki so že od 5. avgusta povsem dograjeni in pripravljeni za vselitev ljudi. Toda dograjeni stanovanjski ibloki novih stanovalcev ne morejo sprejeti, ker Skupnost železniških podjetij še ni uredila komunalnih naprav, t. j. priključka ma vodovodne naprave, napeljave električ-ega toka, kanalizacije itd. Ana Karenina, slavni roman Leva Nikolajeviča Tolstoja, je izšel v novem, slovenskem prevodu, ki ga je oskrbelg Gitica Jakopin, izdala ipa Mladinska knjižnica v Ljubljani. Ob 70-letnici dr. Gradnika je izšel v zbirki Večni sopotniki pri Državni založbi v Ljubljani izbor iz pesnikove lirike. Pripravil ga je Kajetan Kovič, ki je napisal tudi spremno besedo o Gradnikovi erotiki. Zbirko je ilustriral Božidar Jakac, opremil pa Vladimir Kovič. Sovjetski kozmonavt German Titov je ibil septembra meseca na propagandnem potovanju v Jugoslaviji. Bil je tudi v Sloveniji. „Hišica ob morju“ je naslov izboru mladinskih povesti pisateljice Branke Jurca. Izš°l je v založbi Obzorja v Mariboru. Na Višji tehniški šoli v Mariboru se je letos prijavilo za redni študij 25% več novincev kot lani. Za strojni oddelek je največje zanimanje. Nanj se je vpisalo 57% več slušateljev kot lani in ima letos nad 100 rednih slušateljev, kar že opravičuje prizadevanja., da bi moral Maribor dobiti lastno fakulteto za strojništvo. Izrednih slušateljev na strojnem oddelku je 'pa okoli 120. Skupno ima Višja tehnična šola nad 400 rednih in okoli 1400 izrednih slušateljev. V Ohridu je bil v okviru prvega kongresa Zveze glasbenih pedagogov Jugoslavije simpozij glasbenih vzgojiteljev. Udeleženci simpozija so razpravljali o temi „Ljudska glasba in sodobna glasbena vzgoja“. Na sporedu sta bili med drugim predavanji prof. Pavla Šivica o „kompleksnosti pouka teoretičnih predmetov“ in prof. Joža Požgaja o „pesmi kot glavnem činitelju glasbene vzgoje v osnovni šoli“. Gospodarska zbornica v Novem mestu je pred začetkom jesenske setve sklicala sestanek predstavnnkov komun in kmetijskih organizacij ter raznih „množičnih“ organizacij, na katerem so razpravljali o nujnosti povečanja področju za pogodbeno pridelovanje žit. Pogodbeno pridelovanje žit v okraju je v letu 1961 zajelo 3280 hektarov ter je bil hektarski donos od 25 do 56 stotov. Letos s0 pa hoteli pridelovanje žita na pogodbenem področju zvišati na 4500 do 5000 hektarjev. Na Vitranc se oh lepih dnevih povzpne do 300 turistov, ki so na počitnicah v Kranjski gori, ali se pa v tem zgornjesavskem turističnem kraju ustavijo le mimogrede. Urbanistični inštitut Slovenije pripravlja regionalno študijo Gorenjske za urbanistično ureditev mest v kranjskem okraju- V Sloveniji je po zadnjih statističnih podatkih 423 lovskih družin z 11.685 lovci in 726 lovskimi čuvaji ter nadzorniki. Površina vseh slovenskih lovišč znaša nekaj več kot milijon hektarov. Krmišč za divjačino imajo 4683, Marija Košak, roj. Krofi, Neža Krištof, roj. Putrih, Malči Osredkar, Ivana Sandes-Schrey, roj. Anušič, Brigita Berlan, poštna inšpektorica v P-, dr. Viljem Krejči, odvetnik v p., Ivan Žu-lič, upok., Jože Hainz, direktor višje pedagoške šole, Cveta Režek, uslužbenka, Viljem Gale, Frančiška Lampret, roj. Sever, Franc' in Vera Virant, Josip Mirtič, Marija Kralj, inž. Ciril Žagar, prof. tehnične šole za elektrotehniško stroko, Drago črček, Marija Remec, roj. Venčon, upo'k., Franc Le' gan, ključavničar, inž. Jože Šlander, univ. prof., Ivan Blatnik in Jurij Poniž v Vipavi, Hugo Mihelič, žel. uslužb. v Kranju, Ivan Amon, poštni inšpektor v p. v Olimlju pri Podčetrtku, Tone ~ ' v prezimovališč pa 17. Po približni oceni je sedaj v Sloveniji 2700 jelenov, 37 ti- i Ovniček v Črnomlju, Franc Petrič soč 600 srn', 71.700 zajcev, 40.700 polj- j Žabji vasi nad Poljanami, Marija Kajakih jerebic, 71.100 fazanov, 7000 gam-i ba v Štorah, Avgust, Jagrič v Celju, sov, 250 medvedov, 39 kozorogov in oko- I Janez Šenk, preddelavec v Kranju, Ru-li 800 ruševcev. V lovski ¡sezoni od 1. i dolf Brajnik v Ajdovščini, Franci Lev- aprila 1961 do 31 marca 1962 je bilo v Sloveniji ustreljenih 330 jelenov, devet tisoč 410 srn, 51.999 zajcev, 39-760 fazanov, 186 divjih petelinov, 88 ruševcev, 3 kozorogi, 6 medvedov in 678 gamsov. V Banja Luki je bil doslej režiser tamkaj snega gledališča Slovenec Peter Malec. Letos je postal umetniški ravnatelj tega gledališča. Umrli so. V Ljubljani: Libuša Kasal, Franc Nabergoj, žel. uradnik v p., stek, žel. nam., na Jesenicah, Jerica Bizjak v Trbovljah, Ivan Flander, mizar v p. v Zg. Kašlju, Franc Verniš-nik v Brežicah, Marija Žumer v Celju, Mihael Kosem, rudniški nadpaznik v p. v Domžalah, Srečko Vidmar v Kranju, Franc Bernikovič. v Brežicah, Janez Verlič v Skaručni, Poldica Podobnik v Kamniku, Rozalija Trobošek, roj. Grčar v Poljčanah, Marija Špacapan v Ozeljanu, Anton Reir.ic v Nazarju, Franc Dežman v Lancovem in Srečko Dolinar v Žalcu- SLOV BUENOS AIRES INČI V ARGENTINI redna slov. malša, pri kateri je imel g. _ , ! Janko Mernik dnevu priložnostno pri- Osebne novice ,. , -v, i „ , v. . 0, . digo, nato pa je bila v Našem domu Družinska sreča. V družini StanetaI , ° . _ ,j_ ■ Snoja in njegove žene ge. Marije roj. Božnar se ja 19. oktobra rodila hčerka, ki je. pri krstu dobilo ime Marija Veronika. Družino Pavla Fajdige in njegove življenske družice ge Irene roj. Zajc je pa razveselil sin. Srečnima družinama naše čestitke! SLOVENSKA VAS Prejšnjo nedeljo je ¡bil v tukajšnjem Domu sestanek Društva slovenskih protikomunističnih borcev. Dobro obiskanega lokalnega sestanka sta se v, imenu DiSPB udeležila strokovni načelnik g. Miloš Prelog in njegov pomočnik g. Radivoj Rigler. Slednji je tudi predaval o „protikomunistični borbi v sedanjosti“. Njegovo .skrbno, in do potankosti izdelano predavanje je vzbudilo splošno pozornost. Po ugotvitvi, da javno mnenje zapaclnega sveta — zlasti upoštevajoč dogodke okrog Kube •— sploh na ¡protikomunistično borbo «i pripravljeno, je podal načrt, 'kako naj bi se s sodelovanjem slovenskih protikomunističnih borcev temu stanju odpomoglo. Res je sicer, da bi izvedba načrta zahtevala veliko dela in naporov, toda na drugi strani je tudi res, da bi izvedba načrta g. Riglerja periodično izdajanje j je p0d vodstvom pevovodje stvarno utemeljenih protikomunističnih D renska ubrano zapel pesem brošur v glavnih svetovnih jezikih — rodla zanesljiv uspeh. Poslušalci so ¡predavatelja nagradili ‘z dolgotrajnim odobravanjem. SAN JUSTO Proslava 6-letnice blagoslovitve Našega doma Bila je v nedeljo, 21. oktobra. V žup- dopoldne in popoldne prireditev v proslavo šeste obletnice, odkar je bil blagoslovljen Naš dom. Dopoldansko proslavo je začel se. danji predsednik zadruge Naš dom Franc Benko z nagovorom, v katerem je najprej pozdravil zbrane rojake. Za-fivalil se je vsem, ki sd na kakrlšep koli način pomagali pri postavitvi Našega doma, ki je „eden že mnogih slovenskih domov, in 'ki se smatra za branilca slovenske krščanske protikomunistične tradicije, ki smo jo podedovali od naših očetov“. Vsem tistim, „ki iščejo nekoristne ali malo koristne cilje Nalšemu domu“, polaga na srce, da bi se čim-prej pridružili Našemu domu, Končno je navajal, da smatra zadruga Naš dom za svojo dolžnost, da bo v bližnji bodočnosti s svojimi zadružnimi lokali nudila. Slovencem v San J us tu možncist ¡za zboljšanje življenjske ravni. Izjavil je tudi, da zadruga Natš dom svojih bodočih načrtov „ne sme več uresničevati s prostovoljnimi nabirkami“, ampak s trgovsko podjetnostjo zadruge. Slovenski mešani zbor v San Justu Štefana zapel pesem Pozimi iz šole. .Srečo Belič je nato v lepem govoru razvijal misli o ciljih Našega doma in ostalih slovenskih domov, da zlasti slovensko mladino ohranijo slovensko. Sploh se je treba boriti „vztrajno in trmasto za vsakega člana naše skupnosti, da se v tujini ne izgubi“. Dejstva, da je „krajevni dom v narodnostnem pomenu zelo važna ustanova, se mo-nijski cerkvi je bila zjutraj najprej j ramo dobro zavedati. Zato se nam žrtve bodisi duhovne ali materialne ne ¡smejo videti prevelike in se jih ne smemo ustrašiti. Vsi veliki uspehi Iso bili vedno ali skoro vedno združeni z velikimi napori. Tudi mi se moramo izkazati velike v svojih žrtvah, kajti le uspehi, doseženi po vztrajnem delu ohranjajo za vedno svojo vrednost.“ 'Obiskovalec slov. šolskega tečaja France Balantič v San Justu Ivan Oven je zatem korajžno deklamiral Aškerčevo „Mi vstajamo“, za njim, pa sta spregovorila še pozdravne besede krajevni slov. dulšni pastir g. Janko Mernik in predsednik Zedinjen© ‘Slovenije prof. Lojze Horvat, mešani zbor pa je zapel še pesmi „Savica“ in „Oj hišica očetova“. Dopoldansko prireditev je zaključila tekma v odbojki med moštvoma San Ju-istvo in San, Martin. Zmagali so fantje iz San Justa v prvi igri ¡z rezultatom, 15:10, v drugi pa 15:11. Popoldanska prireditev se je začela z uprizoritvijo dramatiskega prizora usto ličevanj© koroških vojvod. Napisal ga je v spomin na 550-letnico ustoličenja zadnjega koroškega vojvode Ernesta Železnega Ivan Oven, kult. referent Našega doma. V prizoru, ki so ga igrali otroci 'šoliskega tečaja Fr. Balantič, je bilo prikazano ustoličenje kneza Hotimirja. Nastopili so Joško Maček kot knez Hotimir, Lovro Tomaževič in Peter Gorjup v vlogah dveh Kosezov, Franci Draksler kot sodnik in ljudstvo. Otroke je pripravila za nastop gdč. Angelca Klanlškova. Nastop otrok v prizoru je pričal, da je bilo vanj vloženega' veliko truda. Koncert mladinskega pevskega zbora pod vodstvom gdč. Angelce Klan. tikove ¡je jtudjii žel ¡splošno priznanje. Otroci so lepo zapeli pesmi „V dolinci prijetni“, „Predica“, „Petelinček“, „Ptiček“ in „Glejte, že sonce zahaja“. Sledile so za nagrado športno zabavne točke: plezanje na drog, tek skozi lestvo, tek v vrečah, deklice pa so tekmovale v vdevanju sukanca ,v šivanko med hitro hojo, nato je pa bila prosta zabava. Za dobro raspoloženje so poskrbeli člani orkestra Donau Melodie, gostom pa stregli z jedili in pijačo fantje in dekleta. Vsa I: teden ena PRIDI DEKLICA France Balantič Pridi, deklica, to noč pod cvetočo jablano tjakaj, veš, kjer sva nekoč -pela pesem radostno. Sonce je takrat ležalo nai svetlo kipečih tleh, sonce, sonce v meni rastlo je z omamo mladih Ieh. Pridi, in čeprav bo tema vse cvetove bo riazvila, nama rosa žalostna ne bo ustnic omočila. Ti svetilka si srebrna, jaz sem plamen; ki medli, ko spomin bo spet zagorel, bova dom sred’ večnosti. SLOVENCI PO SVETU KANADA V cerkveni dvorani v fari Marije Brezmadežne v Novem Torontu je bila 22. septembra proslava 500-letnice ljubljanske škofije in stoletnica smrti Antona Martina Slomška. Ob teh proslavah so blagoslovili in namestili v cerkveni dvorani kipe štirih velikih slovenskih škofov: Friderika Irene ja Barage, Antona Martina Slomška, dr. Antona Bonaventure Jegliča in dr. Gregorija Rožmana. Kipe vseh štirih slovenskih škofov je izdelal kipar France Gorše. Smrt rojaka. Radijevo družino v Sudfouryju je zadel hud udarec. Franc Radi se je vrnil nedavno vesel z dela na dom k svoji družini, nato je pa odšel v bolnišnico, da bi si dal operirati mandeljne. Čeprav operacijemandeljnov navadno niso nevarne, je bila ta operacija za Radija smrtnonevarna, kajti med operacijo ga je zadela srčna kap. Smrt priljubljenega rojaka je bolestno zadela vso slovensko skupnost v Sudburyju, ki iskreno sočustvuje s pokojnikovo žen0 in njegovimi tremi še nerodaslimi otroki. do predstavnikov tiska in upoštevanja važnosti, ki jo pripisujemo vaši obveščevalni nalogi. Nato je omenil svoje dosedanje stike s časnikarji in pobude, ki jih je sprejel na področju tiska — od avtidence, ki jo je dovolil takoj potem, k0 je bil izvoljen za papeža, do številnih sestankov s predstavniki tiska, ustanovitve tiskovnega urada in ■tajništva za tehniko širjenja misli, do ustanovitve koncilske komisije za laični apostolat, tisk, radio in uprizoritve Papež je nadaljeval: „Slovesna priložnost otvoritve tega 21. ekumenskega koncila katoliške Cerkve nam je svetovala, da vam nudim0 poseben znak naše dobrohotnosti. Istočasno je naše srce čutilo potrebo, da vam osebno povemo, kako želimo vaše lojalno sodelovanje, da prikažete veliki javnosti ta tako velik dogodek v njegovi resnični luči. Michelangelova Poslednja sodba v Sikstinski kapeli je povabilo; da s koristjo premišljamo 0 svojih odgovornostih. Tudi vaše, dragi gospodje, so velike. Vi ste v službi resnice in samo v izmeri, v kateri ste ji zvesti, odgovarjate pričakovanju ljudi in to ljudi na splošno, kajti nekoč je tisk dosegel samo majhno skupino oseb, danes pa je jasno, da konec koncev usmerja misli, čustva in nagnjenja velikega dela človeštva. Izmaličenje resnice po obveščevalnih organih ima lahko zato neprera-čunijive posledice. Brez dvoma je velika skušnjava ugoditi okusu določene klien-tele, biti urnejši v naglici kot pa v točnosti, bolj se zanimati za senzacio- MLADINSKI ŠPORTNI DNEVI Tekmovanje se bliža koncu; tri panoge so odločene, t0 je šah, namizni tenis in nogomet. Odbojka pa se bo odločila na samem mladinskem dnevu. Rezultati preteklega tedna so naslednji: Odbojka: San Justo 1 Morón 2 San Martin 2 'Slovenska vas 1 Namizni tenis San Martin 3 Ramos Mejía 1 Šah San Martin 2 Ramos Mejía 1 Nogomet San Martin 0 Slovenska vas 2 Končno stanje je naslednje: šaih: San Martin 8, San Justo 5%, Ram.os Mejía 3%, Slovenska vas 1-Namizni tenis: iSan Martin 13, Ramos Mejía 10, San Justo 8, Slovenska vas 7, Morón 2. Nogomet: Prvo mesto ima zagotovljeno Slovenska vas z dvema zmagama; za drug0 mesto se pomerita še Morón-Ramos in San Martin.' Odbojka: Za finale je klasificiran Morón; kdo mu bo partner .na mladinskem dnevu se bo še odločilo med San Martinom in Slovensko vasjo. Program za naslednji teden: Zaključna tekma v odbojki in tek na ¡nalno ikot pa za objektivno resnično. Na i med ljudmi in narodi. Ti predsodki .so ta način se daje pretiran poudarek neki ; največkrat odvisni od neke netočne in zgolj zunanji podrobnosti in se razbije | nepopolne informacije. .Pripisujejo Cer- globoko stvarnost pri prikazu nekega i kvi nauke, ki jih ne izpoveduje, očitajo j NEDELJA, 4 novembra dogodka v analizi položaja, nekega mne- j ji stališča, ki jih je zavzela v točno do- j nja ali nekega prepričanja. Tpdi to je j ločenih zgodovinskih okoliščinah, te sa- 2000 metrov po ulicah Alem, C. Casa-način, is katerim se zatemni resnica, če I molastno povečujejo in posplošujejo, ne ! res> Sarm.iento in Monte. je to huda stvar na vsakem področju, ! da bi upoštevali njihov slučajnostni in | iHMnmHraBiai koliko hujša je šele takrat ko gre za ! naključni značaj. Ekumenski koncil, : najintimnejše in za najsvetejše, kar j gospodje, je najiepša priložnost, da pri-obstaja na svetu: za področje vere in j dete v resnični stik z življenjem Cerkve, odnošaje duše z Bogom. Ekumenski j da se informirate pri pristojnih orga-koncil, tako je nadaljeval papež, vse- j nizmih, ki z jasnostjo odražajo misel ! bu.ie naravno, zunanje ih drugotne vi- j episkopata vesoljne' Cerkve, ki je tu ! dike, ki lahko nudijo osnovo za rado- | zbrana. Vi ¡boste lahko dali razumeti! vednost površne javnosti. Na dolgo za- j vsem, da tu ne obstajajo politične ma-i padlost lahko izvaja tudi ¡blagodejen himacije. Znali boste .zbrati in objaviti i vpliv na odnošaje med ljudmi, na soci- j resnične motive, ki prevevajo akcijo alnerr; in celo na političnem področju. Cerkve v svetu. Mogli boste pričati, da i Toda predvsem gre za velik verski do- J Cerkev ničesar ne skriva, da sledi rav- j OBVESTILA Sanmartinski odsek SFZ vabi vse fante iz San Martina, da se udeležijo informativnega sestanka, ki se bo vršil 1. novembra ob 8 zvečer v Slovenskem domu v San Martinu. Dekliški odsek Našega doma v San Justu vai vse svoje članice na redni sestanek v nedeljo, 11. novembra po sv. maši v prostorih Našega doma. Na programu zelo zanimivo predavanje ge. Kraljeve. Odbor. Izredno 'zanimivo skioptično predavanje bo imel v soboto, 3. novembra ob pol 8 zvečer na vrtu Slomškovega doma urednik Kat. misijonov g. Lad0 Lenček. Pokazal nam bo okoli 200 krasnih barvnih posnetkov iz misijonske naselbine na Formozi, kjer deluje znani slovenski kirurg dr. Janež. Vafoim.o vse Slovence, da prihitijo na ta izredno zanimiv večer. Prostovoljni prispevki so namenjeni skladu za slov. misijonarje. Dobitke za tombolo Slomškovega doma lahko oddate tudi ma dan. prireditve do 16 popoldne v Društveni sobi. Slomškov dom razpisuje mesto oskrbnika. Nastop službe 1- 1. 1963. Informacije in pismene ponudbe: Janez Brala, Sargento Cabral 468, Ramos Mejia FNDPS. — Upravni odbor. Izlet Družabne pravde v Tigre bo v nedeljo, 2. decembra. S posebno motorkc se bomo popeljali na otok Hiawatha, kjer bo tudi sv. maša. Vabljeni vsi rojaki! Slomškov dom prosi tiste rojake, ki imajo kakršnekoli slike narodnih noš iz domovine, da jih posodijo proti nepokvarjeni vrnitvi. OB SPOMINSKEM DNEVU VSEH MRTVIH, SE Z MOLITVAMI SPOMINJAMO RAJNIH ROJAKOV, ,KI ,SO V TUJINO ZANESLI SLOVENSKO IME, GA S SVOJIM TRPLJENJEM POVELIČALI IN VEROVALI V LEPŠO BODOČNOST NAŠEGA NARODA. BS. AS. 1962 — DRUŠTVO ZEDINJENA SLOVENIJA godek. Iz vsega srca želimo, da bi vi prispevali in to z vso jasnostjo poudarili. Od vseh vas želimo, da doumete in da omogočite razumeti predvsem versko in duhovno naravo teh slovesnih koncilskih skupščin. Pričakujemo najboljših rezultatov od vašega zavestnega vršenja poslanstva obveščevalcev o koncilu v pogledu usmeritve svetovne javnosti do katoliške Cerkve, njenih ustanov in njenih naukov. Lahko se zgodi, da v tem pogledu zaradi neobjektivne informacije tu in tam. obstajajo trdovratni .predsodki, k; ustvarjajo v dušah žarišča nezaupanja, sumničenja, nerazumevanja, katerih posledice so obžalovanja vredne za napredek harmonije ni poti, brez izmikanj, da ne želi ničesar j dragega kot .resnico za srečo ljudi in ; plodoviti ¡sporazum med narodi vseh ce- ! lin. Tako bodo po vaši zaslugi lahko i razpršeni številni predsodki. S tem da boste pisalj resnico, boste prispevali k tisti razorožitvi duhov, ki je prvi pogoj za vzpostavitev resničnega miru na tej zfemiji. Sveti oče je zaključil z zahvalo časnikarjem za vdano simpatijo, s katere so na splošno govorili o njegovi osebi in jim. podelil apostolski blagoslov. * Kongregacija za zakramente je pretekli teden objavila odlok, s katerim lahko škofje v času odsotnosti imenujejo svojega namestnika za birmovanje. Roman Rus 10 Mladinska sv. maša 10,45 Dviganje zastav in spomin narod, praznika 29. oktobra 11 'Mladinsko zborovanje 12.30 Kosilo 15,15 Tek na 2000 m, .prižiganje .plamenice 16 Dekliški rajalni nastopi 16.30 Dekliška odbojka; Slov. vas : Moron 17.30 Fantovska odbojka, finali. Slovesen zaključek mlad. šport, dni in razdelitev pokalov zmagovalcem Prosta zabava Nedelja 4. novembra ROJAKI! MLADENA VAS VABI NA ZELENO PRISTAVO! péh¿nt°fo^ SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 1. ^ JS/>— » dobitkov ; in ‘nahhpoitV tablic! ■_______•' 1 V. najboljše znamke ter vse, kar. potrebuješ za svoj dom ti nudi , Cena, kvaliteta, dolgoročno odp’ čevanje > ■ ; Popravila hladilnikov,-'èS^àgljÇi zamenjava in drugo. Cerrito- Lomas dgl.¡MiS«® , ■■ t vplivno' çqis; preč. gíiMipodfim; 'profesorjem: A'á.'l'-níjpdftráíu: sWienf-Tài ¿Èàfiôu1 za vpdstyiov/jflkretih.' k Molivcem, a ¿šJ^MlijiL^oVenskim *voj . obrat ter tistim, ¿za . prevoz, pogrebcev, t (sišali ¿oh- strani-fepiljenia,. Rog bogato ■H& l . , J>r nzpi» -Tomažin ki so i¡riÍiiteB v^j podjetnikom., ' ki ¿o-ki . so prišli na po-, in končno vsem, ki Naj " vsaljíte./r.ííli poplača! ' l> * Falcon 4158 SLOVENSKI DOM V SAN MARTINU ¡bo imel v nedeljo, 18. novembra popoldne v svojih prostorih Martinovanje podrobnosti bomo ¡še objavili , Uprizoritev igre „Dva bregova“ bo v soboto 24; novembra, otroške igrice „Pepela®,“, v’ soboto, 1. decembra. Sv. Miklavž too ’¡pa obiskal in obdaroval otroke v Slomškovem, domu v soboto, 8. dec Glavni namen tombole za Slomškov dobi- je Niks] delna pomoč pri. izpolnjevanji} težjih..finančnih . pbveznosti. Le-.po vabjmo ;yse rojake,' da akcijo za slnm.iVov ’ dftm - nodnrn z darovanjem NAŠ DOM V SAN JUSTO, SOBOTA, 3. NOVEMBRA 1962, OB 20 pod milim nebom, krstna predstava krasne pravljične tridejanke M. Osojnika ZAKLAD Nastopajo palčki, vile, pu-ščavnik, dedek, otroci, kmetje in kmetice skupaj 35 igralcev Režija: I. Oven — A. Klanškova Scena: Tone Oblak Glasbeni vložki: prof. A. Geržinič Pri klavirju: T. Marnova Starši omogočite otrokom pogled v bajni svet! 2S1 Vsem ¿Slovencem sporočamo, da so tablice za 3. ^ tombolo že v prodaji. Vedno več je -slovenskih. družin, posameznikov in podjetij, ki so se odločili nadvse simpatično akcijo .podpreti z lepimi -dobitki in nakupom tablic. Posnemajmo! Darujmo dobitke! Kupujmo tablice! NOVEMBRA ïsévo za sprejemnico (living) J AVEC- Ml LU A RČIČ po lastni ceni „EMONA“ fei STROJ — za polovično ceno ŠEME-BIDOVEC mm »s-'- N KOMPLETNA POSTELJA — dar podjelj« BABNIK STANE # i LOS^iLEC ■— po lastni ceni IVAN KADIVEC : LAGO HOTEL VILLA RUMIPAL ■ ■ ■ ■ a ob jezeru Calamuchita, pod goro j Charnipaqui, Sierras de Córdoba i ■ Izredno slikovita gozdnata pokraji-I na, izredn0 mila klima, čisto jezero,: bogat ribolov. Vse udobnosti posebno; za otroke, miren -oddih, brez vele-; mestne navflake. Domača izdatna; hrana do zmernih cenah. ! ■ ■ Priporoča se uprava hotela VILLA RUMIPAL Embalse Río III Lagos de Calamuchita Provincia de Córdoba Vse. informacije: Avda. de Mayo 616 T. E. 30-3966, Capital ESLOVENA LIBRE Editor responsable: Müo* Redactor: José Kroeelj Redacción y Administración : Ramón F aleón 4158, Buenos Aires, T. E. 69-9503 Argentina COR RJO ARGENTINO Central S FRANQUEO PAGADO Concesión FU 5778 TARIFA REDUCIDA Concesión N 3814 Registro Nacional de la Pro piad» d Intelectual No. 688.209 Naročnina Svobodne Slovenije 1962: za Argentino $ 630.—; si no Ameriko in Kanado 7 dolarjev, b pošiljanje z letalsko pošto 12 dolarjev Talleres Gráficos Vilko S. R. L., Estados Unidos 425. Bs. Aires, T. E. 33-7212 «■■■■■MSSSSSBSSMSS»SSS»MSeSSSSSSSSSSSSSSSSS«3WM Joških in ženskih koles ÍEC po lastni ceni ŠEME- 11. novembra v Slov. varitol ' v. - PEVSKl NASTOP in folklorni prizor „Zimski večer na kmetihj^*A .-(.prikazan‘ iz Slomškovih časov)? (prirejata, óba pevska zbora) j . ñato (ob 18) - m, J. \ Vljudno vabi društvo Slovensko, vas JEDILNI PRIBOR (120 kosov) — DAR N. N. BLAGO ZA DEKLIŠKO GORENJSKO NARODNO NOŠO — _ IfSilliL N. glavnih dobitkov (lista še ni popolna!) imamo že otoljub-lepo vrsto vrednih tombol in drugih dobitkov. Cena :• tablicam le 20 pesov! „V' i;Naj U). ton$jolni dan odločilno podpre velikopotezno akcijo B*S*vT'1'? t, Slomškovega doma!, itve ob 15, klicanje ob 16. Po tomboli prosta, zabava ^P^kOVih melodijah. Pridite in pripeljite še svoje znance! JAVNI NOTAR Francisco Raúl Cascante Escribano Público Pta. baja, ofic. 2. Cangallo 1642 T. E. 35-8827 Buenos Aires PRODAM LOT ; 10x3-3, za kolegijem „Don Bosco“ v 5 Ramos Mejii. Eno kvadr0 in pol od ■ ; avenide, po kateri vozijo štiri linije 3' ; kolektivov v mesto. Naslov v upravi Svobodne Slovenije. Vse rojake obveščamo, da- je dne 23. oktobra 1962 umrl v San Jus tu član Zedinjene Slovenije gospod MIKA TOMAŽIN K zadnjemu počitku smo ga položili dne 24- oktobra 1962 na pokopališču Villegas. Zavednega rojaka bomo ohranili v trajnem spominu. Sv. maša za -pokaj njegove duše bo 10. novembra ob 7 »jutraj v kapeli, Ramón Faícón. 1551, v Buenos Airesu, Zedinjena Slovenija t" ' • . æsssa POČITNIŠKI DOM y CORDOBSKIH GORAH-' b0 odprt takoj po božiču in do desetega marca; po tem dnevu bo vse zaprto. Vse, ki žele priti v zdrav gorski zrak, prosim, da čimprej spo- || roče dan prihoda, dan vrnitve, šte- -j. vilo oseb in starost otrok; družine | s številnimi otroci bodo uživale po- g seib-ne ugodnosti- Pisati na naslov (nič. .več.-ip nič-manj); Dr. Rudolf ; Hanželič, -San Esteban,..,Sierras de ; Curdoba. PodFobn.gjša pojasnjjp daje j 1 Dušnopastirska pishrpa* (Rajnem ; Z A H V A L A pas je zadela ob smrti našega dragega moža -dve ¡stvari: Najpfej, da je o-dšel s A grtojgi.vljen. Zato hv$b» Bogu, Mariji ^ He žrtvovali. Drugo-, tolažbo ipa ,so nam in -dobrotniki. Vsem najpriisrenejša ll"l m.....Starcu, ki ga je v njegovi težki bolezni ga krči>caK sve-rimi zakramenti ter na dan snirti in preč. g. žup. Janezu Lan. iasz išb, breč. g. žup. Janezu Langusu, ¡ki ga 'hio uro s podeliitvij| sv. vpakfamentov i^cjBfedovanJe in. pota v^favezi. s ,,po,grebem, asistenco ¡tri sv. inp pa preč g dr, gmpMjr pri, uj^ieni^^cib-u, .preč gg. J-ozriu fa^ihcu m Matiji Boj tnal ju ter gospodom bego- lovcem in dijakom iz škofovega zavoda ža-petje pri sv. iti na 'pokopališču. 'I)al:je gre predvsem Dne 25. oktobra?. 1962 je umri v . ¡San Justo': član Zedinjene Slovenije gospod ŠTEFAN JAVORNIK Pokopali smo ga 26. oktobra na pokopališču v San Justa. Zavednega rojaka bomo obranili v lepem spominu. Sv. maša za pokoj njegove duše bo 13- ¡novembra ob 7 zjutraj v kapeli, Ramon Falcon 1551, (Bs. Aires. RU 4 „ . Y Zedinjena Slovenija IVAN ^pREGEU : - - y ' t, „Lepo,“ je dehnila ' iri . stisnila v Veroniki roko. In tedaj je videl^, odWd ji čustvo žalosti in pomilovanja: -Veroniki je brala v očeh. Veroniki je bil obraz čudno ‘ nerazmeren., Kazilo jo je levo oko, ki ji gledalo rahlo križem. Od Veronike je pogledala Helena A!mo ib je videla -tudi njeno telesno hibo: - desno rame je bilo višje od levega. In potem v,2( Je ‘ bila še Avtrelija, drobna, sloka ose-. biča, sama vase zamišljena, molčeča, kakor, da boleha za nezr-an0 boleznijo, odljudna. Helena je čustvovala: Uboge deklice. Niso lepe, niso -bogate. Nikoli ne -bo potrkal ženin na njihova vrata- Ali S& sploh čatkajo? Ali sploh upajo ? A-li imajo sploh koga, ki mn mo-relp potožiti svojo bol? Očetu? Težko. Oče je ro.oš-ki in možje, kaj vedo možje o srcu dekliškem! In matere nimajo! Devet, deset, dvanajst let že ne več. „Mamam, n’entends-tu pas?” ' Silno je prevzelo Heleno in je govorila v sebi; (njimo in včasih se s papanom dajei ker je strašna sirovina. Je-li, papa,?“ Sestre so oživele in govorile drugače® drugo „Da veš, papa. Sinoči si zaigral petindvajset vinarjev, - a dal jih še nisi.“ , „Jih -tudi ne bom-“ ->,>Saj imamo' zastavo.“ • „ „Seveda.“ \ , K- j'. „Ne dobiš pífté nazáj^- ■ V- - 1 „Danes Je ne :«aj)irn, ■ ¿cigare.“ „Slepariš.“ * „Tiho, Tonejčeve ’¿racije!“ vfe-ig* Slavica tleskne z rokami: „Avrelija, k vam pridem. Pri vas je veselo!“ ■ Stric Felice je, mirno zaverovan predse v rjavo ¡1 insko torto. Koncipijent Povšič se Je obrnil k Heleni. „Gospodična, kje ste se naučili francosko 1“ „V samostanu,“ odgovorj deklica in pogleda vstran. „No -pa daj, Veronika, zdaj-jim pa „Nimajo mamice, kakor jo tudi jaz j še mail0 zaigraj,“, pravi brez vsakega nimam. Še manj, še manj! In jaz jih prehoda Tonejc. Rojakom sporočamo, da je dne 26. oktobra 1962 umri zadet od kapi član Zedinjene Slovenije gospod ANTON JAGER K zadnjemu počitku 'smo ,ga spremili v soboto, 27. oktobra 1962 na pokopališče Villegas. Dragega rojaka bomo ohranili v trajnem spominu. Sv. maša za pokoj njegove duše bo 23. novembra t. 1. v slovenski kapeii na Ramón Faícón 4158, Buenos Aires- Zedinjena Slovenija kako/cdclj "t* Helena. ,,-M.^da doslej nisem poznala, nisem mislila nanje —“ Sredi teh misli je vprašala Veroniko:- „Gasili je pač pusto pri vas, Veronika?“ K „O ne,“ s