SLEKOVFC ALEKSANDER NAZORJEVA 15 IZOIA m a ur n CENA 50 SIT POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 66Ì10 IZOLA ■ ISOLA NOVOGRADNJE. ADAPTACIJE ZUNANJE UREDITVE vreme spremenljiv.OiS; us, mm miéiì mm Sklep o vrnitvi tržnice na staro lokacijo (Kristanov trg) je zagotovo presenetljiv, še najbolj verjetno za predlagatelja, ki je občinskim svetnikom predlagal, da se pospešeno začne izvajati projekt ureditve pokrite tržnice za pošto, dotlej pa ohrani sedanjo lokacijo (pri zdravstvenem domu). Svetniki so namreč soglasno zavrnili ta predlog in sprejeli sklep, naj se tržnica vrne na staro lokacijo, Komunala in druge službe pa naj poskrbijo, da bo prostor primerno urejen. Zataknilo se je pri vztrajanju nekaterih svetnikov, da stare stojnice pač ne sodijo na "novo" lokacijo, vendar o tem niso sprejeli nobenega sklepa. Več na 3. strani N I C 1 Pii BREZPLAČNEGA PARKIRANJA e ka klasika v modi in sproščenost v oblačilih Izola Sončno nabrežje 14 tel.: 65 646 JI BIL MMBRM MARIJI AliPSKč ? Neposredno pred praznikom pomladi so strokovnjaki Medobčinskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine s pomočjo posebnega radarja opravili meritve s katerimi bi ugotovili, ali je mandrač nekoč segal prav do cerkve Marije Alietske. Na starih ilustracijah je severna fasada cerkve risana neposredno ob morju, kar je dalo slutiti,’da je bil mandrač svoje dni precej večji od današnjega. Več na 5. strani m mm« KDO GASI ? (Mef) Dogajanje na zadnji seji občinskega sveta je za izolske razmere dovolj ilustrativno. Povsem normalno je, da v demokraciji kakšen predlog pade, če pa skoraj soglasno padejo skoraj vsi vsebinski predlogi župana, potem je možno samo dvoje: ali je župan prosti strelec brez koalicijske ali vsaj strankarske podpore, ali pa gre za merjenje moči, ki naj pokaže, kdo v tej občini kaj pomeni. Za izolskega župana dr. Gasparinija bi težko rekli, da je prehiter v odločitvah ali naivno pogumen ko gre za posamezne umestitve. Prej bi lahko rekli, da je človek, ki si vzame čas za poslušanje, konzultacije in ima dovolj potrpljenja, ko mu zavezniki obračajo hrbet. Torej velja prej druga varianta, ki vsebinsko pomeni to, da je župan edina opozicija občinskemu svetu. Ne le njegov predlog odloka o lokaciji tržnice, ki so ga soglasno^zavrnili svetniki vseh strank, tudi predlog odloka o urejanju prometa v starem mestu je padel na pobudo stranke (LDS), ki ga je izvolila na to mesto. Če k temu dodamo še nekatere neuresničene kadrovske predloge, zadeve okrog Komunale, potem je jasno, da sta županova beseda in moč zelo okleščeni. Delovno gradivo predloga občinskega statuta to tudi črno na belem potrjuje. Župan, ki naj bi po zakonodaji opravljal funkcije nekdanje izvršne oblasti je dejansko postavljen v funkcijo predlagatelja, o 90 odstotkih predlogov pa bo odločal občinski svet. Ta bo županu izrazil zaupanje s tem, da mu bo poveril izvajanje sklepov, ki jih bo sprejel. Kdo je prižgal ta nevarna razmerja ni moč trditi, še manj pa, kdo bo dovolj zrel, da jih pogasi. fotoorlàndò) KDO j| NAREDIL PRAZNIK (DM) Dogodki imajo to slabo lastnost, da postanejo nekakšni samorastniki, kot da so nastali iz samega sebe ali bi bili od boga dani. Pa vendar se nič ne zgodi brez ljudi, brez nekaterih zagnancev, ki zaspano kolesje življenja premaknejo z mesta, brez ljudi, ki morajo sprejemati kritike, redkokdaj pa doživijo kakšno pohvalno ali vsaj tolažilno besedo. Glede na to, da je po splošni oceni letošnji praznik pomladi uspel nad vsemi pričakovanji, da je bila Izola po njem enako čista kot prej, da ni bilo pretiranega pijančevanja niti veseljačenja, da ni bilo pretepov ali izgredov in da so tudi telefoni na policijski postaji bolj malo zvonili je prav, da povemo, kdo je praznik pripravljal. Zegen je seveda dala občinska komisija za turizem s koordinatorjem Danilom Markočičem, in denarjem za pokrivanje materialnih stroškov, vse drugo pa je bilo bolj ali manj prostovoljno delo številnih naših soobčanov. Prav gotovo je treba na prvo mesto postaviti Vlada Štruklja iz Pristaniške kapetanije (po starem), ki je bil idejni oče in končni izvajalec vsega dogajanja na vodi. Na njegovo zamisel in pobudo so se predstavili smučarji na vodi iz ljubljanske Olimpije, ob njih pa še Rudi Frantar in Marino Pucer s prijatelji, prišli so potapljači Luke Koper in DUFA iz Fiese, vozniki vodnih skuterjev No Limits - Portorož in DELTA TEAM s Krškega, plavalci iz Žusterne, jadralci Pirata iz Portoroža, Burje in Olimpica, veslači veterani, udeleženci nočne veslaške regate in seveda mogočni vlačilec Vega, ki je skušal narediti mavrico. Brez Vlada vsega tega ne bi bilo. Na kulturniškem prizorišču na Kristanovem trgu so prizadevne delavke ZKO-ja za brezplačen nastop pridobile vrtca Livade in Školjka, učence iz Kort in Vojke Šmuc, kitariste delavnice Staneta Bakana, otroški pihalni orkester glasbene šole Izola, pevke osnovne šole Dante Alighieri, župnijski otroški pevski zbor, malo gledališko šolo, kulturno društvo Korte, komorni moški zbor Izola, plesni studio Lai, Big band orchestra in zbor Društva upokojencev. Bilo je lepo in verjetno enkratno. Do ribiškega praznika, seveda. DISEC PRAZNIK POMLADI Ob Prazniku pomladi smo v kulturnem programu na Kristanovem trgu sodelovali tudi člani Pevskega zbora Društva upokojencev Izola. Vse je bilo lepo in prav, vendar nas je zelo otilo, da nam je ves čas pod nos prihajal močan vonj iz bližnjega prenapolnjenega kontejnerja za smeti. Kontejner poln smeti zagotovo ni kulturno popestril celotnega dogajanja ampak je bil za praznik in Izolo prava sramota. Vida Rožnik tzgouLna É'Ce&tutt I r $tcjan Dzuth Stefan Dzutlna (Pri pekarni Gregorič) ročne in stenske ure razna darila TT 67-188 Stalnim strankam se zahvaljujemo za zaupanje, vsem ostalim pa priporočamo obisk v naši trgovini. % svoj« iisinmiii ESE Murni mm - -............... :............................ 9 Moclav,,usnju - Jeans programi ' ■ «f ORIGANO ., Izola, Koprska'34 * n'./ja ' Menite,da ne morete napraviti nič več za svoje zdravje in boljše počutje? Ste prepričani? salon NECA TELESA-MASAŽA Nade Rabič Bajc, Morova 25,Simonov zaliv,Izola tel. 066 / 67 656 pri pizzerlji Paradiso vas lahko prepriča o nasprotnem, saj nudimo: • Nega obraza-ličenje,odprava gub ter problemov kože na obrazu • Odprava tetovaže, kapilar, epilacija-dlake, odprava bradavic • Odprava odvečnih kilogramov in celulita, utrjevanje mišic, stegen, trebuha, zadnjice in prsi • Odprava bolečin v hrbtenici in sklepih • Posvet s specialistom ortopedom, pedikura, depilacija, manikura • Nudimo vam tudi savno, ročno masažo ter solarij ka do petka 10.00-22.00 sobota, nedelja 12.00-20.00 Urnik: od na Markovcu na Beblerjevi 12 tel. 281 144 ali 281 696 Salon obratuje mmmm. & TINA HORVAT _ Pristani* ««6271-920 — udinio §■118 12, Tel.: 066 747-001 Wzmm 01» vsak delavnik od 16.00 do 1 » §0 d« 12.0 80 I— DVORA MA JE SUPER TRŽNICA Si VRAČA Zahteve o vrnitvi tržnice v staro mesto in na staro lokacijo so stare ravno toliko časa kolikor časa je tržnica na novi okaciji pri Zdravstvenem domu. Z njeno preselitvijo se je obisk starega mesta drastično zmanjšal, sobotni živžav je zamenjala subotna puščob-nost, trgovci so zaman čakali na kupce, nekateri so celo zaprli lokale. Seveda bi bilo preveč ambiciozno trditi, da je za vse kriva tržnica, saj vsi trgovci vendarle niso propadli, dejstvo pa je, da so ostali brez dela tisti, ki čakajo na slučajne kupce. Prav zato so se že pred časom začeli organizirati, sledili so številni večeri v Marini, kjer so se kovali dogovori, kako oblast prisiliti k vrnitvi tržnice, pred kratkim pa se je menda začela akcija zbiranja podpisov za vrnitev tržnice na Kristanov trg. Občinski svet je na četrtkovi seji obravnaval predlog župana o pospešitvi aktivnosti za ureditev pokrite tržnice za pošto in istočasni predlog, naj dotlej tržnica ostane na sedanji lokaciji. Župan je predlog verjetno izoblikoval v sodelovanju s strokovnimi službami. No, zgodilo se je tako, da so svetniki predvsem upoštevali razgreto klimo med trgovci in drugimi obrtniki v starem delu mesta in vsi, drug za drugim zahtevali, naj se tržnica vrne na Kristanov trg. Predsedniku sveta, Marinu Domiu, tako ni preostalo nič drugega, kot da ta predlog da na glasovanje in svetniki so ga soglasno podprli. Še več, sprejeli so tudi dokončni datum preselitve: 15. junij 1995. V razpravi je bilo sicer nekaj pomislekov, predvsem v zvezi z izgle-dom nove stare tržnice. Nekateri poslanci (Vodišek) so menili, da na to lokacijo ne bi smeli kar tako prenesti neprimernih stojnic ampak bi morali poskrbeti za izgled tržnice. Drugi so predlagali ureditev pokrite tržnice v sedanji trgovini s pohištvom, na koncu pa je bilo slišati predlog, da bi cel tisti kvart moral dobiti vlogo tržnice in spremljevalne ponudbe. Kaj bo z že pripravljenim projektom tržnice za pošto ostaja tako neznanka. Še posebej zato, ker je župan pod 8. točko dnevnega reda to območje navedel kot dolgoročno rešitev parkiranja, v naslednji točki pa je na ta prostor že umeščena pokrita tržnica. Menda pa sploh ni znano, kdo je ta projekt naročil in izpeljal. Ampak, počakajmo najprej 15. junij. Izola ima novo, lepo in predvsem funkcionalno športno dvorano. To je dogodek par excelance za vsako mesto, mi pa se včasih obnašamo tako, kot da bi športne dvorane odpirali vsak dan. Dvorana ob osnovni šoli Livade je velika in primerna za vsa ligaška tekmovanja v rokometu, odbojki in košarki, seveda pa je mogoče postaviti kar tri košarkarska igrišča, dve odbojkarski in zelo veliko malonogometno igrišče. Ob športnih igriščih so seveda tudi slačilnice, toaletni prostori, kopalnice, posebej dobro pa je ogrevanje oziroma zračenje, ki je v takšnih objektih poseben problem. Na otvoritvi športne dvorane je bil slavnostni govornik župan dr. Gasparini, ki je za začetek skušal tudi doseči prvi zadetek proti reprezentančni rokometni vratarki Škopelji, a mu je šlo (kljub rokometni preteklosti) bolj slabo od rok. Sledile so demonstracijske prijateljske tekme dveh rokometnih ekip (ženske in moški) Delmarja in Marine, potem so se v ekshibicijski tekmi pomerili Občinarji in podjetniki (zmagali so slednji z dvema avtogoloma oblasti), na koncu pa so novi prvoligaši, odbojkarji Simonovega zaliva odigrali trening tekmo z igralci iz Portoroža. Slovesnosti se je udeležilo manj ljudi od pričakovanj, posebej pa je bilo pogrešati prisotnost obeh osnovnih šol, pa tudi njihovih pedagoških in vodstvenih kadrov je bilo bolj malo. Kaj to pomeni bomo seveda izvedeli, ko bo za to primeren čas. Zdaj se seveda začnejo odpirati vprašanja, kdo bo upravljalec dvorane, kdo bo v njem imel pravico nastopanja in kdo bo tam dobil poslovne prostore. Ko se je iskalo soglasja stanovalcev Livad so padle obljube, da bodo v dvorani poslovni prostori za športna društva in klube, zdaj pa je že slišati, da brez trženja dvorane ne bo šlo. Glede na to, da je že doslej dovolj nesporazumov s staro rokometno dvorano bo na ravni občine pač treba doreči politiko športnih objektov, delno tudi zato, ker koncesionar Stavbenik vztraja na plačevanju najemnin tudi za kulturne in športne objekte. Trenutno jih občina plačuje, ni pa znano iz katerega žepa pobira ta denar. Malonogometni ekipi Občinarjev (zgoraj) in kao podjetniko (spodaj). K sreči sta fotografiji nastali pred tekmo. j'/A STHAt'U UREDITEV miliAip 1 SPET N A PARKI RllCU (MF) Predlog odloka o ureditvi prometa v starem delu mesta in predlog pravilnika o izdaji dovolilnic stanovalcem na območju starega mestnega jedra sta končala svoje popotovanje na svetniških klopeh. Zdaj se bo morala ponovno sestati komisija, ki je že odstopia, ter skušala z dodatno imenovanimi člani izdelati nova predloga. Vse skupaj se je začelo zapletati že pred dvema mesecema, ko so svetniki zavrnili prvotni predlog z utemeljitvijo, da ni dovolj strokovno dodelan, povrhu vsega pa je bilo jasno, da tudi mnenja članov komisije, ki ga je pripravljal, niso bila povsem enotna. No, komisija je vendarle nadaljevala z delom in pripravila oba predloga, ki jih je z uvodno obrazložitvijo svetnikom predstavil in ponudil v sprejem župan dr. Gasparini. Naj ponovimo, da je bilo bistvo novega predloga ureditve prometa v tem, da se omogoči stanovalcem (in zgolj njim) parkiranje v ulicah, vsi drugi pa morajo plačati parkirnino na parkiriščih. Zupan je v uvodnem pojasnilu sicer dodal, da se zaveda nepopolnosti takšnega projekta, saj idealnih rešitev za problem ni, vendar je predlagana vsaj nekakšen izhod v sili, dokler se ne dogovorimo o dolgoročnih rešitvah. Poletje je prišlo in naš prometni režim je vse bolj kaotičen. Ko je že kazalo, da so se svetniki predhodno sporazumeli o podpori predlaganemu predlogu je iz vrst LDS (D. Adler) prišlo do ostrega ugovora predlaganemu projektu, saj naj bi počel ravno obratno od tistega, kar naj bi bil smisel prvotnega predloga. "Mesto je treba očistiti pločevine, ne pa da jo tlačimo v naše ozke ulice, tako da bo kakršnokoli posredovanje še bolj onemogočeno", je pribil Davorin Adler in dodal: "Staro mesto moramo počasi zapirati za ves promet in ga vrniti ljudem, seveda pa moramo omogočiti, da bodo kupci ali obiskovalci Izole lahko brezplačno parkirali vsaj eno uro." Sledila je desetminutna pavza med katero so glave stisnili skupaj svetniki LDS, ZLSD in ZZP, na daleč pa so jim pritegnili še nekateri svetniki z druge strani mize in oba predloga sta padla. Svet je po krajši razpravi sprejel sklep, da razširi komisijo s tremi člani sveta (Adler, Vodišek, Frantar), ta komisija pa naj pripravi nov, drugačen predlog urejanja prometa, ki bo vseboval predloge iz razprave. Med točko predlogi in pobude pa so svetniki SKD in SLS predlagali, da svet sprejme vsaj minimalne pogoje urejanja prometa in sicer, da se parkirnina pobira ko voznik parkira avtomobil, da se delavci Bisera d.o.o. uniformirajo tako, da jih bo moč ločiti od drugih ljudi in da se omogoči enourno brezplačno parkiranje na parkiriščih. Svet je te predloge sprejel. KONCESIONAR PRAVI DRUGAČE Koncesionar je bil spričo zavrnitve predlogov in drugih sklepov občinskega sveta najprej razočaran, potem pa začuden, saj vsebinsko sklepi ne sodijo na področje urejanja cestnega prometa, pač pa v koncesijsko pogodbo. V tej je namreč zapisano, da brezplačnega parkiranja ni. Občinski svet pa je obravnaval predlog urejanja cestnega prometa, ki z brezplačnim parkiranjem nima zveze. Ob tem je pojasnil, da je cca. 80 odstotkov njegovega dohodka iz postavke parkirnin za eno uro, če bi ostal brez teh bi bilo vsakršno vztrajanje pri pogodbi brezpredmetno, saj že zdaj ne krije minimalnih stroškov poslovanja. Po približnem izračunu v uredništvu zasluži mesečno manj kot 1. milijon tolarjev, kar komaj zadošča za 10 delavcev, kaj šele za plačilo po koncesijski pogodbi, davke in drugo. Še njegova misel: "Če bi se trgovci, ki tako tarnajo, da nimajo kupcev zaradi neurejenega parkiranja odločili, da mesečno plačajo določeno parkirnino (do 10.000 Sit), potem seveda lahko pristanem na to, da je prva ura brezplačna. Razen, če bo to zanje storila občina". Sicer pa je koncesionar prepričan, da je bil zavrnjeni predlog dejansko nadgradnja prejšnjega odloka o prometnem režimu, odloka, ki ga je kot ustreznega ocenil D. Adler na seji sveta. Nov predlog naj bi bil menda predstavljen že na naslednji seji sveta čez teden dni. V ponedeljek, 29.5. od 8.00 do 8.45 ure bi občina Izola lahko zaslužila najmanj 300.000 Sit. Ali jih raje pobira od nič krivih? NOGOMET 1 .LIGA KOGA ŠE ZANIMA NK IZOLA? Maribor Branik:lzola 5:0 (5:0) Izola: Karahoda, Perkat, Mamilovič (Čeklič), Gregorič, Čotar, Tosič, Bičakčič, Žlogar, Okčič, Čačič, Čendak Usoda izolskih prvoligašev zanima v Izoli tako malo ljudi, da je vsakršno poveličevanje dogajanja v tem tekmovanju sizifovo delo. Moštva, ki v povprečju prejme po pet ali šest golov pač nihče ne gleda rad, še posebej če je dve leti nazaj istoimenska ekipa igrala v evropski ligi, zdaj pa je njena igra na ravni primorske lige. Proti mariborčanom seveda niso imeli prav nobene možnosti, saj je bila kvalitetna razlika prevelika. Mariborske violice so se nai-grale kot na dobrem treningu, izolskemu trenerju softiču pa so verjetno doslej prav vsi strokovnjaki že povedali, da s takšnim moštvom in takšno igro nima v kvalifikacijah za obstanek prav nobene možnosti, trdo pa se mu bo pisalo tudi v drugoligaškem prvenstvu. Glede na to, da Izola še nima rezervnega igrišča, da mladinci in kadeti izgubljajo tekmo za tekmo in da je edini sponzor že povsem obupan bi morda bilo kar prav, če bi predsednik Mikulin spoznal, da je ta barka prevelika za njegove moči in ponudil krmilo tistim, ki so jo morda pripravljeni in sposobni prevzeti. Žal takšnih doslej ne on, niti drugi iz kluba še niso srečali. Občini pa je tako ali tako vseeno. ' VESLASKI PRAZNIK m/mA ili Wà . '/■Mm MLADINSKA LIGA IZOLA:GORICA 1:2 KADETSKA LIGA IZOLA:GORICA 3:3 PRIMORSKA LIGA: Transport prvi, Avtoplus tretji GLADKA ZMAGA : Avtoplus:Rakek 3.0 b.b. Gostje niso pripotovali v Korte in tako so domači tekmo dobili brez boja. Uvrstitev na končno tretje mesto je seveda kar lep rezultat, toda glede na dogodke iz prvega dela so mnogi na hribu pričakovali celo šampionski naslov. Pa ni bilo iz vsega nič, saj se je bolezen iz prvoligaškega oštva prenesla tudi na hrib in moštvo se je skoraj sesulo. Še dobro, da je prvenstva konec. TENIS: ROYU POKAL JONATHAN Odprto prvenstvo Izole v tenisu za rekreativce je privabilo 22 igralcev, ki so se v soboto v Simonovem zalivu ogorčeno borili za prehodni pokal Jonathan. Najboljši je bil tokrat Roy Edi, ki je v finalu premagal lanskega zmagovalca Giuliana Nemarnika, tretje mesto je osvojil Komac, četrto pa Valentinčič. VESLANJE TO JE 1. LIGA Izolski veslaški delavci so ob svojem 70. jubileju pripravili že 40. tradicionalno Istrsko veslaško regato. Obletnico so zaznamovali na najlepši način; z idealnimi razmerami na morju in na nebu ter z vrsto odličnih rezultatov, ki dokazujejo, da postaja Argo Galeb eden vodilnih klubov v veslanju pri nas. Na regatnem polju med Belimi skalami in izolsko marino se je zbralo kar 350 veslačev v 222 posadkah iz 14 klubov iz Slovenije, Italije in Hrvaške. V izolskem klubu sta posebej razveseljivi dve stvari, prvič, da se v klub vračajo stari mački (veterani), ki v svojih kategorijah dosegajo tudi odmevne uspehe in s svojimi izkušnjami pomagajo klubu. Druga še bolj pomembna stvar pa je ta, da je trdo delo zagrizenega trenerskega tandema Butinar -Božeglav pričelo rojevat sadove. Tako sta pod njunim strokovnim delom zrasle, zdaj že lahko rečemo, dve vrhunski generaciji. Gre za generacijo mlajših mladincev 1.79 v kateri pa prednjačijo Volčič Samo, Dejan Žolgar, Maks Vončina in Jovičič Zoran. Lepo bodočnost pa imajo tudi pionirji 1.82 (@olgar Peter, Krajcar Erik...) Na regatnem polju je po daljšem času spet opozoril nase tudi Erik Tul z dvema zmagama (enojec in dvojni dvojec skupaj s Klemenčičem - Bled). Erik prihaja v formo verjetno še ob pravem času, na njega pa resno računajo tudi v reprezentanci. Ob sklop veslaškega praznika velja prišteti tudi nočno regato veteranov, katere pokrovitelj je bila izolska občina, 5 veslaških disciplin opa je na obalo pritzegnilo tudi precej gledalcev. Vse izolske zmage: skif pionirji I. 83-84 Dolher, Suhar, Krajcar (vsak v svoji skupini) pionirke skif: Rehar; dvojni dvojec Križmančič, Skok, mlajši mladinci, dvojni dvojec: Vončina, Žolgar, enojec, člani: Tul, člani, dvojni dvojec: Tul (Argo), Klemenčič (Bled), veterani, enojec: Krajcar, četverec s krmarjem, veterani: Argo B Skupni vrstni red za Demšarjev memorial: 1 .Argo, 2. Jadran 3. Bled ... JADRANJE: DEKLEVA IN POTOKAR ZADOVOLJILA Vesna Dekleva (Olimpie) in Samo Potokar(Burja) sta na predolimpijski regati v nizozemskem Medenblicku sicer prišla v finale, potem pa nista jadrala najbolje in se uvrstila nad 30-to mesto, kar je manj od tega, kar sta sama pričakovala. V soboto in nedeljo bo v izolskem zalivu DRŽAVNO PRVENSTVO jadralcev v razredu Optimist. 1. TURNIR V MINI ROKOMETU Najmlajši izolski rokometaši, člani Športne šole Maestral so se v Umagu udeležili 1. turnirja v mini rokometu. V svoji skupini so zasedli prvo mesto, potem ko so premagali RK Poreč (10:9) in RK Umag II. (16:2). V finalni tekmi so se pomerili s favoriziranimi domačini RK Umag I. in tesno izgubili z 9:12, čeprav so ob polčasu še vodili za zadetek. V Umagu so igrali: Glišovič, Šukljan 4, Pucer 11, Alandžak 7, Ademai 4, Kurnoga 6, Sardoč 2, Hrvatin, Čosič, Kleva 1. Trener: Tone Barič. Matej Glišovič je bil proglašen za najboljšega vratarja turnirja. Začelo se je v petek opoldne. Kot vsako leto so se tudi tokrat nekateri zmrdovali, da so lončnice že docvetele, vseeno pa jih je vseh 2000 zmanjkalo v dobre pol ure. odi je bil zagy rejšnjih, predvsem pa ni bil .. ajamo naslednjo fotoreportažo, ki jo m i Med najbolj glasnimi in najbolj uigranimi na kulturniški ploščadi nekdanje tržnice so bili mački iz Big band orkestra, ki si zasluži, da bi ga večkrat slišali. Najstarejši udeleženec nočne veslaške regate resda ni zmagal, zato pa je prejel v dar maskoto Izole. In ker je Bepijev le še za seme je nagrada še toliko pomembnejša. Zato pa jo je izročil župan osebno. Takole pa so zaplesali najmlajši kulturniki iz enega od izolskih vrtcev V ali znak za zmago, tako bi lahko poimenovali ta nastop vlačilca Vega, ki je zares očaral. f! Med tistimi, mang glasnimi pa zato bolj pridnimi so bili tudi mladi risarji iz Osnovne šole Vojke , Šmuc, ki jih vodi zavzeta mentorica Ester Mršnik. Zmagovalni par Briškolade v Ljubljanski ulici: Božič in Pulin, vmes pa maskota in lastnica Natalija ter organizatorka reševanja križank za najmlajše - Marija Pianetzky. mr h W HM Briškolada je minila brez sodnikov in brez prepirov, kar je razveseljivo, razen za tiste, ki so izqubili v prvem kolu, kajne Buldožer? *■:. vj’7. .r*. ra* m m mm* m «w._ tat jd* " A .-«wr i"5£S— Prvič v zgodovini smo doživeli tudi regato vmandraču. Majhen man-drač, majhne jadrnice, ve- j liko borvbe-nosti mmmmxmummm DVAKRAT MUTANTI Kar dva debitanta sta se srečala na enem mestu. Dajana Hrast iz Izole je namreč pripravila prvo samostojno razstavo, zgodila pa se je v gostišču Sidro na Sončnem nabrežju. Da je do razstave sploh prišlo imajo največ zaslug sodelavke iz izolskega vrtca, ki so Dajano vseskozi vzpodbujale in tako je zdaj v Sidru na ogled kar trideset njenih del. Med prvimi obiskovalci sta bila tudi kipar. Jože Pohlen in ilustrator Koni Stainbacher, ki sta bila nad prvimi koraki avtorke kar zadovoljna. ., _ , ’ V. Ostrouska Tik pred praznikom pomladi so se ob izolskem mandraču in v okolici pojavili znani ljudje z neznanimi aparaturami. Naokrog so prenašali nekakšen lesen zaboj, ki je bil s kabli povezan z avtomobilom v katerem so bili računalniki in monitorji. Od predstavnikov Medobčinskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine smo izvedeli, da so opravljali georezistenčne raziskave s katerimi želijo ugotoviti kakšna so tla ob mandraču in cerkvi Marije Alietske, kar naj bi koristilo tudi pri/iadaljnih raziskavah v sami cerkvi in pri obnavljanju celotnega trga. Čeprav je iz prostega ogleda rentgenskih posnetkov moč ugotoviti le to, da je območje ob mandraču doživelo kasnejše zasipavanje pa bodo šele analize posnetkov pokazale, kako so skozi cas nastajala tla po katerih danes nodimo. Na fotografiji si predstavniki zavoda in strokovnjaki iz Modene ogledujejo radarske posnetke. mmmm mmmm m/ mmm ZKO Izola in Kulturno društvo Korte prirejata 1. slikarsko kolonijo, ki bo trajala 3. in 4. junija. Organizator sprejme do 20 udeležencev, ki bodo ustvarjali na območju KS Korte. Motiv je slovenska Istra, tehnika po izbiri. Pokrovitelj kolonije je župan dr. Gasparini, zbirališče je v Kulturnem domu Korte v soboto 3. junija ob 10. uri. V nedeljo 4. junija bo ob 17. uri nagraditev najboljših in zaključek kolonije s kulturnim programom. KUOMRNli dom Sreda, 7. junija ob 19.00 Otvoritev razstave Barbare Čižmek - Nine in predstavitev pesniške zbirke Marjana Kukovca - BISERNICA, ob 20.30 - koncert ZORANA PREDINA s harmonikarjem Matjažem Juvanom. TRGOVINA TA MOČNEJŠE Velika izbira spodnjega perila ter konfekcije v velikih številkah ! Velika ponudba vrhunskega nakita ! XXI § ^ Izola, Dantejeva 2 Q ^ tel./fax: 066 67 225 ^ mmm nij nikoli mmm Tako pravijo na Komunali in čeprav je ta javna služba več kot hvaležen predmet kritik vsakega, ki ima za to le pet minut časa, je treba priznati, da se na tem področju stvari le premikajo na bolje. Zaaj je že povsem naravno, da delavci Komunale sami postorijo tisto, na kar so jih prej morali opozarjati občani in mediji. Tako so se lotili tudi predsezonskega čiščenja divje plaže od Belvederja do belih skal in naprali kar za nekaj čolnov najrazličnejših ostankov piknikov in podobnih fest na samem. Z morjem pa so imeli opravka še dan pred praznikom pomladi, ko je morski tok iz zanesel v mandrač velik kup nesnage, ki jo je odvrgla katera od mimoidočih ladij. Očistili so jo in drugi dan je bil mandrač skoraj tak mjinbbjic; je bij No. 35 . ;■ • ' WKKÈÈÈk. ì-•! ■Wìtkf&à ■MF *?oy&a deità comunità itàióxwx di *)qa£