Izhaja razen nedelj in praznikov
tu vsak dan opoldne. =====
Uredništvo in upravnistvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6, 1. nadstr., Učiteljska tiskarna. =====
Rokopisi se ne vračajo, nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Reklamacije za list so poštnine proste. =====
Glasilo Jugoslovanske socialno demokratične stranke
Naročnina po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 30*—, za pol leta K 15‘—, za četrt leta K 7 50, za mesec K 2'50. Za Nemčijo celo leto K 33-60, za ostalo tujino in Ameriko K 42*—. Posamezne številke po 10 v.
Inserati: Enostopna petit vrstica 30 v; pogojem prostor 50 v; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratni objavi po dogovoru primeren popust.
Štev. 118.
V Ljubljani, sobota dne 1. decembra 1917.
Leto 1.
Prebivalstvu Ljubljane in okolice!
iutrl ob 10. dopoldne se bo vrSil v Ljubljani v Mestnem domu
MIROVNI SHOD
(Porota sodrug Anton Kristan.)
Nujna potreba je, da prebivalstvo pove javno in jasno svoje stališče napram mirovnemu vprašanju. Zaraditega vabimo najiskreneje prijatelje .in prijateljice skorajšnjega miru na jutrišnji shod. Le mir reši človeštvo nadaljnega propadanja in bede vojne, ki je povzročila že doslej gromade Resreče, in preti, da uniči za stoletje nadaljnji razvoj. Proti imperializmu moramo v boj! Ta je največji nasprotnik miru! — Poglejmo okolo sebe, Poglejmo v siromašne koče, ozrimo se na mladino, v delavske vrste, na muke naših žen: lasje se nam ježe ob prizorih! Zato, za nas in za naše svojce gre, je naša dolžnost, da povemo imperialistom javno svoje mnenje zlasti sedaj, ko je mir že pred našim pragom! Kdor ga suje izpred Praga, ni prijatelj človeštva!
Mirovna ponudba ruske vlade.
Dne 28. novembra je poslala ruska vlada PO brezžičnem hrzojavu mirovno ponudbo vo-tujočun državam, in sicer predlaga najprej Premirje na vseh bojiščih Ln potem mirovna Pogajanja po načelih sporaizurnljenja. Nekoliko neobičajna pot je to; že sedaj ne ugaja vojnim hujskačem, ker je ruska vlada objavila tajne dogovore s sporazumom, dalje jim ni všeč, da ni naprosila kako nevtralno državo za posredovanje in je vrhutega podala svojo ponudbo po brezžičnem brzojavu, kar znači Po njihovem mnenju, da se vse vrši preko glav Hudstva in vojske. Seveda je tako sumničenje 9 Mirovni ponudbi demokratične Rusije po treh ® Pol letih vojne naravnost zločin! Grdo obrekovanje!
Ruska demokracija, ki so jr sedaj na čelu boljševiki, je dobro izvedena organizacija delavskih, vojaških in kmetiških svetov. V tej korporaciji so zastopane različne politične smeri najširših slojev ruskega prebivalstva, kri . zahtevajo vse mir, javnost diplomacije in direktno občevanje s prijatelji in nepnijatelji, da se doseže končni smoter. Ta odkriti nastop, direktno občevanje z nasprotniki, nam potr-*>ie, da hoče ruska vlada preprečiti intrige diplomatov, ki so nakopali toliko gorja vsemu *j^veštvu. Ruska vlada ponuja mir v zmisdu sklepov ljudskih zastopnikov, ki jih je izvolil fuski narod; .torej ponuja mir narod sam, ki se bori zanj, odkar je odpravljen ruski carističnl režim.
Napram ruski ponudbi sta že dala odgovor nemški državni kancler grof Hertling, ki ie Pojasnil v svojem nastopnem govoru v in avstrijski zunanji minister grot Uzemin, ki je dal objaviti v časopisju srvoj odgovor. Oba pravita, da je dana v ponudbi podlaga za pogajanja ter da se ista lahko takoj prično, Can imenuje Rusija svoje zastopnike.
Nekaj posebnega ipa v teli odgovorih na Ponudbo; v obeh je velika rezerviranost. Ko so centralne države Proklamirale svoje ponudbe, je sporazum odločno nastopal proti hjitn. V centralnih državah so govorili in pisali o ponudbah in je hvalili, dast niso bide precizne. Sedaj je drugače. Sporazum ponudbo naravnost ignorira, centralne države jo spreje-hiajo rezervirano. Meščansko časopisja se veseli, da pomnožimo svojo vojsko z ujetniki, ki s® vrnejo iz ruskega ujetništva, če se sklene tnir, drugi pa se boje miru, zaradi manjših vojnih dobičkov in tretji so v strahu, da se ne uresničijo njih veliki ideali.
Naravno! Ponudba je prišla nenadoma, ker so sovražniki miru še vedno upali; da zmagajo v Rusiji vojni elementi.
Izjavi obeh ministrov sta jasni v toliko, ker trdita, da je dana podlaga za mirovna pogajanja ter da so centralne države pripravljene se pogajati.
. Nastane pa vprašanje, kaj poreko imperialisti r kaj Poreko vojni dobavitelji? Kaj poreko vsi tista, kj -pričakujejo od*te imperialisti-
-	v0J,ne "k^okratizacijo in svobodo? Kakšen bo ta mir? kakšne žrtve bodo zahtevali od Rusijo, da eventualno onemogočijo posebni mir z Rusijo, ali tudi splošni mir?
Vsa ta vprašanja belijo glave imperiali-in vsem onim elementom, ki pričakujejo vedno od orožne sile v tej vojni svojo reši-t®v. Ti elementi se že pojavljajo, polagoma se Orientirajo. In nevarni utegnejo postati mirov-Oj ponudbi ruske demiokraaije, če jih mirovni Vlementi, zilasti delavstvo, na katero izrecno ln na prvem mestu apelira ruska mirovna po-hudba, ne bodo ukrotili o pravem času.
. 'Predpogoji za posebni mir z Rusijo so da-sporazum grozi Rusiji, a ruska demokracija s® groženj ne boji, ker se zanaša na delav-*Jvo po vseh vojujočih državah. Rusko delavstvo »e bori za mir v zavesti, da ima milijone
Rafku. *t. us, i. decembra im.
in milijone bratov, prijateljev in sotrpinov, ki morajo nositi' obenem z njimi vse gorje imperialistične vojne.
V tem zmislu tudi mi pozdravljamo mirovno ponudbo Rusije in smo prepričani, da je pot ruskega demokratizma prava ter da nas vodi do miru sporazumljenja. Za ta vzvišeni smoter veljaj tudi naš boj, boj proti vsem, ki bi hoteli nadaljevati to imperialistično vojno še sedaj, ko se nudi ugodna prilika, če že ne za splošni, pa vsaj za posebni mir z Rusijo.
Politični pregled.
= »Slovenski Narod« o ruski mirovni ponudbi. Včeraj piše »Sl. N.« med drugim to-le; »Neobičajno pot so si izbrali Ljeninovci za svojo mirovno ponudbo. Niso se obrnili do kake nevtralne države, da bi posredovala, niti niso ponudili premirja in miru potom armade in njenega poveijništva. Ponudba in odgovor na po- * nudbo se je vršil v pravem pomenu besede preko glav ruskega naroda in preko glav ruske vojske. Ljeninovci so se poslužili brezžičnega brzojava za svojo mirovno ponudbo, gotovo najmodernejša pot, da se prikrije pirava vsebina lastnim ljudem. Tako so pričeli Ljeni-novci, ki odkrivajo tajne dokumente, tajne diplomacije, sami s tajnimi koraki. In to ni dobro. To že v naprej diskreditira vso akcijo. Brez dvoma lahko Ljeninovci prisilijo dele armade, da odlože orožje. Treba je le pretrgati dovoz živil in to je v Rusiji prav lahko. Armada, ki strada, mora biti za mir. Izraz volje armade pa to še ni, kakor ni izdajstvo, če se izstradana trdnjava vda«. — Tem stavkom moramo pripomniti, da so nedemokratični, sovražni plemeniti ruski demokratični in človekoljubni inicijativi. Kdo veruje, da je ruska vojska navdušena za nadaljevanje vojne? Narodov članek se tudi posmehuje zahtevi ruske vlade, ker ta zahteva pri pogajanjih soodloče-vanje razredov, strank in narodov. Vse te zahteve bi morali pozdraviti vsi tlačeni stanovi in narodi tudi v Avstriji in na Ogrskem, kjer je toliko manjšinskih narodov in vlada absolutistični režim večin. Za pečjo na toplem lahko govorimo seveda, kar hočemo. In vendar je nujno potrebno, če si hočemo priboriti vpliv na potek dogodkov in tako potrebno svobodo, da se pridružimo inrcijativi, ki ima svoj izvor na Ruskem. Prava demokratična inicijativa izhaja v tej vojni iz Rusije in proletarijat jo pozdravlja. Kaj bo na jugu ali na zahodu, kaj napravijo Angleži, Francozi, Amerikanci ali Japonci, to je odvisno od demokratizma med ljudstvom v dotičnih deželah, ne pa od imperialističnih fraz tamkajšnjih državnikov. Če pa narodi sami zasmehujejo demokratizem, če sami ne store nič za svobodo, potem svobodo niti ne zaslužijo. Boj za svobodo potrebuje složno delo, sodelovanje zlasti tistih, ki svobode nimajo.
= Nedolžni obsojenci. Pravni odsek dr-žavnega zbora je sprejel zakonski načrt o odškodnini za nedolžne obsojence. Izdelan je bil sporazumno z vlado. Isto bo veljalo tudi za razveljavljene vojaško-sodne obsodbe.
= Pred zasedanjem delegacij. V sredo bo že prva seja delegacij. Avstrijska delegacija bo zborovala po navadi v dvorani gosposke zbornice. Gotovo pa je, da prve dni ne bo vmes zborovanja poslanske zbornice, dasi je še zelo važnega gradiva. Minister zunanjih stvari, grof Czernin, pripravlja obsežen oks-pozč o zunanji politiki in o vojnem položaju.
—	Avstrijska vlada je vprašala italijansko vlado po španskem poslaniku v Rimu, če se naj simatra Benetke za utrjeno mesto ali ne.
= Grof Karolyi o razmerju med Avstro-Ogrsko hi Nemčija Grof Karolyi, ki se je udeležil bernske mirovne konference, je podal listu »Neue Ztiricher Zeitung« nekaj pojasnil o političnih vprašanjih bodočnosti. Grof Karolyi je za temeljito reformo ogrskega paralmenta-rizma in volilne pravice in pravi, da se reši le-
hko ogrsko narodnostno vprašanje le na podlagi popolne demokratizacije in v nasprotju s starim pravilom: Deli Ln vladaj! Nato je dejal: »Iz prepričanja sem nasprotnik Naumannovega pojma o srednji Evropi. Ta srednja Evropa po-menja ustalitev vojne. Svobodni trgovinski promet je potrebna lastnost trajnega miru. Vsled tega načela sem tudi izrecen sovražnik tega, da bi sklepali v današnjih razmerah z Nemčijo dolgoletne pogodbe. Sedaj smo sredi mogočne evolucije. Ne vemo, kaj prinese jutrišnji dan, tudi ne verno, kakšne razmere nastanejo vsled sklepa miru. Edino upravičena gospodarska politika v teh razmerah je politika provizorijev. Naše geslo bodi: Svobodne .roke v vseh gospodarskih vprašanjih. Končno-veljavni sklepi naj pridejo šele po vojni. Ni mi prijatno, da bi razmotrival vprašanje Alzacije-JLorene pred široko javnostjo. To ni naša zadeva in tudi smotreno bi ne bilo, če bi hotel vplivati s svojimi nazori na javno mnenje. Obžalujem pa, če bi edino to vprašanje raztegnilo to tragično vojno. Splošno in glede vseh teritorialnih vojnih problemov zagovarjam brezpogojno mir brez vseh aneksij.«
= Nemški kancler o položaju. Nemški državni zbor se je predvčerajšnjem zopet sestal k ustavnemu delovanju. Predsednik državnega zbora, dr. Kaempf, se je v svojem ogovoru spominjal najprej novih zmag nemške armade ter sporočil pozdrave in zalivalo ljudskih zastopnikov zmagovitim četam. Pozdravil je novega kanclerja grofa Hertlinga ter izrazil željo, naj bi delovanje novega kanclerja na podlagi vzajemnega zaupanja doseglo zaželjeni uspeh. Na dnevnem redu seje je bila predloga o novem vojnem kreditu v znesku 15 milijard. Kot prvi govornik je ob splošni pozornosti posegel v debato državni kancler grof Hertling, ki je, zahvalivši se za prijazne predsednikove, besede, očrtal najprej vojni položaj na zapadni in vzhodni fronti ter zlasti povdarjal velik uspeh vojnega pohoda v Italiji. Italija je izgubila velik del svoje armade in vsaj polovico svojih vojnih sredstev. Velikanskega plena dosedaj še ni bilo mogoče pregledati. Angleške čete — pravi kancler — so pač dosegle v Palestini nekaj uspehov. Na splošni vojaški položaj pa ti delni angleški uspehi nimajo nobenega vpliva Nemška vojna mornarica je izpolnila nade, ki so se stavile vanjo. Podmorska vojna po načrtu napreduje in doseza uspehe odločilnega pomena v vsiljeni nam gospodarski vojni. Govornik je naglašal uspeh nemških vojnih posojil; a sedaj treba izvršiti še to, kar zahtevajo potrebe našega narodnega življenja. Kancler je našteval naloge, ki čakajo ugodne rešitve v državnem zboru: socialna politika, delavske zbornice, koalicijska svoboda, odprava cenzure, v kolikor to dopuščajo državni Ln vojni interesi itd. Ko je kancler še apeliral na složnost v notranji fronti, je o političnem položaju izjavil: Od mojega prednika sem prevzel dragoceno dedščlno — prijateljske odnošaje z Avstro-Ogrsko, Turčijo in Bolgarsko. Naša zveza je trdna in bo ostala trdna do zmagoslavnega konca. Grof Hertling je nadalje sporočil državnemu zboru, da je vlada ruske republike predlagala takojšnja pogajanja za premirje in splošen mir. Nemčija želi, da nastane z Rusijo zopet prijateljsko razmerje, zlasti v gospodarskem oziru. Glede Poljske, Litavske in Kurske je kancler izjavil, da Nemčija spoštuje pravico samoodločevanja narodov ter poudarjal, da poročila raznih listov, glasom katerih naj bi bili že storjeni kaki definitivni sklepi glede teh dežel, z dejstvi niso v soglasju. »Drugačen — je nadaljeval kancler
—	je položaj nasproti Italiji, Franciji in Angliji. Naša vojna je bila od prvega dne obrambna vojna, vojna za neločljivost našega državnega ozemlja, za svobodo in neodvisnost našega gospodarskega življenja. Zato smo pozdravili papežev klic po miru. Duh, ki nam je navdahnil odgovor na papeževo noto, je tudi danes še živ. A naši sovražniki naj vedo: Ta odgovor ne pomeni svoboščine za hudodelsko podaljše-
vanje vojne. Za nadaljevanje grozne moritve so odgovorni le naši sovražniki sami. Nosili bodo tudi posledice. To naj si zapomni tudi gospod Sonnino«. Govornik je končal z besedami: Naše geslo se glasi: Počakati, vztrajati in vzdržati! — Ko je kancler končal svoj govor, so sledile izjave voditeljev posameznih strank. Pri glasovanju je bila predloga o 15 milijardnem kreditu sprejeta v prvem in Urugem branju. Prihodnja seja v soboto.
= Francozi na Italijanski fronti. Iz Luga-na se brzojavno poroča: Ministrski predsednik Orlando je posal »Agence Havas« brzojavko, ki naznanja, da so francoske čete v tem tre-notku že dospele na italijansko fronto, ter slavi bratstvo in zavezniška čuvstva, ki spajajo Italijo in Francijo. To dejstvo da znova utrjuje vero na končno zmago, na svobodo ljudstev in svetovne kulture nasproti barbarskim elementom.
= Amerika in Rusija. Ameriška »Associe-ted Press« poroča: Uradni krogi v Washing-tonu so mnenja, da mirovno gibanje boljševi-kov postavlja Rusijo skoraj v vrsto neprijaznih narodov, če bi to gibanje’imelo uspeh, bi bilo z oziram na okolnost, da to koristi le Nemčiji, jako težko, smatrati Rusijo še za nevtralno državo.
= Volitve za rusko konstituanto. Reuterjev urad poroča iz Petrograda:	Volitve za
ustavodajni zbor so končane, V Petrogradu je glasovala približno polovica volilcev. Zadnje zborovanje vojaških delegatov ne dopušča nobenega dvoma o tem, da je ogromna večina petrograške garnizije na strani boljševikov. Vojaki so grozili, da bi ustavodajni zbor z bajoneti razgnali, če bi večina ne bila maksima-listična.
= Ententa odklanja ruske mirovne predloge. Iz Londona se brzojavno poroča: V spodnji zbornici je vprašal poslanec Lambert: 1. Ali je ruska vlada ali kaka oseba, ki rusko vlado zastopa, predlagala takojšnje premirje in mirovna pogajanja; in 2. če se je to zgodilo, kako je angleška vlada odgovorila. — Minister vnanjih zadev Balfour je takoj odgovora, da je prejel tak predlog od ruske vlade. Na drugo vprašanje pa je odgovoril minister, da angleška vlada na ruske predloge sploh ne bo odgovorila; v kolikor je ministru znano, tudi' ostali aliiranci ne bodo dali odgovora.
= Ententa pričakuje pomoči Amerike In Japonske. Kakor poročajo švicarski listi, se bo pariška konferenca aliirancev bavila zlasti tudi z vojaškimi vprašanji in s problemom pornno-žitve vojnih čet. Računa na veliko udeležbo ameriških čet v prihodnjih bojih; računa pa se tudi na izdatno pomoč japonskih čet na evropskih bojiščih. Gre sedaj baje le še za zadostne kompenzacije Japonski. »Gorriere deli a Sera« poroča, da se sme že skoraj z gotovostjo trditi, da bo Japonska v kratkem opustila svoje dosedanje stališče ter poslala svoje divizije na evropska bojišča.
Dnevne beležke.
— Zgodovinsko razpravo o majniški deklaraciji, ki jo je spisal s. dr. H. Tuma, pričnemo objavljati v torek. Razprava je jako zanimiva.
— Občinski svet ljubljanski ima v torek
ob 6 zvečer redno sejo.
— Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske od 18. do 24. novembra: Novorojencev 8, mrtvorojen 1, umrlo 28 oseb in sicer 14 domačinov in 14 tujcev. Na jetiki so umrle 4 osebe, med njimi 1 tujec. Za nalezljivimi boleznimi so oboleli: Za tifuzom 1 domačin in 8 vojakov', za grižo 34 vojakov, za difterijo 3 domačini.
— Kaj Je vzrok? Prejeli smo: Pravkar so že v četrtič razbobnab veselo vest, da se otvo-ri tolikanj potrebna meščanska kuhinja — a zopet vse tiho! Ni živil? Ni tega ne onega? Naše sožalje! Nedeljska Tage&pošta poroča, da se otvorijo nove kuhinje v GTadcu; Ln-vendar pravijo pri nas, da so drugod na slabšem kakor v
Stran 2.
NAPREJ.
Stev. 118.
mmmmt	
	
MOJZES ali DARVIN?
SOLSKO VPRAŠANJE
SPISAL DR. A. D O D E L CENA 70 VINARJEV DOBI SE V ZALOŽBI „NAP REJ A* V LJUBLJANI
*|V A A *|\ 4k I
> /jfi "i' * *>j\ * /t\ A /|f
==^=£^ S" 	— —□
odpisujte VII. avstrijsko vojno posojilo!
I. 5’|2°|o amortizacijsko državno posojilo po K 92“—,
odštevši enomesečno obrestno bonifikacijo, torej po K 91*54;
II. 5^ °!o dne 1. avgusta 1926 povračljivi državnozkladni listi po K 94*—.
Prijsve sprejema po originalnih pogojih oficijelno subskribcijsko mesto
  KRANJSKA DEŽELNA BANKA V LJUBLJANI. =====
Ljubljani. Ce je res tako, potem je dokaz, da pri nas manjka predvsem agilnosti in '■resne volje. Mi smo pa prepričani, če bi jo potrebovali merodajni krogi, bi funkcionirala že jutri.
A ti krogi nimajo vpogleda, ne pojma, kako životari velik del meščanov, ki jih nesrečna usoda veže na gostilne. Opominjamo: danes ni več sadja... Vprašali bi: Kaj pa je z vladno odredbo o vojnih kuhinjah?? Gospod župan, zganite se!
— Smrl slovenskega umetnika. Na italijanskem bojiš.u je une 15. novembra, od granate zadet, padel g. Josip Moiek, bivši igralec slovenskega giedausča v Ljubljani, MultK je bil jako nadarjen gitdanški umetnik.
— Požar. V Rosalnicah pri Metliki je izbruhnil 25. t. m. ogenj, ki je uničil štiri domovanja z gospodarskimi poslopji. Ker je pihal močan veter, ni mogla rešiti metliška požarna hramba ničesar. V goreči hiši Martina Brodariča je ležal polletni otrok v zibelki. Metliški župan je vdrl v gorečo hišo in je prinesel zibelko z otrokom na prosto. Otrok je bil pa že mrtev. Škodo cenijo na 150.000 K. Požar so najbrže povzročile iskre iz železniškega stroja. Pogorelci so brez pristrešja in brez živil.
— Poštni urad v Podmelcu se otvori danes in sprejema pisma, denarna pisma, denar po nakaznicah in čekih in zavitke. Zavitki smejo tehtati največ 10 kilogramov, denarna vrednost je določena do 100 kron.
— Vrnitev (Kguntev. Du nadaljne odredbe je prepovedano zahajati v občine Mavhinje, Brestovica, Selo, Vojscica, Gorjansko, Kumtn, ŠurDina, in Temnica. V tem okrožju se nahaja še vse polno municije, ki jo vojaštvo poiagoma spiavija proč Iz varnostnih ozirov je to okružje po vojaštvu zastraženo in duhod zabranjen. Kdor bi hotel torej sedajo v te kraje, bi si naplavljal samo nepotrebne stroške. Ko bodo poaani pogoji za vrnitev, se pravočasno objavi v časnikih.
— Dopusti moštva. Na petkovi seji državnega zbora je odgovarjal minister za deželno hrambo na interpelacijo socialno demokratičnih poslancev glede dopustov moštva. Minister je izjavil, da se uporabljajo določbe za do-pus ntapram vsem, brez izjeme, dobrohotno in nepristransko. Za dopust so merodajne edinole službene in stanovske razmere. Glede dopustov brez posebnih utemeljitev veljajo sledeče določbe: Pri bojnih četah dobe častniki in moštvo 14dnevni dopust po šestih mesecih službe, kolikor dopuščajo to vojaški oziri. Le v posebnih, ozira vrednih primerih in če je dotičnik potreben okrepčila, dobe častniki že po štirih mesecih zopet 14dnevni dopust. Pri dopustih v zaledju se pač razlikuje med moštvom in častniki. Častniki dobivajo dopust na šest mesecev, moštvo na devet mesecev za 14 dni. Povod te razlike je, da se uporabljajo častniki izven svoje domovine. Trditev, da častniki niso izpostavljeni tolikim nevarnostim in naporom kakor moštvo, ni resnična. Vsak, kdor pozna življenje na bojni fronti, ve, da mora prenašati častnik vsaj toliko naporov in nevarnosti kakor moštvo. Res je, da dobivajo častniki, če gredo na dopust, svoje prejemke dalje, a moštvo brez. šarže ne. Vojaška uprava bi gotovo rada izvršila to, da bi odhajal vsakdo na dopust z vsemi prejemki. Minister za deželno hrambo obljubi, da stopi glede te zadeve v zvezo z vojnim ministrstvom in obema finančnima upravama.
— Delokrog novega ministrstva za ljudsko zdravje obsega: Boj proti nalezljivim boleznim — tuberkulozi, spolnim boleznim, pijančevanju, ljudskim boleznim; sodelovanje pri zdravstvenih zadevah, higijena mest, ljudska higijena, higijena prehrane, zdravstvena oskrba mladine, higijena pri različnih stanovih in ob nezgodah, postrežba bolnikom, higijena kaznencev, mrtvaške zadeve, zdravstvena oskrba za vojne poškodovance, izvrševanje zdravništva, statistika, organizacija svobodnega delovanja pri zdravstvu.
. — V spalnih vozovih na fronto. Zaradi pomanjkanja premoga in da se varujejo tračnice, je ustavljen zadnji čas promet s spalnimi vozovi, ker korist, ki jo ima skupnost od spalnih voz, ni v nobenem razmerju s škodo. Tako so razglasili oficielno, in nihče ni nič dejal na to. Na seji sveta državnih železnic je pa povedal nek govornik, da še vedno vozijo spalni vozovi. Na to je odgovoril vladni zastopnik, da vozijo spalni vozovi le še v tujino in — na fronto. Ali se vozijo na fronto tako težko bolni ljudje, da jim ne zadostujejo niti vozovi prvega razreda? Ali pa so ljudje, ki se vozijo v spalnih vozovih na fronto, tako silno zaposleni, da morajo prihajati na fronto s popolnoma izpočitimi udi? In kdo so oni »vojaki«, ki se udeležujejo vojne v spalnih vozovih?
— Plen v Italiji. Armadno vrhovno poveljstvo je pooblastilo ogrske strokovnjake, naj cenijo plen, ki smo ga dobili v Italiji. Eden od teh je povedal zastopniku »Az Esta« sledeče:	V
plenili smo na milj on e uniform, ki so jih pometali vojaki proč, velike kupe bombaža in dragocene svilene stvari, ne glede na nepregledno množino živil. Ključa za razdelitev še nismo našli, vendar se pa trudijo kompetentni faktorji, da najdejo pravičen način za razdelitev plena med Avstro-Ogrsko in Nemčijo.
Vojna.
Dunaj, 30. novembra. (Kor. ur.) Uradno razglašajo: Na Benečan sk e m artiljerijski ogenj z naraščajočo šilo. —- Albanija: V noči 28. novembra so izvršili bosansko-herce-govski lovci uspešno podjetje ob dolnji Vojuši. Prebredli so reko, predrli so do druge italijanske črte in so se vrnili z ujetniki in mnogim vojnim orodjem.
Berlin, 30. novembra. (Kor. ur.) Wolffov urad poroča iz glavnega stana: Za padno bojišče: V Flandriji so se razvneli popoldne med gozdom Houthoulster in Zandvoorde živahni artiljerijski boji, ki so bili posebno ljuti ob obeh straneh Poelcappelle in severno od Gheluvelta. Naši napadalni oddelki so vdrli
blizu obrežja in v posameznih odsekih bojišča v sovražne črte in so ujeli mnogo Angležev in Francozov. — Pri Armentičres, pri Lensu in severnovzhodno od Arrasa naraščajoči topovski ogenj. — Na Kambreškem bojišču so napadli Angleži zgodaj zjutraj po močni artiljerijski pripravi naše postojanke zapadno od Bourlona. S težkimi izgubami smo jih zavrnili. Popoldne je močno naraslo bojno delovanje med Inchyjem in Fontainom. — V okolici St. Ouentina je bilo artiljerijsko delovanje živahnejše kakor prejšnje dni. — Naši napadalni oddelki'so izvršili podjetje severno od Braye. Bilo je uspešno, dobili smo ujetnike. — Na ostalih bojiščih nobenih večjih bojnih delovanj. — Ludendorff.
*
Naše ladje ob italijanskem obrežju.
Dunaj, 30. novembra. Dne 28. novembra odplule so izvidne skupine naše mornarice, obstoječe lz torpedovk, proti italijanskemu obrežju. Ena teh skupin je južno od Izliva reke Me-lauro obsreljevala železniški vlak ter ga močno poškodovala.
Neka druga skupina je napadla italijanske topovske baterije pri Corsini in Rimini. Sovražni letalci so brez uspeha napadali naše torpedovke.
Naše torpedovke in vsi naši letalci so se vrnili nepoškodovani.
Državni zbor.
Na Dunaju, 30. novembra.
Na začetku seje je izjavil ministrski predsednik vitez Seidler, da je avstrijsko-ogrska vlada odločena, pričeti z rusko vlado pogajanja v duhu spravljivosti, ker je njen namen, da doseže kmalu mir, ki omogoča v bodočnosti zaupanja polno sodelovanje narodov. Av-strijsko-ogrska vlada bo stremela pri svojih pogajanjih za splošen mir, da sklene z onimi državami, ki se izjavijo na rusko povabilo za sklep miru, mir, ki bo za vse stranke enako časten in ki ga vodi načelo: »Brez teritorialnih in gospodarskih nasilstev«. Avstrijsko-ogrska vlada bo pri tem priznala državam, ki hočejo skleniti ž njo mirovne pogodbe, pravico, da imajo narodi teh držav popolno svobodo odločitve o svojej državni bodočnosti, a zase zahteva, da izostane vsako vmešavanje v našo lastno državno organizacijo.
Nato je sprejela zbornica begunski zakon večinoma z izpremembami gosposke zbornice. Sprejet, je bil tudi predlog poslanca Erba za pomoč obrtnikom in predlog za odškodnino tistim, ki so bili po nedolžnem obsojeni. Na koncu seje je zahteval poslanec Zenker, naj predloži vlada popolno besedilo ruske mirovne ponudbe. Na seji načelnikom strank je bilo sklenjeno, da bodo prihodnji teden seje v ponedeljek, torek in sredo. Na teh sejah se reši nago db eno vprašanje. Število govornikov je določenih na 25, vsak govornik bo govoril po eno uro. Vsaka stranka bo imela od enega do pet govornikov.
INO CENTRAL '<££
Sobota 1. nedelja 2.
3.
Velike družinske predstave:
Visoka pesem o iznajditelju podvodnikov.
Veliko kinematografično delo iz življenja iznajditelja podvodnikov.
Predstave v soboto in ponedeljek ob 4., pol 6., 7. in pol 9., v nedeljo ob pol 11., 3., pol 5., pol 8. in 9. zvečer.
Mladina sme k predstavam
jutri v nedeljo ob pol ll.dop., ob 3., pol 5. in 6. zvečer, v pondeljek
ob 4. pop. in pol 6. zvečer.
prisiljena, položiti orožje, ali pa bi se romunska vojska morala umakniti v Rusijo, kjer bi bila internirana.
Aprovizacija.
Krompir za VII. okraj se razdeli v ponedeljek, 3. decembra 1917 iz skladišča pri Mtihl-eisnu. Določen je tale red: od 8. do 9. dopoldne št. 1 do 150, od 9. do 10. št. 151 do 300, od 10. do	11.	štev. 301 do	450, od	2. do 3. popoldne št.	451	do 600, od	3. do 4.	štev. 601 do
750, od 4.	do	5. štev. 751	do 930.	Vsaka oseba
dobi 5 kg,	kilogram stane	30 vinarjev. Pripravite
vreče.
Špeh za VIII. okraj se razdeli v ponedeljek, 3. decembra na Poljanski cesti št. 15. Določen je tale red: od 8. do 9 dopoldne št. 1 do 200, od 9. do 10. št. 201 do konca. Vsaka oseba dobi pri kg, kg stane K 8 80.
Špeh za VII okraj se razdeli v ponedeljek, 3 decembra na Poljanski cesti št. 15 Določen je tale red: od 10. do 11. dopoldne št 1 do 200, od 1 do 2. popoldne št. 201 do 400, od 2 do
3. ŠL 401 do 600, od 3 do 4. štev. 601 do 800, od 4. do pol 5. štev. 801 do 920. Vsaka oseba dobi pol kg, kg stane K 8’80. Opozarjamo stranke, da po preteku določene ure ne dobe Špeha. Stranke naj se točno ravnajo po določenem redu.
Kostanj na rumene izkaznice B. Mestna aprovizacija bo delila kostanj po znižani ceni na rumene izkaznice, zaznamovane s črko B, v ponedeljek, dne 3. decembra in v torek, dne 4. decembra v šoli na Ledini, Komenskega ulica. Določen je tale red: v ponedeljek, dne 3 decembra od 8 do 9. dopoldne št. 1 do 200, od 9. do 10 št. 201 do 400, od 10. do 11. štev. 401 do 600, popoldne od 2. do 3. št. 601 do 800, od 3. do
4. št. 801 do 1000. V torek, dne 4 decembra od 8. do 9 dopoldne štev. 1001 do 1200, od 9. do 10. št. 1201 do 1400, in od 10 do 11. št. 1401 do 1600, popoldne od 2. do 3. štev. 1601 do 1800. Vsaka oseba dobi 1 kg, največ pa 8 kg, kilogram stane 40 vin.
Nakazilo moke trgovcem. Trgovcem se bo nakazovala moka v ponedeljek dne 3. decembra ob 9 uri.
Sladkor. Stranke se opozarjajo naj ne hodijo po nepotrebnem na magistrat radi sladkorja, ker se bode sladkor nakazoval, čim bo došel v Ljubljano, gotovo pa tekom prihodnjega tedna. Stranke se prosijo, naj nekoliko potrpe, ker krivda, da sladkor še ni došel, ne zadene ne magistrat ne sladkorno centralo, ki se neprenehoma trudita, da se prometne ovire kolikor mogoče odpravijo. Radi zamude pa ne bo nobena stranka trpela škode, ker dobe sladkor na vsako izkaznico.
Nakaznice za doječe In noseče matere ter za otroke do tretjega leta je izdajal mestni magistrat od 2. do 24 novembra, ki je biio že večkrat objavljeno v listih. Kljub temu se še vedno zgiašajo stranke, češ, da niso vedele o izdaji teh nakaznic. Ker se v prihodnje na take izgovore ne bo oziralo, se bodo oddajale izkaznice za zamudnike še v ponedeljek, torek in sredo, t. j. 3., 4. in 5. decembra v mestni posvetovalnici. Po tem roku se izkaznice ne bodo več izdajale. — Noseče matere morajo predložiti zdravniško izpričevalo ali potrdilo zaprisežene babice, da traja nosečnost že nad 3 mesece, doječe matere pa izpričevalo, da doje otroka, ter krstni izpisek, da otrok še ni nad 10 mesecev star. — Za otroke do tretjega leta se mora predložiti krstni izpisek.
Kaj koristi vojna?
Albanska pripovedka.
V Albaniji je končala strašna vojna. K naj-modrejšemu možu — Jeroš Abatu — Albancev je prišel mož njegovega rodiu in ga prosil: naj mu razloži pomen in zmised vojne ter naj
Zadnje vesti.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip P e t e j o n.
Tisk „Učiteljske tiskarne* v Ljubljani.
Bojevanje na ruski fronti ustavljeno.
Bern, 30. novembra. Reuterjev urad poroča iz Petrograda: Na celi ruski fronti so se ustavili boji, ker je Nemčija izjavila, da je pripravljena pričeti mirovna pogajanja z Rusijo.
Rusko svarilo aliirancem,
London, 30. novembra. »Daily Ghro-nicle« poroča: V razgovoru z delegati 49. armadnega zbora je izjavil Ljenjin: Ce aliiiranci ne bodo upoštevali naših želja, imamo na razpolago sredstva, da jih ukrotimo. Proglasiti za-moremo namreč državni bankerot, vsled katerega bi postala brez vrednosti vsa posojila Ln drusje f.inancielne obveznosti. Sovjet ljudskih komisarjev je potrebno ukrenil, da pojasni položaj demokraciji ostalih držav s posredovanjem naših agentov.
Rusija in ententa.
Kodanj, 30. novembra. Iz Petrograda se brzojavno poroča: Ruska vlada je sklenila, da imenuje nove poslanike za London, Pariz in Rim. Za ta mesta so določeni pristaši boljševi-kov. Vsi zastopniki entente so protestirali proti objavi tajnih pogodeb.
Položaj Romunske.
A m s t e r d a m, 30. novembra. Romunska je poslala noto ententi, v kateri izvaja, da bo vsled razmer v Rusiji tudi Romunska, brez pomoči ailiirancev, prisiljena, opustiti fronto ali pa skleniti premirje s sovražnikom.
S t o c k h o 1 m, 30. novembra. Vsled ruske mirovne ponudbe je v Romuniji nastala panika, ker bo Romunska v slučaju posebnega miru
mu pove, kaj koristi vojna... Jeroš Abat je poslušal rojaka. Ko je ta dovršil, pogladil si je dolgo sivo brado in počasi rekel: »Ljubi moj! Sem moder mož, k meni hodite za svčt — Alahu bodi hvala, čast in slava! Ali kaj sem? Prah, pena... nič! Zato tudi na to, kar me vprašaš, ne morem odgovoriti. Vendar povem to povest, ki se mi zdi pripravna zate...«
In sedla sta na staro klado...
Jeroš Abat je začel:
Pred leti sta popotovala po naši deželi dva rojaka, Derak in Holjed po imenu. Vsak je imel vrečo smokev na hrbtu. Dobre volje sta bila. Uganjala sta vse možne norčije in vesela sta bila. — Potujeta. Kar naenkrat zavpije Holjed: »Derak, vidiš tam zeleno žabo — če jo sneš, dobiš mojo vrečo smokev.« — Derak pogleda Holjedovo vrečo smokev, pogleda žabo, ki je bila gnjusna in grda — vzame jo v roko in poje... Holjed ie bil otb vrečo smokev In Derak je 'imel dve. šla sta dalje. Vroče je bilo, Derak je težko nosil, želodec ga je bolel, žaba ga je težila. Razmišljal je, kako bi se maščeval nad tovarišem. Ko tako gresta, zagleda Derak žabo. Ustavi se in pravi: »Holjed, vrnem tl vrečo, če poješ tisto žabo.« Holjed pogleda vrečo, pogleda žabo in že je bila v njem. Vrečo mu je Derak vrnil in potovala sta dalje. Hudo je bolel želodec Holjeda, prav taiko neprijetno je bilo v Derakovem želodcu.
Ustavita se. Derak prime Holjeda za roko: »Povej — čemu sva pojedla žabo?«...
Tako — končal je modri Jeroš Abat — svojo povest, mogoče dobiš iz nje odgovor, po katerem hrepeniš. Pojdi domov in premišljuj.
Jeroš Abat je vstal in odšel v svojo kulo.
Priobčil Verus.
Razno.
* 12 vagonov brzojavnih drogov zgorelo.
V Kraljevem Gradcu je zgorelo na kolodvoru 12 vagonov brzojavnih drogov.
* Trideset milijonov v dobrodelne svrfae. Finski deželni svetnik Kordelin, katerega so ruski mornarji ubili, je zapustil v svoji oporoki 30 milijonov finskih mark v dobrodelne svrhe.
* 700 tisoč beguncev. „Times" po.'Cčajo ii Milana, da je prišlo doslej skozi Milan 700.000 beguncev iz zasedenega ozemljs.