141. številka. Ljubljana, petek 24. junija. XIV. leto, I88L SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, llTKBDU poredeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti prejmian za a v»t r o • o pe r s k e dežele za celo leto l'J jrl., za pol leta 8 jrl., za četrt leta 4 m. — Za Ljubljano brez pošiljanja na doni za eelo leto 13 gld., M fitrt leta U gkL 80 kr., za en mesec 1 gld. 10 lir. /:i poftiljanjo na dom se računa 10 kr. za meBuc, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poStidna iznaša. — Za gospodo učitelje na ljudskih Šolah in za dijHke velja znižana cei>a in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. F>0 kr., po pošti prejemali za četrt leta gold. — Za oznani I* se plačuje od četiristopne petit-vrste G kr., če se oznanilo enkrat tiska, f> kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole t'rBnkirati. — I-tokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši gledališka stotbft*. Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznsoiiia, t. j. adiuii istrativne stvari, je v rNarodnej tiskarni" v Ko'manovej hiši. 52.571 goldinarjev na leto za novine! ? — Kdor se ne ustraši truda, da s paz-nim očesom pregleda precej debeli zvezek, v katerem je priobčeno letno poročilo c. kr. priv. cesar Ferdinandove severne železnice, našel bode v njem raznokatero podučilo in jako jako zanimljivo stvar. Nikakoršna tajnost nij, da je severna železnica podjetje, katero ima popolnem v rokah baron Rothsehild. V njenem letnem poročilu pa nahajamo mej raznovrstno sestavljenimi Številkami, katerih vse mrgoli, premišljeno.raztresene tiste zneske, iz katerih je moči jasno posneti, v koli kej meri na publicistiko upliva severna železnica ali — bolje in naravnost rečeno — hiša RotbFcbildov in konsorcij tistih interesentov, ki so od nje odvisni. Če seštejemo vse omenjene zneske, ki so sem ter tja uvrščeni prav nedolžno in tako, da jih človek leliko prezre — če jih seštejemo, zvemo, da samo to podjetje novinam, in sicer skoro izključno opozicijonalnim ..liberalnim" glasilom pod imenom naročnine in inseratarine privošči na leto maleno svotico petdeset in dveh tisoč petstojedeninsedemdeset g o 1 d i n a r j e v. To je tedaj jeden tistih virov, iz katerih zajema dunajsko novinarstvo, to jedna tistih denarnih sil, ki so na razpolaganje pokroviteljem časnikarstva, katero v eno mer ščuje narode in stranke, jedno na drago 1 Za naročnino in za inserate torej severna železnica baje potrosi ."i"J 571 gld. — n nij menda treba poudarjati, da naznanila, ki jih časniki za te novce proglašajo o severne Gjuro Danicic. (Zitptopisna Črtica; sestavil M. Malovrh.) (Dalje.) Ko so 1858 1. zopet Obrenoviei na prestol seli, izdano je bilo več naredeb o pravopisu, razumevaj, v korist Vukovej šoli. Narodna skupščina predlagala je 1. 1859, da se pravopisna prepoved prekliče, i premda se je „državni savet" trudil, da se kolikor toliko pridrži stari pravopis, izide vendar v 23. dan januarja meseca 1800 zakon „da se po kancelarijama ima pisati dosadašnjim pravopisom; i to ima važiti i za Srpske Novine, dokle ih bude praviteljstvo potpomagalo, i na posletku, da se knjige za osnovne žole imaju tim pravopisom pečati; u svemu ostalom, da nema ograničenja u pravopisu" 1). Zdaj se je vse poprijelo novega pravopisa. Glasnika društva ») M. Gj. Milićević. Srbadija 1868. Nr. 27. železnice voznih redih in njihovih premembah, | o občnih zborih njenih delničarjev in o razpisih del, nijso dniga nego zgolj pretveza in zavoj čisto navad ne j, prave prav ca tej subvenciji teh listov, kajti vsa ta naznanila, ki severna Železnica pravi da jih plačuje, morali bi listi sprejemati in objaviti brezplačno uže zaradi splošnega in vsled tega — svojega interesa. Pa ta znesek 52.571 gld., ki presega svoto, katero vlada upotrebljuje kot „disposi-tionsfond" za novine, to — menda še nij vse, kar severna železnica „nakloni" dunajskim novinam ! S tem menda niti ne izhaja nego dozdeva se nam, da znaša >e mnogo več, kar jej novcev rabi v to suho. To naše mnenje se opira na nedosledno osnovo računskih sklepov. Troški za železnično prevažanje so namreč razloženi sila na drobno, zneski po 20 do 100 goldinarjev so navođeni vsak posebe in pri slehernem je povedano, čemu je bil name-njen; mej razhodki tehničnega centralnemu vodstva pa nahajamo raznih troškov („diverse" spesen) 8073 gld. 27 kr., mej razhodki upravnega centralnega vodstva jih je celo 41,273 g). 19 kr., vsega tedaj nad 44.000 gld. „raznih" troSkov, o katerih poročilo ne zine besedice, kam so prišli. Dunajskih časnikarjev žepi bi utegnili kaj vedeti o tem, kajti tudi vcčjidel teh novcev se je gotovo izgubil v njihovo brezdho, Torej očitno priznanih 52.571 gld. in poleg teh še tajen dispozicijski fond 44,000 nI., o katerih nij nikacega raSuna i vse to je na razpolaganje! To tem takem nij čudo, da se dunajske novine do tal klanjajo severnej železnici, a umevno nam začenja tudi postajati, od kod srpske slovesnosti 12 knjiga izšla je v ta Čas a večina člankov pisana je bila novim pravopisom. A 12 let pozneje, meseca marca 18G8 odstranil se je zadnji ostanek bedastega ukaza z 1832 1. ..Kad bi ministar Crnobanu: iikah-zabmiu pravopisa, samo tako je moglo biti, da se za četrnaest dana po svoj zemlji pisalo novim pravopisom, što je gotovo sva mlagj i inteligencija bila Daničičev djuk. r Tedaj imela je Brbska književnost vlik broj slovnic a vse skupaj nijso počenega groša vredile. L. 1SG2 izročil je Vladimir Bujić šol-skej komisiji svojo slovnico, da jo izda, kar se tudi 1863 res zgodi. V isti mah izda Daničič v novo svojo slovnico kot tretji del „Srpske gramatike" pod naslovom „Oblici srpskoga jezika". — V predgovoru te znamenite knjige veli, da jo je po tedanjem stanju svojega znanja izdelal. Knjig«, s cirilico in latinico natisnena se je nenavadno brzo razprodala, akopram je stopram I. 1874, kadar je iz-' ») I. Boškovič v „Orln" 1876. 44. denarje jemljo glasila stranki upravnih odbornikov. Če od jednoga samega podjetja skupijo blizu 100.00<> gld. na leto, ne more se jim goditi sit«bo, toda — oproščeno nam bodi vprašanje: Ali dovolj a gospodska, ki odmerja davek, da se take velikanske svote, kater i h ra zdanje nij potrebno, kot stvaren t r o š e k za režijo odštevajo o d ž e 1 e z n i č n i h p r i h o d k o v in tako razmeroma zmanjša prihod ninski davek? — Politični razgled« Notranje V L j ubij a n i 21. ."'unija. V gospodsko /bornieo treba da se imenuje novih ClanOV, ki bodo vhdo pod-pirali In kateri ne bodo vse zavračali ali po- pravljali, kar si:h : e zbornica poslancev. Tako pita BPolitikM: će vladi nij nič na tem ležeče, da si pridobi dobro Ime, ima pa avtonomistična m Sina moralično dolžnost, dn kuj stori. A lehko so ti/o uiiptoi ve, dn hode zdanj i centralistička večina gospodske zbornice v prihodnjej parla-mentnej sesiji ravno tako postopala, kakor je do If.j. da hode zavrgla Zeithammerov predlog, Hohenwartov in predlog desnega centra za razširjenje volilne pravice. Dokler imajo v gospod-Bkej zborn H central sti večino, nemogoča j»i vsaka reforma, hodi si Se tuko ustavoverna — a na avtonomistično reforme v državnopravnom zmislu niti misliti tii\ Denes se pričnd na OffOVSkem volitve za v poštanski državni /.bor. Denes voli 21 komi t uto v in 10 mest skup .j I j I poslancev. Vliuilj«* «!r/^v<«. V aogleškej ^ j»<«111 i *-j zbornici je na vprašanje Laboucbereja Diljke odgovoril da angleška vluda nič ne ve v t»m, je li n s nam« rava katera vlast zasesti Ho Ig a rito. ce se knezu Aleksandru ne izpolni volja. Gladstone daje šlo 7. izdanje, dobila službeno potrjen je. Preselitev Daničičeva z Dunaja v Belgrad imela je znnj tudi to korist, da se je jel baviti s starinami srbskega jezika. Prvi, koji je to polje ohdelaval, bil je Pavel Josip Sai:.i\k. Plod BVOJih studij in preiskav.mj priobčil ]<• v knjigi „ Snbische L< sekorner". Tudi Vuk je v tej stvori svoje storil, premda je to nezmttno. Pod imenom Pavla Karano-Tonl kovica izšlo je 1840 1, Gj. Nikolajevieevo delo nSrbskii sponu niči*'. Tudi dr. Janko Safnrik bavil se je s tem predmetom. Kakor je bilo Vuku Karagjiču usojeno, pokazati živo osnovo srbskemu književnemu je • ziku, tako je bilo (ijuru Daničiću usojeno stvoriti isto toliko za zgodovinsko osnovo tega jezika i to izdajanjem, proučavanjem književnih starin. Člankov te vrste je v Glasniku mnogo, osobito od tedaj, ko ga je Daničič sam urejeval. Tako se tam najti, v IX. knjigi opisi rR u k opisa k i p rij a nova" i „Rukopisa Aleksandrova"; v X ^Prolog n a k o ž i" ; dobil telegram od Cankova in drugih treh bivših bolgarskih ministrov, ki prosijo britski narod pomoči. Na ta telegram je odgovoril Giad-stone, da najnovejši dogodjaji vrlo živo zauirn-ljejo angleško vlado. — S tem je popolnem odkrita laž, s katero so kneza Battenberga privrženiki plašila narod in agitirali za kneza, češ da bode Avstrija zasela Bolgarijo, če se Bolgari ne udade knezu. — Ignatijev je na telegram Cankova in Karavelova odgovoril, da ostane Rusija nevtralna v bolgarskih notranjih vprašanjih, a živo želi v Bolgariji miru in napredka. Ignatijev oporeka odločno, da ruska vlada podpira politiko kneza Battenberga. V liberalnih bolgarskih krogih je spet več upanja; 99 vasij Trnovskega okraja je pred duhovnikom priseglo, da bodo vstav branili. Liberalni vodje so tudi pisali itatijankemu mini-sterskemu predsedniku Manciniju, naj tudi Italija pomaga bolgarski ustav braniti. — Iz Plovdiva se poroča o več taborih, na katerih se je izjavljalo, da se nikdo ne sme dotakniti bolgarskega ustava. i-'inu i«* os J* i vnanji minister Barthelemv de St. Iliiaire je 20. t. m. razposlal okrožnico o francoskej politiki glede Črnegore, Grške in Tunisa. On dokazuje, da je francosko republiko zmirom vodila željo po miru. Dasi nobeden dvojiti ne more, da bi Francija takoj prijela za orožje, ako bi zahtevali nje Čast in obramba, vendar Francija ne sme izjaviti, da hoče prijateljski rešiti vsa mejua-rodna vprašanja, kjer si more razum veljavo priboriti nad silo. Vojska, če je tudi še tako pravična, je zmirom skrajnost, katere uaj bi se državniki le tedaj oprijemali, Če se pokaže neobhodna potreba. Glede Tunisa pravi okrožnica, da je bila ekspedicija samo represija zoper zločince ter nij Francija nikdar mislila na to, Tunisu boj napovedati. Bej je tudi kinali razumel naše dobre namere, zato je dovolil v predloženo mu pogodbo, ki ima za Tunis veliko dobrot. Francija, izvršujoča dolžnost duševne in gmotne superijoteti bode pomagal tuniskej upravi, da se uredi. Tudi na Nemškem se je pričelo volilno gibanje za volitve v rajhstag; vladne novine delajo z vso močjo, pritiskajo na volilce in tudi Bismark sam se je uže oglasil. Nekemu kmetskemu zboru v Grossvvallstadtu, ki se je oglasil za Bismarkov gospodarstveni program, odgoveril je B. tako-le: „Izpeljnnje našega skupnega gospodarstvenega programa bistveno je odvisno od podpore kmetskega prebivalstva. To je uže samo na sebi večina prebivalstva Nemčije, ono je dosti močno, da postavnim potom osigura svoje ter interese celega naroda, ako voli samo zastopnike, ki hočejo pospeševati nemško delo in nemško produkcijo ter jo olajšati z znižanjem direktnih in občinskih davkov". — Znižanje direktnih in zve-kšanje indirektnih davkov, to je jedro Btsmar-kove davkovske reformske politike, s katero si bode pa teško pridobil pristašev mej obrtniki in delovci, ker bi te najbolj zadel indirektni davek. Dopisi. H Krasa 21. junija. [Izv. dop.] (Naše nadloge.) Ko smo v „S1. N." čitali govor, s katerim je naš poslanec dr. Tonkli v državnem zboru grajal ponemčevanje šol na primorskem, smo takoj slutili, da tržaški g. namestnik, občutljivo zadet, zopet — dobode spričevalo o dobrem vedenji od bornega Kraškega kmeta. In glej! uže drugi dan potem so nekateri Nabrežinci pri tukajšnjih županih nabirali podpise /;\ neko gosp. c. k. namestniku namenjeno čestitko. Nijsmo tedaj bili iznenadjeni, ko nam je 115. list uradne „Adrije" slovesno naznanil, da je dne 19. maja t. 1. deputacija soitavljena iz tajnika Nabrežinske občine in dveh županov Njeg. vzvišenosti gosp. namestniku v ime 27 občin sežanskega političnega okraja izročila čestitko, v katerej se mu izrezuje neomejeno zaupanje in najiskrenejša hvaležnost za neprestano na poboljšanje gmotnega stanja Krašev-cev obrnejo skerb. Razumeva se samo ob sebi, da bode gosp. namestnik na podlagi te zaupnice poskušal opravičiti se proti očitanju našega poslanca, ter dokazati, da celo Slovenci z izrazom „ne-omejenega zaupanja" povsem odobrujejo njega postopanje. Toda težavno mu bode doseči to svojo namero, kajti uže pri presojanji okol nosti, pod katerimi se je porodila omenjena zaupnica, vsiljuje se nam nekoliko pomislekov o njenej — pravilnosti. Opozorovatl je namreč, da nij ta čestitka vzrastla iz lastnega nagoa na njej podpisanih županov, temveč prozvana bila po prizadevanji tacih gospodov, ki so jo — potrebovali. Tajnik nabrežinske občine — on ist, ki je na tamošnjoj železničnej postaji Nj. Visokost uašega cesarjeviča Rudolfa v imenu slovenskih županov na višje povelje ogovoril v nemščini — je ob jednem nabrežinski ne davno po okrajnem šolskem svetu za sežanskega učitelja imenovan nadučitelj. Nij tedaj Čudo, da je omenjena čestitka na Brežini zagledala beli dan, da je občinski tajnik iz hvaležnosti za svoj pomak na višjo službeno stopinjo za njo agitira! pri županih in se kot vešč nemšk govornik vdeležil dotične deputacije. Kako lahko je podpise uloviti, kedar gre zato, da se — bodi-si zasluženo ali neslasluženo — hvalisajo predstojniki, to vsak ve, ki zna da so take čestitke vselej dobro došle na višjem mestu, včasih neki se celo — naročene! A treba je povedati, da tisti županje ki so podpisali ono čestitko, za to nijso bili redno po- oblaščeni po občinskih zastopih, pa Če bi tudi bili resnično pooblaščeni, ne bi se še mogla čestitka smatrati za izjavo večine občanov. Gospoda namestnika posredovanje za pri-dobitje podpore namenjene revnim Kraševcem, nij še nikakoršna posebna zasluga, kajti uboge podpirati nij samo politična ampak tudi Božja zapoved, tedaj dvojna dolžnost. Sicer pak se z milodarom nekoliko stotakov ne da izdatno pomoči, kjer je revščina tako velika; na stalno poboljšanje gmotnega stanja pa še misliti nij, dokler nam bode vinska trta odrekala svoj obrod. Ko bi o zdanjem pomilovanja vrednem stanji kdo htel izdatno pomilovati Kraševcem, moral bi ustanoviti velikansko ubožnico za vse tukajšnje reveže. Pa kaj! Saj nam Še jedne bolnice ne napravijo oni naši mogočni „dobrot-niki", akopram dobro vedo, da so naši bolniki prisiljeni v okužnih tržaških „zdravil-nicah" hirati in umirati, ker se le malokateremu posreči, da si otme zdravje, in to le z velikimi troski, ki večinoma na teret padajo, siromašnim občinam. In vendar nam je tak zavod tukaj neobhodno potreben. Še celo Tržačanom bi se gosp. namestnik prikupil s posredovanjem naprave velike bolnice na Krasu, kajti več pri-možnejših bolnikov iz Trsta bi se zaradi dražega zdravja preselilo na vedro zračeni Kras, ko bi tukaj bila z vsem potrebnim preskrbljena zdravilnica. Pa prav v zdravstvenem obziru smo tu zamarjeni popolnem. Na celem Krasu se nahaja jeden sam zdravnik in jedna sama lekarnica; kdor se hoče zdraviti si mora oboje naročiti iz Sežane; pa kolikokrat se prigodi, da bolnika mže nij, ko iz daljine naročeni zdravnik pride. Koliko bi nam v takih slučajih koristil telegraf, katerega posebno potrebuje Komen kot sredina dolnjega Krasa, kjer je okrajna sodnija, davkarija, poštni urad, žan-darmerijska postaja, dekanat, notarjat in štiri razredna šola, in kamor o poletnem času za* radi zdravega zraka in prijetne lege tega kraja kaj radi prihajajo TržaČanje. BaŠ čudno je, da se ta naprava hitrejšega občila še vedno pogreša v tako važnem kraji, dočim je uže ves ostali svet preprežen s železno mrežo 1 Koliko tukaj ukradenega blaga bi se dalo sredstvom telegrafa zopet dobiti prej ko ga tatje v zavetje spravijo čez Laško mejo! Kolikim kontumacijam in zamudam drugih obrokov bi se dalo v okom priti pri tukajšnej so-dniji, Če bi bil pravdajočim se strankam telegraf na razpolaganje, in koliko več Trža-čanov bi dohajalo semkej, ko bi priliko imeli po hitrem potu naročati si zdravnika ia iz- ■ ii ___________ ■ '■■ ■■-1 ■ ■ ~r~i~; =■ konstantina filozofa o pravopisu"; — „Rukopis Vladi slava gramatika"; — „Bugarski rukopis pisan god. 1277."; — v drugej knjigi: „Indijske priče prozvane Stefanit i Ihnilat"; — „Muka blaženoga Grozdi j a"; — v tretjej priobčil je „H valov rukopis"; a v četvrtej „Tri stare priče"; — »Poroštvo despota Štefana Lazareviea"; — „Apokalipsa iz Hvalova rukopisa''; — „Dva apokrifua jevangj elja: L je-vangjelje Niko Dimova, II. pripovijest JoBipova"; — „Poslanica sv. Save arhiepiskopa srpskoga i Jeru-salima u Studenicu igumnu Spi riđo u u" i „Poslanica patrijarha jerusa-limskog Teofila despotu srpskomu Štefanu". Uže prej, 1. 1866 izdal je nTi-pik sv. Save za Orahovicu". *) i) Književnik III. 139. (Dalje prihodnjič.) v XI. „Tri srpske hri sov ulje"; — „Za crkvenu istoriju srpsku iz rukopisa 17 veka"; — „Što je pisao visoki Ste-fanV; — „Tajna bukvica u starim rukopisima"; — „Rukopis arhiepiskopa Ni kodi ma"; — v XIII. knjigi: „Poli v a 1 a it iiezu L a l a r u XIV. tlo N.V. veka" ; i „Krisovulj kralja Štefana, potonjega cara Treskavea". Leta 1860 izda Danu ir troškom društva srpske slovesnosti Dometi.] ano v „Život sv. Save" kakor ga je v XIV. stoletji predelal Teodo-ij. — Ko je ne dolgo potem izšla Miklošičeva znamenita „Monumenta serbiea" dosta je bilo gradiva, da se je mogel Daničič lotiti dela, koje beli svet zagleda 1. 18G3—64 v treh zveskih pod naslovom „Rječnik iz književnih starina srpskih". - Kdor hoče, da se uveri o vrednosti monumentalnoga slovnika, „neka pogleda u ma kakvo od novijih istraživanja (bilo naših bilo stranih) o istoriji, ekonomnom stanju, ge- ografiji, putovmi, genealogiji, državnom ured-jenju itd. Srba srednjega veka, pa će videti, kako se često i s kolikom korišću neprestano upotrebljava Rječnik Daničieev, da i ne pomi-njem korist, koju imaju od njega filologi. 3) Leta 1868 izda va\ slovensko fi'ologijo znameniti rokopis „Ni k oljsko jevangje-lj e"; leta 1865 pravo Domentijanovo delo „Život rv. Simeuna i sv. Save", a 1866 „Životi kraljeva i arhiepiskopa srpskih". — Preidoč v Zagreb izda v „Starinah jugoslavenske akademijo" več družili jako za-rimivib spomenikov. V prvej knjigi so : „knjiga ■) Novakovu-, Srpska Zora. 1878. Danicu- ponudil jo „društvu srpski- slovesnosti" svoje delo za-htevajoo „dva dukatu na štampan tabak s tim, da inu društvo namiri su mu od osamdeset dukata, ako l>i manje izražalo, onako na tabak raeuncei. Društvo, ne samo, da nij hotelu I )anieićevega predloga vzpre-jeti, nego ga je še tako britko razžalilo, da je svoj predlog preklical ter se tajništvu odpovedal. Sličen povod jo odhodu Daničiea iz Relgrada v Zagreb. vestja dobivati o svojih družinah in opravilih! — Če tedaj uže nij mogoče niti naprava ubožnice niti bolnice nij nikarkoršno drugo zboljSanje gmotnega stanja na Krasu, naj vsaj Komencem potrebni telegrfa narediti blagovoli si. vlada. G. namestniku hočemo tudi za to hvaležni biti, na naše zaupanje pa se ne sme zanašati, dokler ne neha ponemčevati Slovenske šole na Primorskem, in s takim samovoljnim postopanjem nasprotovati celo vladi, katera hoče pravična biti vsem narodom ! Nasproti pa ne moremo zdržati se, da ne bi pri tej priliki našemu poslancu gos. dr. Tonkliju izrekli svojega resnično zasluženega zaupanja, ker se je v državnem zboru tako možato potezal za naše svete narodne pravice in brez strahu razkril toliko pomanklivosti in napak, ki se na Primorskem navlašČ zakrivajo in zagovarjajo. Iz Slivnice pri sv. J u rji na juž-nej železnici. 20. junija. [Izv. dop.J (Graščinsko gospodarstvo v slovenskih pokrajinah ob času tlake.) Gotovo še zanimajo ne samo kmeta ampak tudi vsakega omikanega narodnjaka časi, v katerih je bil vprežen naš slovenski kmet s tlako, posebno na spodnjem Štajerskem. V silovitosti in grozovitosti se je na spodnjem Štajerskem ob času, ko je še cvetela v naših pokrajinah neusmiljena tlaka, posebno odlikoval pred nekaterimi leti razrušeni, glasoviti Žusemski grad, blizu 6 ur oddaljen od Celjskega mesta. Marsikateri starček, ki zdaj Šteje čez 70 do 80 let, ti ve povedati reči, dogodivše se pred letom 1848 v Žusemskem gradu, da te bode mraz tresel in da moraš biti razburjen, če sl;šiš čine tistih grozovitežev, ki so mučili ubozega slovenskega kmeta. Da si sam pri svojem malem zemljišči moral je kmet vsak teden najmanje po 3 do 5 dni opravljat mučiteljem najtežavnejša dela, nobene prošnje mu nijso pomagale, še celo bolezen ga nij opravičevala. Nepokornega so zapirali v temne po gnjilobi smrdeče podzemeljske uječe, devali mu težke železne verige na noge in roke in ga tako v železje uklene-nega tirali na delo. Nekoliko pojma o postopanji grajskih Žusemskih mučiteljev proti slovenskemu kmetu v tej dobi si pridobode čestiti bralec iz sledeče razsodbe celjske okrožne sodnije od 1. malega srpana 1847 št. 9272, namenjene graščini Žusem. Ta razsodba mi je po naključji prišla v roko in se glasi: tako de: Graščini Žusemskej! Predlog Žusemskega grada od 19. malega travna t. 1. št. 94, da bi se s silo razselil podložnik Matija Verhauschegg iz Javorja, posestnik zemljišča Urb. Nr. 3 zavolj trdovratnega obotavljanja proti tlaki se dovoljuje in sicer iz sledečih uzrokov: 1. Se je jasno določila dolžnost podložni-kov Žusemske graščine glede tlake in natura uže leta 1772 z dekretom najvišje dvorske kancelije, potem v novejšem času z razsodbo okrožne sodnije od 18. februarja 1830 št. 1792, katera se je potrdila po višjej sodniji z določbo od 14. aprila 1830 št. G191 in po naj višjej dvorskej kanceliji z določbo od 30. januarija 1831 bt. 1318. Tudi se je odbila podložnikom Žusemskega grada dne 16. oktobra 1835 pri Nj. Veličanstvu vložena pritožba in izrečena želja, naj bi se razposlala komisija, da bi določila njihove dolžnosti proti gospodski vsled Nj. vis. sklepa od 26. septembra 1836, kateri se je njim poslal z dekretom n. v. dvorske kancelije od 28. oktobra 1836 št 26.212 in se razglasil pri okrožnej sodniji dne 13. februarja 1837; vzlic temu se je Matija Verhauschegg branil do zdaj s Čisto ničlimi izgovori delat vsak teden 3 dni tlako, kar se od njegovega zem Ijišča terja. 2. Matija Verhauschegg je bil zavoljo tega, da nij prišel napovedano tlako delat, vsled razsodbe svoje gospodske od 22. maja pr. 1. kaznovan z 48 urami uječe; vsled razsodbe svoje gospodske od 22. julija pr. 1. s ti dnevi uječe, vsled razsodbe svoje gospodske od dne 17. avgusta pr. 1. z 8 dnevi uječe, vsled razsodbe svoje gospodske od 28. novembra pr. 1. potrjeno z dekretom okrožne sodnije od dne 16. decembra pr. 1. št. 11.098 z 10 dnevi uječe poostrene z železjem na nogah; z razsodbo svoje .gospodske od 25. januarja t. 1. potrjeno z dekretom okrožne sodnije od 4. februarja t. 1. št. 1429 z 10 dni trajajočim kazenskim delom poostrenim z železjem na nogah in vsled razsodbe svoje gospodske od 26. marca t. 1. potrjeno z dekretom okrožne sodnije od dne 1. aprila t. 1, št. 4557 s 14 dni trajajočim kazenskim delom poostrenim z železjem na nogah, torej za vsem uže 6 krat kaznovan zavoljo obotavljanja proti tlaki, ne da bi se vrnil k pokorščini, temveč se je predrznil zasramovati gospodsko, kadar ga je opominjala na tlako. 3. Matija Verhauschegg nij vedel pri okrožnej sodniji ob času, ko se je obravnaval predlog Žusemske gospodske zavoljo njegove razselitve dne 23. t. m., ničesar navajati, kar bi opravičevalo njegovo ustavi je nje, temveč se je predrznil srditi, da njegovemu zemljišču gospodska nema pravice nalagati tridnevno tlako vsak teden. Izgovor, da je njegovo posestvo premalo in tlaka prevelika, nema te veljave, da bi se opravičila njegova nepokorščina, ker mu graščina dovoli v tem slučaji, če bi mu bila tlaka in natura pretežavna, da sme namesto tlake plačati za vsak dan tlake tri krajcarje. 4. Če se podložnik trdovratno brani tlake, in če so v kazenskem patentu za podložnike od 1. septembra 1781 določene manjše kazni brezuspešne, ima slediti kot zadnja in naj-ostrejša kazen, razselitev od hiše in dvora. Zoper to razsodbo ima podložnik pravico se pritožiti o postavnem obroku, to je v 14 dneh pri si. višjej sodniji. Če ta razsodba v moč stopi, ima gospodska oblast, podložnike razseliti. C. kr. okrožni urad v Celji dne 1. julija 1847. Waldheim m. p., Fischer m. p. Tako je torej bilo gospodarstvo nekdaj velikansko mogočnih, posebno slovenski narod zatirajočih nemških gospodašev na našej lepej slovenskoj zemlji in nij se čuditi, da se njihovi potomci, zdanji nemški ropotači, upirajo enakopravnosti ker vidijo za seboj toliko mikavno preteklost, ko so bili oni sami mogočni in po svojej volji zatirali druge, ako so začuli, da se začno nekoliko gibati in glave kvišku vzdigovati. Slava Bogu, da je pri kraji gospodarstvo teh zakletih sovražnikov našega naroda. Domače stvari. — (Trgovinska in obrtna zbornica.) Gospod Josip Kušar je potrjen za predsednika trgovinske obrtne zbornice, gospod Janez Nep. II o rak pa za njegovega namestnika. — (Matičnega odbora seja) bode v 9. dan prihodnjega meseca julija. V tej seji se bode oddala tudi tajni ova službu, z.; kitaro se je oglasilo ur.e več prosilcev. — (Kako so učiteljice p r i I j u taljen e slovenskemu ljudstvu n u deželi.) Nedavno prišel je učitelj službovat na neko enorazredno ljudsko učilnico kdor je bila prej učiteljica. Dva dni po prihodu učiteljevem pride k učitelju priprost kmet ter poprava; „so li res ,oniM naš zdanji učitelj". Ko učitelj možu pove, da je on pravi naslednik prejšnjej učiteljici, pravi prosti mož: .Čast in hvala bod' Bogu, da smo se le teh b — znebili, Uuh jih naj ohrani, pa hvaljen boa" .Jes-Kričš." S tem pozdravom je odšel. — (S Krasa.) Pri sv. Petru so spomladi zasadili več tisoč borovcev, da poskusijo, ali se bodo prijeli in držali. Če se posreči poskušnja, potem se bodo lotili pogozdovanja še druzih vrhov. — (Trebovcl jsko delniško društvo za i z kopo van je premoga) baje zopet namerja peninožiti založno glavnico in nakupiti še več premogovih jam na Gornjem Stirskem, v Istri, Dalmaciji in Bosni. — ( „J u gosi a v j a n s k ega Stenografa"), kateri list izdaje naš marljivi rojak prof Bez en še k v Sofiji, smo ravnokar vaprf« jeli od IV tečeja zadnje (G) čislo. Dovolj potov nam je bila uže dana prilika na tem mestu izraziti se pohvalno o tem trudoljubivem podjetji in z vsacim listom raste nam u vere-renje, da je res prava potreba, ka še niulalje izhaja „Jugoslavjanski Stenograf". Ločenim po ćirilskih črkah iskati nam je Jugoslovanom jedinstva jedino le v stenografiji in lep dokaz o tem nam je baš navedeni list. V njeni čitaš slovenske, hrvatsko-srbske in bolgarski« pesni, članke itd., združene v jedinstvu stenogralske umeteljnosti in kar je jugoslovanskim idealistom Še politična sanja — namreč združenje jugoslovanskih plemen — vidiš tukaj teoretično in praktično na literarnem polji uže izvedeno. Štiri tečaje ima srečno za soboj „J. St." — a ne obeta nam dobre prihodu jesti, kajti premalo se občinstvo ter inteligenc« zanj zanimata! Žalostno bi res bilo, če bi moral zaradi materijalnega nedostatka poginuti toli izvrsten in potreben list, kateremu urednik res požrtvovalno deluje v smislu občega niz-širjenja stenografije. Zdaj, koncem četvrtoga leta uredništvo izreka, da bode samo, alco s« javi dovolj naročnikov, list še nadalje izhaja], ako pa ne izide, je to znamenje, da čaka nred-ništvo boljših časov. Zatorej opozorujemo vso prijatelje stenografije in sploh naše razumni-štvo najuljudnejše, naj ne pusti v jug zasajene uzajamne bratske te cvetlice /,imeti, temveč naj se vsakdo — osobito dijaei — podvizajo ter se prijavijo za naročnike ,,Jugsl. Stenografa". List stane na leto 2 gbl. av. v. Kdor se hoče nanj noroč:ti, nij mu treba takoj po 6 il j a ti naročnine, nego naj samo svoje ime priglasi „uredništvu Jugoslav-janskega Stenografa v Sofiji". — Na noge braćo! —n. Itn/Jie vesli. * (Sirote lasta v k e.) Poroča b6 \f. Prage, da je zadnje mrzlo in deževno vreme sila veliko lastovk pomorilo. Ker lastovke svojo hrano — same žuželke — love mej tem, ko po zraku letajo, zato je na tisoče t eh zvestih spremljevalk človeka zbog vremena i K)-mrlo. Po gnezdih male mestne lastovke (hi-rundo urbica) našli so stare in mlade mrtve. Po drugod so mladiči hišne lastovke (hirundo rustica) od gladu poginili. Ljudje sod odpirali hleve, da so lastovke sem in tje ujele kako muho. * (Thiersovo statuvo) v Parizu so zločinci nameravali v noči 16. t. m. se smo dnikom raztreliti, vendar se jim zločin nij popolnem posrečil, ker se je kip samo neznatno oškodoval. * (Jese Ilelfman in Amerikanci.) Na ■'to mladeniče v iz VVashingtona je i/ročilo ruskemu zastopniku ndreso, v katerej se po nujajo, da se hočejo o?eniti z Jeso Helfmanovo, ako jo ruski car pomilosti. Ona naj bi jednega izmej njih izbrala. * (Zavoljo par golobov!) Kari Saiba, predsednik veteranskega društva in objednem tičar na Malej Strani v Pragi, ustrelil se je iz silno neznatnega nzroka: Kuna mu je v golobu jak u udošila do 50 golobov in vsled tega je postal žalosten in zamišljen, ter se je naposled vstrelil. * (Srečni Bistričan!) Kari Gutvvill, aktuvar v Banjskej Bistrici, prosil je Mavro .Jokaia, je-li sme svojega novorojenega otroka krstiti za Mavro. Jokai mu to dovoli. Dalje je prosil Jokaia, naj mu dovoli pomagjariti ime Guttvvill v Jokai. Tudi to mu je dovolil. In tako so usrečena tri bitja: prvi Karel Gutvvill, drugi mladi Mavro Gutvvill in naposled mapjarska literatura, ker ima zdaj na mesto jednega, dva Mavra Jokaia. * (Davek v srednjem veku.) VBo-logni so imeli Benediktinski najemniki vsako leto na odločenih dneh Benediktinskemu opatu prinesti duh — kuhanega kapuna. Najemnik je prinesel vročo žival mej dvema skledama, pred optttom je zgorenjo odkril, da je ta mogel ROparico kopimovo v se dihati — pa je od-rajtal svoj davek, kopuna pa je sam snedel. * (Blazen oča.) V Quesnoy-sur-I)eule se je neki Harschene oženil pred'desetimi meseci z neko vdovo. Pred kratkim pa H. po noči vstane, poklekne pred Krista na križi in moli; na hip pa skoči kvišku k poptelji svoje žene, ter jej odgrizne nos potem pa divja v RODO svojih pastork; večja, 18 let stara dekle je vbeSala, mlajšo triletno pa je blazni ubil. Ko je to storil, skrije se pod žimnico v postelji, kjer so ga še žandarji dobili, zvezali in odveli v zapor * (Goreč vlak ) V dan 5. t. m. se je vnel vlak, ki se je peljal iz Peterburga v Varšavo. Požar je trajal več ur, a nobeden od vlakovega osebja nij ga zapazil. Se, le ko je pričelo s plamenom goreti, ustavili so vlak blizu poštuje Luga. Bila je. jednajsta ura in kaj čudno se je videl sredi polja goreči vlak. Jeden voz z blagom je popol orna zgorel, v drugih vagonih je pa zgorelo vse, kar so »meli potniki shranjeno. Narodnogospodarske stvari. Me j narodno poročilo, kako je letina kazala početkom meseca junija. (Porodilo c. kr. poljedelskega ministarstva.) Po predležečih poročilih je jesenska Betev skoraj povsod dobro prezimila. O pomladanske j setvi se je tacaš, ko se je to le poročalo, zdeio. da splošno tudi dobro kaže. Žita (cerealije) so po južnej Evropi kazala tu dobro, tu prav dobro; samo Portugalska ima zaznamovati dosti kvare ter se je ondi nadejati srednjo letino; po Lombardskem, Gr škem in večjem delu balkanske zemlje kažo* prav dobro; Španija, sem in tja tudi Italija zadovoljujeta. Po bolgarskih, valaških in srbskih ravninah so povodu j i dosti škode storile. Na mnogih krajih se tudi pomladanska setev nij mogla opraviti o pravom času. Na Srbskem Be j»' zvlasti v nekaterih okrajih po dve tretjini več posadilo, nego druga leta, posebno pšenice. V Brednjej Evropi kažejo žita povprek precej dobro. Tudi tu dela ozimina boljše, nego li pomladanska setev. Moldavija bode zavolj povodnji in razne uime po nekaterih krajeh za 50 odstotkov menj pridelala. Zato pa v Švajei letina izredno dobro kaže. Ostali pridelki srednje Evrope každ povprečno dohro, le iztočna in zapadna Pruska OStajeti od zadaj. Skrbi se, da tu ne bo dobro izpalo, posebno, ker poročila iz ruske poljske ne glase ugodno. V zapadnej Evropi — Franciji, Belgiji, Ni zozemskem in Velikej Britaniji — je bilo stanje posetve splošno in zvlasti žita zadovoljivo. Po letne setve tu bolje kažo, nego pa drugod, dasi se mora tudi tu konstatirati počasno razvijanje. Po dozdevanji je nekoliko trpela tudi južna Francija glede pšenice. Letina pa sploh dosti obeta v Nizozemskem. Z Irske pa priha jejo tožbe, da se zemlja po manjkljivo obdeluje, ker prebivalstvo se preseljuje in zapušča Irsko. V zapadnej Evropi, v Rusiji so zado voljni, kakor zdaj žito kaže, dasi po nekaterih okrajih ozimina nij dobro prebila in se je tudi pomladanska setev počasi razvijala. Koruza je v krajeh, ki so odločilni, zaostala in posetev do konca maja nij bila še dovršena. Za oljnati sadež zdaj poročila nijso ugodna, vsa zaznamljnjo srm in tja znatno izgubo. Teško da se bo kje računilo na polno srednjo žetev. Naj bolje kažejo še po dunavskih zemljah. Krompir, ki nij bil povsod Še nasajen, počasi raste, a doslej nij Se nič trpel. Dunajska borza 23. junija (Izvirno telegrafićno poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . . 77 gld. — Enotni drž. dolg v 9rebru ... 77 »85 Zlatu renta.........94 „10 lHfiO drž. posojilo......132 „ 50 Akcije narodne banke..... 822 „ Kreditne akcije.......355 „ — London ..........116 ,95 Srebro..........— „ — Napol...........9 „ 28'/, C. kr. cekini........5 „ 52 Državno um ke.......57 . kr. Zahvala« Za mnogo dokazov iskrenoga sočutja v času bolezni in smrti gospoda Jakoba Murnika in za mnogobrojno spremstvo pri pogrebu in za darovano vencu izrekajo najtoplejšo zahvalo (371) žalujoči ostali. Važno za trgovce z lesom! ID o -3:000 jelkovih in smerekovih dreves, od 16—32 palcev ju v lepej legi Notranjskega blizu železnice na prodaj. Kje pove Iz prijaznosti opravništvo „Slovenskoga Naroda". (369 — 1) Banka in menjalnica HOFFMEISTER & COMP., Wien, Ottakring-, Hauptstrasne 3 (v lastnej hiši). Podružnica: I., Wippiingerstrase 45. Kupujejo in proda je jo se vhc vrste vrednostnih papirjev, rente, obligacije, srečke sastavna pisma, delnice, domače in tuje valute, srebro in /lato. i'.iNO|ujr «e mi yi-eilin»Hlne papirje po pohiej kurznej vrednosti. i:Usoii<-in* in. v kurznem listu no zaznamovane «*iv*ki«* plačujemo dubro. BS<»i*ziisi imroeila so točno izvršujejo ter kupljeni papir sami za ćas pridrzimo. (845—1) J Umetno (640 — 50) j. I zobe in zobovja j postavlja i"> najnovejšem amerikanskom sistemu v zlafu, viilknnitu ali celuloida brez boleCin. I»loiul»Ir»» •/. slalom itd. Zobne operacijo izvršuje p..polnem brez bolečin k prijetnim mamilom sobni zdravnik A. Paichel, poleg Hradeckega mostu, v I. nadstropji« V<;liki pozsir v ViOiMlonii, ki je vse fabriške prostore, stroje itd. prve angleške fabriške družbe za izdelovanje stvarij od britanija-srebra popolnem uničil, uzrok je, da se družba razide, ker bi obnovljenje velikanske naprave preveč stalo. Zarad hitrejše likvidacije se bode od denea naprej blago iz jedine izvanjske zaloge na Dunaji la polovico cene razpošiljalo. Samo /a 14 mark, to je komaj za polovico vrednosti, dobi se naslednji izvrstni obedni service od britanija-srebra, ki je preje veljal 30 mark, ter Me jamči, da oslanc bel. 6 obednih nožev z izvrstnimi jeklenimi klinarai, 6 vilic od pravega brit.-srebra, 6 mas. žlic od brit.-srebra, 12 finih žlieic od brit.-srebra, 1 težak zajemalec za juho od brit.-srebra, 1 mas. zajemalec za mleko od brit.-srebra, 6 finih cizeliranih tabletov, 6 izvrstr.il] kristalnih podstavkov za nože, 6 lepih mas. kozarčkov za jajca, 1 izvrsten poprnjak ali sladkornik, 1 fin precejevalnik za čaj, 2 krasna salonska namizna svečnika. 54 kom. Vsi tu navedeni 54 kom. krasni predmetje stoje samo 14 marU. Naročbe po poštnih nakaznicah ali z vposlanjem vsoto izvršuje, dokler je kaj blaga Britan ia-Silber-Dep6t II.. Obere i»< naimti »iss«- 77. Da je blago Izredno po ceni ter izvrstno, o tem se vsakdo more prepričati brez stroškov, ker se brez ovir v 10 dneh service nazaj vzame, če se ne dopade, In povzeta svota se takoj nazaj pošlje. !! Svarilo!! Za to ceno se več kot 54 komadov reelnega ■»!«»«» ne more dati, zato svetujemo, naj 'se take sleparske anonce prezirajo, ki se v novejšem času prikazujejo. (334-3) Marijinceljske kapljice za želodec, nepresežno izvrstno zdravilo zoper yse bolezni v želodci in nepresožno zoper ne-slast do Jedi, slabi želodec, smrdečo sapo, naplhnenje, kislo podiranje, Ščipanje, katar v želodci, zgago, da so ne nareja pesek in pšeno in slez, zoper zlatenioo, gnjus in bljuvanje, da glava ne boli (če izvira bolečina iz želodca), zoper krč v želodoi, pre-obloženje želodoa z jedjo ali pijačo, Črve, zoper bolezni na vraniol, jetran in soper zlato žilo. , BOlavnagaBftlocgatl ' Lekar c. Hrartj. Kremsier, Moravsko. Jedna sklenica z navodilom, kako se rabi, stane ■jtp" t» prt*. Frave ima sa-tmo: V Ljubljani: lekarna Gabriel Piccoli, na dunajskej cesti; lekarna Josip Svoboda, na Preširnovem trgu. V Novem mestu: lekarna Dom. Rizzoli; lekarna J o s. ller^mann. V Postojni: Anton Le ban. V Gorici: lekarna A. do (tironcoli. V Ajdovščini: lekarna Mich. G u gl i clm o. Col j e: lekar J, K upfor-s c h m i <> d - Kranj: leknr Prag1. 8 n v n i k ■ K • m n i k : lekar .losi p M o e u i k. 3W Svaritev! Ker se v zadnjem času naš izdelek posucmljc in ponareja, zato prosimo, naj se kupuje samo \ zgoraj navedenih zalogah in pazi naj se osobito na ta znamenja: Prave Marfijnceljske kapljice za želodec morajo imeti v sklenico vtisnene besede : Kehte Maria-zeller Biagentropfen — Brady & Dostal — Apo-theker, sklenica mora biti zapečatena z našim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba Marijinceljske matere božje, mora biti poleg to podobe utis-neno SOdnijsko spravljeno \«rsH«iio znamenje in zavoj mora biti zapečaten z našim varHtveiilni znamen jena. Izdelki podobnega ali istega imena, ki nomajo teh znakov istinitosti, naj se zavržejo kot ponarejeni in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo sodnijski kaznovani izdelovalci in prodajalci. (3G2—45) in ur.MJnik Makso Armie Lastnina in tisk „Narodne tiskarne**