tOT Uredništvo ]• t Kopitarjevi nllol itev. 6/III. Rokopisi so ne vračajo; netranklrana pisma a« na s sprejemalo. — Uredniškega telefona itev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo |e t Kopitarjevi nllol štev. 6. "it» Avstr. poštne L ran. račnn št. 24.797. Ogrske poštne hran. račnn št. 26.511. — Upravnlškega telefona št. 188.
Posamezna številka 6 vinarjev.
Slev. 224. Izvcn Mubi}anc 8 vin. v Lioliliaiil v ponedeljek, 30. sepierafira 1912.	LelO XI.
E5 Velja po pošti: =
Za oalo lato naprej . K 26 — n pol lata „ . „ 13 — n četrt leta „ .„••«» n en meseo „ . „ 2-30 ■a Hemčljo oeloletno „ 28'— M ostalo Inozemstvo „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
X« aelo leto naprej . K 24 — n pol leta „ . „ U'— u eatrt lata „ . „ »'— sa en meseo „ . „ 2'—
V	opravi irililH >ml!ii K 1*70
u. " inseratl:
Enoatolpna petltrrsta (72 mm): aa ealarat . . . . po IS t za dvakrat . . . , „ 13 „ sa trikrat . . . . „ 10 „ ■a večkrat primeren popnat.
Poslano ln reki. notice:
enoatolpna petitvrsta (72 mm) 30 vinarjev.
-Izhaja: =====
vsak dan, izvzemši nedelje ln praznike, ob 5. nrl popoldne.
ministrstva, na drugi strani pa naklada na podlagi neresničnih poizvedb vedno višji osebno dohodninski davek. (Novo ogorčenje.)
Sedaj smo dobili novega poljedelskega ministra v osebi senatnega predsednika pri upravnem sodišču dr. Z e n k e* j a. Mož ni imel nikdar n o -b enega stika s kmetijstvom, in agrarne zahteve so mu devetkrat zapečatena knjiga. Mislili smo, da je za Cal-lom bil baron Widmann samo izjema, z imenovanjem Zenkerjevim je dokazano, da postajajo možje Callove strokovne izobrazbe sistematično poljedelski ministri.
Stiirgkliovo ministrstvo sc rado nazivlje ministrstvo kapacitet. Menda iz tega vzroka so dobili avstrijski kmetje za svojega ministra Zenkerja, kapaciteto v j u r i d i č n ih s t v a -r e h. (Smeh.) To so kapacitete na krivih prostorih! Ves svet bi se smejal, če bi Čehi svoječasno kmeta Prašeka postavili na sedež justičnega ministra, a sedaj morajo agrarci pripustiti v svoj lasten zasmeh, da jim postavijo strokovnjaka v juridičnih zadevah na prostor poljedelskega ministra.
Na mestu, s katerega jo nekdaj ponosno vihrala zelena zastava kmečkega stanu, sedi sedaj dr. Zenker z bobnom, da bo naznanjal smrtni dan kmečkega stanu. (Splošno pritrjevanje.)
Največja krivda zadene pri tem češke agrarce, ki so prodali svojo sarno-stalnost in se dajo slepo voditi od ve-leindustrialca Kramafa. Zato je umevno, da njih listi izražajo nado, da bo novi poljedelski minister skrbel za češki u r a d n i š k i n a r a š č a j, — toda kako bo skrbel za kmetijstvo, to jc tem zaslepljenim hlapcem čeških indu-strialcev deveta briga. Njihova zahteva bi morala biti, edino pametna in slovanska zahteva, da postane jurist Zenker naslednik dr. Hochenburgerja. Tam bi bil Zenker na svojem mestu. (Tako je!) Toda Čehi prenašajo tudi Hochenburgerja, če se jim le dovoli, da smejo tudi sami slati pri koritu. (Pritrjevanje.)
Dovolj je nam Slovencem in Hrvatom že, da se nahaja v sedanji vladi Hochenburger, ki je naša sodišča degradiral za torišča nemško-nacionalne politike. Sedaj je prišel za Hochenburger jem še Zenker, da zasužnji naše pridno in za svoj obstanek se boreče kmetijstvo za deklo industrije in velikega kapitala.
Slovenski vinogradniki! Sedaj so nastopili zopet nevarni časi za vas, ker se je treba bati, da bo finančni minister nanovo prišel z v i n s k i m d a v k o m, in živinorejcem preti nevarnost, da se resnično odprejo mejo tuji živini, kajti poljedelsko ministrstvo vodi mož, ki so nikdar ni zanimal za kmečke interese, in ki se bo vsled tega prožno udajal pritisku finančnega in trgovinskega ministra. Industrialci se že sedaj pripravljajo na nove trgovinske pogodbo. in trgovinski minister jim je javno obljubil pomoč in prispevek. Agrarcem pa dajo v toh velekritičnih časih namesto kmetijskega — juridič-nega strokovnjaka za ministra!
Hrvaško - slovenski poslanci o tej spremembi v kmetijskem ministrstvu ne bomo molčali, ko pridemo oktobra v državno zbornico. (Navdušeno odobravanje.) Iskali bomo tudi zaveznikov proti takemu omalovaževanju kmečkega stanu. Iskali jih bomo, kjer bomo upali, da jih najdemo. In čc jih tudi nc najdemo, čutimo sc Slovenci in Hrvati močne dovolj, da so sami bojujemo proti sistemu, ki jo našim kmečkim in narodnim težnjam ia-ko poguben. Novo parlamentarno zasedanjem moramo po mojem prepričanju začeti z veselo vojsko proti vsem našim neprijateljem, kjerkoli sc nam pokažejo, ali na vladni ali na nemški strani, ali magari tudi na češko-p oljski strani. (Veliko in trajno odobravanje.)
Na predlog g. svetovalca Ccrjaka so je izrekla Hrvatsko - slovenskemu klubu zaupnica, in se je klub pozval, da se v jesenskem zasedanju odločno zavzame za narodno in kmečko interese hrvaško - slovenskega naroda. Na to se je zborovanje zaključilo.
Jeseoska m&M razstavo.
Sobotne otvoritve so se razen umetnikov udeležili gospa baronica Scliwarzova, gospa dr. Šusteršičeva, g. župan dr. Ivan Tavčar, g. muzejski ravnatelj profesor dr. Mantuani z gospo soprogo, občinski svetnik g. poštni ravnatelj Josip Štrukelj, ravnatelj drž. obrtne šole g. Ivan Šubic, ravnatelj liceja g. I. Macher in izredno častno število najodličnejše ljubljanske gospode. Ravnotako jc bila razstava včeraj izvrstno obiskana, saj je tudi prva, katero v glavnem strokovnjaki in lajiki tako hvalijo, da gotovo ne bo treba dan na dan citati re-i klamnih notic.
Današnja številka obsega 6 stran?.
Bojni klic s Štajerskega.
R a j h c n b u r g, 29. sept. 1912.
Danes, dne 29. t. m. je priredila Sl. kmečka zveza v našem trgu politično zborovanje, katero je vodil župan Dular. Na zborovanju jc govoril državni in deželni poslanec dr. Korošec, ki je med drugim izvajal:
Sedanja večina državnega zbora in sedanja vlada se kaj malo ozirata na kmeta in njegove interese. Boj proti kartelom se je poizgubil v neštevilnih enketah, katere so vladni zastopniki znali tako spretno sestaviti, da te en-kete niso odkrivale škodljivosti karte-lov, ampak skušale dokazati njih nedolžnost. Soc. demokracija je naredila kapitalistom samo uslugo, ko se je udala in sodelovala pri enketah, čeprav so naši slovenski poslanci svarili pred takim zavlačevanjem kartelnega vprašanja ter odklonili vsako udeležbo. Trgovinsko ministrstvo se je brez vsakega pridržka postavilo na stran kartelistov in pošiljalo k enketam kot svojega zastopnika celo karteliranega tovarnarja!
Pravzaprav je industriji čestitati, rta sc njeni interesi v trgovinskem ministrstvu tako vestno upoštevajo. Tembolj nas žali, ko gledamo, kako b a g a-telno se ravna zadnji čas od strani vlade s poljedelskim ministrstvom. Lani več časa nismo imeli poljedelskega ministra, in takrat je vodil poljedelsko ministrstvo sedanji finančni minister Zaleski. Potem jc prišel Braf, sicer izredno zmožen in naklonjen kmetijstvu, toda že smrtnonevarno bolan. Ko je umrl, niso imenovali za voditelja ministrstva velesposobnoga sekcij skega šefa Ertla, ampak Heinolcla, ki je že itak imel s svojim resortom in ministrskim predsedstvom dovolj opravila. Ertl jim je bil prepameten in preodlo-čen v zasledovanju agrarnih interesov. Tako se je zgodiio, da je stalo zadnji čas poljedelsko ministrstvo neprestano pod k u r a t e 1 o finančnega in trgovinskega ministrstva. (Ogorčenje.) Jasno še nam je v spominu, kako je finančni minister Zaleski vso svojo armensko zgovornost uporabljal, da se v proračunu črta večmilijonska podpora za poškodovance po uimali in za povzdigo živinoreje. Na eni strani finančni minister davj in črta budget poljedelskega
LISTEK.
Roža sveta.
Angleški spisal H. R. Ilaggard.
(Dalje.)
:>Kedo pa drug,« jo rekel Wulf, »saj tudi Rozamunda ve, da nam je oni lopov, ki je bil tolmač svojega gospodarja, imenoval ime viteza Lozella kot onega človeka, ki je hotel odpeljati Ro-zamundo.«
»Ali je bil ta gospod Saracen?« jc vprašal sir Andrej skrbno.
»Nc vem, stric. Njegov obraz jo bil zakrinkan kot pri ostalih in je govoril po tolmaču Prosim vas pa, nadaljujte svojo zgodbo, ki je Godvin šc ni slišal.«
»Le kratka jc. Rozamunda mi je povedala, kolikor je to mogla ostraše-na in vsa zmedena, da so vas na starem pomolu napadli in da se je ona rešila s tem, da je preplavala Mrtvaški zaliv, kar se mi jc zdelo naravnost neverjetno. Takoj sem zbral ljudi, kolikor som jih mogel v naglici dobiti. Ro-zamundi sem velel ostati z nekaj stražniki doma, da si opomore, sam se pa riapotil z oboroženimi možmi, da najdem vaju ali vajini trupli. Tema je bila. Pa mi smo jezdili hitro, ker smo
imeli svetilke seboj, in med potjo v vsakem kraju zbudili ljudi, in tako dospeli do Moatsa, kjer sc združujejo ceste. Tam smo našli vranca, — tvojega konja, Godvin — tako močno ranjenega, da ni mogel nikamor; in zaječal sem misleč, da si mrtev. Jezdili pa smo še dalje, in kmalu smo čuli rezge-tanje konja, tudi brez jezdeca, stal jc ob potu s povešeno glavo.
»Nek človek na tleh ga drži!« zavpije eden naših, in skočil sem raz sedla, da bi videl, kdo da je; takoj som vaju spoznal, v objemu sta ležala v nezavesti, bal sem se, da sta mrtva. Velel sem ljudem da vaju dvignejo in nesejo domov, drugim pa, da naj pobite v Stangate ter naprosijo prijorja Ivana in meniha Štefana, ki je zdravnik, da prideta nemudoma na pomoč; mi drugi pa srno odrinili po potu naprej, da sc maščujemo, ako mogoče. Dospeli smo do pomola ob zalivu, a nismo našli drugega nego sledove krvi in — čudno je to — tvoj meč, Godvin, stoječ navpik na ročaju med dvema kameno-ma, na špici pa nabodeno pisanje.«
»Kakšno pisanje je bilo to?« jc vprašal Godvin.
»Evo ga,« jo odgovoril stric ter izvlekel kos koženine izpod suknjo. »Naj ga prečita eden izmed vas, saj ste vsi učeni, mojo oči so pa slabe.«
Rozamunda je vzela pismo in ga prečitala; pisano je bilo v naglici, a z veščo roko in v francoskem jeziku. Glasilo se je pa: »Meč vrlega moža. Zakopljite ga ž njim, ako je mrtev; čc jc pa živ, kakor upam, mu ga dajte nazaj. Moj gospod želi, da izkažem to čast pogumnemu sovražniku, ki ga morda v življenju, ako je ostal živ, šc kdaj sreča. (Podpisan): Ilugh Lozelle ali kdo drugi.«
»Kdo di*ugi toraj, ne Hugh Lozelle,« je dejal Godvin, »kajti on ne zna pisati, pa tudi čc bi znal, nc bi nikoli izrazil svojih besedi tako viteško.«
»Besede utegnejo biti morda viteško, ali kar je storil, je jako podlo,« jc odvrnil sir Andrej, »sicer pa toga pisanja prav zares no razumom.«
»Tolmač je govoril o onem majhnem možu kot svojem gospodu,« je pripomnil Wulf.
»Da, vnuk, pa tega si videl. To pisanje pa govori o gospodu, s katerim se utegne Godvin sniti in ki je po piscu izrazil željo, da bi mu izkazal neko gotovo čast.«
»Morda jc pisal, da bi nas prekanil.«
»Mogoče. .Stvar mi dela preglavico. Nikakor nisem mogel dognati, odkod so bili ti ljudje. Nek čoln so videli ljudje da je plaval proti Brad\vcllu — da.
Mičejo posebno portreti — nota benc naročeni in plačani, kar pri nas do sedaj ni bila navada — portreti lepih ljubljanskih dam, znanih gospodov in srčkanih otročkov, pa tudi nenaročeni v H i n k o S m r e k a r j e v i nagajivi kamrici, kjer s prepričevalno resnim obrazom pripoveduje storije, hude in vesele o sebi, o delovanju g. dr. I. Tavčarja, o copernicah, o a redovi zlatega peresa pod vratom in zlatega pantofeljčka na prsih dekoriranem dostojanstvu g. dež. nadzornika Levca, o učenjakih, o trpljenju g. pisatelja Finžgarja, o zabavah žalostnih kraljev in zadovoljnih filistrov.
Sploh je na tej izložbi več figuralnifi del kakor smo vajeni. Posebno pozornost vzbuja in zasluži poleg drugih v tonu in kompoziciji visokostoječih F e r d o Ve. s e 1 o v i h del njegova, žel, še ne popol. noma dovršena »slovenska svatba«. —< Matevž Sternen imponira z barve-no drznim, pa čudovito posrečenim in bri-ljantno risanim portretom »v salonu«, ki tekmuje za prvenstvo z njegovimi zračnimi in solnčnimi pokrajinami. Devin, najlepša točka naše Adrije, je pridobil mojsterskega častilca in svoje lepote vrednega umetnika. Če bi Jakopič ne bil prodal v Belgradu svoje »Eve«, bi bil neutolažljiv, ker so Srbi kupili dve najlepši Strnenovi sliki iz tega veličastnega cikla. — Njegova gospa soproga Roza Klein-Sternenova vestno in uspešno sledi možu, a vendar odločno varuje svojo individualnost: nikdar ne prikriva ženske nežnosti in nc taji šibkosti. — Portretista Ivana V a v p o • t i č a sem že pohvalil, opozorim naj le še na to, da jc kot Groharju, Jakopiču, Ster-nenu in drugim, tudi njemu dala Škofja Loka krasne motive v »špitalu« (»Na koru«, »Iz loške ubožnice«, »Večna luči« ca«) in okolici.
Saša Šantel ima lepa imena v katalogu, v razstavi pe šele samo eno študijo, kakor tudi njegova sestra Henrika samo en, pa soliden portret »pred zrcalom«. Kot gostje so se imenovanim pridružili nadarjeni Gasperin Rudolf, zelo poboljšani Gerbič H u g a n in umetni obrtnik Ropret Fran.
Med vsemi temi, ki so sc združili v »Klub slovenskih umetnikov«, stoji zopet čudovito produktivni starček Ivan Franke, pomlajen in oživljen s prijetnimi pokrajinami.
Na vabilih k otvoritvi jc sicer podpisan gospocl profesor Peter Ž m i -t e k kot zastopnik umetniškega kluba »Save«, pa ga ni bilo k otvoritvi, niti ni »Save« v katalogu. Ob podrtiji toli slavne »Save« dela g. prof. Žmitek »pred zna-
zdi se, da si ga videl i ti, in ono noč so videli zopet čoln, ki jc jadral od sipin Sv. Petra južno proti neki ladji, ki jc bila zasidrana pri predgorju Foulness Kakošna ladja da je to bila, odkod in kain jo bila namenjena, ni izvedel nik-do, dasi jc glas o tem napadu povzročil veliko razburjenja in govorjenja.«
Resnoben jc bil videti sir Andrej, ko je nadaljeval:
»Vsa stvar se mi zdi jako čudna in sumljiva. Kako so mogli ti ljudje izvedeti, da sta vidva z Rozamundo tisti dan bila namenjena k Sv. Petru na Bregu? Gotovo jih je moral obvestiti kak ogleduh. Stvar je bolj zapletena, kakor je videti na prvi pogled. Gotovo je, da to niso bili navadni morski roparji, kajti govorili so o Lozcliu in rekli vama. da lahko odideta, ne da bi vama bili hoteli storiti kaj žalega; samo Kozamundo so hoteli imeti. Sumljivo je tudi to, da meča, ki je padel God-vinu iz roke, ko je bil ranjen, niso seboj vzeli, ampak da so ga med kamenjem pustili in nanj pritrdili pismo. O takih viteških činih sem slišal govoriti na. Jutvovem, da so jih izvršili never-
niki--«
»No, Rozamunda jc napol Jutrov« ka ,« jo pripomnil VVulf malomarno, »in morda ic to v kaki zvezi z vso to stvarjo.<{
menčkora«. — V teh KudiK Časih' so ZmH-kova remek-dela resnično razvedrilo ...
Jakopičeve stvari ir prejšnjih časov so čudovite, najnovejše pa le potrjujejo, kar sem na tem mestu že povedal pred dobrini letom, kakor je tudi pozneje : N. F. Presse« na Dunaju potrdila, da je »bunt und kraftlos«. Moje dobrosrčne lanske lepe nadc so se pa uresničile le v toliko, da je »Anamarija« modelirana, nasprotno je pa zagazil v neko prašnoumaza-no zelen.
Matija Jama ne rabi hvale. Razr stavlja dvaindvajset stvari, pa nc pove nič novega.
Silna predsmrtnica Ivan Groharjeva, »na polju«, visi tam, kamor jo je določila pieteta njegovega najboljšega prijatelja in sodnega cenilca njegovih del.
Na častnem mestu pa stoji bodoči spomenik g. Riharda Jakopiča, ambiciozno delo talenta Dolinar Lojzeta.
Ker Bernekerjevc »Suzanice« še od nikoder ni, Napotnikova Egipčanka« pa uživa sladek mir v izgubljenem zaboju v skladišču, ju jc težko primerjati s Šteficovo >*Magdaleno« in Zajčevimi igračkami: težke sanje, — poljub, — gospa Putifar, — požar (številke 107—110). Kdo ve, ali je to »Krotenje Samsonovo« ali »deklice z mačkom«? Niti ginljivo naivni Maksim Gaspari v svojem oltarčku tega nc ve, niti ne sluti Gustinčič Pavel »pred jamo«, kako šele revna Klemenčičeva »predica« iz Šenkovega Turna. To zadevo naj reši g. Slavko S m r e k a r — ne Hinko! — v Tolminu kot vodja visoke šole za di-letante pod »starim mostom«.
Te šole pa ne potrebujeta več stari J n mladi Srečko Magolič, če človek preveč nc občuduje njunih prehudo lepih okvirjev. Če je slav. mest. magistratu res kaj na stari Ljubljani, naj si šc o pravem času zagotovi Magoliča star. »v Rebru«; v vsaki galeriji bi se pa dobro držale njegove resnično izvrstne »vrbe v snegu« in ona mala jesenska pokrajina poleg sinove »križanske cerkve«.
Pretresljiva Tratnikova »obupana mati«, se mi zdi slika umetniškega mišljenja v naši mili domovini, kako beži pred Gauginovo sintetično umetnostjo nadarjene Anice Zupancovein — o senzacija! — pred kubistom Perhavcem. Naj se zgražajo, jaz Vama čestitam!
A. G.
Vojna nevarnost na Balkano.
Najkritičnejša doba.
»Kolnische Zeitung« poroča iz Carigrada, da je napetost po nastopu velcvlasti nekoliko ponehala, dasi Turčija ni preklicala vpoklicanja pet anatol-skih divizij. Velikih regionalnih vaj sc udeleži 80.000 do 100.000 mož. Londonski politični krogi sodijo, kakor poroča »Koln. Ztg.«, tudi zelo pesimistično in menijo, da je položaj še poostren. V krogih londonska diplomacije prevladuje mnenje, da bo ta teden najbolj kritičen glede na balkanski mir. Mobilizacijo divizij v Mitrovicah in Skoplju so končati. Za vaje 10 divizij so določili H tednov. »Reichspost« objavlja razgovor z nekim diplomatom, ki je izjavil, da bi Bulgari radi udarili, a se še po-mišljajo. Bulgarija dela na to, da se vsi Bulgari narodno združijo. Na vojsko delajo predvsem makedonski Bulgari. Bulgarski vladar in bulgarska vlada zadržujejo vojsko, a ni gotovo, če se bo-
Sir Andrej se je zganil in rudečica Je zalila njegov bledi obraz. Nato pa je rekel z glasom, ki je pričal, da ne želi več govoriti o tej stvari:
»Dovolj, dovolj. Godvin je zelo slab in sc kmalu utrudi; predno odidem, pa vama imam sporočiti veselo vest. Vidva sta moje krvi, meni najbližja, ako izvzamem Rozamundo — sinova plemenitega viteza, mojega brata. Vedno sem vaju ljubil in bil ponosen na vaju; koliko bolj vaju čislam sedaj, ko sta izkazala tako veliko uslugo moji hiši. To delo je bilo veliko in plemenito; mnogo let že niso čuli v Eseksu b bolj viteškem činu, in ona, ki sta ga izvršila., zaslužita, da nista viteza samo po svojih delih, marveč tudi po svojem stanu prava viteza. To odliko vama morem jaz dati po starodavnem običaju vsled posebne milosti, katero sem si med vajino boleznijo izprosil od kralja samega v Londonu. Povedal sem mu celo vaju smem povitežiti.«
»Vnuka moja, kralj mi je prošnjo uslišal in tukaj imam pismo, zapečateno s kraljevim pečatom, ki vaju imenuje viteza. Določa dalje, da naj sc slovesnost vrši v cerkvi stangatskega samostana, in sicer ol> takem času, kakor bo primeren. Požuri se radi tega, Godvin, da okrevaš, da postaneš vitez sir Godvin. Kar sc tebe tiče, Wulf, si dovolj zdrav, da bi vkljub rani na nogi lahko prišel v samostansko cerkev.«
(Dalje.)
'do moglT f rajno upirati vecfno močnejši volji ljudstva. Čc se sedanja miroljubna Gešova vlada umakne in ji sledi narodna, vlada, bi to pomenilo vojsko. Kralj bi proti svoji volji šel z novo vlado ker, če bi se upiral, bi bilo to nevarno njegovi dinastiji. Vlada ne ve, kaj da naj stori. Bati se je, na napadejo Makedonci kralja, ki že zdaj groze, da sredstev nc bodo izbirali. Bulgarska vlada je veliko pričakovala od sestanka Sazanova in Greya v Balmoralu, a dozdaj je ruski poslanik v Sofiji večkrat zelo ostro zahteval, da ohrani Bulgarija mir, a svetoval ni, kako da naj ste reši bulgarska vlada iz sedanje zagate. Angleži drže s Turki, če se to izve, je tudi peterburška vlada prepozno nastopila v Carigradu. Kar tiče odpovedanih velikih vaj pri Odrinu, so te vaje res odpovedane, toda Turki neprestano konoentrujejo vojake ob bulgarski meji. Nihče naj se zato ne čudi, da se tudi Bulgari pripravljajo za vojsko. Londonski list »Daily Graphic« piše, da bi po sedanjem položaju Slovani in Grki ničesar ne pridobili, ker za njimi stoji avstrijski orel z vojaško silo, ki ji; bolje svojo armado koncentrirala in bolje pripravila, da izvede dolgoletne načrte, kakor katerakoli evropska država, izvzemši Nemčijo. Vro-čriervneži v Sofiji, Belgradu in v Ceti-njah bi radi sami izvedli drzen čin, a velevlasti jih ne morejo pustiti same. Lahkomišljeno sodijo, da notranje zmede v Turčiji in laško - turška vojska nudijo zlato priliko, a pozabljajo, da nimajo monopola za dobro priložnost. Avstrija v tej krizi končno odločuje, ker nima nikjer vezanih rok. Riziko, da Avstro-Ogrska na svojo pest reši balkansko vprašanje, sili vse velevlasti, da s skrajno silo pritiskajo na balkanske drŽave, da ostanejo mirne. Če napadejo balkanske države Turčijo, bi morala posredovati s svojo armado Avstro-Ogrska, ki bi zemljevid Balkana nato po svoje izpremenila. Nekdanji srbski ministrski predsednik clr. Vla-rlan Georgovič, ki se je mudil v Carigradu ob času, ko so se Albanci pripravljal], da odrinejo v Solun in ko je krvavo klanje v Kočani in v Ljenici upravičeno razburilo duhove, objavlja v »Neue Freie Presse« dolgo poročilo o razgovorih, ki jih je imel z balkanskimi državniki. Neki turški državnik je izjavil, da hoče Avstro-Ogrska s Srbi, Bulgari ili Grki priti pred Solun, a da se jim lahko pripeti na tej poti, kjer bodo večji del svoje armade pustili v gorah in v dolinah, da, ko pridejo utrujeni pred Solun, dobe tam že Angleže in bi Avstrija tistemu svojemu zavezniku zaman žrtvovala Trst, ki ji je omogočil, da je od Mladoturkov nakupila Bosno in Hercegovino. Na vojsko balkanskih držav turški poslanik ne veruje, ker se sedanji bulgarski kralj boji, da, če vojsko izgubi, bi ga kak zmagoslavni general Savov ali Račov pregnal in ustanovil svojo dinastijo, ker sedanji bulgarski vladar je izboren diplomat, vojskovodja pa ni. Ne veruje tudi na zvezo balkanskih držav. Dr. Georgevič je govoril tudi z mladoturškimi voditelji, ki so izjavili, da morajo vsi narodi, ki žive v Turčiji, postati otomanski, ker nočejo, da razpade Turčija v 14 samoupravnih pokrajin. Mladoturki so dr. Georgeviču izjavili, da, če zmagajo pri volitvah in če prevzamejo zopet vlado, da ne dovolijo čisto nič avtonomije in da bodo vse vstaje zadušili. Ko je dr. Georgevič opomnil, da bi bila druga doba mladoturške vlade šc krvavejša kot je bila ona »krvavega sultana«, mu jn njegov mladoturški znanec odgovoril: »Kaj zato, saj je še Metternich rekel, da 30 do 40.000 novih umorov ali pobešenih in drugače pomorjenih kristjanov v Turčiji črričesar ne poleni.« Končno je mladoturški voditelj še izjavil, da se pri svojih krvavih načrtih zanašajo Mladoturki na nesporazumlje-nje med tripelalianco in tripelentento da naj balkanske države, ki hujskajo velevlasti proti Turkom, pazijo, da jih iz same ljubezni velevlasti ne pohru-stajo, kar zelo želi, ker bi pred njimi potem imeli Turki mir. Ko se je vozil dr. Georgevič nazaj v Srbijo skozi Bolgarsko, je videl, da so stražili mostove bulgarski vojaki, kar še ni bilo, ko je v Carigrad potoval. Razgovarjal se je tudi z bulgarskimi politiki, ki so vsi izjavili, da je položaj jako kritičen.
Turki zabranjujejo Srbom prsvoz orožja.
V Skopi j ah so zopet zaplenili 20 železniških voz, ki so bili naloženi z orožjem, namenjenim v Srbijo. Glede na prvo pošiljatev, tudi 20 voz, ki je bila ustavljena v Skopljah, so Turki prepoved preklicali in se je orožje vozilo do Kuinanova, kjer so pa Turki pošiljatev zopet ustavili in zahtevajo, da Turki ne dopuste prevoza. 6e Srbija ne obljubi, da proti Turčiji ničesar nc ukrene. Za Srbijo sc je zavzela v Carigradu tudi Rusija. Srbi pričakujejo vseea
skupaj 300 železniških voz vojnih priprav, ki so bile na Francoskem naročene.
Srbija in Bulgarija pred mobilizacijo.
Bclgrajski listi poročajo, da sc je srbska vlada odločila, obrniti se s posebno spomenico na velesile, ki so podpisane na berolinskem dogovoru. V tej spomenici bi bilo dokumentovano ne-čuveno preganjanje srbskega naroda na Turškem ter se obenem v kategorični obliki zahtevalo, naj se da Stari Srbiji avtonomijo. Isto bi zahtevala Bulgarija za Macedonijo. Da Srbija in Bulgarija podpreti svoje zahteve, bosta izvedli prihodnje dni delno mobilizacijo, ki naj bi dokazala, da sta Srbija in Bulgarija pripravljeni nastopiti resno za svoje zahteve. »Lokalanzeigerju« sc poroča, da je pozvala srbska vlada pod orožje tretji del vojaških upravnih uradnikov. Vojno ministrstvo je v Nemčiji naročilo osem vojaških avtomobilov. Dne 8. oktobra nameravajo sklicati izredno zasedanje srbske skupščine.
Dnevne novice.
r Hrvaško-slovenski Zvršilni Odbor. Iz Kranjske stopi v odbor poslanec dr. Krek. Zastopniki Vseslovenske Ljudske Stranke v Hrvatsko-sloven-skeni ZvrŠilnem Odboru so: dr. Susteršič, dr. Krek, dr. Korošec, dr. Brejc in F on. Vrhovna uprava Stranke Prava pa pošlje v Zvršilni Odbor sledeče gospode: iz Banovine : dr. Mile S t a r č e v i č in C e z. A k a č i č , iz Dalmacije dr. K r s t e 1 j ali dr. D r i n k o v i č , iz Istre prof. Spinčič. Člana iz Bosne še določijo.
-f Iz deželnega odbora. Izda se okrožnica na vsa županstva, s katero se opozarjajo, da se naj pri napravi prvotnih imenikov za porotnike strogo ravnajo po zakonu. — V kamniškem okraju se je osnovala sadjerejska zadruga; dovoli se podpora za dve sadni drevesnici.
— Umrl je v soboto popoldne v Kranju č. g. Jakob Mrak, duhovni svetnik in župnik v pokoju. Pokojni je bil rojen v Smledniku dne 26. aprila 1832. Posvečen je bil 26. julija 1859. Kot kaplan je služboval v Mošnjah in Stari Loki, kot župnik pa v Železnikih in v Naklem. Zadnja leta je živel v pokoju v Kranju. Pogreb se jc vršil danes popoldan. R. I. P.
+ Na vse neslanosti, ki jih mečejo liberalni listi proti »Slovenski Straži« in naši narodni obrambi bo odgovoril občni zbor »Slovenske Straže« v Mariboru. Napadi liberalcev so le znamenje, da je »Slovenska Straža« na pravi poti. Somišljeniki — ustanavljajte nove podružnice »Slovenske Straže«, ki naj bodo povsod krepak jez proti vsem škodljivcem slovenskega ljudstva!
-f O Slomškovih slavnostih prinašajo lepe članke tudi hrvaški listi ter opozarjajo pri tem Hrvate tudi na »Slovensko Stražo«. Članki omenjajo veliki pomen Slomškovega dela in dela slovenske duhovščine. »Hrvatska« pravi: »Slomšek je apostol slovenskoga preporoda. Slomšeku su se pridružili mnogi slovenski svečenici, ko-jima se jedino ima narod zahvaliti, da njegovi neprijatelji ne mogu pisati o njegovoj narodnoj smrti. Radu slovenskoga svečen-stva pripisati je preporod Slovenije.«
-f- Kako je treba voditi narodni boj? Slovenski učitelji-so iznašli novo sredstvo za reševanje obmejnih Slovencev. »Dan« namreč piše, da jc lc tedaj upati na uspehe v narodnem boju, če se izloči iz njega »tercialstvo, pobožnarstvo in nazadnjaštvo«. Češki narodni svet, ki jc pri dunajskih Čehih tudi to sredstvo žc uporabljal, se je vpričo tega strokovnjaštva. v narodnih zadevah obrnil na uredništvo »Dneva«, če ima še kak načrt za rešitev 200.000 dunajskih Čehov, ker so vsi napori češkega naroda za priboritev čeških pravic na Dunaju — zaman. V Učiteljski tiskarni so nacl io uganjko, kako je to mogoče, da ne zna velik, mogočen in liberalen češki narod boljše braniti svojih bratov na Dunaju, kakor S. L. S. koroških Slovencev, kar onemeli.
+ To je ljubezen braiovskal V Trstu, kamor se izseljujejo ljudje vseh mogočih političnih strank iz drugih slovenskih dežel, je težko, da bi bili liberalci vsi ene misli. Nekateri so za »Narod«, drugi za »Dan«, tretji se zopet vlečejo za »Edinost«. Največje sovraštvo pa vlada med Edinjaši in Dne-vovci. Odbornik političnega društva »Edinost« g. Šorn, ki ga je »Dan« večkrat v listu prijemal, si je hotel tržaškega poročevalca »D.neva« nekoliko privoščiti. Zato je prišel v nedeljo v konsumno društvo »Jadran«. Hotel je izvedeti po vsej sili, kdo da piše v »Dan«. Neki Rabič od Tržaške hranilnice je pokazal s prstom na Kocjančiča, ki je pristaš Dneva«; Šorn je bil takoj pri njem ter ga oklofutal; bil bi Koc-
jančiča gotovo zelo poškodoval, če ne bi bilo navzočih pristašev mladinske organizacije, ki so Kocjančiča branili. Šorn je dejal med drugim, da bo pobijal tiste, ki pišejo v »Dan«, z vsemi svojimi močmi, četudi dobi leto dni zapora. Spričo teh razmer in boja s pestmi proti »Dnevu« bo najbrže tudi gospod Dimnik, ki je oberrcdakter »Dneva«, najbrže korajžo izgubil, zato ker »Dan« sam žc piše, da »smo daleč prišli«.
-f Podružnica »Slomikove zveze« za Gorenjsko priredi dne 3. oktobra popoldne ob 2. uri v Ljudskem Domu v Kranju občni zbor z rednim dnevnim sporedom ter predavanjem: Nazori učitelja optimista ter oni učitelja pesimista. — K obilni udeležbi vabi člane, pa tudi vse druge somišljenike — odbor.
4- Slomškova podružnica za postojnski okraj zboruje v četrtek, dne 3. oktobra ob 2, uri popoldne v Trnovem v zadružni dvorani. Vse cenjene članice in cenjeni člani ter nove tovarišice in tovariši v okraju se vljudno povabijo k prvemu letošnjemu sestanku.
+ Poziv, na katerega ni odgovora. Zadnja številka »Mira« poziva: »Slo venski Narod« pozivamo, da odgovori točno, kdaj, kje in nasproti komu se jo urednik koroškega »Mira« Smodcj sam odkrito izrazil, do, Slovenci na Koroškem rapidno propadamo, odkar je tudi na Koroškem in drugod merodajna kranjska klerikalna politika, kakor je trdil »Slovenski Narod« v 218. številki.
I Liberalni učitelji in Slomškova slavnost. Poročali smo že, kako lepo slavnosti so se vršile po vseh slovenskih pokrajinah, celo na gimnazijah in učiteljišču v spomin Slomškove smrti. Zvedeli smo pa tudi, da mnogim liberalnim učiteljem te slavnosti niso bile prav nič všeč, ker jih je sprožila naša Slomškova zveza. Tako se nam danes poroča na primer iz Zagorja na Krasu, da je ondotni nadučitelj g. Kenič, ki je šc celo cerkveni organist, bil proti vsaki slovesnosti. Preden se je še stavil sploh kak predlog v tem oziru, jc izjavil, ko je prebral odlok c. kr. deželnega šolskega sveta, da je proti temu. Ko se je pa kljub temu stavil skromen predlog, naj bi bila vsaj sveta maša in kratek nagovor, katerega bi seveda ne imel učitelj, je ta predlog propadel., ker je proti njemu glasovala g. učiteljica D o v g a n. Za danes navedemo samo suho dejstvo, da spozna javnost, kako so nekateri učitelji ne napredni, ampak neumno zagrizeni.
+ Slovenska liberalna književnost pod nožem slovenske mladine. Glasilo narodno-liberalne mladine »Omladi-na« piše o liberalnih krtjiževnih proizvodih sledeče: »Če se pregleda celoten seznam naših publikacij in njih vsebina., se pokaže tako klavrna slika, da jc zadnji čas, da se ie začnemo sramovati in poskusimo nekaj ukreniti, kar bi zajezilo naraščajočo, malovredno povo-denj tiskanega papirja. Najbolj žalostno je, da vozijo elitne naše revije po silnih plitvinah. »Zvon« je izgubil ves kredit; pesmice so, ker ravno morajo biti, glavni roman ima kljub lepi posodi, v kateri se podaja, duh po šund-romanu, skratka: »Zvon« životari. »Slovan« se sicer nikdar ni mogel ponašati v kakih višinah; Vydrov »Domači Prijatelj« lahko konkurira ž njim kakor z »Zvonom«. V zadnjem času je postal »Slovan« glasilo nazorov Ilirca dr. llešiča in — reklamni list za tiskarska črnila! Julijeva številka nam je v resnici zaprla sapo. Kakor smo dejali: reklamni list za tiskarsko črnilo! Kaj se je zopet pripetilo v zadnjem času! Jasno je, da potrebujemo ilustriran tednik; kljub temu, da bi nc bila njegova sestava lahka, bi se dobilo v«dna toliko mož, ki bi s svojim sodelovanjem, s prispevki in sveti omogočili list, ki bi moral biti za nas kulturni faktor. Potem bi se pokazalo, da je odveč »Slovenska Žena«, odveč »Slovan« morebiti tudi »Zvon«? Zbog velevažni nalogi, ki bi jo moral vršiti slovenski ilustrirani tednik, je očitno ogorčenje vsakega, kdor je imel že kak kulturen list v rokah, da jc dobil poldrugo leto izhajajoči »Ilustrovani Tednik« tako velikansk boben v uredništvih naših dnevnikov. Mi bi se morebiti nc zmenili za ta list, čc bi nas ne vedla k temu čifutska reklama, ki je na dnevnem redu v vseh naprednih listih od »Naro-da« do »Zarje«. Nobena slovenska revija ni imela dozdaj takih činel na razpolago, dasi bi jih v stokratni meri bolj zaslužila nego »Tednik«. Vsaka izišla številka je v reklamnih noticah raz; upita za kulturno dejstvo v zgodovini slovenskega naroda (!), zahteva se, da se list uvede vsepovsod, da je škandal, če, ne izpodrine iz naših družin nemških listov itd. List je pa v resnici tak, da človeka trese, kadarkoli ga prime y roko. Abnormalne krave, teleta, osli, naj neznatne jša društva, banalno bedaste naslovne slike in ilustracije v romanu. dve tretiini lista inserati. i>ar
MezpemfettiBnIK ftoVIc, In klišeji tacega kalibra, da se moramo vprašati, komu je ta list vendar namenjen? Za kočij a-že je presentimentalen, za prosto ljudstvo z ozirom na opremo in vsebino negativnega značaja, inteligent se ga pa mora naravnost sramovati. Čital sem v tujini v kavarni »Slovenski Narod«, moj visavis pa je listal v »II. Tedniku«, ki je ležal na stolu. Skril sem se globoko za svoj časnik, da bi me ne videl, tako sram me je bilo tega lista. In če moramo žc imeti takšen list, kot je »II. Tednik«, tedaj ga skrivajmo pred tujim svetom, ko spodnje perilo in ne bobnajmo sramote v vse vetrove.«
—	Ljudsko šolstvo. Na mesto obolelega učitelja Jurija Erkerja je imenovana za suplentinjo v Srednji vasi pri Kočevju učiteljica Elizabeta Honigmann. Bivša su-plentinja v Postojni Ana Prudič je imenovana za prov. učiteljico na štirirazrednici v Grahovem, bivša prov. učiteljica v Št. Vidu pri Cerknici Ana Čolnar za prov. učiteljico v Iški vasi, suplentinja Frančiška Kavčič za prov. učiteljico na štirirazrednici v Zg. Logatcu. Na mesto zaradi študij na dopustu bivajočega nadučitelja Franca Tratnika je imenovana bivša suplentinja v Žireh Emilija Baebler za suplentinjo na ljudski šoli v Črnem vrhu. Vodstvo te šole je začasno poverjeno učiteljici Henrieli Kos. Na mesto obolele učiteljice Frančiške Grum je imenovana za suplentinjo v Erze-lju Marija Simončič, bivša suplentinja v Št. Gotardu. Na mesto dosedanjega pomožnega kateheta dr. Alojzija Merharja je imenovan za veroučitelja na c. kr. dekliški vadnici v Ljubljani stolni vikar Ivan Cegnar. Abs. učit. kandidat Jožef Vider je imenovan za prov. učitelja v Tržiču. Za prov. učiteljico v Križah je imenovana Helena Oranič, na mesto obolele učiteljice in šolske voditeljice Julije Jaklič pa je imenovana za suplentinjo v Besnici Julija Rotar. Abs. učit. kandidatinja Balbina Schnabl je imenovana za prov. učiteljico v Selah. Na mesto obolele učiteljice Ne-žike Zupan je imenovana za suplentinjo na osetnrazredni slovenski dekliški šoli pri Sv. Jakobu v Ljubljani izprašana učiteljska kandidatinja Karla Kleč.
—	K Aliirevičevi razpravi. Zaderski »Narodni List« poroča, da je zahtevalo državno pravdništvo, naj se odredi druga porota, izven Dalmacije, za razpravo proti učiteljiščniku Alfireviču, ki je obtožen sokrivde pri atentatu na Čuvaja.
—	šišensko prosvetno društvo je pretečeno nedeljo po svojem »dramatičnem odseku« vsled pomanjkanja svoje lastne pripravne dvorane priredilo v Št. Vidu nad Ljubljano prvikrat narodno igro »Krivoprisežnik«. Koliko zanimanja je bilo za to igro, kaže dejstvo, da so bili vsi sedeži in stojišča že pred začetkom igre razprodani. V dvorano nas jc gnala misel in radovednost, kako bodo (razen treh gospodov) novinci igralci to tako težko igro, ki celo vajenim igralcem povzroča preglavice, proizvajali?! A kolikor večja je bila naša napetost, toliko večje je bilo naše izne-nadenje nad toliko sigurnostjo nastopa, nad toliko samostojnostjo, toliko naravnostjo in toliko lahkoto in preciznostjo, s katero so vsi brez izjeme od najmlajše do najstarejše sodelujoče osebe rešili svoje vloge. Zato pa tudi ni hotelo pojenjati ploskanje, ko je bil režiserju g. Brajerju poklonjen lovorjev venec z slovensko trobojnico v znak zaslug, ki si jih je stekel v tem tako kratkem času z svojim požrtvovalnim delovanjem v dramatičnem odseku šišenskega prosvetnega društva. To odlikovanje učitelja pa je obenem tudi najlepše spričevalo in priznanje za njegove učenke in učence, ki so nas s svojim ljubkim nastopom kar očarali in pokazali, kaj vse premore pridnost in dobra volja. Lc pogumno naprej po začrtani poti do prave izobrazbe duha in srca!
—	Nenavaden krompir. Izvanreden Izrastek krompirja je pridelal g. Valentin Cirman vulgo Jožef v Št. Vidu nad Ljubljano. Tehta 1 in pol kilograma ter ima raznovrstne podobe, kakor leva in druge divje živali. Videti ga je mogoče v znani gostilni pri Jožefu v Št. Vidu.
Hauptmanov »Obrtniški koledar« za leto 1913. v kratkem izide. Koledar je splošno priljubljen med obrtniki. Z letošnjim letom se prične v tem koledarju s priobčevanjem zgledov knjigovodstva za razne obrti. Najprvo bo pri-občeno knjigovodstvo za mizarsko obrt. Drugo leto slede drugi obrti.
SKUPNE VAJE AVSTRIJSKO . ITALIJANSKE MORNARICE?
Italijanski mornariški pisatelj Vec-chi se toplo zavzema v listu »Secolo« za tesnejšo združitev avstrijske in italijanske momnarice. Vsled novega francosko-ruskega mornariškega, dogovora in združenja v Sredozemskem morju je nastal popolnoma drug polomit ki ga. mora. trozveza upoštevati, ttusija bi v letu 1916 razolagula z znatno pomnoženim brodovjeni iu ako bi (fc
Angleška ne upirala več zahtevi Rusije za prosto vožnjo skozi Dardanele, bi se Rusija in Francoska združili v Sredozemskem morju. Zato bi bil potreben čim tesnejši stik med državami trozveze. Vecchi zahteva medsebojne obiske avstrijskega in laškega brodovja v avstrijskih in laških lukah in celo skupne vaje ter ugovarja vsem ugovorom, ki naj bi bili političnega ali kakega drugega izvora.
Primorske vesli.
p Zadoščenje. Znano je, kako sirovo gonjo so liberalci po »Soči« uprizorili proti uredniku Fr. Kremžarju v Gorici. Nobena psovka ni bila preslaba zanj. Očitali so mu tudi, da »zastonj prebiva pod Montovo streho« in nešteto drugih stvari, da bi ga osmešili. Potrpežljivosti je bilo konec. Urednik Kremžar je vložil tožbo proti »Soči«. Zadeva se je vlekla dolgo. Dne 28. septembra pa je »Soča« prinesla naslednjo izjavo: Podpisano uredništvo »Soče« preklicuje vse žalitve in psovke, naperjene proti g. Francu Kremžarju, časnikarju v Gorici, priobčene v listu »Soča« dne 17. oktobra 1911, št. 119, pod napisom: »Shod S. L. S. v Števerjanu« ter dne 18. novembra 1911, št. 113, pod napisom: «Gospod nadučitelj Vodopivec iz Kamenj...« kot neosnovane, ter iste obžaluje. Gorica, dne 28. septembra 1912. Ivan Kavčič, odgovorni urednik in izdajatelj »Soče«. — Obenem plača »Soča« vse pravdne in druge stroške.
p »Kar je tvoje, je tudi moje!« Po tem socialistiškem načelu se je ravnal sodrug Cidin, ki je upravljal blagajno nabrežinske socialistične organizacije. Njegovo kriveta je izdal njegov sodrug Marica, da odstnfm neljubega tekmeca. Cidina so zaprli in pred kratkim je bil v Trstu obsojen na dva meseca ječe radi poneverbe. Poneveril je — kakor dokazujejo knjige — okrog 2800 kron delavskega denarja.
p Iz socialnodemokraških vrst. V Na-brežini je zelo vpliven socialnodemokraški voditelj, Marica po imenu. Socialisti so imeli absolutno zaupanje vanj. Dne 9. avgusta pa je goriški »Novi Čas« prinesel iz Nabrežine dopis, v katerem je pisal o neki čudni zadevi z delavskim denarjem. Marica se je čutil radi tega dopisa užaljenega ter je proti »Novemu Času« naperil tožbo. Medtem pa se je nenadoma in nepričakovano zgodilo, da je bil sodrug Marica aretiran v sredo opoldne na cesti, ko je šel od dela domov h kosilu. Odpeljali so ga takoj v zapore komenskega sodišča. Kakor ču-jemo, je osumljen, da je poneveril veliko vsoto delavskega denarja. Ovadil pa ga je sodrug Cidini iz maščevanja, ker je Marica ovadil njega. Sedaj se vrši preiskava. Ta dejstva poročamo kot časnikarji, pristavljamo pa besede, ki jih je o tem zapisal »Novi Čas« 27. semptembra: »Kaj je resnice na tem ,bo dognala preiskava, če do-žene preiskava njegovo (Maricevo) nedolžnost, bomo o tem lojalno poročali in svoje čitatelje obvestili, ker nikomur nočemo delati krivice«.
p Umrl je to nedeljo zvečer v Divači g. Bernard Steblaj. Pokojni je bil rojen v Šmartnem pri Litiji. Bil je mnogo let vratar na tukajšnjem kolodvoru in večletni blagajnik Rudoifove jame. Pred kratkim je stopil v pokoj. Bil je mož zelo blagega značaja in zato je bil splošno priljubljen. Veliko je trpel v bolezni, pa jc bil popolnoma vdan v božjo voljo. Tudi je bil previden s sv. zakramenti za umirajoče. N. p. v m. Pogreb bode 1. oktobra ob 4. uri popoldne.
p Umrla je v Trstu gospa Marija Ilutter rojena Tačcr.
KONFERENCE V BALMORALU.
»Evening Standard« javlja: Sazo-nov in Grey sta se o vseh političnih vprašanjih sporazumela. Kako važne da so bile konference, dokazuje, ker se jih jc tucli voditelj opozicije Law udeležil. Gotovo je, da se jc sklenila pogodba, o Perziji, a javnosti o vsebini dogovorov nc obveste. Posvetovali so se tudi o sedanji balkanski krizi. Odločnemu nastopu Rusije ln Anglije se mora svet zahvaliti, ker se mir na Balkanu še ni motil. List pristavlja, da v Nemčiji znajo, da nameravajo Italijo pregovoriti, da izstopi iz trozveze.
šlajersKe novice.
š Naročite za šolsko mladino prekrasne trobarvne podobice Antona Martina Slomška z najlepšimi Slomškovimi izreki. Podobice samo po 5 vin. Naročila samo na pisarno »Slovenske Straže« v Ljubljano.
š Nove »Stražine« podružnice. Poroča sc nam iz raznih župnij, da sc ustanavlja na Spodnjem Štajerskem več podružnic »Slovenske Straže«.
Mnogo odličnih župnij še nima svoje lastne podružnice, kar vendar ni lepo. Rodoljubi, požuritu »e!
š Slomškova -Javnost na Ptuju se
je včerai zelo leno obnesla. Slavnostni
govor ie imel dr. Hohnjcc. Udeležba je bila zelo lepa. Telovadba Orlov je radi hladnega vremena odpadla.
š Odpeljani nemški otroci od Št. Ilja v Slovenskih goricah. Kakor smo svoječasno poročali, sta »Siidmarka« in »Schulverein« dala naseliti 50 nemških otrok iz Dunaja v Št. Ilju, da bi se lažje vzdrževala tainošnja nemška šola. Dunajski mestni občinski svet pa je dal nenadoma teh 48 naseljenih otrok zopet nazaj na Dunaj pripeljati. Nemci po svojem časopisju vsled tega zdaj pretakajo krokodilove solze in tožijo, da je v nevarnosti njih ponemčevalni-ca. Spisali so zato neko prošnjo na dunajski občinski svet, da bi jim isti pojasnil svoje postopanje. To prošnjo so izročili poslancu Wastianu, da bi on kot načelnik »Siidmarke« in nemškega sveta za Sp. Štajer storil nadaljne korake.
š Hoče. Gg. duhovniki dekanije Dravsko polje so darovali dne 26. septembra za telovadni odsek Orel v Ho-čah 15 K 30 h in za Slovensko Stražo« 26 kron.
š Mariborske občinske volitve. V
soboto po obrtnem shoclu so se obrtniki posvetovali glede občinskih volitev. Letos nameravajo obrtniki zahtevati poseben ključ pri razdelitvi mandatov. Vsaka obrtna organizacija bi naj nomi-nirala gotovo število in imena svojih zaupnikov-kandidatov. Zastopnik krščanskih socialcev je zahteval za III. razred 3 odbornike za kršč. soc. stranko. In to kot pogoj, cla gre nemška kršč. soc. stranka pri volitvi z ostalimi nemškimi stranknmi. In kakšen odgovor so dobili krščanski socialci? Direktno posmehovati so se nekateri na-cionalci tej zahtevi. Iz te moke ne bo kruha. Tako lahko delo bi letos imela pametna opozicija glede na zavožene razmere v mariborski upravi, a nikjer ne mislijo pametno: Ne soc. demokratje, ki hočejo baje čisto listo, ne obrtniki, ne nemški kršč. socialci nimajo pravega -smisla za pametno opozici-onalno politiko ob občinskih volitvah. Če bo tak labirint in zmešnjava, bo seveda dosedanja klika zopet zmagala.
š Nameravana obrtniško - rokodelska razstava v Mariboru. Že lansko leto se je osnoval v Mariboru posebni komite, ki bi naj pripravljal tla za obrtniško-rokodelsko razstavo v Mariboru. Zadeva je sama na sebi zelo lepa in vsak prijatelj obrtništva mora priznati, da bi taka pametno urejena razstava zelo povdignila obrtništvo. A oni, ki so želeli razstavo, so stali pred vprašanjem, ali naj bo razstava nepristranska, pristopna za nemške in tudi slovenske obrtnike, ali pa naj bo strogo nemško-nacionalna. Večina odbora in zainteresiranih obrtnikov se je izrekla, da naj bo razstava »splošna spodnještajerska«. Druga struja pa je kričavo zahtevala, naj bo razstava absolutno »nemška«. Razstava bi se naj že letos vršila, a stvar ni mogla naprej, ker se ni dobilo od nobene strani zagotovila za denarno podporo. V soboto, dne 28. septembra zvečer se je sklicalo v mariborsko »Gambrinushalle« zborovanje inte-resiranih obrtnikov, da sc zavzame koneč-no stališče glede razstave. Shoda se je udeležilo tudi nekaj slovenskih rokodelcev in obrtnikov iz Maribora; splošna udeležba pa je bila skrajno slaba. O podrobnem poteku zborovanja ne bom poročal. Pribiti hočem lc eno zanimivost: večina obrtnikov se je izrekla za to, naj bo razstava za Nemce in Slovence, torej ne nacionalna. Vroča debata se jc razvila glede tega. Češki renegat Havliček, ki je obenem tudi občinski svetnik mariborski, je najhujše odklanjal, da bi se tudi slovenske obrtnike pripustilo k razstavi. Rekel je: »Siidmarka«, ta naš ljubček (*oho«-klici), meče stotisoče za prazen nič ven, s tem, da nakupuje za ničvredne Švabe posestva ob meji; ta kapital je za Nemce izgubljen. S stoterimi obrestmi pa bi se obrestovalo 20.000 kron, katere naj da »Siidmarka« za podporo razstavi. Mi Slovencev ne rabimo! — Le par rok sc je vzdignilo za Hav-lička. Spretno in s pikro besedo je zavračal Havlička nemški obrtnik in občinski svetnik Pinter, rojen dunajski Nemec. »Povem Vam odkrito imenom večine obrtnikov, da mi »Siidmarke« pri razstavi popolnoma nič nc rabimo, odklanjamo njeno podporo. Čc boste Slovence od razstave izključili, je mariborska razstava za vedno pokopana. Sam kot nemški obrtnik priznam, da bi sleherni mariborski nemški obrtnik stokrat gladu umrl, čc ne bi hodili Slovenci v naše trgovine.« Pinterju so zboro-valci zelo pritrjevali. Zelo nesramno je nastopil mariborski lastnik tovarne za stole, L i e r z e r. Ta človek je začel divjati in upiti, kot bi bil obseden, ko jc slišal Pin-terjeve besede. Metal je po Slovencih take nesramne izbruhe svoje nemškonacio-nalne strasti, da sc je vsem zastudil in je moral nehati govoriti. Kričal jc: »Zdi se mi, da smo že v Ljubljani ali v Srbiji f« Končno sc je sklenilo, da ostane razstavni odbor permanenten in sc izkuša razstave
v doglednem času uveljaviti. Rezultat tega shoda: Nemška nestrpnost odnehuje, ker se boji zavednosti slovenskega ljudstva!
š Vseučiliška vest. Izredni profesor na dunajski univerzi dr. Henrik Albreht je imenoval za izrednega profesorja patološke anatomije v Gradcu.
š Iz poštne službe. Poštno in tele-, grafično ravnateljstvo je imenovalo poštno aspirantinjo Olgo Sanda za Hrastnik in aspirantinjo Emilijo Zimmer-mann za Slovensko Bistrico.
š Mariborske občinske volitve. Letos obetajo biti mariborske občinske volitve posebno zanimive. Volilni imenik je poln pomot. Nemške stranke se med seboj pridno prepirajo. Dosedaj vladajoča klika dobro ve, da če se opo-zicijonalne stranke dobro postavijo, so bo vsenemška trdnjava močno stresla. Vsak večer se vrše volilna posvetovanja in shodi. V četrtek zvečer so imele skupno posvetovanje razne obrtniške organizacije glede volitve v III. razredu. Ta razred si namreč že vnaprej laste socialni demokratje in ga utegnejo tudi dobiti. Zatorej je najbrž »višja« nemška stran naročila vodstvu obrtniške organizacije, naj se pritegnejo k skupnemu postopanju vse nemške opozicijonalne stranke, da se doseže kak kompromis. Kolikor smo izvedeli, so zahtevali krščanski socialci za se v III. razredu tri mandate. — Z vso resnostjo se govori, da se dosedanji župan dr. Schliderrer na noben način ne da več voliti. Pravzaprav ga je clo tega koraka pripravil vsenemec dr. Orosel, ki je že vedno intrigiral proti dr. Sclimi-dererju. Dr. Schmiderer jc bil mož, da-siravno Nemec, s katerim se je dalo vsaj še katero trezno in pametno besedo izpregovoriti. Dosedanji župan je tudi gledal vsaj deloma na to, da se mestno gospodarstvo ni še glolije pokopalo v blato. Dr. Orosel bo že hujši. Zatorej mnogi nemški volilci na nemški strani letos ne bodo šli s posebnim navdušenjem v volilni boj za kandidate nemškega »Wahlausschussa«.
š Sadne cene na Zg. štajerskem. Sadni trgovci plačujejo sedaj za jabol-poznejše 12—24 vin., sadje za mošt 8 do ka sledeče: rane vrste 10—16 vinarjev, vin. kg.
š Mariborska porota. Uboj. Na zatožni klopi je sedel obtožen uboja, 221etni posestniški sin Jože Strelec iz Bukovcev. Ubil je v prepiru dne 18. julija t. 1. posestnika Jurija Obrana. Jože Strelec, njegov oče in Obran so imeli omenjenega dne pri ptujskem okrajnem sodišču neko obravnavo, pri kateri pa so se poravnali ter med potjo domov popivali v različnih gostilnah. Končno so se zopet sprli in strelec ml. je Obrana prevrgel v cestni jarek ter ga tako pretepel, cla je nastopila smrt. Vsled krivdoreka porotnikov je bil Strelec obsojen na tri leta težke ječe.
š Čina proti nravnosti se je imel pred porotniki zagovarjati 391etni Matevž Bukšek iz Štogarc. Grešil je večkrat. proti S 127 kaz. zak. Od porotnikov je bil spoznan krivim ter bil obsojen na štiri leta težke ječe.
š Roparski moril c Pole ujet. Iz Ljutomera nam poroča očividec: V našem trgu se je soboto dopoldne po blis-kovo raznesel glas, da so v občinski pisarni ujeli glasovi tega roparja morilca Dominika Polca. Ko je zahteval od občinskega tajnika potni list, na Ogrsko, ga jc tajnik Kolar, bivši orožnik, takoj spoznal, cla je iskani Pole. Kolar jc ostrmel, ko mu je oni celo pokazal listine glaseče se na Dominika Polca. Takoj ga je prijel in ga ni izpustil, dokler niso prišli orožniki. Pri preiskavi na sodniji so našli pri njem tri dolge, ostro nabrušene nože. Pole se je veilel nekako nerdono-zmešano. Rekel j(r, cla ve, da so listi pisali o umorih v Judenbur-gu in Predingu, a da on ni morilec. Očividci so domnevali, da je Polca najbrž pekla vest, in cla ga je pekoča vest spravila ob pamet in je tako sam rad prišel v roke pravici. Pole je napravil na navzoče utis pol-blaznega. Pole govori gladko nemški, slovenščino pa le slabo lomi, vešč jc deloma tudi mažarskega jezika. To povdarimo zato, da ne bodo nemški listi zopet pisali, cla je Pole Slovenec. Bojen ie na Nemškem Štajerskem, le. pristojen je v Gorje na Kranjsko. Velika množica ljudi sc je nabrala v trgu in na kolodvoru, ko so nesramnega roparja - morilca orožniki vklenjenega gnali na kolodvor in od tam po železnici v Judenburg, kjer pride pred porotnike.
š S tavb> nove višje gimnazije v Colju na Otoku bodo pričeli že letošnjo jesen. Proračun za stavbo znaša 400.000 kron in ga je ministrstvo za javna dela pregledalo in potrdilo.
š Poroka. Na Vranskem se je poročil c. kr. sodnik g. dr. Arnold Pci-hat z gdč. Erno Šeutakovo.
š Gospodinja v boju s hlapcem. Pekovka Loziušek v Ptuju sc je sprla
In stepla s sVOjifh hlapcem Grafterjem. l.ozinšek je pri protepu od hlapca dobila hude poškodbo.
š Umrl jc dne 27. t. m. v frančiškanskem samostanu Marije Nazaret P. A d a 1 -bert Flere, rojen 27. oktobra 1868 v Šmarci pri Kamniku.
š Nesreče. Peter Černej, hlapec pri posestniku Jakobu Ridlu na Pobrežju pri Mariboru, je razvažal prodec na državni cesti pri Leitersbergu. Ko je hotel voz izprazniti, se je isti vsled teže zvrnil na njega in ga podsul. Dobil je težke poškodbe in so ga morali spraviti v bolnišnico. — Franc Berdelak, zidarski pomočnik pri zidarskem mojstru Karolu Stupanu v Slov, Bistrici, je padel vsled slabosti na dvorišču in si stri hrbtenico. Spraviti so ga morali v mariborsko bolnišnico.
š Prememba posesti. Gostilno Pri mestu Gradec« na Graški cesti v Celju jc na dražbi kupil g. Robert Diehl za 99.999 kron.
š Tovarniški požar. V Loki pri Žusmu je včeraj ponoči zgorela tovarna za čevljarska kopita, last tvrelke Matlach & Ko-nig. Škoda je ogromna, a večinoma krita z zavarovalnino. Ogenj je uničil tudi vse stroje.
POIZKUSNA MOBILIZACIJA TREH RUSKIH ARMADNIH ZBOROV.
Berolinski »Lokal-Anzeiger« poroča, da nameravajo mobilizirati varšavski, vilnski in kijevski armadni zbor.
Vabilo
na
II. roini občni zbor ..Slovenske Stražo",
ki se vrši
dne 13. oktobra 1912 ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani Narodnega doma v Mariboru.
Dnevni red:
1.)	Poročilo predsedstva.
2.)	Poročilo tajnika.
3.)	Poročilo blagajnika.
4.)	Poročilo nadzorstva.
5.)	Volitev odbora, nadzorstva in razsodišča.
6.)	Razni predlogi. (Predlogi se mo-, rajo vsaj 8 dni pred občnim zborom
javiti društvenemu vodstvu.)
7.)	Slučajnosti.
K obilni udeležbi vabi
_Vodstvo »Slovenske Straže".
ZASEDANJE DELEGACIJ.
• Dne 12. in 13. oktobra bodo »Na Gradu« dineji, h katerim povabi cesar člane delegacij.
Ko A novice.
k Zasedanje koroškega dež. zbora je
bilo v soboto odgodeno. Dež. zbor je v soboto sprejel predlagano povišanje doklad in proračun.
k Učiteljstvo in koroški deželni zbor. Liberalna večina koroškega deželnega r.bora je sklenila: Deželne okrajne učiteljske konference za leto 1913. naj odpadejo, v bodoče naj se pa vrše vsako drugo leto. Denarne podpore naj se dajo učiteljem le v resnično nujno potrebnih slučajih, remu-neracije učiteljstvu naj se omeje.
Telefonska in Brzojavna poročilo.
SLOVANSKA ZMAGA V PULJU.
Pulj, 30. septembra. Pri včerajšnji volitvi deželnega poslanca za tretji okraj mesta Pulj je sijajno zmagala Hrvaška Ljudska Stranka. Izvoljen je slovanski kandidat ravnatelj istrske posojilnice Josip Stihovič s 404 glasovi. Laška kamora je dobila samo 231 glasov. Udeležba je bila ogromna, na volišče je prišlo 80 odstotkov vseh volilcev.
PREDSEDNIK OGRSKE DRŽ. ZBORNICE PRI CESARJU.
Dunaj, 30. septembra. Danes je cesar v avdijenci sprejel predsednika ogrskega drž. zbora grofa Tizso.
MINISTER TRNKA V BUKOVINI.
černovice, 30. septembra. Minister dr. Trnka potuje po Bukovini, kjer si je ogledal regulacijska dela reke Prut. Ministra je prebivalstvo v Hlinici, Lu-zanu in Masnajesteju slovesno sprejelo.
SESKI NARODNI SVET IN ČEŠKO-NEMŠKA SPRAVA.
Praga, 30. septembra. Na glavni skupščini češkega narodnega sveta, so se izjavili za češko - nemško spravo in obsodili zadnji Hochcnburgerjev jezikovni odlok.
ČEŠKE ŠOLE NA DUNAJU.
Dunaj, 30. septembra. Češka šola v IU. okraju je bila danes zopet odprta, župan je pa odredil, da se zopet zapre.
»NAPREDAK« V SARAJEVU.
Sarajevo, 30. septembra. Ob številni udeležbi je bil včeraj položen temeljni kamen za dom hrvaškega društva »Napre-dak«. Cerkvene obrede je pri tej slavnosti izvršil škof koadjutor B a u e r iz Zagreba.
VEČINA V BOSENSKEM SABORU.
Sarajevo, 30. septembra. Včeraj so vse stranke razun Srbov podpirale Bilinskijeve železniške predloge, S tem je dobljena delovna večina za bosenski sabor.
WOLF SE JE ONESVESTIL.
Dunaj, 30. septembra. Poslanec Wolf je danes v železniškem vozu omedlel. Pri padcu se je ranil na nogah. \Volfa so prepeljali v njegovo stanovanje, kjer se pa že bolje počuti.
ZA MIR NA BALKANU.
Dunaj, 30. septembra. Političen položaj na Balkanu je resen. Vest, da bi bila Bolgarija poslala ultimatum Turčiji, pa ni resnična.
Cetinji;, 30. septembra. Uradno izjavlja črnogorska vlada: Zastopniki velevlasti so črnogorskemu kralju in črnogorski vladi prijateljsko svetovali, da naj Črna gora vzdržuje mir. Kralj in vlada sta izjavila, da Črna gora ne bo nastopala v protislovju z željami velevlasti, a miroljubnost Črne gore je odvisna od turške vlade, ki naj vzdržuje ob Črnogorski meji mir. Črnogorskemu gospodarskemu razvoju nemiri v Turčiji zelo škodujejo in se nahaja Črna gora v zelo težavnem položaju.
Sofija, 30. septembra. Bolgarski finančni minister Todorov izjavlja, da so glasovi o vojni akciji Bolgarske neresnični in vse vesti o izrednih vojnih pripravah brez podlage. Take vesti je zelo obžalovati, ker se z njimi oškoduje fi-naneijelni ekonomski razvoj Bolgarske.
Dunaj, 30. septembra. »Neue Freie Presse« poroča iz dobro informiranih krogov, cla se z vsem pritiskom dela na to, da se vzdrži mir na Balkanu.
TURČIJA HOČE TUDI IZVESTI, KAR JE OBLJUBILA.
Carigrad, 30. septembra.'»Jeni Ga-zetta« objavlja daljši članek, ki se peča z vprašanjem preosnov, ki jih izvedi Turčije. Članek izjavlja, da hoče zdaj turška vlada tudi izvesti, kar je obljubila. Če se pa ne izvede, kar se je obetalo, je gotovo, da Turčija izgine kot država s sveta.
TURČIJA OBŽALUJE NAPAD NA GRŠKO PAKETNO LADJO.
Atene, 30. septembra. »Agence d' Athenes« poroča: Grški poslanik v Carigradu Gryparis je svojo vlado obvestil, da turška vlada obžaluje dogodke na Samu in da hoče krivce kaznovati, ko se izvede preiskava, ki se bo pa zavlekla, ker so vse zveze s Samom prekinjene.
ČRNOGORCI NAPADLI TURŠKO LADJO.
Solun, 30. septembra. Skopcljski vali poroča, da so napadli Črnogorci ladjo, na kateri so s° vozili turški vojaki. Črnogorci so usmrtili več turških vojakov, ostale pa odvedli kot vjetnike.
PREPOVEDAN IZVOZ IZ ČRNE GORE.
Cetinje, 30. septembra. Črnogorska vlada je prepovedala izvažati konje, živino, meso in moko iz Črne gore.
RUMUNCI O BERCHTOLDOVEM POROČILU.
Bukarešt, 30. septembra. Konserva-tivni list »Sera« objavlja članek, ki izvaja, da je Berchtoldov govor zelo učinkoval, ker še ni nikdar noben minister tako odkrito govoril o nevarnosti položaja na Balkanu. Najvažnejši v Berch-toldovcm poročilu je pa odstavek, ki izvaja, da vse velevlasti žele mir, a da je moral opozoriti na koristi, ki bi jih morala. Avstro - Ogrska braniti, če se na Balkanu sedanje stanje izpromeni.
SPRAVA MED SRBSKIM IN ČRNOGORSKIM KRALJEM.
Belgrad, 30. septembra. Kralja Peter in Nikola sta se spravila po posredovanju italijanskega kralja.
SESTANEK V BALMORALU.
Balmoral, 30. oktobra. Konference so končane. Ruski zunanji minister Sa-zonov in angleški državni tajnik zunanjih zadev, sir Edvard Grey, sta odpotovala iz Balmorala. Minister Sazonov ostane še nekaj časa na Angleškem, kjer obišče več oseb. O konferencah v Balmoralu niso izdali nobenega komunikeja; »Evening Stamdard« izjavlja, da ga tudi ne nameravajo izdati.
BOMBE V SOLUNU.
Solun, 30. septembra. Tu so včeraj eksplodirale tri bombe, ki pa niso napravile posebne materijelne škode. Več oseb je ranjenih. Straža pri avstrijski pošti je podvojena.
Solun, 30. septembra. Na cesti Sa-bri paše jc razpočila pred hišo plinove
družbe bomba. Rajon je bil neki pfišaht. Škode eksplozija ni veliko povzročila.
TURKI IZKRCAVAJO NA SAMU VOJAKE.
Carigrad, 30. septembra. S Krete se poroča, da so Turki na Samu izkrcali 600 vojakov in da bodo še 800 mož izkrcali.
BOJI NA SAMU.
Berolin, 30. septembra. Iz Carigrada se poroča: Pred mestom Vati se neprestano bijejo med vstaši in turškimi vojaki boji.
LAŠKA OJAČENJA ZA TRIPOLIS.
Milan, 30. septembra. Vlada je vnovič pozvala pocl orožje 40.000 vojakov, ki odidejo v Tripolis, kjer hoče Italija pričeti odločnejšo akcijo proti Turkom.
ENO LETO LAŠKO - TURŠKE VOJNE,
Rim, 30. sept. 29. sept. 1911 ob V2 treh popoldne je Italija napovedala Turčiji vojno. Vsi večji laški listi se bavijo s tem dogodkom ter prihajajo do zaključka, cla je bilanca vojnega leta ugodna za Italijo, neugodna za Turčijo. Italija da je edina na znotraj, njena sredstva še niso izčrpana, Turčija pa razdrapana v notranjosti, brez sredstev in v nevarnosti, da je požar na Balkanu ne prežene z začasnega do-movja v Evropi. Listi naglašajo zlasti dejstvo, da se je Italija ob petdesetletnici svojega zedinjenja odločila složno za korak, anektirati Libijo, ki je po zgodovini že zdavna spadala v njeno interesno območje. Da se doseže ta cilj, veleva narodna čast. Italijanov.
KDO JE PROVZROČIL LAŠKO-TUR-SKO VOJNO?
Carigrad, 30. septembra. V dobro poučenih političnih krogih se govori, da je Italija začela in da vodi vojno proti Turčiji z angleškim in francoskim denarjem. Udarec je namenjen proti Nemčiji, za katero ne bo prostora, da bi se ugnezdila ob Sredozemskem morju, ako dobi Libijo Italija, kajti vsa ostala, severoafriška obal je že oddana. Če se posreči velika poteza, bo ogrožena tudi nemška trgovska zveza z vzhodno Azijo, ker ji Angleži in Francozi ob konfliktih lahko zapro pot do sueškega prekopa. Za Nemčijo je življenjskega vprašanja, da si zagotovi vsaj postajo za premog v Sredozem-skel morju. — Vsekako .ie čudna vloga, ki jo pri tem igra Italija nasproti svoji »zaveznici« Nemčiji.
MOBILIZACIJA V RUSIJI.
Peterburg, 30. septembra. Uradno se demontira mobilizacijo sedmih ar-madnih zborov na Poljskem, pač pa se za poskušnjo mobilizuieta dva armad-na zbora ob Visli, kar pa je bilo skle-mjeno žc spomladi.
SVEDROVCI ODNESLI S0C0 KRON.
Buje, 30. septembra. Tu so svedrovci vlomili v davčni urad, navrtali blagajno in odnesli nad 9000 K denarja. Kot osumljenega so zaprli nekega Ivana Lončariča. rojenega v Bujah, mehanika v ladjedelnici v Tržiču.
SMRT VIŠJEGA RABINCA.
Lvov, 30. septembra. Višji rabinec Friedmann je umrl.
ZNIŽANJE OSOBJA NA PODRŽAVLJENIH ŽELEZNICAH.
Praga, 30. septembra. »Pravo Lidu« poroča: Te dni je posebna komisija železniškega ministrstva proučavala razmere na podržavljenih progah Družbe državnih železnic in Severne železnice. Komisija je proučavala vpraša.nje o znižanju osobja, ker hočejo pričeti po progah državne železnice varčevati.
OBSOJENA ROCIALNODKMOKRAŠKA POSLANCA.
Pruskega sociftlnodemokraškega poslanca Borchardta je obsodilo beroiin-fko deželno sodišče v globo 100, Lei-nerta pa v globo 50 mark, ker se nista pokorila odločbam predsednika pruskega deželnega zbora.
VELIKANSK TVORNIŠKI POŽAR. Kraljev Gradec, 30. septembra. Us-njarna tvrdke Hannuš in sin v Vuklani je popolnoma zgorela. Požar je uničil tudi del sosednje usnjarne, ki je last tvrdke Nehedly. Škodo cenijo nad 1 ml lijon kron in je z zavarovanjem pokrita.
SMRTNO PONESREČENI POSLANEC Fiissen, 30. septembra. Socialnodemokraški deželni poslanec Rollvvagenv Hamburgu jc padel na Schartschoffenu <400 metrov globoko in se je ubil.
KUGA NA ANGLEŠKEM PARNIKU »BELLE ISLA«. London, 30. septembra. Na angleškem parniku »Belle Isla«, ki so je 10. t. m. pripeljal iz Hamburga v Tyne, sc je pojavila kuga. Dne 18. t. m. je umrl na kugi neki pomorski vajenec, drugi Domorski vajenec je umrl v Ilambureu,
tretji moMar leži na tfhgi Bolan v cux-havenski bolnišnici.
SPLOŠNA STAVKA ŠPANSKIH ŽELEZNIČARJEV.
Madrid, 30. septembra. Narodna železniška zveza je z 2686 proti 84 glasovom sklenila, da proglasi splošno stavko železničarjev.
KITAJSKO MESTO GORI.
Peterburg, 30. septembra. Kitajsko mesto Samazia, ki se nahaja nasproti Blagovenščaka, gori. Ogenj je mesto že skoro popolnoma uničil.
AVTOMOBILNA NESREČA.
Hamburg, 30. septembra. Vdovo ameriškega senatorja Godekroga je ubil avtomobil.
EKSPLOZIJA SKLADIŠČA ZA SMODNIK.
šangaj, 30. septembra. Tu je včeraj eksplodiralo skladišče za smodnik. Sto oseb je mrtvih.
STRAŠNO DEJANJE ZBLAZNELEGA ŽIVINOZDRAVNIKA.
Bukarešt, 30. septembra. Bivši mestni živinozdravnik Cornodole je zblaz-nel. V blaznem stanju je polil posteljo, v kateri jc spala njegova žena z dvema otročičema, s petrolejem in zažgal. Žena in otroka sta zgorela.
200,000 MARK ANGLEŠKIM SUFRA-GETKAM.
London, 30. septembra. Fondu angleških sufragetk je volila umrla mis Wilson 200.000 mark.
ŽENITOVANJSKI NAČRTI BIVŠEGA POTUGALSKEGA KRALJA.
London, 30. septembra. »Press Te« legraph« poroča iz Jalte: Ekskralj Mamici jc tu kupil neko vilo, iz česar sklepajo, da se namerava res poročiti.
NESREČA V KURILNICI.
Vitkovice, 30. septembra. V tukajšnji kurilnici je eksplodiral parni motor. Tri osebe so mrtve.
ŽRTVE AVIATIKE. New York, 30. septembra. Včeraj so se pri poletih z letalnimi stroji ubile ti'i osebe.
— Skrajšanja časa za nakladanje blaga. Na odredbo c. kr. železniškega ministrstva se skrajšajo vsled izven-rednega nakopičenja blaga na vseh progah c. kr. avstrijskih državnih železnic izvzemši dalmatinske proge in postaje Trst c. kr. drž. ž., Trst prosta luka c. kr. drž. ž. in Trst Franc Josipo-va prosta luka, tarifarični nakladalni roki z veljavnostjo od 1. oktobra 1912 do preklica na 6 dnevnih ur. Obenem se skrajšajo nakladalni roki na industrijskih in dovlačnih tirih pri enostavni nakladalni manipulaciji na 6, pri dvojni nakladalni manipulaciji na 9 dnevnih ur.
Razne slvari.
Služkinja milionarka. Katarini Kritiku, mladi služkinji v Atenah, je zapustil neznan stric v Ameriki 8 milijonov frankov. Srečna služkinja je izja-vila, da ostane tudi poslej zvesta svojemu zaročencu, nekemu orožniku.
Razstava za kuharsko umetnost v Londonu. V času od 29. oktobra do 2. novembra 1912 se bo vršila v Londonu splošna razstava za kuharsko umetnost, Udeležbo k razstavi je priglasiti do 12. oktobra t. 1. Natančnejše podrobnosti so razvidne iz tozadevnega poročila, ki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
Nova iznajdba na polju brzojavljenja. Mlad francoski fizik Bethenod je iznašel napravo, po kateri je mogoče brezžičnim potom brzojaviti nad 200 besed v minuti. Baje je Bethenod rešil tudi problem brezžičnega telefoniranja.
General — tat. Iz Peterburga poročajo, da je proces proti generalu Uhaču, ki je obtožen poneverjenja, prinesel na dan neverjetne podrobnosti. V enem samem letu je general ukradel nič manj kot dva milijona rubljev. Dognali so, da je nakupil na tisoče starih konj za vojsko in jih zaračunal za mlade, pri čemur je zaslužil pri vsakem konju 75 rubljev. Živel je zelo razkošno ter je imel dve vili, eno v Švici in eno na Kavkazu, ki sta veljali 600.000 rubljev.
Denarnica v zakurjeni peči. V We-
tzelsdorfu na Zgornjem Štajerskem je neka kmetica pred dnevi zakurila peč, da bi moža ne zeblo, ko pride domov. Potisnila je polno naročje drva v peč in ko se je mož zvečer vrnil domov, je obstal prestrašen na pragu in zaklical: »Žena, ali si vzela denarnico iz peči, predno si zakurila?« Ko je žena to zanikala, je skočil mož k peči, odprl vratca . . . Zagledal je le prasketajoč ogenj. Denarnica, v kateri je bilo 700 kron in ki jo je skril v peč, je popolnoma zgorela, V srdu ie skočil na ženo, jo začel
daviti, in kdo vc kaj bi s€ zgodilo, ako bi slučajno ne prišel zraven neki sosed.
Nevaren norec. V norišnici v Kul-parkovu so preiskovali celico umobolnega Serafina Ilnickega, ki je 1. 1904. ustrelil v Bernu ruskega poslanika in je bil že večkrat v avstrijskih norišnicah. Našli so v njegovi celici 38 revolverjev, ki jih jc zbral, da bi oborožil druge norcc in pregnal stre-žaje.
Ljubljanske novice.
lj 50 letnico smrti nepozabnega A. M. Slomška je proslavila 24. t. m. tudi četrta mestna šestrazredna deška ljudska šola na Prulah v Ljubljani. Pod vodstvom gospoda ravnatelja Jan. Levca v spremstvu vsega učiteljskega osobja se je vsa mladina udeležila sv. maše ob 8. uri zjutraj v cerkvi sv. Jakoba. Po cerkveni slovesnosti sc je zbrala mladina z vsem učiteljstvom v s Slomškovo sliko primerno okrašeni telovadnici. Tu je gospod Jan. Likar v jedrnati besedi razvil prelepo sliko iz življenja škofa Martina Slomška ter povdarjal zlasti njegovo slovstveno delovanje, pokazal ga kot vzornega slovenskega pedagoga, kateri si je zbral neminljivih zaslug za naš mili slovenski narod. Svoj jedrnati govor sklene s pozivom na trikratni ^slava« preza-služnemu Slomšku! Nato izpregovori on-dotni katehet v presrčni besedi. Z vneto besedo pozivlje zbrano mladino, naj ima vedno pred očmi prelepi, z najlepšimi čednostmi okičeni zgled Slomškov. Naj ga posnema že v mladosti v njegovi jekleni pridnosti, v nevstrašeni bogaboječnosti in v stanovitni molitvi, ki je bila duša in hrana vsega Slomškovega delovanja. Slomšek bodi nam vzor v pobožnosti, v ljubezni do domovine in udanosti do cesarja! Dečki so
Eazljivo sledili obema govornikoma ter jim o gotovo ta dan ostal v trajnem spominu. Nato je sledila dobro uspela deklamacija in pod vodstvom pevovodje g. Fr. Skulja ljubka pesem »Preljubo veselje, oj kje si doma« je zaključila prelepo slavnost. Nesmrtni Slomšek pa živi in deluj vedno bolj in bolj v srcih naše mladine!
lj Smrtna kosa. Včeraj ponoči jc umrl v Ljubljani Bernard Cigler, posestnik v 85. letu starosti. Pokojnik je eden izmed onih sedaj redko živečih, ki so služili pod poveljstvom očeta Radeckega. Udeležil se je leta 1848. in 1849. bojev v Italiji. N. p. v m.!
lj Iz pisarne slovenskega gledališča. Z letošnjo otvoritveno predstavo je v zvezi skromna proslava dvajsete obletnice otvoritve slovenskega gledališkega poslopja. Pred »Sodnikom zalamejskim« se bo svi-rala uvertura iz »Gorenjskega slavčka«, potem sledi slavnosten govor, zato bo trajala prireditev 20 minut dalje, nego naznanja gledališki list. — Še enkrat opozarjamo na Calderonovega »Sodnika zala-mejskega«, s katerim se primerno slovesno otvori sezona. Calderona še nismo slišali raz naš oder; intendanca je prepričana, da poda s tem klasičnim umotvorom vsem obiskovalcem gledališča globokega in trajnega užitka.
lj Preiskava proti g. dr. Gregorju Žerjavu in g. Ivanu R žmanu v zadevi »Agro - Merkurja« radi hudodelstva po §§ 197. in 199. d. kaz. zak. je ustavljena.
lj Na oklicih so: Bruno Schott, c. kr, oficijant, Ivana Alič, šivilja. — Martin Per-me, uslužb. juž. železnice, Angela Rudi, šivilja. — Viktor Dragar, uslužbenec pri mestnem vodovodu, Marija Krese, kuharica. — Anton Svetlič, ključavničar, Terezija Rekar, delavka. — Anton Završnik, uslužbenec, Ana Ravšelj, kuharica. — Janez Letnar, tov. delavec, Marija Kolar, služkinja. — Jožef Kanduč, orož. straž-mojster v Sp. Šiški, Angela Stare iz Vel. Lipljen.
lj Poročili so se: g. Anton Petek, slikarski mojster, z gclč. Ano Jecelj, kuharico; g. Feliks Magolič, fin. rač. asistent, z gdč. Ano Černe, zlatarjevo hčerjo; g. dr. Žiga Vodušek, odvetniški koncipijent, z gdč. Jerico Schwegel, pos. hčerjo v Gorjah št. 3; Avgust Acet-to, stavbenik, z gdč. Antonijo Al. Medic; g. Ernest šerko v Cerknici z gclč. Dano Premrov z Martinjaka.
lj Izpolnitev popisovalnih pol za Šolsko matico. Hišni gospodar ali nje-
gov namestnik izroči popisno polo vsem strankam v hiši, cla vpišejo vse svoje ter vse pri njih stanujoče šoloob-vezne otroke. V šolo hoditi so zavezani vsi v Ljubljani stanujoči otroci od dovršenega šestega pa do d o -vrženega štirinajstega 1 e i a. V prostoru za opombe je navesti vzrok, zakaj cla kak po starosti šoloobvezni otrok ne hodi v šolo (telesno nerazvit, duševno nezrel, preslaboten, zasebni pouk, odpusthica itd.) Kdor pri popisovanju kakega šoloobveznega otroka zataji, ali ga napačno popiše, oziroma polo prekasno predloži, tisti se kaznuje z globo od dveh do 40 kron, odnosno z zaporom od 1 do 4 dni. Vestno izpolnjene pole se morajo oddati v mestnem zglaševalnem uradu najkasneje do 10. oktobra, kjer se dobivajo tudi nove popisovalne pole, če je kdo ni prejel, ali če jo je izgubil.
lj Preprečena smrtna nesreča. Ko jc kontrolor I. ljubljanskega zavoda za stra-ženje in zaklepanje, g. Štrekelj, kontroliral v noči od sobote na nedeljo po Viču, zasliši neko vpitje in po cesti pritečejo trije moški. Eden od teh je tekel naprej, dva pa za njim. Pri hiši g. Ivana Škerlja, za katero teče neki potok, dohitela sta zadnja dva prvega. Kontrolor je takoj nato slišal en padec v vodo ter je, sluteč nesrečo, tekel na kraj nesreče. Ko ga napadalca ugledala, jo urno odkurita. Kontrolor je hitel k potoku in dobil napadenega v vodi, iz katere ga je izvlekel vun. Ker napadeni ni mogel govoriti, se ni moglo takoj dognati, so ga li pobili s kolom ali pahnili v vodo. Kontrolor peljal je ponesrečenca na orož-niško postajo. V pisarni mu je prišlo slabo in se je zgrudil po tleh. Pri preiskavi do-tičnega v orožniški pisarni se je dognalo, da je imel na glavi dve veliki rani. Ko si je ranjenec opomogel, peljali so ga v hlev g. župana, kjer se je preoblekel. Preiskava bo dognala, kdo je napadeni oziroma kdo so napadalci.
lj Karambol. Ko se je v soboto zvečer trgovski vajenec Alfonz Mihelčič peljal s kolesom po Gosposki ulici, mu nasproti prip-^je nek drug kolesar tako neprevidno, da je Mihelčiča podrl na tla, pri čemur je ta zadobil znatno telesno poškodbo.
lj Iz blaznice je pobegnil Anton Poz-nik, rojen 1879. leta v Kamni gorici pri Radovljici. Sinoči se je pa sam zglasil na policijski stražnici, češ da ga jc prijelo domo-tožje, vsled česar je šel obiskat svojo sestro v Kranj. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v deželno blaznico.
lj Aretaciji. Kakor smo žc poročali, je pred mesecem najel neki čolnar 18 letnega brezposelnega pečarskega pomočnika Lu-dovika Vidmarja, da mu je pomagal po Ljubljanici riniti čoln. Ker je bil čolnar vinjen, je zaspal. Vidmar pa je porabil priliko in mu izmaknil bankovec za 20 K in jo popiha! proti Trstu. Predvčerajšnjim je bil pa na Sv. Petra cesti aretovan in izročen sodišču. — Na Golovcu je bila pa aretovana Katarina Žavbijeva, katero zasleduje litijsko sodišče zaradi tatvine. Tudi to so izročili sodišču.
lj Opozarjamo na inserat mesarskega mojstra g. Srečka Podlesnika.
Tržne cene.
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta, 30 septembra 1912.
Pšenica za oktober 1912 . . .	1108
Pšenica za april 1913.....11'66
Rž za oktober 1912.....9 56
Rž za april 1913.......9-99
Oves za oktober 1912 ....	1038
Oves za april 1913......10'47
Koruza za maj 1913.....7-56
Meteorologieno poročilo.
Višina nad morjem 30G-2 m, sred. tlak 736-0 mm
Čas opn-eovnuja
29 9. zveč.

Stanje barometra v mm	Terapo-ratura Celziju	Vetrovi	Uebo
7411	100	sl. szah.	jasno
739'S 737-8	7-0 ! „ 16'9 | sl. jug		megla jasno
- Š -
tS w > b.
7. zjutr. 739'S j 7 0 1 .. megla 0 0 2. pop.
Srednja včerajšnja temp. 10'00, norm. 13-0»
Prevzetie
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da
z jutrišnjim dnem, i. oktobra, prevzamem sloroznono mesnico o. Počivovniko
v šolskem drevoredu, v Mahrovt hiši, nasproti jubilejnemu mostn, ob vogala Kopitarjeve ulice, kjer bom izvrševal mesarsko obrt. Slavno občinstvo zagotavljam, da bom vsem velespošlovanim odjemalcem postregel vedno z najboljšim blagom ln najnižjimi cenami.
S prošnjo, da mi slavno občinstvo blagovoli izkazati svojo naklonjenost, za katero se bom vedno hvaležnega izkazal z najtočnejSo in najboljšo postrežbo,
mesarski mojster,
,, šolski drevored. 3122
beležim z najodličnejšim ^j^jjjffj
spoštovanjem
Vsled nakupa velike zaloge ur, razpošilja šlezijska tovarna: 1 prekrasno pozlačeno 36 ur idočo precizijsko-an-ker-uro z lepo verižico za samo K 2-20, ter 31et-nini pismenim jamstvom. IJri nakupu 3 kosov cena K C-—, 5 kos. K S-—. Pošilja proti povzetju
prusko • šlezijska izvozna tvrdka
• ^^koi 340.
----------
Za neugajajoče denar nazaj
3734
na izredno prijaznem kraju, s petimi stanovanji in lepim vrtom se proda.
Hiša donaša letno z vrtom Čoz tisoč K; kupna cena 18.600 K: skoro polovico denarja sc lahko obrestuje v posojilnici.
Gori objavljena hiša so proda v Rožni dolini pri Ljubljani. Naslov pove uprava lista pod št. 3111.
V najem se odda oziroma proda viod zelo ugodnimi pogoji dubro vpeljana
tik farne cerkve, sredi velikega trga. Potrebna glavnica 0—7000 K. neflektanti naj se obrnejo za pojasnila pod »Samostojnost 3113« na upravo tega lista do 10. oktobra 1912.
je napravljen i z najboljših zdravilnih gorskih rastlin in po zdravniških strokovnjakih preizkušen kot najboljše zdravilo proti vsem boleznim že-IcUca, črev, jeter, ledvic in vranice. Zdravi najbolj zastarele bolečine v želodcu, odstranjuje krče, daje slast in pospešuje prebavo, čisti kri, pomirjuje živce ter jači in krepi ves život. Zato naj ga naroi i vsaka hiša. Na razpolago mnogo priznanje in zahvalnic. Pošilja se po povzetju ali {^^.i,"' predplačilu zneska.	3109 10
Prejeli sem Va£c steklenice. Ker mi dobro učinkujejo, pošljite mi še '.r. velike steklenice »Rastlinski eliksir".
Frančiška 1'otočnik u Kavče, p. Velenje, Stajar.
3 vol. »II 12 Ril. stekl. tratita vsaU p«)'a V20 R
C	24 ..........»'80 K
9 m 36 „ „ „ „ „ 1210 K
Dobiva se samo pri monl. Prosim nsj sa točno naslavlja: Lekarna pri Spasitehn, Koprivnica, HrraUko.
veliki, so od danes do vštevši srede na prodaj na Vodnikovem trgu. Prenočujejo v gostilni Putrlh na Dolenjski cesti.	3117
se cono
3116
pri Ljubljani na zelo dobrem prostoru, ki meri 1300 fe/.njev. Leži tik čuvajnice Lenassi. Poizve so pri lastniku Jožef Hočevar, Moste 5t. 57.
Proti dobri p'ači se sprejme
k večji družini.	3119 3
Gruberjevo nabrožje St. 8, Ljubljana.
šu^netro frfa^o
ca inoSPic- a&l'eHe ie Hupi-naj&ofj-e- -pc.i cJv. c^liftfavtc d SjuSljani
'icfif.T istira
2933 1
2>cm«»tjvoe cen«. - ota «afitc-co te tudi i:Jcfoconjc cSifc(t
Jako ugodni in po coni kup
= hi!£ir lis peHarSJe.
Zaradi smrti lastnika se takoj proda B (O	91 ■
umetni mlin
z 2 valjema, 1 francozom, 1 navadnim mlinskim kamnom, vse novo urejeno. Zraven spada: pa-karija za beli in črni kruh, 1 nova vila s 4 sobami, 2 kuhinjama in 2 kletirua, 1 obokan hlev in svinjaki s kuhinjo, 3 orali travnika, lep sado-nosnlk, vse v najboljšem stanju. Do kolodvoru je 8 minut. 3 minute do farne cerkve in .3 razredne ljudke šole v Slov. graškem okraju na Sp. Štajerskem. Ceni se vse skupaj na 18.000 K in je treba pri kupu 8000 K, drugo lahko ostane. Vpraša se naj pri Gustava Kraupa v Slov. Gradcu na Sp. Štajerskem.	3079 3
Konfekcijska trgovina
in	970 50
zavod za izdelovanje oblek
po meri
K Kune, Ljubljana
Dvorski trg	Židovska ulica
priporoča svoje izborne izdelke
vsakovrstnih jesenskih in zimskih oblačil.
Strogo solidna postrežba,
Najnižje, stalne cene.
===== llustrovani ceniki na razpolago! ■ -.-
Fotografske aparate
kakor tucli vse v to široko spadajoče potrebščine ima v zalogi
§o$omannfaktnra in drogerlla
ADRIJA,,
oblastveno koncesiioitirana prodaja stropov
o Liubljanf,
Selenburgova ulica št. 5. 2135
Temnica ria razpolago! !! Zunanja naročila z obratno pošto. !! : Zahtevajte cenike I :
Zadruga premogotržcev v Ljubljani.
aznanil©.
Podpisano načclništvo si usoja slavnemu občinstvu uljudno naznanjati, da se bo vsled enoglasnega sklepa zadružnikov začenši z dnem
1. oktobra 1.1. prodajal premog po 1 K 68 h stot ali 50 kg, po 3 K 36 h 100 kg. ;
K temu sklepu so bili ljubljanski prcmogotržci prisiljeni, ker je na eni strani južna železnica že pred meseci zvišala svoje tovorne cene, na drugi strani pa so premogarske družbe opetovano podražile svoj premog.
Pri enokratnih naročbah nad 500 kg bo veljal na dom postavljeni premog 3 K 20 h za 100 kg.
*
m
i-j*.
Ai
V Ljubljani, dne 27. septembra 1912.
Martin Lampert
t. č. načelnik.
5115 6
3120 .3
zanesljivega, s primerno strokovno izobrazbo, se takoj sprejme. Ponudbe pod št. lOOO na upravo „Slovenca\

REVOLUCIJONARNO GIBANJE MED RUSKIMI MORNARJI.
Lvovski rusinski list »Dilo«, glavno glasilo ukrajinske stranke, priobčuje 28. septembra tega leta poročilo iz Odese, v katerem se zatrjuje, da je revolucionarna zarota med moštvom ruskega bojnega brodovja v tesni zvezi 7. ukrajinskim gibanjem. Na čelu zarote stoje skoro sami Ukrajinci. Kljub drakonskim odredbam admirala Gre-goroviča se ni posrečilo popolnoma zatreti zarote. Voditelji zarote imajo načrt, polastiti se več bojnih ladij črnomorskega brodovja in nato pristaniškim mestom Odesi, Teodoziji, Novo-rosijsku in Batumu naložiti kontri-bucijo 10 milijonov rubljev, ki bi jih dobil strankarski fond ukrajinske revolucionarne stranke. Mesta bi prisilili k plačilu te ogromne vsote z bombardiranjem. S temi vestmi se strinjajo tudi poročila od drugih strani, ki trdijo, da je revolucijonarna propaganda razširjena po vsem črnomorskem bro-dovju. Na vseh bojnih ladjah obstojajo tajne revolucijonarne organizacije in na mnogih ladjah so vsi mornarji člani teh organizacij, ki so v tesni zvezi 7. revolucionarnimi organizacijami v pristaniških mestih. To vse ni neznano vojnim oblastem, ki s strahom pričakujejo splošne vstaje mornarjev. Da bi to vstajo preprečile, so predčasno nalašč provocirali upore na posameznih ladjah, da bi s proglašenjem vojnega stanja in s številnimi smrtnimi obsodbami potlačili revolucijonarno gibanje. Na ta način pa se je prava revolucija na Črnem morju le odložila, ne pa popolnoma zadušila. Črnomorsko brodovje je in ostane revolucijonamo. Vislice, usmrtitev dvanajstih mornarjev in obsodbe več sto pomorščakov v težko ječo so vlile le olja v ogenj. Nezadovoljnost s sedanjim družabnim redom v Rusiji je le narastla in želja po maščevanju se je le povečala. Revolucijonarno gibanje na črnomorskem brodovju je eminentno političnega značaja ter je v tesni zvezi s splošnim revolucionarnim gibanjem v celi Rusiji. Enaki upori na črnomorskem brodovju so se dogodili tudi leta 1905. po porazu Rusov pri Čušimi.
8211
LESENA URA.
Umetno izdelano uro iz lesa je dovršil po šestnajstih letih trudapolnega dela, neki delavec kovinske tovarne v Berndorfu, Jakob Jawurek. Ura obstoji iz 118 lesenih kolescev z 13.676 zobo-vi ter je vsak posamezni del viden s prostim očesom. Ura kaže natančno čas na Dunaju, Ivolinu, Amsterdamu, Parizu, Madridu, Londonu, Buenos-Airesu, New Yorku, Peterburgu, Jeruzalemu, Astrahanu, Tobolku in Peki-nu, nadalje tudi tek solnca in lune. Ima kazalec za datum in na nihalu ka-7.alec za sekunde. Ura igra vsake pol ure kako pesem, kaže 12 apostolov, stražarje, rokodelce in smrt.
Književnost.
»Novi čas« piše:
F. S. F i n ž g a r : »Naša kri«. Založila Katoliška Bukvama. — Cena 1 K 40 vin., vezan 2 K 50 vin.
Burni Napoleonovi časi niso ostali brez posledic, tudi na Slovenskem. Ljudstvo je bilo sicer mirno, a pod pepelom je tlela žerjavica odpora, ki je naenkrat bruhnila na dan. V tc čase je
posegel Finžgar in napisal »Našo kri«. In tudi boji med Francozom in gorenjskim kmetom se vrše le navidezno za Jerico, v resnici za našo kri, našo moč in naš ponos. V drami kipi življenje, kipi ljubezen do prostosti in do rodne grude, do zmago naše krvi. Finžgarjeva beseda, trda kot jeklo, a zveneča kot bron, polna moči in tolažbe, polna zaupanja v našo moč in našo kri, bo pustila povsod neizbrisno sled za seboj. Zlate so Borštnikove besede ob koncu igre zaročencema: »Ljubita to grudo, kakor smo jo mi, vaši očetje! In ko bodo naše kosti že trikrat prekopane, naj še zvedo pozni vnuki o teh težkih dneh in mogočnjaki naj pomnijo, da naša kri ni igrača!« Takih besed smo večkrat potrebni.
Dejanje se razvija naravno, neprisiljeno, značaji izklesani. To so res naši možje, naša dekleta in fantje. V tem zmislu je »Naša kri« najboljša slov. ljudska igra.
Sienkievviczeva povest »Skozi pustinje in puščavo«, katero prinaša ravnokar »Ljudska knjižnica« kot 17. zve-: zek, je najmičnejša Sienkie\viczeva povest; za vse sloje enako zanimiva, vzgojna in poučna tako za mladino, kakor za odraslega človeka, za pripro-ste stanove, kakor za izobraženca, vsem popolnoma razumljiva in pripro-sta. Kaj tako lepega zna ustvariti le silni duh Sienkievviczev. Slovenski prevod ima poleg tega tudi izredno nizko ceno, namreč 2 K 80 h za broširan in 3 K 90 h za vezan izvod. »Katoliška Bukvama« je razposlala povest ravnokar naročnikom »Ljudske knjižnice«. Nenaročniki naj jo pa blagovolijo posebej naročiti.
Glasno.
H.	Druzovič: Lira. Moški zbor. (Srednješolska pesmarica.)
I.	zvezek. Cena 1 K 70 v, vez. 2 K 20 v. II. zvezek. Cena 1 K 80 v, vez. 2 K 30 v. Založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani.
Prav dobro urejena pesmarica prinaša v prvem delu najpotrebnejše iz splošne glasbene teorije, nudi obilno število kaj primernih eno- dvo- tri- in štiriglasnih pevskih vaj, v drugem obsežnejšem delu pa obsega 57 za mladino in tudi sicer za izobraževalna društva jako prikladnih in ne težkih moških zborov.
Nekaj novega, kar smo do sedaj večinoma pogrešali v takih zbirkah, so lepe narodne, pa ne le slovenske, ampak tudi razne druge slovanske in ne-slovanske narodne pesmi. Pesmarico priporočamo.
To je najobširnejša in najcenejša zbirka moških zborov, ki bo posebno našim društvom prav dobro došla.
CERKVENIM ZBOROM
priporočamo za mesec oktober (posvečen Kraljici presv. rožnega venca) sledeče skladbe: Foerster Ant.: 12 Marijinih pesmi
za mešani zbor. Part. 1 K 80 h. Gerbič Fr.: Slava Nebeške Kraljice. 20 Marijinih pesmi za mešan zbor. Part. 3 K, glasovi 60 h. S a 11 n e r p. H u g o 1 i n: Marijine pesmi za mešan zbor. Part. 1 Iv 80 h, glasovi po 50 h. Premrl S t.: 12 Marijinih pesmi za mešan zbor. Part. 1 80 h. glasovi po 40 h.
Hladnik Ign.: 16 Marijinih pesmi za mešan zbor. Part. 1 K, glasovi po 20 h.
Grum Ant.: 10 pesmi k blagoslovu
za mešan zbor. Part. 1 K. Hribar - Premrl: Slava Brezmadežni. Cerkvena pesmarica. Cena 1 K 20 h; v platno vezan izvod 1 K 80 h. Obsega Marijine, cvharistične in druge pesmi.
Hribar p. Angeli k: Obhajilne pesmi za mešan zbor. Part. 2 K, glasovi po 40 h.
»Katoliška Bukvama« v Ljubljani.
Cesarice Elizabete loterija za
-	vdovski in sirorinski dom. -
Žrebanje dne 4. oktobra 1912.
Glavni dobitki 25.000 K,
—	5000 in 1000 K na zahtevo v gotovini. —
3091 10 pošljem na zahtevo svoj bogati cenik z dodatkom franko in zastonj, zelo zanimiv za vsakogar.
Adolf Schttn
velika zaloga vseh potrebščin za mizarje, Praga, Vaclavske nnmBsti 53.
Izvoz v vse kronovine.
I
Krepkega dečka
iz poštene hiše. s prim. Šolsko izobrazbo in pridnega
trgovskega pomočnika
sprejme veCja eksportna firma na Dolenjskem. — Oni, ki razumejo nekaj nemSki in imajo prakso v meRaui stroki, imajo prednost. Ponudbe pod 344, loste restante Karmel. 3028

Preste
8
pošiljam od 1. oktobra naprej v poljubnem številu vsakomur na dom! Naroča so oSehno ali po dopisnici v pekarni prest Bizjak, Poljanska c. 25.
Sprejme se izurjen
8090
čevljarski pomočnik.
TakojSnje ponudbe na naslov Frank Bernard, Črevljarski mojster in gostilničar Trnovo ■Notranjsko.
Služba
v črnučah pri Ljubljani. Plača 600 K v gotovini, nekaj postranskega zaslužka.
DUNAJ
LONDON
PAPIS
RIM
3380
MASTIN
ki sc dobiva pri vsakem trgovcu. Svetovnoznani doktorja pl. Trnkdczyja kranjski redilni in varstveni prašek za živino. Na razstavah je dobil prve meclajle, od živinorejcev na tisoče zahvalnih pisem. Dobiva se po pošli, najmanj pet zavojev za 3 Iv 30 v.
(lihimi i a 1ri*PW13 Ilre!r' mašeollc> lepotno prve vrste, je najboljše iu najuspešnejše uuiupija CU, cma sredstvo za odstranjenje vsakovrstnih kožnih napak, kakor so pege,
izpušCaji, lišaji, mozoli itd. Mali lonček K 1-20, veliki lonček K 2~. niimniia nniripi* rožnat> "♦'I in creme, daje licu svežo in posebno sijajno mladostno UUiU|»ja JJUUOI polt, in je popolnoma neškodljiv, škafulja 1 K 50 v.
Pomada za rast las
krepi lasišče in zabranjuje izpadanje las. Lonček t K 20 v. OSipalO Prašek za otroke in odrasle, vojake, turiste. — Karton 30 vin.
Mazilo zoper ozebline. KnTtucat 8rK0ZCbline' ~ LonCek z uavodom 0 rabi
Otroško mazilo tC Zlt z ožulieniuii mesti. — Lonček z navodilom 40 vinarjev,
Lekarna Trnk6czy, zraven rotf a, v Ljubljani.
Razpošiljanje po pošti. — Prva največja eksportna tvrdka. - Preizkušeno lekarniško blago Drogerijske cene. — Mastim za živinorejce. — Telefon 190	3481
Priporoča se domača najnovejša
konfekcijska trgovina
Maček&Komp.
Franca Jožefa cesta štev. 3.
■ ■■
Sprejemajo naročila po meri ter se izvrše točno in solidno.
E ■ ■
1183
Založniki c. kr. priv. juž. žel. ■ na
Solidna postrežba.	Najnižje cene.
HiiiiiiiiiimiiHuimiiimniiiiMiiimMiiiimiiMHiiiuimmiinnmiii^
Moderne krasne bluze
iz svile, gara, čipk, etamina, volne in barheta, vrhnja in spodnja krila, pletene jope, vse v največji izbiri
po zelo ugodnih cenah v modni in športni trgovini
P. MAGDIČ, LJUBLJANA
nasproti glavne pošte.
L	2788
Št. 20252.
Razpis.
V Žužemberku je oddati mesto provizoričnega
deželnega živinozdravnika.
S to službo so združeni dohodki letnih 1600 K in sicer pripade od tega zneska 1000 K na deželni zaklad, 600 K pa na okrajno blagajnico za sodni okraj žužemberški.
Prosilci za to službo naj pošljejo podpisanemu odboru svoje z dokazili o starosti, znanju slovenskega in nemškega jezika in o živinozdravniški usposobljenosti opremljene prošnje
do 31. oktobra 1912.
Izdaja konzorcij »Slovenca«,
*Ti»k: »Katoliške Tiskarne«.
Od deželnega odbora kranjskega
v L j ubij a ni, dne 25. septembra 19X2.
35104
Odgovorni urednik: Mih® MoSk«*®*