Poitmncj pir* t u o v gotovini.
Leto LXXn., št. 21$
■
LJubljana, petek 22«
Cena Din i*—
SLOVENSKI
rzhoja vsak dan popoldne hrvzemši nedelje In praznike. //tnioroti do 80 pete vrat 6 Din 2. do 100 vrst a Din 2-50, od 100 do 300 vrat 6 Din 1 večji inserati pete vrsto Din Popust po dogovoru, Inseratnl davek posebej   //   »Slovenski Narod" velja msteZno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 21*    M    Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO
LJUBLJANA, lOKrfkjeva uGca Bev. 5 Teletom 31-2% 31-23. 31-2< 31-25 In 31-21
Podružnice. MARJBOR, Graiski trg it. 7 // NOVO MESTO, ljubljanska < telefon it. 26 /I CEUE, celjsko uredništvo: Strossmaverieva ulica 1, telefon it. 65? podružnica uprave: Kocenovo ul. 2, telefon st. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 // SLOVENJ  GRADEC. Slomškov trg 5    //    Postna hranilnica v Ljubljani it. 10.351.
Rooseveltovi predlogi ameriškemu kongresu
1. Ukinitev prepovedi izvoza orožja in vojnih potrebščin m 2* Prepoved kreditov vojujočim se državam — 3. Očuvanje Amerike pred neposrednimi posledicami vojne
Washing<on. 22. sept. s Včeraj se je sestal ameriški kongres na izredno zasedanje. Ob 15. uri ameriškega časa (20. srednjeevropskega časa) je prezident Roose-velt v tričetriurnem govoru predložil kongresu spremembo sedanjega ameriškega nevtralnost nega zakona. Roosevelt je opisal razvoj mednarodnega položaja tekom zadnjih let in nato poudaril:
Amerika je storila vse, da prepreči vojno Ko pa se je vojna vendarle začela, moramo storiti vse. da ne bomo zapleteni vanjo. Prepričan sem. da se nam bo to tudi posrečilo. Frepoved izvoza orožja je spravila Ameriko že v napoleonskih vojnah v veliko nevarnost. Država sama je prišla v nevarnost gospodarskega propada, in je bila vrh tega še potegnjena v evropske konflikte. Obžalujem, da je bil leta 1934 sprejet nevtralnostni zakon in obžalujem, da sem ga podpisal. Sedaj zahtevajo realni interesi miru, nevtralnosti in varnosti Zedinjenih držav odpravo prepovedi izvoza orožja iz Zedinjenih držav in vrnitev na podlago mednarodnih zakonov o nevtralnosti. To je bila od nekdaj tradicionalna politika Zedinjenih držav.
Zakon, ki je sedaj v veljavi, je nekon-sekventen, ker dovoljuje na eni strani izvoz živeža in surovin, na drugi pa prepoveduje izvoz orožja in gotovih izdelkov. Odprava nevtralnostnega zakona bi povečala industrijsko produkcijo v Ameriki in bi s tem služila tudi varnosti Amerike. <5e
pa so nasprotniki nevtralnostnega zakona dosledni, naj prepovedo Izvoz sploh vsakega, blaga iz Amerike. Saj so vojujočim se državam ravnotako potrebni živež in surovine, kakor protiavionskl topovi in bombe proti podmornicam. Sedanji nevtralnostni zakon predvideva da smejo vo ju joče se države živež voziti na svojih lastnih ladjah kar lahko povzroči konflikt. Predlaga, da kongres skupno z odpravo prepovedi izvoza orožja obenem določi, da ameriške lad-
je ne smejo v vojne cone razen na lastni riziko, da ameriški državljani ne smejo potovati z ladjami držav, ki se nahajajo v vojni, da pridejo kupci pe orožje sami in ga sami odpeljejo, ter da se prepovedo vojni krediti vojujočim državam. Ta sprememba zakonov bo nudila Ameriki mnogo večjo varnost, kakor pa sedanje stanje. To je pot miru.
Roosevelt je nato omenil se varnostne ukrepe, ki jih je pod vzela Amerika ob začetku vojne. Vsi so bili v okviru že obstoječih zakonov. Zaenkrat ne bom prosil za nova pooblastila, ni pa izključeno, da bo to v prihodnjih mesecih potrebno. Vodi me ena misel, ki mora biti v srcih vseh: obvarovati Ameriko sedanje vojne.
Prosim vse poslance in senatorje. da ostanejo vsi do začetka rednega zasedanja kongresa v Washingtonu. V vsakem primeru nevarnosti za Zedinjene države ali v primeru potrebe, da se izdajo novi zakoni, bom takoj zopet sklical kongres na izredno zasedanje. Senca, ki leži sedaj nad vsem svetom, ne bo tako hitro izginila. Glavna nevarnost je najbrž šele pred nami. Čeprav nismo v vojni in čeprav nismo vojne zakrivili, pa smo vendar po njej prizadeti. Mednarodna trgovina Zedinjenih držav trpi. Obstoja pa tudi nevarnost, da bi z zmago onih. ki zagovarjajo filozofijo sile, ostala demokratična Amerika a svojim načinom življenja na podlagi zapadne civilizacije, svobode in vere. izolirana. Gledati moramo, da bodo mir, integriteta in varnost Amerike očuvani. Zato vas pozivam, da z dejanji v kongresu pokažete, da smo močni, da smo en narod in enega duha.
Po Rooseveltovem govoru je 24 senatorjev in poslancev, ki so pristaši izolacijske politike Zedinjenih držav, izjavilo, da bodo odločno nasprotovali Roosevelto-veimi predlogu za ukinitev prepovedi izvoza orožja.
Zaenkrat samo vojaška demarkacija
Nemci in Rusi so se zaenkrat sporazumeli za začasno demarkacijsko črto, glede končne razmejitve pa ni se nobenega sklepa
Moskva, 22. sept. a. Med nemškimi in ruskimi vojaškimi krogi je bil dosežen popoln sporazum glede določitve mej, do katerih bosta operirali nemška in ruska vojska na Poljskem. Nemška vojaška delegacija se se danes vrne z letalom v Berlin.
Rim. 22. sept. e. V poročilih iz Berlina Malijan ski listi trdijo, da sta se Nemčija in Rusija sporazumeli glede začrtan ja demarkacijske črte na Poljskem, ki naj točno določi pokrajine, ki naj jih okupirajo njihove vojske. Uradno z nemške strani javljajo, da bo ta črta Sla od Strvja preko Lvova, Brest Litovska do Bialistoka in Orodna in da bodo nemške čete, ki se se nahajajo vzhodno od te črte odpoklicane.
London, 22. septembra- e. Iz Moskve javljajo, da je nemška vojna misija, ki je odpotovala v Moskvo, da ugotovi demarkacijski pakt med Rusijo in Nemčijo na Poljskem, že končala svoje delo in da bo v najkrajšem času zapustila Moskvo.
London, 22. sept. s. Se vedno niso objavljene točne demarkacijske črte, do katerih bosta šli na Poljskem ruska in nemška vojfka. Mislijo pa. da se bo nemška vojska umaknila na črto zapadno od Varšave.
Berlin, 22. septembra, e. Nemške ln ruske čete na Poljskem nadaljujejo svojo okupacijo. Delata tudi že nemška in ruska vojna komisija, ki začrtavata demarkacijsko linijo. V Berlinu pojasnujejo. da komisije, ki sedaj zasedajo v Moskvi, začrta vajo samo vojno demarkacijsko črto, politične meje pa bodo začrtane pozneje. Usoda Lvova še ni rešena. Rusko poročilo navaja, da so ruske čete zavzele Lvov vzporedno z Grodnom in Kovelom. V nemških merodajnih krogih v Berlinu pa pravijo, da so ruske čete vzhodno od Lvova, nemške pa na zapadu, d očim se Lvov še drži. Litva ne bo dobila Vime. V nemških krogih smatrajo, da je Litva zamudila pravi trenutek, da zavzame Vilno. Imela je 48 ur časa, pa je omahovala. V Berlinu tudi naglasa jo, da je to vprašanje izven njihovega dosega. Listi, poudarjajo, da je samo pasivno zadržanje Litve vzrok, da ni dobila tega mesta in zato prepuščajo Nemci rešitev tega vprašanja Moskvi.
Komunike ruskega poveljstva
Moskva, 22. septembra. AA. DNB: Poročilo sovjetskega vrhovnega poveljstva z dne 21. septembra: Čete sovjetske armade so 21. septembra utrdile svoje postojanke, ki so jih dosegle prejšnji dan. Zasedene pokrajine v zahodnem delu Bele Rusije in
v Zahodni Ukrajini srno očistili ostankov razbite poljske vojske južno od črte Kobrin —Lunjinjec. Več oddelkov sovjetskih čet je ob 19. zasedlo mesto Pinsk in zdaj čistijo predel okoli Lvova in Sarnija, kjer so še posamezne skupine poljskih častnikov.
Namesto kruha zabavo
RIGA, 22. sept. s. Ruske čete na Poljskem so se sedaj srečale že na več mestih. Rusi ustanavljajo v vseh zasedenih ozemljiti lokalne sovjete, v katere imenujejo zastopnike domačega beloruskega in ukrajinskega prebivalstva. Poljsko urad-ništvo povsod odpuščajo. V velikih množinah delijo med prebivalstvo izvode ofi-cielnega komunističnega organa »Pravde«. Iz Rusije je bilo poslanih v zasedeno ozemlje mnogo igralcev in drugih umetnikov, ki prirejajo brezplačne predstave.
Tudi Madžari vdrli
na Poljsko
Rim, 22. sept. AA. Štefani: »Popolo di Roma« prinaša poročila iz Jaslne v Pod-karpatski Rusiji, ki Je priključen* Madžarski. Poročilo pravi, da je v mesta Sjanki in okolici prišlo do hudih neredov in da so Madžari prekoračili poljsko mejo ter zasedli to mesto in okolico, da vzdr-že red in preprečijo novo prelivanje krvi. Madžarska zasedba Sjankjja in okolice je bila potrebna iz človečinskih razlogov, vendar Je ta zasedba samo si časnega značaja,
Varnostni okrepi na Holandskem
Haag, 22. sept. s. Holandska vojska je podvzela izredne varnostne mere na svoji vzhodni meji. Predvsem je pripravljeno vse potrebno, da Je mogoče vse ozemlje vsak trenutek poplaviti. V to avrho se ob južnem delu meje zgrajeni posebni vodni rezervoarji.
„Bremena44 ic nimalo
BERLIN, 22. sept. e. Iz nemškega pristojnega mesta demantirajo vesti, da bi Angleži zajeli veliki nemški prekooceanski parnik »Bremen«, češ da je bil prepeljan v neko angleško pristanišče. >Bre-menc se nahaja v varnem zalivu in je prav gotovo, da je na vodi, ne pa pod vodo.
Zasedanje kongresa odgođeno do ponedeljka
Washington, 22. sept. A A. Havas: Roo-seveltov govor so navdušeno sprejeli demokrati, republikanci so se pa vzdržali sleherne manifestacije. Sklepno izjavo o edinosti ameriškega naroda je pozdravilo ploskanje z vseh klopi. Reprezentančna zbornica in senat sta odložila zasedanje do ponedeljka. Senatni odbor za zunanje zadeve bo zasedal v soboto dopoldne in bo raz-
pravljal o reviziji nevtralnostnega zakona. Debata bo trajala tri dni. Pričakovati je, da bo v sredo senat sprejel zakonski predlog o ukinitvi prepovedi izvoza orožja, predlog, ki ga bo izglasovala odborova večina.
Ugoden odmev v javnosti
Washington, 22. sept. s. Včerajšnji govor predsednika Roosevelta ie bil tako v
kongresu, kakor tudi v javnosti in časopisju izredno usodno sprejet ;>Newyork Herald Tribune« poudarja, da bodo na podlagi Rooseveltovih predlogov dobile Zedinjene države zopet svobodo akcije, kar je posebno važno v sedanjem nepreglednem mednarodnem položaju. »Newyork Times pravijo, da je Rooseveltov predlog tak. da bo zmanjšal nevarnost, da bi bile Zedinjene države zapletene v vojno, obenem pa bodo zapadne demokracije dobile možnost, da kupujejo orožje na ameriškem trgu.
Predsednik romunske vlade Calinescu — žrtev atentata železne garde
Na poti iz Zelenu Mla imenovana reda in miru v
BDRAROTA, 22. sept. br. Včeraj popoldne je bdi izvršen v rum unski prestolnici političen umor, katerega žrtev je postal nrmunski ministrski predsednik Ar-mand Calinescu.
Ko se Je okrog; 13.45 vračal is stva proti svojemu domu in se je s jim avtomobilom v sueetnOtvn policijskega uradnika peljal preko malega mostu,
mu Je neki kmečki voz, *i se je postavil preko ceete, zapri pot. V naslednjem trenutku Je privozil od Spredaj ncMl avtomobil, od zadaj pa še dva druga, ki sta se postavila na vsako stran Oalinescovega avtomobila. Na mostu je bila tudi skupina navideznih mestnih cestnih delavcev, ki Je prav tako opustila svoja navidezno delo in HcočUa proti iiunistrovezna avtomobilu, iz vseh treh neznanih avtomobilov Je skočilo več mladih ljudi, ki so v naslednjem hipu začeli z revolverji streljati v avtomobil ministrskega predsednika.
posledice se bile strašne. Ministrski predsednik Calinescu Je bil z*d*t od 11 krogel in je bil takoj mrtev. Prav tako Je bil na mesna ubit policijski uradnik, ki ga Je spremljal, dočim Je bil šofer smrtno nevarno ranjen.
Atentatorji so takoj po zločinu zopet zasedli avtomobile in oddrveli nazaj v mesto. I>va izmed njih sta kmalu za tem vdrla v bukareško radijsko oddajno postajo in prisilila speakerja, da je prekinil oddajo programa. Sama sta nato razglasila po radiu, da je bil ministrski predsednik Calinescu ubit od članov železne garde, da pomeni to konec dosedanjega režima in da prevzema železna garda oblast v državi. Med tem pa je bila že alarmirana policija, ki je takoj začela zasledovati atentatorje.
Vlada se je uro pozneje sestala v kraljevem gradu Cotroceni k seji pod pred-seetvom kralja Karola, Na seji so proučili položaj in sprejeli vse potrebne sklepe, da se ohrani v državi red in mir. Obenem je tudi generalni štab izdal potrebne ukrepe, da bi bila vojska takoj pripravljena, da zaduši vaak poskus kakega upora, do česar pa ni prišlo, ker se je izkazalo, da je bil atentat delo posameznikov.
Vest o atentatu se Je bliskovito razširile po vsej državi m Je pov*od izzvala naj. večje ogorčenje. Splošno smatrajo ta atentat za dokaz, da so še i ene sile, Id bi hotele vsiliti Romuniji zim. Id ga ves —rod odklanja. Zato strogi ukrepi, ki ju je leteli v vsej Javnosti na vanje,
Nova vlada
Bukarešta, 22. sept. e. Današnji službeni list, ki je izšel v izredni izdaji, je objavljen naslednji kraljev dekret:
Zaradi umora ministrskega nrrdfffdniki Armanda falmesca, ki Je bil hkrati notranji minister m minister aa narodno obrambo, imenujem generala Georga Ar-getianu. komandanta drugega armUskega zbora v Bukarešti za prnnsudnlka vlade, generala Joana nkuša sa ministra sa naredne obrambe in generala Gabrijela Bfs-rinesca, državnega podtajnika v ministrstvu notranjih del, za notranjega ministra. Vsi ostali člani vlade ohranijo
Novi predsednik vlade Še ni mogel položiti zaprisege, ker se v svojstvu komandanta armije trenotno nahaja v Dobrudži v Pasardžižu, kjer inspicira čete.
Bukarešta, 22. sept. a Vlada Je la proti Železni gardi obsein ukrepe. Vse Javne zgradbe m od vojaštva in aretiranih Je bilo
Proglas na narod j
Bukarešta. 22. sept. c. Po seji ministrskega sveta je bil izdan proglas na narod. V tem proglasu vlada naglasa, da je ves narod zelo prizadet zaradi zločinskega atentata na predsednika vlade, ki je služil svojemu narodu s skrajno požrtvovalnostjo. Umrl je na polju časti, služeč svoji državi in miru. Pokojni Armand Calinescu je storil neprecenljive usluge svoji državi in rumunskemu narodu v tem težkem času in je pri izvrševanju te naloge pustil celo svoje življenje. Vlada je sklenila, da primerno kaznuje morilce in je ukrenila vse potrebno, da ohrani red in mir v državi. V zunanjepolitičnem pogledu bo vlada nadaljevala svojo dosedanjo politiko. Hkrati poudarja vlada, da hoče Romunija ohraniti dobre zveze z vsemi sosedi m bo nadaljevala politiko najstrožje nevtralnosti.
Vse prireditve in zabave, določene za snoči so bile odpovedane v vsej države. Tudi za prihodnje dni so odpovedane vse prireditve.
proti domu so (a napadli in ubili pristaši razpuščene Ogorčenje v vse] rumunskl javnosti — Takoj po atentatu je roke, ki je izdala energične ukrepe za zaščito
za svarilo vsem. ki zagre&e zločin proti interesom države in rumunskega naroda.
Na podlagi sklepa vlade so morilce res ustrelili na istem kraju, kjer je bil izvršen atentat. Trupla atentatorjev ostanejo tam do danes zvečer. Med devetimi ustreljenimi atentatorji je tudi odvetnik John EH-mitrescu, ki je bil duša zarotniške tolpe.
Oporoka Calinesca
Bukarešta, 22. sept. e. Predsednik Armand Calinescu je zapustil oporoko, v kateri pravi: Čuvajte mojega sina! On je dostojen imena, ki ga nosi. Ljubi svoj narod, svojo domovino in kralja iskreno in žarko. Želim, da nadaljuje pravne nauke in da potem postane oficir. Želim, da me Dokopljete v Curtea de Arges poleg mojega očeta in želim, da me prepeljete do groba na vozu, ki ga bodo vlekli voli in ki bodo okrašeni s smrečjem.
Polemika o političnem ozadju
Bukarešta, 22. sept. br. Kljub temu, da uradni komunike ugotavlja, da je umor ministrskega predsednika Calinesca delo ostankov Železne garde in da nima zuna njepolitičnega ozadja, vlada v vsej rumuu-ski javnosti slej ko prej prepričanje, da so bili morilci plačanci tujine. To naziranje tudi potrjuje ostra polemika, ki se je razvila v inozemskem tisku. Angleški in francoski listi opozarjajo na tesne zveze, ki jih je vzdrževala Železna garda, ki predstavlja neke vrste rumunskih fašistov, z nemškimi narodno socialističnimi krogi, kar je bilo dokazano v mnogih prejšnjih procesih, zlasti pa letos spomladi, ko je pokojni Calinescu energično posegel v gnezdo Železne garde in jo razgnal. Tudi dejstvo, da se je glavni organizator tega umora, odvetnik Dimitrescu mudil po pobegu iz Rumu-nije na Slovaškem in nazadnje v bivši Podkarpatski Ukrajini, govori po mnenju angleškega tiska za to domnevo. Nasprotno pa nemški listi in nemški radio naika tegoričnejše zavračajo take trditve in namigujejo, da je umor verjetno delo Angležev, ki so hoteli na ta način odstraniti Calinesca, ker je trdovratno branil nevtralnost Rumunije in se ni hotel vdinjati Angležem. Nemški radio je celo poročal, da so Angleži najeli Poljake, da ubijejo Cah-nesca, ker so Poljaki ogorčeni nad njim zaradi tega, ker je poljski vladi zabrani! na rumunskem ozemlju vsako politično delovanje. Nemški listi trde, da ima pri tem svoje prste britanski Inteligence Service, kar pa seveda Angleži prav tako odločno oporekajo. Stoji vsekakor, da ne gre zgolj za maščevanje Železne garde.
Berlin, 22. sept. e. Današnji nemški tisti ostro napadajo in dolže Anglijo, češ da je ona vpletena v umor rumunskega ministrskega predsednika Calinesca in da je to nedvomno delo angleške tajne službe Inteligence Servicea. ki je imela zbrane svoje najboljše ljudi v Černovicah. V zadnjem času je dobil Armand Calinescu več grozilnih pisem in tudi ni prezreti dejstva, da je Anglija silno pritiskala na Rumunijo, da se angažira proti Nemčiji. Da p* ima Anglija v rokah za vsak primer verodostojen alibi, jc za ta zločin najela člane Železne garde.
Vohunska zarota na Estonskem
Talin, 22 sept. br. V sredo ponoči je bilo v vrstah estonskih intelektualcev izvršenih mnogo aretacij, ki so zbudile veliko
tlđUUAlevunle na 2. strani
narodnega ozadja
Preiskava o atentatu je ugotovila, da gre za delo zadnjih ostankov Železne garde in da nikakor ne gre za zločin, ki bi imel kako zunanjepolititično ozadje ali celo mednarodni značaj. Umor predsednika vlade Armanda Calinesca so izvršili pristaši Železne garde, tako zvani vitezi smrti, ki so se hoteli maščevati zaradi odločne akcije proti Železni gardi, ki jo je vodil Calinescu. da vzpostavi popoln mir in red v državi. V rumunskih političnih krogih popolnoma izključujejo mednarodno ozadje tega atentata in hkrati opozarjajo, da je Calinescu vodil korektno politiko stroge nevtralnosti svoje države z vso iskrenostjo. Ta popolnoma notranji značaj umora se označuje kot čin maščevanja.
Organizacija atentata
Aretiranih je bilo devet članov Železne garde, med njimi tudi John Dimitrescu, odvetnik iz Ploestija, ki je pred dvema letoma pobegnil na Slovaško, ter se je zadnje mesece mudil v bivši Podkarpatski
Rusiji, ki pripada sedaj Madžarski. Tam je organiziral gnezdo Železne garde v Chu-stu. Pred par dnevi se je vrnil v Rumunijo in je včeraj iz Ploestija prispel v Bukarešto, kjer se ie sestal s svojimi intimnimi prijatelji in skupaj z njimi organiziral atentat. Dva atentatorja sta se takoj po atentatu skrila v neki hiši na Boulvaru Bratianu. Policija je obkolila hišo in je po dveumi preiskavi našla atentatorja, ki se pa nista vdala, temveč sta izvršila samomor.
Kratek proces:
Stotinci so bili snoči na
kraju
Preiskava se je nadaljevala z vso hitrostjo in so odkrili se več članov Železne garde, ki so si pa tudi raje sami končali Življenje, predno bi padli policiji v roke Snoči ob 21. so devet članov Železne garde aretirali in jih prepeljali na kraj. kjer je hO izvršen atentat, Morilce so vodili pod sesane eekorto orožnikov. Prav tako se na kraj zločina prenesli tudi trupli obok ■lisziliM ki sta izvršila samomor. Na kraja zločini se je bua med-
tine avtomobilov Je zatrpale ulice. Ogorčenje prebivalstva Je bile
in slišati Je bflo vzklike, da Jih da bo to slame
Stran 2
»SLOVENSKI NAROD«, petek. 33. septembra 1999.
Stav. 25
Nadaljevanje s le strani
Negotova usoda poljske vlade
R tarnali« si vladi odhod v
va omogočiti t>ivB poljski
pozornost v vseh političnih krogih baltiških držav. Pri preiskavi zaradi intrig proti Estonski v zvezi s poljskimi podmornicami, ki naj bi se bile skrivale po estonskih lukah, se je izkazalo, da je bilo večje število intelektualcev v tuji vohunski službi in so po nalogu zainteresiranih sil razširili te govorice, da bi jima dali povod za vojno akcijo proti Estonski. Politične intrige so bile v zadnjem hipu odkrite in paralizirane. Vsi aretirani intelektualci bodo postavljeni pred vojaško sodišče.
Vojna na morju
London. 22. septembra. AA. Reuter: Informacijsko ministrstvo poroča, da je britansko pomorsko nadzorstvo do 20. t. m. zadržalo okoli 200 nevtralnih ladij, med njimi jih je pa več ko 80 spet izpustilo s tovorom vred. bodisi takoj, bodisi po ugotovitvah preiskave zastran namenilnega kraja. Tovore ali dele tovorov drugih ladij so pa raztovorili v britanskih pristaniščih, kjer jih za zdaj še zadržujejo.
Reševanje brsdoloMSOV
s letali
London, 22 septembra. AA. (Reuter). Včeraj se je pripetil prvi primer reševanja
brodolomce v z vojnim letalom. Po poročilu informacijskega ministrstva sta dve britanski velcletali, imenovani »leteči ladji«, rešili moštvo britanskega tovornega parni-ka »Kensington«. Letali sta opravljali nad Atlantikom nadzorno službo. Na visokem morju sta sprejeli znak SOS t potapljajoče se ladje »Kensington«. Deset minut nato sta bili že na kraju nesreče. Letalci so videli, kako se je na palubi ladje zbrala po sadka, drugi so se pa že skušali rešiti s plavanjem. Medtem ko je eno letalo še dalje opazovalo morje, se je drugo spustilo na morsko površje in prevzelo 14 ljudi, več med njimi že v obupnem stanju. Ko je prvo letalo ponovno vzletelo, da prevzame patrulno službo, je pristalo drugo letalo in rešilo še 20 mož.
Bukarešta« 22. sept. V zvezi s prihodom poljske vlade na rumunako ozemlje js bil napravljen zanimiv predlog, ki bi hkrati služil interesom Poljske. Zatrjujejo, da je Romunija stopila v stik s francosko In angleško vlade, da bi skupaj resili vprašanje poljske vlade. Smatrajo, da se bode člani poljske vlade smatrali za navadne državljane. S take rešitvijo M se popolnoma zadovoljilo predpisom nevtralnosti, a hkra-
ti bi lahke elani poljske vlade odpotovali v in •■mislit In od tam nastopu li Interese Poljake. V vsakem primeru je Eumu-nija pripravljena, da napravi vse koncesije, ki ae bedo nasprotovale jasnim predpisom mednarodnega prava. Rumunlja smatra, da Js vezana pe prijateljstvu ■ Poljske, a Je obenem ssantllana, da JI Interesi države nalagajo, da ohrani prijateljske odnosaje z vsemi velesilami.
Prve tekme za zastavo NJ. Vel. kraljice
LJubljana. 22. septembra Spomladi je Nj. Vel. kraljica Marija, ceneč delo aokolstva, poklonila Jugosloven-3kim Sokolicam dragoceno zastavo kot prehodno darilo zmagovalkam pri tekmah vrst višjega oddelka. Ta zastava je bila preteklo nedeljo slovesno razvita v prostorih saveza SKJ v Beogradu, jutri in v nedeljo 24. t. m. pa bodo prve tekme za to darilo v Ljubljani.
Tekme spadajo v vrsto najtežjih tekem naiih Sokolić in bodo obsegale vaje na bradlji, krogih, gredi, proste vaje. tek na 60 m, skok v daljino in met diska. Za te tekme se je prijavilo doslej 7 vrst in sicer iz Ljubljane (2), Zagreba. Beograda. Novega Sada. Kranja in Celja. Vsaka vrsta šteje 6 tekmovalk in dve namestnici. Na vsakem orodju bodo sodile po tri sodnice, v prostih vajah pa po dve. Tekmo bo vodila načelnica saveza SKJ s. Elza Skalarjeva, kot sodnice pa bodo poslovale članice strokovnega odbora SSKJ. Tekme bodo v primeru lepega vremena na telo-vadišču Ljubljanskega Sokola, v primeru dežja pa v telovadnici v Narodnem domu. Začetek tekem bo ob 8. zjutraj v soboto. Po potrebi se bodo teKme nadaljevale še v nedeljo 24. t. m. Po tekmi bo zastopnik Nj. Vel. kraljice Marije izročil zastavo zmagovalni vrsti.
Za nedeljo 24. t. m. napovedana tekmovalna akademija najboljših jugoslovenskih sokolskih tekmovalcev je zaradi nepričakovanih ovir — odgođena.
š£e(e\nica
KOLEDAR
uanes: Petek, 22. septembra katoličani: Mavricij
DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Jamila Kino Sloga: Oskrunjena kri Kino Union: Zakaj sem postala vohun-ka?
Kino Moste: »Tajni kurir Petrograda« in »Trdnjava molka«
DEŽURNE LEKARNE
Danes: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, Ramor, Miklošičeva cesta 20, Murmayer, Sv. Petra cesta 78.
Potltllnt oBjornU
O prosveti v Rusiji
Rusija je imela leta 1919 okrog 70 visokih Sol, danes pa jih ima 435. V sedanji Ukrajini je bilo 19 visokih šol, a danes jih je 123. V šolskem letu 1939 ie posedalo v Rusiji 600.000 dijakov visoke iole. Izračunali so, da odpade na vsakih tisoč prebivalcev 35 visokoSolcev. Na visokih Šolah to vpisani dijaki vseh narodnosti prostrane ruske države Tako so na primer na vseučilišču v Ljeningradu (Petrogradu) vpisani Studenti 48 narodnosti, na univerzi v Moskvi pa celo 50 narodnosti Od leta 1926 do vključno 1937 se je število inženjer iev povečalo osemkrat, znanstvenikov šestkrat, umetnikov trikrat, učiteljev in profesorjev 2.8-krat in pravnikov 1.7-krat. To dokazuje, da narod hrepeni po izobrazbi in da tudi država čuti potrebo, da skrbi za naraščaj strokovno usposobljenih javnih delavcev. Očividna je težnja ruske vlade, da si ustvari močan kader za vsako duševno delo usposobljene inteligence. Sedaj tvori inteligenca 13 do 14°U celokupnega prebivalstva Rusije. V Rusiji je uveden brezplačen obvezni šolski pouk. Srednje šole obiskuje sedaj 12 milijonov dijakov, do-čim je bilo leta 1915 v ruskih srednjih šolah samo 500.000 učencev. Tudi v osnovnih šolah se je število učencev v primerjavi z letom 1915 zviSalo 250-krat. V zadnjih petih letih je bilo v Rusiji ustanovljenih 20.607 novih Sol, število učiteljev pa je poskočilo od 56.000 v letu 1915 na 700.000 v tem letu. Kakor je iz teh kratkih podatkov razvidno, se nahaja šolstvo v sodobni Rusiji na zelo visoki stopnji.
SOKOL
Ljubljanski Sokol javlja svojemu članstvu in naraščaju, da je redna telovadba po naslednjem redu: člani torek in petek od 20.15 do 21.30, m. naraščaj sreda in sobota od 18.30 do 19.30, m. deca torek in petek od 18. do 19., starejši člani torek in petek od 19. do 20. starejše članice torek to petek od 19. do 20., članice ponedeljek in četrtek od 19.45 do 20.. žen. naraščaj ponedeljek in četrtek od 18.30 do 19.30. Vpisovanje v telovadnici za člane in članice se zaključi s 1. novembrom, za molki in ženski naraščaj pa e 1. oktobrom 1939. — Načelnistvo.
~~~ Saradzoglu na poti v Moskvo
ANKARA. 22. sept. e. Turftki zunanji minister Saradzoglu je snoči odpotoval iz Ankare v Moskvo. Spotoma se je ustavil v Odeai. Pri odhodu so se k slovesu zbrali ministrski predsednik, člani vlade in diplomatskega zbora. V Carigradu se bo vkrcal na ladjo, ki ga odpelje v Odeso. Saradzogla spremlja na njegovi vožnji v Moskvo sovjetski poslanik Terentijev. Sa-radsogla bo za njegove odsotnosti nadomeščal predeednik vlade.
Italija in Grčija
RIM, 22. septembra, e. Sklep italijanske in grške vlade, da se italijanske in grške čete umaknejo z albanske meje, je, kakor poudarjajo v službenem poročilu potrditev vzajemnega zaupanja in iskrenega prijateljstva, ki se razvija v odno-šajih med Rimom m Atenami. Tukajšnji listi poudarjajo pomen tega italijanskega koraka in smatrajo, da bo. kakor »e pričakuje, ne samo v Rimu in Atenah, temveč tudi v drugih balkanskih prestolnicah italijanska aktivnost nov doprinos k miru in ustvaritvi poti k splošnemu »norizumu, katerega oUj bo dati izraza odločni nevtralnosti držav v vzhodnem delu ^redo-zemskega morja ta da ostaneta obe strani ▼ sedanjem evropskem konfl.ktu nevtralni.
Sorzna poročila.
Curih, 22. sept. Beograd — Pa H* 9.90, London 17.56, New York 440.875, Bruselj 74.75, MIlan   22 50,   Amsterdam 234.75,
IBerlin 175, — Storkhotm 106.10. Oslo 100. Kopenhagen 85.15. Ostali tečaj: ne noti-raja.
Varšava je dobila
novo pomoč
Tri konjeniške brigade so se prebile s severa skozi nemško fronto in okrepile varšavsko obrambo
VARŠAVA, 22. sept. s. Trem poljskim kava 1 erijskim brigadam se je s severozahoda posrečilo prebiti se do Varšave ter So znatno ojačile posadko, ki brani mesto.
Varšava, 21. sept. (Posebni radiogram beograjske »Politike«). Včerajšnji dan je bil na poljski fronti več ali manj miren. Nemci so izvedli več napadov na predmestja. Vso preteklo noč pa je bilo nepretrgoma slišati streljanje težke artilerije, reglanje strojnic in pokanje pušk. Prebivalstvo je še vedno optimistično, dasi se zaveda, da je položaj zelo resen. Danes je bil znova močan artilerijski dvoboj med nemško in poljsko artilerijo.
Berlin, 22. sept. e. iz zanesljivega vira se doznava, da bi se moralo včeraj popoldne evakuirati okrog tisoč tujcev iz Varšave in sicer članov raznih diplomatskih misij in njihovega osebja. Snoči so jih pričakovali na nemški fronti. Evakuacija bi se morala izvrštiti v zvezi z apelom, ki ga je naslovil nemški radio. Dozdaj pa še niso prispele vesti, da bi bila evakuacija res tudi izvedena.
Budimpešta, 22. sept. s. Doslej je na Madžarsko pribežalo s Poljske okoli 50.000 beguncev. Poleg vojakov so med njimi tudi ženske in otroci.
Kaj je vzrok poraza poljske vojske
Velika Kikinda, 22. sept. e. S snočnjim brzovlakom je potovala skozi Veliko Ki-kindo  nova  skupina poljskih beguncev,
okoli 30 oseb, med njimi tudi politični urednik velikega krakovskega lista »Ilu-strovani Kurier Codziennv« Konrad Vrozs, ki je med drugim izjavil, da je na svojem potovanju z rumunske meje gledal take strahote, da je moral jokati. O priliki teh tragičnih dogodkov nisem mogel zadržati solz in jokal sem kakor otrok. Z istim vlakom je potoval tudi neki vojaški strokovnjak, ki je ves čas vojne opazoval boje od blizu. Deja! je, da so Nemci napredovali tako naglo le zaradi izredne sposobnosti svojega letalstva in zaradi premoči motoriziranih oddelkov, zlasti velikih tankov, proti katerim Poljaki niso imeli nobenega obrambnega orožja Poleg nedvomno boljše nemške taktike je bila premoč nemškega letalstva in motoriziranih oddelkov odločilna za poraz Poljakov. Snoči je potoval skozi Veliko Kikindo tudi bivši poljski zunanji minister Avgust Zaleski.
Dotok beguncev na Madžarsko
Budimpešta, 22. septembra. AA. (MTI)
Begunci s Poljskega še zmerom prihajajo posamič in v majhnih skupinah. Del civilnega prebivalstva in vojaških oddelkov je dobil dovoljenje, da sme čez mejo na Madžarsko. Zdaj je na Madžarskem okoli 5.000 beguncev. Po poročilih z madžarske meje so v nekaterih obmejnih mestih še poljski obmejni oddelki. Do 21. septembra zjutraj na madžarski meji ni bilo ne nemških ne ruskih čet.
Doživljaji ameriškega ncmnarja
Po večurnem ruskem ujetništvu v mrzli noči čez Dnjester v Rumunijo
Zvinjače na rusko-rumunski meji, 22. sep tembra c. Dopisnik velikega ameriškega lista »Chicago Daily Newsa« Richard Mauzer, ki so ga do včeraj pogrešali, se je nenadno javil. Maurer je skupno z ostalimi novinarji odpotoval iz Poljske in je hotel prestopiti poljsko rumunsko mejo. Pri Kutiju pa je zaostal in so ga od takrat pogrešali. Kakor se je zvedelo, je potem skušal priti do Šnjatina in do Zaleščikov. Tu pa je doživel presenečenja, za katera ga sedaj zavidajo vsi novinarji. Tam je namreč naletel nenadno na ruske tanke in na prodi-rajočo rusko pehoto. Ogromni ruski tanki, prave trdnjave, so drveli mimo njega in posrečilo se mu je, da jih je fotografiral. Ruske oblasti pa so naposled ameriškega novinarja opazile in ga zaslišale. Javili so mu, da ne more v Rumunijo in da mora čakati na višji ukaz. Čakal je tri dni, a ni dobil nobenega obvestila. Na vsa vprašanja je dobil samo odgovor: Počakati!
Naposled je uvidel, da se utegne zavle-či to v večnost in sklenil je pobegniti. Prišel je na rumunsko stran popolnoma moker, ves blaten in utrujen in je pripove-
| doval: Snoči ob 22. sem sklenil, da grem, pa naj se zgodi kar hoče. Izbral sem si mesto kakih 100 m nad mostom čez Dnjester. ki so ga varovali vojaki. Popolnoma sem se slekel, obleko in čevlje sem zvil v culo in vse skupaj povezal s hlačnim pasom ter počasi krenil čez reko. Bilo je zelo hladno. Najprej sem brodil vodo in prišel sem skoraj do polovice Dnjestra. Srce mi je močno utripalo, bil sem ves trd od strahu in mraza. Če me opazijo, me počijo! K sreči me niti z rumunske niti z ruske strani ni nihče opazil. Ko mi je zmanjkalo tal pod nogami, sem plaval s eno roko, v drugi sem držal culo nad vodo. Voda je bila zelo deroča in naglo sem prišel do cilja. Kako pa sem prišel na nasprotno stran, sam ne vem. Na rumunski strani sem se skril v grmovje in se oblekel. Najprej sem moral nato čez hribe. Moral sem prehoditi 20 km, da sem ostal živ.
Po tem razgovoru je Maurer sedel v avtomobil in se odpeljal v černovice, kamor je prispel opolnoči. Tam je poslal radiogram svojemu listu in mu poročal o svoji nenavadni avanturi.
Na zapadu samo krajevne bitke
V kratkem pričakujejo večjo nemško proti' ofenzivo — Francozi pred Zweibriick< v Siegf riedovi črti
Pari«, 22. septembra. AA. HavaS: SndČU je bilo izdano sledeče sporočilo: Danes Je na vsem bojišču vladalo zatišje. Aktivnost sovražnega topništva južno od Saarbruc-feena. Izvršeni so bili izvidni&ki poleti kjjnb slabemu vremenu.
Pariz, 22. sept. s. Poluradno poročajo, da so francoske čete prodrle do pred Zwei-briicken, ki leži že v Siegf riedovi liniji.
Pariz, 28. septembra.  AA. Ha vas: Po sporočilu francoskega vrhovnega poveljstva je položaj na zahodnem bojišču od začetka tega tedna nespremenjen. V glavnem se z ene kakor druge strani vodijo krajevne borbe in topniški ogenj. Glavna pozornost je obrnjena na možne posledice za nadaljnji razvoj položaja na zahodu zaradi uspeha, ki so ga nemške čete dosegle na vzhodu. Znano je, da so bili glavni napori nemškega poveljstva dosedaj usmerjeni proti Poljski.  Kar se  tiče vojaških efektivov, ki so bili zaposleni na Poljskem, računajo/ da je bilo tam okrog 70 pesadij. 8kjh divizij in 4 do 6 hitrih motoriziranih divizij, vendar pa je njihovo točno število tako glede blmdiranih enot, kakor tudi glede hitrih motoriziranih enot težko dognati. Prav tako je nemško poveljstvo uporabilo, velik  del svojega letalstva na vatoodnem bojišču. Gre za to, da se izve, kakšno silo predstavljajo nemška letala in slasti v kakšnem stanju se nahajajo sedaj po tritedenskem intenzivnem sodelovanju v borbah. Predvsem gre za to. Čez koliko časa bi se mogle nove r.*m*vp sile
udejstvovati na zahodnem bojišču In da potem vplivajo na razvoj položaja. V dobro poučenih vojaških krogih izjavljajo, da za sedaj ne more biti govora o velikih pomikanjih nemških čet na zahodnem bojišču. Glavna skrb nemškega vojaškega poveljstva je brez vsakega dvoma po eni strani razvrstitev nemških čet na vzhodnem bojišču sedaj po intervenciji so v je tov, po drugi strani pa zapletena operacija prenosa, oziroma razvrstitve čet na zahodnem bojišču. Poleg tega mora nemško vojaško poveljstvo upoštevati tudi vprašanje razvrstitve letal v pokrajini okrog Aache-na zaradi samega terena, ki je precej neugoden In premalo širok na namestitev velikega stavila letal. V dobro obveščenih vojaških krogih izjavljajo, da na bojišču Rena-Moaela ni nobenih bistvenih sprememb. Kar se tiče vesti is nekaterih nevtralnih virov in po katerih se je Nemcem posrečilo nazaj vneti izgubljeno ozemlje med Perlom ln Sterckom, izjavljajo tu, da so te vesti brez vsake osnove.
Baeei, 23. sept. a Francoske čete so v okolici Saarbruckena dosegle nova uspeha. Zasedle so več strateško važnih postojank na gričevju na severu mesta V francoskih vojaških krogih pričakujejo sedaj, da bo prišla ofenziva na zapadni fronti s nemške strani. Francozi še vedno pošiljajo nova ojaoenja na fronto.
Stališče Italije
Proti obnovi Poljske? — Očitki Angliji in Franciji
Rim, 22. sept. AA. Štefani. Listi trdijo, ds obstoji v sedanjem času kategorični imperativ za vlade in za narode, da priznavajo stvarnost. Ta stvarnost je v tem, da je Poljaka, ki je nastala z versajsko pogodbo, izginila za zmerom in da je vojna na vzhodnem bojišču zaključena. Po drugi strani pa se ob dejstvu, da Nemčija potrjuje svojo voljo, da spoštuje svoje meje na zspadu in jugu, kaže nova vojna na zahodnem bojišču kot nekoristna in bi pomenila novo dejstvo. »Popolo d'Italia« prinaša članek izpod peresa svojega ravnatelja, v katerem pravi, da ne obstoji več bivša poljska država in da je to dejstvo priznano tudi od same Rumunije kljub njeni zvezi s Poljsko proti Sovjetski Rusiji. Poleg tega je dala Bukarešta internirati poljsko vlado, ki je pobegnila na rumunsko ozemlje, z namenom, da iz Rumunije odpotuje v Francijo. Toda je še nekaj drugega. Dejstvo, da se versajska Poljska ne more več vzpostaviti je priznano tudi od samih vlad Velike Britanije in Francije, ki
sta se svobodno odrekli temu, da bi vojno stanje razširili tudi na Sovjetsko Rusijo, ki je vdrla na poljsko ozemlje, izgovarjajoč se na nemško akcijo. Toda angleško-francosko jamstvo v korist Poljske sploh ni prišlo do izraza. Na koncu postavlja list vprašanje, če se res izplača vreči milijone ljudi v strahovito vojno na zapadu zaradi poskusa, da se vzpostavi bivša poljska država, ki bi bila obsojena na izzivanje novih bodočih vojn. »Lavoro Fascista« poudarja, da odgovori na govor Hitlerja niso nič drugega kakor tisto kar so. Težko je v teku 48 ur preiti iz nepomirljivega stališča in iz mržnje v objektivno stališče stvarnosti. Toda vsi narodi so za pravičen mir, za katerega obstoje danes temelji, ko so bili odstranjeni razlogi, ki so pripeljali do spopada, to je Poljska, ki je bil ustvarjena v Versaillesu. V osta'em pa je očitno, da bi vsak poskus vzpostaviti poljsko proti nemško-sovjetski volji pripeljal do katastrofe v Evropi
Vojno gospodarstvo v Angliji
Vlada je ustanovila celo vrsto posebnih uradov, ki bodo skrbeli za redno preskrbo z vsemi potrebščinami
London, 22. septembra. AA. Reuter: Minister za vojno preskrbo Vergin je poudaril v svoji izjavi v spodnjem domu, da je potrebno ustanoviti precejšnje število nadzornih organizmov, ki bodo imeli nalogo brigati se za predmete kakor so železo, jeklo, les, baker, kože, volna, papir in svinec. V nekaterih primerih se bo dogodilo tudi to, da se bo normalno preskr-bovanje z nekaterimi predmeti izvrševalo za najvažnejše namene, ker se bo v takih razmerah ugotavljalo, če je potreben uvoz takih predmetov. Prednost bodo imele nabave za organizacijo obrambe pred zračnimi napadi. Poleg tega bodo imenovane organizacije imele nalogo opremiti operativno službo z vsemi potrebščinami, da organizirajo proizvodnjo in da naberejo rezerve za povečanje proizvodnje Poleg dosedanjih tovarn izdeluje sedaj še 68 drugih tovarn granate, medtem, ko proizvaja 7 tovarn dele granat. Z ozirom na vse večje potrebe bo moralo biti tudi topništvo pravočasno preskrbljeno. Minister ie nato poudaril, da se bo z ustanovitvijo prej imenovanega sveta za preskrbo ustanovilo tudi večje število generalnih ravnateljev za tanke in za transport, za ODre-mo in skladišča in generalni ravnateljstvi za surovine in finance. Pri svetu bo postavljen vojaški svetovalec predsedoval pa bo minister za preskrbo. Nato je minister Bergin poudaril, da se vodi nadzorstvo nad instalacijami 9000 proizvajal-
nih podjetij. Na račun ministrstva za preskrbo dela sedaj okrog 8500 pogodbenih j tvrdk. med katerimi se nahaja tudi 28 dvornih dobaviteljev Od trenutka, ko se je vojna začela, je ministrstvo za vojno preskrbo izvršilo naknadna naročila, katerih vrednost presega 70 milijonov funtov šterlingov. Zlasti poudarjam in prepričujem spodnji dom, da se bodo cene in špekulacije s cenami v korist narodne obrambe za zmerom določile. Moje prepričanje je, da bo ta vojna vojna presenečenj.-Ta vojna bo postavila svoje probleme. To bo vojna novih iznajdb, novega orožja in novih izumov, zlasti glede komunikacij in kemije. Koliko je ta država srečna, ker ima svojo ogromno kemično elektrotehnično in radijsko industrijo. Država ima pred očmi velike napore, odločno akcijo in je pripravljena storiti vse, da izvrši svojo dolžnost.
Angleški narod za vojne ranjence
London, 22. sept. A A. (Reuter). Na nedavno izdani apel britanskega Rdečega kriza in društva reda sv. Johna se je doslej zbralo za 11 milijonov funtov prostovoljnih prispevkov sa oskrbo bolnikov in vojnih ranjencev. Kralj Jurij VI. in kraljica Elizabeta ter drugi člani kr. družine so prispevali znatne prispevke.
Nelahko delo v stanovskih organizacijah
39. redni občni zbor Slovenskega trgovskega društva
„Merkur"
41
«eriraft* v „SL Naroda"!
Ljubljana. 22. septembra Zaradi raznih zaprek se je letošnji občni zbor Slovenskega trgovskega društva »Merkur«, ki je najstarejša stanovska organizacija trgovcev v Sloveniji in ki je opravila pionirsko delo v slovenskih trgovskih vrstah, pomaknil na jesen Občni zbor je otvoril predsednik dr. Fran Windi-scher s pozdravom vseh navzočih ter zastopnikov ljubljanskih listov in zastopnika Združenja trgovcev tajnika g. Lojzeta Smuca. Zborovalci so poslali pozdravno brzojavko ministru za trgovino in industrijo g dr. Ivanu Andresu.
Delo v stanovskih organizacijah, je v svojem govoru poudaril predsednik g. dr. Fran Windischer. je zadnja leta nelahko. Celo v obveznih organizacijah ni zadostnega zanimanja med člani »a društveno delo in za prizadevanje društvenega vodstva, naravnost težavno pa je delovanje prostovoljnih organizacij. Ali vse te neprijetnosti ne smejo vodilnih mož v trgovskih vrstah oplašiti in jim vzeti veselja do vztrajnega dela. Voditi jih morata vera in prepričanje, da se stanovske združbe za napredek gospodarskega dela v našem narodu neobhodno potrebne Nadaljujmo svojo pot v trdnem upanju, da po nevšečnem razdobju pride v naše vrste podmladek, ki bo prepričan o potrebi organiziranega prizadevanja za trgovski ftan. Vztrajati moramo in uspevsnje naše organizacije, ki je matica slovenske trgovske organizacije, nam mora biti prav posebno pri srcu. V močno bodrilo nam jc bilo, ds je naše delo našlo priznanje in podporo pri odločilnih činiteljih. Na naših izobraževalnih tečajih je živahna udeležba in vlada zanje hvalevredno zanimanje. Želeli bi si samo še bolj živahnega odziva iz vrst trgovskih Botrudnikov. Imeli smo v pretekli sezoni učne tečaje sa italijanski in nemški jezik ter za slovensko stenografijo. Tečaji so se mogli po dobroti ravnatelja g. dr. Karla Pirjevca vršiti v lepih proste rih drž. trgovske akademije v Ljubljani. Naše glasi-| lo »Trgovski tovariš« je doživelo pod spretnim vodstvom g. Josipa Kavčiča svoj 151etni jubilej. V našem strokovnem časo-
pisu je teh 15 let dolgo razdobje ki ga je moglo malo strokovnih revii dopolniti. Zvesti vsakoletni spremljevalec našega trgovca in trgovskega nameščenca »Trgovski koledar«, ki ga uspešno meja g. Franc Zelenik. je dosegel letošnje leto svoj srebrni jubilej. Naša posredovalnica zs službe posluje od ustanovitve društva. Trgovski krogi naj se bolj živahno poslužujejo našega posredovanja. Ponovno poudarjamo potrebo, da se čim prej uvede zs trgovske nameščence, ki jih še ne zadeva obveza pokojninskega zavarovanja, preskrba za primer invslidnosti in za starost. Naš Pokojninski zavod naj prevzema med zavarovance tudi trgovske sotrudnike, ki jih je po vsej pravici prištevati med zasebne nameščence.
Zelo izčrpno je bilo poročilo tajnika g. Antona Agnole. Zborovslci so stoje počastili spomin v pretekli poslovni dobi umrlih članov. Društvo ima 15 častnih, 34 ustanovnih. 72 podpornih članov sotrudnikov. 229 rednih članov sotrudnikov, 47 podpornih članov trgovcev in H2 rednih članov trgovcev, skupno torej 514 članov.
Po poročilu blagajnika g. Ivana Kreka je imelo društvo 69.816 din dohodkov in din 71.209 izdatkov. Premoženje društva znaša 27.176 din. Na predlog preglednik« računov g. Zelenika je blagajnik dobil razrev nico, ker so bili vsi računi v najlepšem redu.
Pri volitvah je bil ponovno izvoljen Z vzklikom ves dosedanji odbor s predsednikom g. dr. Franom Wndischerjem na čelu. Trgovska sotrudnika Ivo Zcleznik in Avgust Simončič pa sta bila na novo izvoljena v odbor. Društvene dajatve ostanejo ne-izpremenjene.
Predsednik dr. Fran Windischer je zaključil občni zbor z željo, da bi naš narod, ki se sedaj nahaja v težkih skrbeh zaradi izrednih razmer v svetu, srečno premagal in prestal vse težave.
Postani la ostani *lan Vodnikovo drnibe!
Stav. 21 "S
»SLOVENSKI NAtOD«, P** » mptrn*** tm.
DNEVNE VESTI
— Velika  razstava  Sadja  v Zagreba.
Zveza hrvatskih vinogradnikov in sadjarjev v Zagrebu pripravlja veliko razstavo sadja, ki bo v Zagrebu od 7. do 15. oktobra. Razstave se smejo udeležiti sadjarji iz hrvatske banovine, poleg tega pa tudi vsi tovarnarji in trgovci brez izjeme, ki se pečajo z izdelovanjem ali prodajo strojev aparatov, orodja in drugih pripomočkov, ki se rabijo pri sadja* stvu. Prav tako se smejo razstave udeležiti producenti in trgovei kemičnih preparatov in strupov za pobijanje sadnih Škodljivcev itd. Svojo uđeložto morajo prijaviti najkasneje do 2o. t. m. »Savezu hrvatskih vinogradara i voćara« Zagreb, Račkoga ulica 1. Na razstavo se opozarjajo tudi vsi naši sadni trgovci in izvozniki. Za obisk razstave je dovoljen 50% popust za vožnjo po železnici.
— Društvo za zaščito interesov vlagateljev bivše avstrijske poštne hranilnice v Ljubljani nam sporoča: Ker se posamezni vlagatelji bivše avstrijske poštne hranilnice še vedno obračajo na društvo z vprašanji, zakaj še niso prejeli svojih terjatev, bodi zadnjikrat povedano, da naj vsak vlagatelj takoj pošlje nekolkovano vlogo Poštni hranilnici (izplačilo vlog bivše avstrijske poštne hranilnice) v Beogradu. V tej vlogi naj se navede: ime in priimek vlagatelja, številka hran. knjižice ali ček računa, terjatveni znesek in sedanje bivališče. V pošte v pridejo samo one terjatve, ki so bile v 1. 1928 in do 10- sept. 1929 pri kakem poštnem uradu prijavljene. Glede Izplačila rentnih vlog obvešča Poštna hranilnica z dne 7. 4. št. 1821/1 in 12. 9. t, 1. št. 3287 I v Beogradu, da se bodo enako v doglednem času izplačale in se je društvo v tem pogledu obrnilo na podpred-sedstvo ministrskega sveta v Beogradu. Za odgovor je priložiti znamko za din 1.50 in 0.50.
— Izvoz bavksita v Nemčijo. Iz Šibenika poročajo, da so organizirali izvoz našega bavksita v Nemčijo po železnici, ker je bil izvoz rude po morju onemogočen. V Času zastoja izvoza bavksita je bilo v podjetjih v severni Dalmaciji reduciranih več sto delavcev, ki bodo spet sprejeti na delo, ko bo izvoz po kopnem docela urejen.
— Milijonski kredit za novo cesto. Pred dvema letoma so začeli graditi cesto Trst en o—Zaton v siednji Dalmaciji, zaradi pomankanja kreditov pa so pričeta dela morali prekiniti. Sedaj je bil odobren kredit 4,300.000 din za nadaljevanje in do-VTŠitev te ceste.
— Hrvatska bo imela svoj grb. Zagrebški »Obzor« poroča, da bo imela banovina Hrvatska svoj hrvatski grb, nad katerim bo kraljevska krona.
— Izvoz v Francijo. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu je dobil od svojega trgovskega delegata v Parizu obvestilo, da začasno ni dovoljeno izvažati blaga v Francijo, dokler francoski izvozniki ne dobijo novih uvoznih dovoljenj.
— Prenos kosti Gavrile Principa In tovarišev. Pred meseci so začeli graditi v Sarajevu na starem pravoslavnem pokopališču spominsko kapelico vidovdanskim herojem. Kapelica je sedaj dograjena. V njenih zidovih je vzidanih več sto spominskih plošč, ki so jih prenesli s starih grobov na starem pokopališču v Vrbanji. Kapelico so zgradili po načrtu beograjskega profesorja Rocca v starem srbskem slogu. Te dni bodo izkopali kosti Gavrila Principa in tovarišev ter jih prenesli v sarkofagih v kripto nove kapelice. Prihodnji mesec pa bo kapelica slovesno blagoslovljena.
— Zagrebška železniška direkcija prevzame proge v Medjimurju. Direktor zagrebške železniške direkcije ing. Terček z referenti in direktor ljubljanske železniške direkcije ing. Kavčič sta se včeraj sestala v Čakovcu na konferenci, na kateri je bilo določeno, da bo zagrebška železniška direkcija prevzela v svojo upravo železniško progo Čakovec — Dolnja Lendava in Čakovec—Kotoriba ter Čakovec— Dravsko Središte, čeprav je to področje pripadalo že savski banovini, so bile železniške proge v tem kraju razen tovorne postaje Dolnja Lendava pod upravo direkcije železnic v Ljubljani. Z uredbo o banovini Hrvatski pa so prišle omenjene proge pod zagrebško železniško direkcijo. Definitivna izročitev prog bo te dni. Na vseh progah, ki jih bo prevzela zagrebška direkcija, bodo nastavljeni nameščenci zagrebške direkcije in tudi promet bo opravljalo osebje zagrebške železniške direkcije.
— Dovršeno ogromno tehniško delo. Te dni SO dokončali dela na jezeru Torak. Najvažnejši in tehnično najbolj zanimivi del zagorskega vodovoda je bil s tem dokončan. Jezero Torak bo dajalo sedaj dalmatinski Zagori 4.5 milijonov litrov vode na dan. Jezero so regulirali in vse odtoke zajeli tako, da bo 32 krajev v dalmatinski Zagori, kjer je bilo pomanjkanje vode doslej ob suši naravnost katastrofalno, imelo dovolj vode. Vse področje dalmatinske Zagore bo preskrbljeno z zdravo, pitno vodo iz jezera Torak. Nad 20.000 ljudi je doslej trpelo zaradi pomanjkanja vode v teh krajih. Po 10 in več kilometrov daleč so morali kmetje hoditi po vodo do naravnih izvorov ali vodnjakov. Iz jezera Torak bodo vodovod napeljali po vsem Zagorju.
_ Roji čebel usmrtili dva konja. V Kr-
statici pri Splitu je več rojev čebel napadlo Stjepana Prodana, ki je vozil pošto iz Zagozda v Slivno. Prodan si je rešil življenje na ta način, da se je še o pravem času pokril z odejami, oba konja pa so razbesnele čebele tako opikale, da sta poginila.
— Nesreče in nezgode. Na Ižanski cesti je včeraj neznan avtomobilist povozil 62-letno vdovo Heleno Blaznikovo, ki si je pri padcu zlomila levo ključnico ter se poškodovala tudi po glavi. — Tovarniška delavka Ana Dolinšek iz Ljubljane se je pri sekanju drv nevarno vsekala v levo roko. — Milan Bremec s Toškega čela je doma padel in si zlomil desno roko. — Or-ganistov sin iz Sel na Dolenjskem se je s trnom zbodel v oko in se nevarno poškodoval. — Delavca Franca KatraJnika z Jesenic je zgrabil stroj za desno roko in mu zmečkal prste. — Ključavničarskemu vajencu  Stanku Petriču iz Ljubljane je
pri delu odletel v oko drobec železa in mu ga poškodoval.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo delno oblačno in spremenljivo vreme. Včeraj je deževalo v Mariboru Zagrebu, Beogradu in Sarajevu. Najvišja temperatura je bila v Beogradu 26, v Splitu, Kum-boru in Dubrovniku 25, v Zagrebu 23, na Rabu 21, v Sarajevu in Visu 20, v Mariboru 19.5 v Ljubljani 19.4. Davi je kazal barometer v Ljubljani 764.1, temperatura je znašala 11.6.
Iz Lfubijane
—1 j Nov grob. V splošni bolnici v Ljubljani je umrl v sredo najstarejši ljubljanski knjigoveški mojster g. Franc Breskvar. Rodil se je 1.1864 v Ljubljani Izučil se je knjigoveške stroke v stari knjigoveznici g. švrgulje, kjer je bil tudi mnogo let vesten pomočnik in poslovodja in je pozneje prevzel vodstvo. Pri njem se je izučilo mnogo uglednih ljubljanskih knjigoveških mojstrov. Bil je blagega značaja in je vodil svojo obrt skozi 59 let ter je bil v resnici veteran knjigoveških mojstrov v Ljubljani. Bil je navdušen pevec in soustanovitelj pevskega društva »Slavec« v Ljubljani in navdušen Jugosloven. Pogreb blagega pokojnika bo danes ob 14. iz mrtvaške veže splošne bolnice v Ljubljani. Bodi mu ohranjen blag spomin, preostalim nase sožalje!
_lj V Florjanskl ulici asfaltirajo hodnik. Cestišče v stari Florjanski ulici je bilo že pred časom izravnano in utrjeno s kockami, prav tako velik del šentjakobskega trga. Sedaj tamkaj ni več vegaste-ga terena in se je tudi po dežju voda hitro odtekala, dočim ob suhih dneh ni več pialiu, V Florjanski ulici bo meseni delavci razdrli slabi asfalt na levem hodniku, ki se je lomil in kazal razpoke. Sedaj so asfalt prekuhali in hodnik znova asfaltirali.
—Ij Obupna Tvrseva cesta. Tvrševo četo so v zadnjih letih, z'.asti ob prilik: raznih kongresov in večjih prireditev, že ve5r krat popravljali. Xa cesti je bilo ob takih prilikah zaposlenih večje število delavcev, ki so jo sicer lepo zravnali, toda oči vidno s slabim materijaTom, kakršnega so jim pač dali. Del ceite so kasneje tudi obložili s kockami in je na tem predelu trs-ha le malo popravil. Vse drugače pa zgleda cesta v gornjem delu tskoj. ko se neha kockano cestišče. Gesla od Linhartove ceste pa gori do Jezice in proti Črnučam je popolnoma razrva-na, luknja je pri luknji, greben pri grebenu. Avtobusi in še bolj manjši osebni avtomobili kar odska-kujejo od tal. Vožnja po tej cesti povzroča ljudem v avtobusih pravo morsko bolezen. Cestišče ni razrvano samo po sredi, marveč tudi ob kraju, kamor se, če se le da, umikajo vozila, ki potem z blatom obrizgajo pasante na hodnikih. Tvrševo cesto, ki je takoj za Celovško cesto, ena najbolj prometnih žil, bo treba na vsak način tlakovati in pošteno utrditi, kajti krpanje se je izkazalo za dražje in brez pravega učinka.
—Ij Krompir pobirajo. Kmetje v okolici so pobrali krompir z njiv in ga zvozili domov, vendar ga je še nekaj ostalo med razori. Na njive v okolici so sedaj pohiteli revni ljudje, ki stikajo za drobnim krompirjem, ga nabirajo v košare in odnašajo domov. Zlasti pridni »o otroci ki naberejo včasih po cele košare krompirja, ki bi sicer zgnil, tako pa pride vendarle v korist skromnim delavskim družinicam v predmestjih.
—Ij Za mestne reveže je darovala družina Premk, Gestrinova ul. 8. mesto venca na krsto svoje vnukinje Silve Pemkove 100 din. mestna vrtnarija je pa v znamen je tega daTiLa na krsto položila preprost venec s trakovi v mestnih barvah »/nfejc« tekstilna industrijska družba z. o. z. v Kranju je pa poslala 62 m fanelastega blaga. Mestno poglavarstvo izreka darovalcem najtoplejšo zahvalo   rudi v imenu
n— Namesto venca na grob pokojnega generala Adolfa Kilarja je poklonila rodbina g. dr. Vinka Vrhunca, ravnatelja Trboveljske premogokopne družbe, znesek 300 din Rdečemu križu v Ljubljani Naj Di našla v tednu Rdečega križa obilo posne-malcev!
—Ij Potres. Seismografski zavod za meteorologijo in geodinamiko v Ljubljani je zabeležil ponoči ob 1:40:24 močan potres, oddaljen od Ljubljane 1050 km. Središče potresa je bilo najbrže na Sredozemskem morju.
—Ij Razne tatvine. Stavbeniku Angelu Batellinu je nekdo ukradel iz avtomobila, ki ga je imel na dvorišču svoje hiše v Aljaževi ulici, dve usnjati torbici, par us-njatih rokavic, damsko za pes t no uro in par čevljev, v skupni vrednosti nad 1000 din. — Iz čakalnice nekega zdravnika na Sv. Petra cesti je bil Zoranu P. ukraden 600 din vreden površnik. — Na dvorišču škofijske palače je bila ukradena Mariji Flerinovi iz drvarnice majhna tehtnica vredna 160 din, Lina Kocbekova stanu joča v Gubčevi ulici, pa je prijavila, da 1 je tat odnesel denarnico, v kateri je imela okrog 200 din.
—Ij Oskrunjena kri« v kinu »Slogi « Od danes naprej predvaja kino Sloga zanimiv in poučen film, ki bo enako kakor « Beogradu in Zagrebu vzbudil ogromno zanimanje v najširših krogih. Film sOsktu njena kri« pa tudi dejansko zasluzi pozor noet občinstva, ker bo ogled tega fiima imel nedvomno koristne posledice za vsakega gledalca. Film obravnava namreč eno izmed zelo važnih vprašanj v človeškem življenju — temo seksualnega življenja Brez vsakega prikrivanja lahko mirno trdimo, da človek v tem poglavju mnogo greši in da so posledice teh grehov stra-šnejše in večje od posledic vojnih strahot. Te posledice so tem večje, ker je povprečni Človek o spornih boleznih in njihovih posledicah najmanj poučen, ker se v primeru bolezni ne zateče k zdravniku, temveč svoje obolenje iz razlogov lažne in napačne sramežljivosti zakriva ter išče pomoči pri raznih padarjih in šušmarjih. — Film »Oskrunjena kri« je glasen memento človeštvu, da je lažno sramežljivost v teh vprašanjih treba nujno zavreči kot škodlji vo in nespametno in da je treba hoditi nova pota! Vsakdo naj bo poučen o posledicah težkih spolnih bolezni in ve naj, na kak način se jih bo najbolj obvaroval Film obravnava vprašanje pametne vzdržnosti za čas zaroke, vprašanje zdravniškega pregleda ženina in neveste pred poroko, film nas vodi v bolnico za spolne bolezni ter nam predočuje bolnike, ki so oboleli na sifilidi ter nam pokaže razne stopnje in faze te težke bolezni. Film »Oskrunjena kric je izredno poučen ln ga toplo priporočamo v ogled najširšim krogom občinstva, kajti človek 20. stoletja mora biti o vseh teh vprašanjih poučen. Zato naj si film ogleda vsak mladenič, vsaka mladenka, val resni odrasli ljudje. Mladini izpod 16 let ogled filma ni dovoljen. Kot Že rečeno se predvaja film v kinu Slogi in je priporočljivo, da si ljudje vstopnice naba vijo v predprodaji, ker je povpraševanje po vstopnicah bilo že včeraj zelo veliko. Film bo na sporedu le dva do tri dni in naj zategadelj ne bo nikakega odlašanja pri obisku. 2804.
_Ij Gostilna Martine Zg. Ittka. v ne
deljo valčkov večer! — V soboto in nedeljo domače krvavice! Sladki most! 454—n
KINO MATICA - Tat 21-24
PREMIERA
najboljšega orientalskega filma po romanu Andri Bordoa
jnmiLH
Hči bogatega šejka zaradi bega od doma obsojena na smrt. čarobna  orientalska muzika!
CHARLES VANEL in DENISE BOSC,
ki je s svojo klasično lepoto osvojila ves Pariz.
V Parizu je bil film nepretrgoma dva
Predstave ob 16., 19. in 21. uri.
Film, Ki obravnava na}delika tne j io temo!
Dosti je lažne sramežljivosti!
človek 20. stoletja naj bo poučen o nevarnostih spolnih bolezni. Ta film Vas bo poučil — peljal Vas bo v bolnice za sifilitične bolezni, pokazal Vam bo posledice Vaših zablod — Vase blodne, opasne ljubezni! Ta film Vam bo pokazal nova pota pametne vzdržnosti, peljal Vas bo k zdravniku, ozdravljenju, Vaši sreči — vodil Vas bo v novo življenje Priporočamo, da si radi navala pri blagajni nabavite vstopnice v predprodaji!
Prvi ameriški film, ki obravnava seksualno vprašanje! Danes premiera ob 16., 19. in 21. url
Oskruniena kri
Film priporočamo v ogled resnim odraslim ljudem! Mladini izpod 16 let je ogled filma prepovedan! Predvaja Rdeči križ
T KINU SLOGI — Telefon 27*3*
NAJNAPETEJ5I FILM SENZACIJ — FILM, KI PREDOČUJE OPASNO DELOVANJE VOHUNOV! Danes ob 16., 19. In 21. Ta film, ki je baš v sedanjih dnevih izredno aktualen, si bo ogledala
vsa I Pijana! Edwige Feuillere, ^rich v. Stroheim in Jean Galland
ZAKAJ SEM POSTALA VOHUNKA?
Francoski vohunski urad »deuxieme bureau« vodi najlepša žena Pariza, žena, ki vodi z vsemi sredstvi neizprosno borbo s šefom nemške protišpijonaže, dokler ga ne zaplete v svoje mreže in razkrinka njegovo pogubno zločinsko delo.
Predvaja Rdeči križ v KINU UNIONU — tel. %%<
—Ij Vsak petek, soboto ln nedeljo do-
oite dobre krvavice, piske, pečenice, dobro kislo zelje in seveda tudi dobro kapljico Za obj^k se priporočata Slavko in Marija GačArl; restavracija, Rožna dolina
Iz Celja
—c Razmere na delovnem trgu. Pri celjski borzi dela se je od 11. do 20 t. m. na novo prijavilo 83 brezposelnih, delo je bilo ponujeno za 32 oseb. posredovanj je bilo 16, odpotovalo je 33. odpadle so 4 osebe. Dne 20. t. m. je ostalo v evidenci 396 brezposelnih (249 moških in 147 ženski nasproti 366 (225 moškim in 141 ženskam) dne 10. t. m. Delo dobi 10 tesarjev. 4 hlapci, med temi 1 oženjen. 1 pekovski pomočnik, 14 kuharic. 6 služkinj, ki znajo kuhati. 6 kmečkih dekel, 2 sobarici ter po 1 vzgojiteljica in natakarica.
—C Vstopajte med prostovoljno delovno osebje! Rdeči križ v Celju poziva žene in dekleta pa tudi moške, ki niso vojni obvezniki, da se prijavijo kot prostovoljno delovno osebje za primer potrebe Pismene prijave naslovite na sreski odbor društva Rdečega križa v Celju. V prijavah ie treba navesti ime in priimek, poklic bivališče. rojstne podatke, pristojnost predizobrazbo in za katero vrsto oomož-nega dela se pri^lašate. Za samarijane in bolničarje ne velja ta poziv.
—c Nogometno prvenstvo. V nedelio 24 t m poDoldne bo na Olimpovem igrišču v Gaberju podsavezna prvenstvena tekma med SK Olimpom in SK Hrastnikom Pred to tekmo, ki bo sotovo prav zanimiva, bo prvenstvena tekma mladin SK Celja in SK Olimpa.
—c Nesreča ne počiva. V Leveu Dri Celju ie konj brcnil 35-letnega delavca Alojza Tratnika iz Zagrada in mu zlomil rebro. V torek ie padel 31-letni posestnikov sin Franc Potočnik na Frankolovem s kozolca ter se močno poškodoval po Slavi in rokah. V sredo je padla 18-letna hčerka plsmonošinje Marica Vozličeva iz Griž na cesti s kolesa in si nalomila levo nogo v gležnju. Vse tri ponesrečence so oddali v celjsko bolnico.
Iz Trbovelj
— pokalno te^mo sta odigrala v nedeljo v Trbovljah SK Amater in SK Hrastnik. Rezultat igre je bila zmaga za Amaterja 5:3 (4:0). Tekma ni zbujala pri gledalcih posebnega zanimanja, ker zlasti moštvo Amaterja ni zadovoljilo svojih pristašev. Tudi moštvo SK Hrastnka je zboljšalo svojo igro šele v drugem polčasu, v katerem bi bilo pri večji pazljivosti in jačiem skupnem nastopanju 'ahko popravno rezultat igre. Tekmo je sodil g Dol nar iz Ljubljane. LNP je odredil za predtekmo SK Retje in SK Trbovlje, ista bi se b*la morala pričeti ob 14.30. Velika zakasnitev igračev SK Trbovlja pa je žal onemogočila predtekmo ter je moralo zaradi tega občmstvo čakati po nepotrebnem celih 90 minut ns glavno tekmo. Po izjavi SK Amaterja se bodo od LNP zahtevali primerni ukrepi, da se slične neredni! ne bodo ve* pripetile. Kakor čujemo, bo v nedeljo 24. t m. igral Amater sv o-»o prvo prvenstveno tekmo na domačih tleh Za nasprotnika bo imel renomirano moštvo SK Celja, ki je v nedeljo porazilo svojeera IkPsTnesra rivala SK Atle-ka z odlično nsdmočio. Glavna tekma se bo pričela ob 16. s predtekmo!
— Obetajoč" vlom sta te dni nameraval« izvršit4 v tukaiSn-fo rudniško blagajno dva tatinska lopova. Morala sta pač že ponovno seerati nedovoljeno po tuji lastnini ker sta oba sedela v zaporu, kjer so jima baš notokali dnevi temnice h kraju. Predno sta prišla v svobodo, sta že razmislila o novih dejanjih, ki b; }Tma na h'ter in lahek način pripomogla do novih denarnm sredstev. Eden izmed njih je trboveljski nepridiprav. drv«n" p« je v lopovski karieri baje dosegel Že kar mednarodni sloves. No, novi načrt je bil hitro sklenjen v zaporu, slo je za oropan je rudniške olagaj-ne v Trbovljah. Jedva sta bi!s na prostem, ko se je prvi napotil v Trbovlje, opremljen baje že z vsem vlomilsMra orod jem, trdno odločen, da rudniško blagajno olajša kolikor mogoče njegov tovariš pa ara je Čakal na dogovorjenem kraju da bj potem razdelila plen in pobegnila. N^črt pa se j ma je izjalovil zaradi bofa^Hivo-sti trboveljskega pajdaša. Ko je bil že blizu cilja, ga je prestrašila močna zastraSe-nest okraja, kjer je nameščena rudnička blagajna. Ske*?l se je ter oblast- pr znal vlomilski načrt. Seveda je moral *opet v
zapore, njegov drug pa je na mest u svojega prijatelja pričakal orožnike, ki so ga prav tako odvedli v zapor. Sedaj bosta oba tatinska tička v zaporu premišljevala, če ni morda le bolje, da kreneta na pošteno pot!
Iz Zagorja
Sokolska tombola, ki je bila zaradi nenadnih razmer ovirana, bo predvidoma prvo nedeljo oktobra in naj lastniki srečk nekoliko potrpi j o.
35 letnica
a kralja Osvoboditelja
©e bi danes z nami vred ves svet ne živel v tako Čudnih razmerah, kakor še nikdar prej, bi se gotovo tudi Slovenci na poseben način spominjali velikega zgodovinskega dne 21. septembra 1904: kronanja kralja Petra Osvoboditelja.
Tako pa moramo ta veliki dogodek praznovati samo s skromnim navajanjem podatkov iz te dobe.
Pred tem je Dunaj sporazumno s Pešto umetno podnetil nasprotje med Srbi in Hrvati v plamenu medsebojnega sovraštva; toda to zlo je rodilo nasprotno kar so želeli nasprotniki našega naroda. Jugoslo-vensko usmerjena akademska omladina v Pragi na Dunaju in v Zagrebu je vsemu svetu slišno dvignila svoj ugovor: Bratomornega boja je več ko dovolj! Napram skupnemu sovražniku skupna obramba!
Pričelo se je sistematsko organizirano delo za narodno edinstvo, predvsem pa za zedinjenje vse akademske in srednješolske jugoslovensko misleče mladine.
To geslo je s posebnim veseljem pozdra. vila tudi beograjska akademska mladina v »Pobratimstvu«, ki je v odlični meri sodelovala pyi pripravah za kronanje kralja Petra in ki je omogočila častno udeležbo tudi jugoslovenski mladini izven Srbije.
Kronanje samo dne 21. septembra 1904 se je izvršilo  tudi v praznovanj u gtoiefc-
■ niče Karadjordjeve vstaje.
Kronanjske slavnosti se je pod vodstvom dr. Gregorja žerjava, Stjepana Radića, dr. Krizmana in mnogih drugih prvakov udeležilo nad 200 slovenske akademske mladine. Na zagrebškem kolodvoru je v pozdravu slovenskim udeležencem iz tisočere množice prvič zaoril pozdrav: »živel ju. ISiilem nslil kralj Peter!« V Zemunu pa je udeležence pričakovala srbska mladina z navdušenjem, kakršnega dotlej Slovenci še nismo doživeli. Od tam pa do kraljevega dvorca se je v triumfalnem sprevodu (ozir. vožnji) ob Karadjordjevi koračnici kraljeve garde venomer ponavljal pozdrav Živel jugoslovenski kralj Peter!
Prihod zunanjih udeležencev je bil seveda že več dni pred kronanjem in se je v tistih dneh na mnogih zborovanjih že polagal tuui realen temelj za ustanovitev jugosloven ske države. Udeležbo iz Avstrija je zelo omogočila »Jugoslovenska umetniška razstava«, ki jo je otvoril kralj Petar osebno, pri čemer je predsednik beograjskega akad. društva »Pobratimstvo« v nagovoru na kralja opozarjal, da je kulturno edinstvo. n. , lerem dela sedanja mladina, predhodi. k tudi političnemu edin-stvu. Pri tem zgodovinskem dogodku js bila zelo časti o udeležena tudi nasa slovenska omladina iz društev »Narodne misli« in »Slovenskega Juga«.
Trije vlomi v Stražlšču
Izvršeni so bili v eni sami noči
Stražišče 21. septembra.
V noči na četrtek sta dva arzna vlomilca izvršila v Stražišču kar tri vlome. K sreči se jima je vlom v občinsko blagajno ponesrečil in sta se morala potem, ko so ju prepodili, zadovoljiti z dvema manjšima podvigoma.
Najprej sta skušala vlomiti v občinsko pisarno z namenom, da navrtata veliko železno blagajno. V ta namen sta s kamenjem razbila javno obcestno svetiljko, ki je pritrjena na vogalu iste hiše. v temi sta se nato spravila na delo in sta z močnim lesenim drogom odstranila železno okensko rešetko, nato pa razbila Šipo, da sta lahko odprla okno.
V isti hiši stanujoči organist Plevel, je čul sumljiv šum ter je skozi okno pogledal na cesto. Ker svetiljka na vogalu ni gorela, ie takoj zasumil. da ni vse v redu. Zato je vstal in odšel pogledat okrog hiše. da ugotovi, odkod prihaja šum. In res je pod oknom pisarne opazil dva neznanca, ki sta se pripravljala, da zlezeta skozi okno v notranjost. To jima je hotel preprečiti in je prišel bližje, med tem pa sta ga vlomilca opazila in oddala proti njemu strel iz samokresa, ki ga k sreči ni zadel. Organist se je moral umakniti, vlomilca pa sta zbežala v temo.
Občinski urad je zjutraj o dogodku obvestil policijo, istočasno pa sta prijavila še dva stražiška občana, da jima je bilo v jutranjih urah vlomljeno v stanovanje. Policija je iz tega sklepala, da sta izvršila vse tri vlome ista dva vlomilca. Ko sta bila prepodena, sta se namreč odpravila naprej v vas in sta najprej vlomila v stanovanje železniškega upokojenca Fr. Baj-želja, ki sta mu odnesla 15 kg masti, 3 kg masla, 3 pare moških čevljev, 5 parov nogavic, 4 moške srajce in steklenico vina. V stanovanje sta prišla skozi okno in sta iz notranje strani hotela vlomiti z vitrinom v trgovino. Ker se jima to ni posrečilo in jima je vitrih obtičal v ključavnici, sta izpraznila samo shrambo. Po tem vlomu sta se podala še v hišo delavca Alfonza Kovačiča. ki sta mu prav tako izpraznila shrambo. Odnesla sta 5 parov moških in ženskih čevljev, novo aktovko in nahrbtnik. Bajželj trpi okrog 1000 din škode, Kovačič pa okrog 800 din.
Policija se je takoi odpravila na lov za vlomilcema in se ji je že dopoldne posrečilo ujeti v Bitnjem dva sumljiva moška. Ko so jima na policiji izprašali vest. sta dejanje oba odločno zanikala ln sta dokazovala alibi češ, ds sta noč prespala pri nekem kmetu na Hujah, kar pa se je kas-
neje izkazalo za neresnično. Organistov opis obeh se popolnoma strinja z zunanjostjo aretirancev, sicer pa tudi vse okolnosti kažejo na to. da so ujeli prava tička. Prvi ie znan kriminalni tip, s katerim js imela policija že večkrat posla. Je to brezposelni strojni kurjač Franc Čerin, doma iz okolice Borovnice, njegov pajdaš Anton Merzelj pa je doma z Iga pri Ljubljani.
Nase Gledališče
DRAMA
Začetek ob 20. uri
Sobota. 23. septembra: Kacijanar. Premijer ski abonma. Otvoritvena predstava. Nedelja, 24. septembra: Neopravičena ura.
Izven. Znižane cene Ponedeljek, 25. septembra: zaprto Torek, 26. septembra: zaprto. (Generalka) Sreda,   27.  septembra:   Hudičev učenec Premierski abonma
Drama bo otvorila letošnjo gledališko sezono s slovenskim delom. Medvedovim »Kadjanarjem«. Ta proizvod domače književnosti zajema zgodovinsko dobo iz časov turških napadov na nase kraje, sa vlada cesarja Ferdinanda in Kacijanarjevegn spora z njim. Spretno nanizani dogodki zgodovinskega značaja nam predstavljajo vrsto znanih oseb, ki so bile v zvezi s Kacljanarjem in njegovo tragično usodo.
&e je čas, da postanete abonent, preden se prične gledališka sezona. Poset gledališča, ki je v prvi vrsti kulturna dolžnost vsakogar, vam nudi s svojim bogatim opernim, dramskim, operetnim ln baletnim sporedom najlepšo zabavo. Ugodnosti, ki jih daje gledališče, omogočajo vsakomur, da postane abonent. Priglase sprejema blagajna v pisarni dramskega gledališča.
»Hudičev učenec« je naslov Shawove Igre ki bo prišla kot druga novost na nsJ repertoar. Glavno vlogo bo igral Jan, zrn-žiral pa je delo dr. Bratko Kreft. Dejanja se dogaja v Ameriki v času osvobodilna vojne. Delo ima vse značilnosti Shawova» ga mojstrstva in je izredno zanimivo.
sSabska kraljica«, velika Gol d m ar kova opera, bo otvoritvena predstava v operi. Vprizorili jo bodo v soboto 30. t. m. Glavna partije bodo peli: Kogejeva, GoatlČ, Janko, Betetto, Hevbalova, Sokova, Dolničar. Solo bo plesala Bravničarjeva. Pomnožen zbor in orkester, zanimivi libreto in slikovita inscenacija obetajo nadpovprečno predstavo. Dirigent: Niko štritof. Režiser: Ciril Debevec. Koreograf: ing. P. Golovia, Inscenator: ing. Fran z Premiera bo za Premierski abonma.
Stran 4
»SLOVENSKI NA t OD*
• 215
Iz spominov prve žene
Clarka Gabla
Joiefina Dillon je srečna, ker je pomagala, da je poatal
Gable slaven igralec
Bila sem prva žena Clarka Gabla. ki se je drugič oženil z Rio Langham in nedavno tretjič s filmsko igralko Carole Lom bar d. V Hollywoodu sem ga spoznala. V Hollywoodu se ljudje poročijo, da bi napravili kariero pri filmu, ali iz prepričanja, da se morajo poročiti 00 skupnem uspehu v kakšnem filmu ter končno enostavno zaradi tega tudi. ker se imajo radi. S Clarkom sva se vzela, ker sva se imela rada. To je bilo 1 1928
Tedaj Clark Gable še ni bil slaven filmski igralec. Ljubila sem ga kot moškega. Kmalu pa sem spoznala, da je njegov talent glavna ovira za srečo najinega zakona. Ženske so vedno imele velik vpliv na Clarka. V tistih časih, ko je imel samo eno obleko in malo denarja, ie imel tudi malo prijateljev. Po prvih uspehih v majhnih vlogah, si je opomogel, ko na je podpisal prvo pogodbo v Los Angelesu za glavno filmsko vlogo, se je pričela najina nesreča, kajti Clarka so začele oblegati ženske. Nekega dne ga je čakala v loži temnopolta senjorita. katero ie moral spremljati domov. Drugič je spremljal domov plavolasko. ki ie stanovala precej daleč in sem Clarka dolgo čakala, preden se je vrnil. Pred trgovinami, v katerih le kupoval potrebščine, so ga čakali vedno roji mladih deklet, svetske dame so ga vabile na čaj. Neka filmska zvezda ea ie nekoč prosila, naj bi jo ugrabil. Pri vsem tem sem bila sama vedno nekako za kulisami. Ako je bil Clark kam povabljen, jaz navadno nisem bila zaželena Ni čudno, da me je Clark v takih razmerah začel zanemariati.
I Doživela pa sem kot Gablova žena tudi • še bolj čudne dogodivščine Nekega dne je potrkala na moja vrata slabo oblečena ženska in me prosila, naj ji pomagam, ker bo v kratkem mati in nima nikogar na svetu. Končno mi ie zaupala, da je oče njenega otroka Clark Gable Prosila me je. naj otroka takoj po rojstvu adoptiram. Pozneje sem dognala, da je neka moja sovražnica to žensko najela, da bi me na ta način jezila. Debelo knjigo bi lahko napisala o zvijačah, ki so jih ženske in moški uporabljali, da bi z mojo pomočjo prišli v stik s Clarkom
Danes sem srečna, ker sem bila prva Clarkova žena in ker lahko rečem, da sem mu pomagala k uspehu v življenju. Nekaj let sem mu stala ob strani in mu bila najboljša prijateljica in svetovalka. Nikoli ne bom pozabila tistega Clarka Jci še ni bil slaven igralec bil pa je se ves moj in samo moj. Visok je bil in mršav ter potreben nege in dobre besede. Pri jedi ni bil izbirčen, najrajše je imel biftek in mnogo zelenjave ter sadja. Pomaranč nisem imela nikoli dovolj v shrsmhi Za srečo v domu je potrebno samo nekoliko medsebojnega zaupanja. Dobri dve leti naju je tako zaupanje oba naredilo srečna. Najraje je govoril o svojem poklicu. Rada sera ga poslušala, čeprav je težko končal, če je načel pogovor o filmu.
Po dveh letih dokaj srečnega zakona je postal Clark bolj redkobeseden. Cele ure je premišljal o nečem, vprašala ga nikoli nisem, kaj mu je na srcu. Zaupala sem mu do zadnjega. Toda naposled sem ostala sama. Zdelo se mi je. da sva se s Clarkom pogreznila v strašen prepad in nisem imela dovolj poguma zastavljati mu vprašanja, da bi s pomočjo njegovih odgovorov mogla premeriti vse strašne globine tega prepada. Tudi Clark je bil zadnje mesece pred ločitvijo pod pritiskom podobnega občutka. Nikoli ni načel pogovora o nesporazumih in odtujitvi, katero sva oba tako silno občutila Enostavno razumela se nisva več, postala sva si tujca, ki si nimata ničesar več zanimivega in važnega povedati.
Tako ie opisala Josefina Dillon srečo in nesrečo svojega zakona s Clarkom Ga-blom. L. 1930. sta se ločila. Gable plačuje Dillonovi okrog 3.000.000 din alimentov na leto. svoji drugi ženi, s katero je živel od 1. 1931. do 1939 pa plačuje okrog 10.000.000 din alimentov letno. Dohodki Clarka Gabla znašajo okrog 25,000.000 din letno, njegova tretja žena Carole Lombard pa zasluži okrog 20.000.000 din letno.
Hada n
motociklista
Krško, 19. septembra Po deževnih dneh je v nedeljo zopet posijalo sonce in ni čuda, da si je vsak zaželel izlet v naravo. Tako se je napotil tudi g. N. Pinterič, trgovski potnik z motornimi kolesi in šivalnimi stroji is Brežic, v nase lene dolenske kraje. Ko pa se je zvečer vračal okrog 23. ure je pod vasjo Arto na banovinski cesti Radeče—Krško zagledal pred seboj preko ceste položen dvameterski hlod debeline okrog 30 cm. Vsak poskus, da bi ustavil motorno kolo. je bil zaman, kajti do hloda je manjkalo komaj še kakih dvajset metrov. Da bi se ga pa ognil, je bila cesta preozka. Tako se je z vso silo zaletel v hlod. Sila sunka ga je vrgla preko ceste na kup gramoza, kjer je nekaj časa obležal, nato pa se je priplazil do gostilničarja Rostoharja iz vasi Gornje PijavSko, ki ga je naložil na voz in odpeljal do Krškega, odkoder so ga z avtomobilom prepeljali v javno občinsko bolnico v Brežice. Pinte riče ve poškodbe so menda zelo resnega značaja. Motorno kolo je skoraj popolnoma razbito.
Kakor je pokazala dosedanja preiskava, je bil prvotno hlod ob strani ceste, odkoder pa ga je nekdo prestavil na cesto. Pintarič hloda ni mogel prej videti, ker dela cesta prav na tem mestu oster ovinek, poleg tega na se še strmo spušča, tako da je to se povečalo brzino, ter bi bil vsak poskus ustaviti vozilo zaman. Kakor vse kaže, je bil hlod nalašč nastavljen na cesto in to že v posnih večernih urah. Cestne razmere te nesreče prav gotovo niso zakrivile. Ali gre tukaj za človeško zlobo ali pa za otroško nepremišljenost, bo pokazala preiskava, ki so jo že uvedli orožniki. Upajmo da bo zadeva kmalu razčiščena in bodo storilci kmalu v rokah pravice ter tudi temu primerno kasnovani.
Vtisi iz Francije
Cisto zunanje: čudna mešanica romanskega in nemškega. Jasno se vidijo tipi zgradb: domače pred 1870 in po 1918. Monumentalne zgradbe iz časa Louisa XUL XIV.. XV. ki jih je zgradila Francija kot izraz moči države in dinastije, ter tipične hiše nem&kega mesta iz viljemovske dobe z vso neokusnostjo razkošjem gotike ali renesanse, z drago ornamentiko, ki naj pove: mi si to lahko dovolimo, saj imamo za to sredstva.
Meščani govore nemško in francosko. Z Nemčijo nočejo nobene zveze. Mali trgovec, mesar, obrtnik vsi so proti današnji Nemčiji in priznavajo Francijo za svoj dom. Iredentističnih separatistov ni več, čemu tudi — saj so vse njihove zahteve v Alzaciji izpolnjene.
V podeželju je katoliška duhovščina zelo vplivna — še iz časa, ko je bila naj-močnejša politična stranka nemški cen-trum. Duhovščina se je bala francoske duhovne zakonodaje. Francoska vlada je že v prvih letih po aneksiji opustila vsak 00-skus^ da bi vpeljala francosko versko zakonodajo v Alzaciji in Loreni. Ostal je verski pouk v šolah, duhovščina živi pod režimom konkordata med Vatikanom in Napoleonom in. S tem si je Francija pridobila cerkvene kroge in ž njimi podeželje.
Domačini se tudi ne pritožujejo, da bi bili zapostavljeni pri upravi — saj je več kakor polovica podprefektov domačinov. V armadi uživajo domačini naravnost protekcijo, ne samo kot jako nadarjeni, ampak posebno kot zelo disciplinirani in zanesljivi oficirji in podoficirji. S svojo modro politiko je Francija izpodkopala tla nek) intenzivni propagandi z ene strani
fA P MELNIKOV.
ZAGONETNA SMRT KNEZA KOSTROVA
ROMAŠ
— Vaša omara je prazna, čeprav nosite ključ za vratom in vaša obleka je v rokah policije. Na nji so sledovi, ki dokazujejo, da je vas ugriznil pes na kraju zločina in da ste vrgli ključ od veznih vrat skozi okno v vilo. A orhideje, ki ste jih dobili od mojega brata, so bile najdene pod vašim oknom skupaj z eno rokavico, dočim ste drugo pozabili na kraju umora. Kam je pa vrgel morilec orožje, na to ste opozorili policijo sami, ko ste poskusili obdolžiti umora Berlogina. Lagali ste tudi, da ste biK pri njem v Kozmo-Demjansku, dočim ste bili v resnici pri Rožnovu, da bi dobili ponarejena pisma. On je vam tudi preskrbel strup, ki ste ž njim zastrupili mojega brata!
Obraz Ariadne Georgijevne se je izpreminial po knezovih besedah. Ko se je ozrl na njo, ga je nehote spreletela groza. O »angelskem« bitju ni bilo sluha ne duha več. Nanj je bila pripravljena planiti razjarjena tigrica z odprtim žrelom divje zveri. Kar se je naglo sklonila in segla po dolgem nožu na tleh. Knez ga je pa naglo sunil z nogo. da je odletel v kot.
— Pustite to. To ni vaš način boja, — je dejal knez zaničljivo. — Vaš način boja je strup in streljanje v umirajočega, ne pa odkrit napad.
— To je laž, laž!... je kriknila vsa iz sebe.
_Laž pa ni, da so vaše roke krvave, kakor ste
priznali v svojem pismu Rožnovu.
Rena; samo nekaj plačancev, ki so brez vsakega vpliva, je bilo treba zapreti; — sami Alzačani pa pravijo, da je tudi to bilo odveč ...
Meti, Verdtra, Belfort
Spomeniki francoske vojaške tradicije in slave. To. kar je Potsdam za Nemca; toda desetkrat mogočnejši na zunaj in tudi po simboliki Potsdam je simbol zmag Friderika Velikega, zmag, ki so zasužnjile druge narode. Velika vojaška taborišča vzhodne Francije so pa simbol zmag Luja XIII., XIV., revolucije in Napoleona ter tretje republike, ki so narodom prinesle svobodo, prosveto in umetnost.
Tudi danes imajo ta mesta ogromne posadke — iz vsega francoskega imperija; alpski lovci iz podnožja Montblanca. alžirski strelci, maroški spahiji v svojih belo rdečih plaščih, rumeni, kakor ženske gibčni Anamiti, Malgaši kakor hrusti S pogledom, da se jih ustrašiš pri belem dnevu. Kamor pogledaš, samo vojaštvo —gostilne in kava rne so jih pome. Najlepša palača je vedno cercle militaire, po naše oficirski dom. To so pravi vojaški muzeji z zbirkami trofej in vseh mogočih spominov iz slavne vojaške preteklosti in vsakodnevni opomin sedanjim oficirskim generacijam, naj ne zaostajajo za svojimi predniki.
Vojaško pokopališče v Verdunu: >Aux morts tom bes po ur la libe rte« na franco skem pokopališču — »Gefallen   fiir das Vaterland« na nemškem. Tu   je razlika.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
Iz Krškega
Neznani vlomilci. Neznani storilci so poskušali vlomiti pri krojaškem mojstru SL Pevcu v Leskoveu, pa so bih prepodeni po neznani osobi. Ljudstvo, ki je skoraj vse leto, odkar so spravili Unučica in njegove pajdaše za zapahe, živelo brez strahu, je ta novica zelo razburil osebno ker so dva dni poprej že menda isti storilci skušali vlomiti v hišo pekovskega mojstra Vrečka v Leskovcu, pa jih je gospodar prepodil v trenutku, ko jim je že uspelo, da so sneli okensko krilo. To pot so poskušali zopet svojo srečo pri Pevcu na ta način, da so ponoči okrog 3. ure zjutraj z železnim drogom izkopali pod oknom veliko luknjo in so že izvlekli vso opeko, le notranji omet jim je še zapiral prosto pot v hišo, ko jih je moral nekdo prepoditi. Vse kaže, da so v obeh primerih na delu eni in isti ljudje ter da gre za večjo vlomilsko družno, ki ji morajo biti okolišne razmere dobro znane. Vso zadevo ima v rokah krško orožni št vo.
Nad življenjem je obupaL V vasi Gornji Mladeti je te dni izginil 35-letni posestnik Jožef Ume k. Sestra, ki je prvotno mislila, da je sel brat kam po opravkih, ga je čakala, ko pa je videla, da ga le ni od nikoder, je poslala svojega sina, naj poišče strica. Ta ga je res po dolgem iskanju našel na skednju mrtvega, Nesrečnik si je pognal kroglo iz samokresa naravnost v srce. Kaj ga je napotilo do tega strašnega dejanja, je skrivnost, ki jo je odnesel s seboj v grob, najbrže pa je storil svoje obupno dejanje v trenutni duševni zmedenosti.
G. Oto A uman se modi v Krškem, Na- 1 šim čitateljem je še gotovo dobro v spo- f
minu g. Oto Auman, muzejski laborant, ki se letos mudi v Mariboru, da se izpopolni v svoji stroki. Sedaj je dobil 14-dnevni dopust, katerega hoče izkoristiti za raziskovanja v kriki okolici. G. Auman je namreč zvedel od kmetov, da so naleteli na neki starinski grob. Kakor za enkrat misli g. Auman, gre za star keltski grob.
Z Jesenic
. _ etažna božja bo v nedeljo 24. t. m. ob 10. v »Delavskem domu« na Savi pri Jesenicah, h kateri je vstop vsakomur prost, za vernike starokatol«ke cerkve pa stroga dolžnost.
S silo Je hotel ostati hišni posestnik
Na dražbi prodano hišo je s silo anekttral in se vselil
z družlao vanjo
Ljubljana. 22. septembra Zelo redke so obtožbe, v katerih državni tožilec zahteva za obtožence kaznovanje po f 250 k. z. Po tem paragrafu se kaznuje z zaporom do enega leta. kdor vdre v tuje stanovanje ali zaprte prostore zoper voljo lastnika ali se na zahtevo lastnika ne umakne iz stanovanja aH hiše. Kazen po tem paragrafu je včeraj zadela 52-letnega delavca Jožefa Zupana z Rupe pri Kranju.
Kakor mnogim delavcem je tudi Zupanu zadnje čase trda predla. Zadolžil se je do vratu in naposled so mu na dražbi prodali hišico, v kateri je od rojstva prebival in v kateri se je zadnja leta prebijal skozi trdo življenje s svojo ženo in otroci.
Dne 16. marca lani ga je moralo sodišče v Kranju s silo vreči iz hiše. kajti Zupan nikakor ni hotel priznati veljavnost obstoječih zakonov in je trdil, da so mu hišo po krivici prodali na javni dražbi in da je še vedno njen lastnik, ne pa kupec ravnatelj dr. Leon Skala iz Ljubljane, ki je hišico na Rupi kupil na dražbi. Od marca do julija je delavec Zupan premišljal, kako bi se zopet polastil svoje hiše, dne 28. julija pa je izvršil dejanje, zaradi katerega je bil včeraj obsojen. Ker je bila njegova prejšnja hišica prazna, je ponoči prišel s krampom in drugim orodjem ter odstranil pri vratih zidno opeko, razkopal zid in skozi odprtino zlezel z ženo in otroci vred v hišo. Nekaj dni se je zopet počutil srečnega kot hišni posestnik, a kmalu so prišli orožniki in ga zopet vrgli iz hiše. Državni tožilec pa je vložil proti njemu obtožnico.
Pred sodnikom poedineem okrožnega sodišča dr. Pompetom je Zupan prostodušno priznal, da je res na ta način vdrl v niso, kakor je bilo opisano v obtožnici, toda vztrajal je pri tem. da je hiša še vedno njegova, ker je bil po mojem svetem prepričanju s prodajo hiše na javni dražbi osleparjen. Ker je bilo iz sodnih spisov razvidno, da je sodna prodaja hiše veljavna, je sodnik prisodil Zupanu 4 mesece zapora.
Epilog strašne nesreče pred sodiščem
Včeraj se je moral pred sodnikom poedineem zagovarjati tudi 31-letni Franc Debevec. Obtožnica ga je dolžila, da je 2. julija letos tako neprevidno vozil z motornim kolesom, na katerem je sedela tudi Ivana Plan ko. da je zakrivil nesrečo na železniškem prelazu pri Klecah na cesti iz St. Vida v Vižmarje. Debevec se je peljal z Ivanko Planko na izlet v ljubljansko okolico. Ko se je približal železniškemu prelazu pri Klecah, bi moral opaziti vlak in slišati signale in ustaviti pred prelazom. Tega ni storil, temveč je hotel najbrže vlak prehiteti. Vozil je s hitrostjo okrog 50 km na uro. U štel se je samo za nekaj sekund; drveči vlak je zadel v zadnji blatnik De-bevčevega motorja. Posledice karambola so bile strašne. Pri sunku je Debevec zle-tel z motorja v cestni jarek, sopotnico Ivanko Planko pa je vrglo pod kolesa dr-
večega vlaka. Kakih 60 m je vlak še vlekel nesrecnico po progi ter jo popolnoma razmesanl. Pri obdukciji zdravniki niu niso mogli ugotoviti neposredni vzrok smrti, tako zelo ej bilo telo Ivanke Planko razkosano.
Debevec se je zagovarjal, da ni o pravem času opazil vlaka, a po izpovedi nekaterih ljudi, ki so v bližini videli, kako se je nesreča pripetila, ter na podlagi podatkov preiskave, je moral sodnik spoznati obtoženca za krivega in mu je prisodil nepogojno 2 meseca zapora, ker je zahtevala nesreča življenje človeka in je bila tudi ogrožena  varnost  ljudi v vlaku.
Novice iz Kamnika
Znano je. da je kamniški trg dražji od ljubljanskega. Ne da se prav razumeti, kako je mogoče, da se majhno podeželsko mestece v cenah lahko meri z Ljubljano in jo celo prekaša. Kamničani bržkone nimajo denarja preveč, da bi ga kar tjaven-dan trosili in plačevali višje cene kot so drugod, posebno pa tega ne delajo uradniki, ki jih je precej. Kmetje okoličani, ki prinašajo svoje blago na trg, bržkone tudi nimajo nič od višjih cen, ali pa le posamezniki, če so dovolj Tkunštni«. Mnogokrat se slišijo izjave kmetic, ki so pripravljene peljati blago v Ljubljano, češ, da bodo tam boljše prodale. Kako je torej prav za prav s to stvarjo? Nekaj ni v redu. Le redkokdaj, ko je živilski trg zelo založen, se posreči priti do normalnih cen. Zdi se, da v veliki meri vplivajo na cene tukajšnji trgovci z živili in življenjskimi potrebščinami, ki nakupujejo v poštev prihajajoče blago še preden morejo priti krm-sumenti do njega. Da potem to robo precej dražje prodajajo, je razumljivo, posebno, če se pomisli, da imamo v Kamniku samo dva tržna dneva. Mislimo pa, da bi naši trgovci boljše napravili, če bi v tem svojem prizadevanju ne pretiravali. Manj slabe volje bi bilo in — več prometa. Zdaj so že taki časi, da bo treba gledati na vse in skrbno paziti, da se ne prične tisto zloglasno veriženje. Javnost naj v lastnem interesu kontrolira vse pojave v gospodarstvu in trgovini ter vsak poskus v tej smeri prijavi ter tako podpre oblasti, ki bodo gotovo napravile vse, da se take stvari v kali zatrejo. Kar se tiče preskrbe z živili, bi bilo bržkone potrebno, da se stvar tako uredi, da se trgovcem z življenjskimi potrebščinami dovoli nakupovanje šele potem, ko so konsumenti odpravili. Res ni zdaj čas. da se uravnavanje cen prepušča mili volji.
Gospodinja, ki je dobila novo služkinjo, je bila z njo zek> prijazna in ji rekla:
Vidite Micika, tu pri nas se boste dobro počutili, veste jaz nisem razvajena in me ni težko zadovoljiti. Micika je prikimala in rekla: Da gospa, to sem takoj spoznala, ko sem zagledala gospoda.
RAzno
L— Din. daven Najmanjši znesek 15 Oto
Male oglase »Slov. Narod«
sprejema oprava do 9. are dopoldne.
MALINOVEC
pristan, naravan, s čistim korjem vkuhan — se dobi na malo ln veliko v lekarni dr. G PICCOLL Ljubljana, nasproti cNebotlčnlkac.
KUPIM
dO par. davek poseoej 9 Din
MOTORNO KOLO
350 — 500 cem novejše tipe, kupim. — Ponudbe na Franc Rozman, Kranj. 2793
PRODAM
Beseda 50 par. davek posebei Najmanjši znesek 8 Din
OKEHOVA JEDRCA IN MED dobila najceneje v »MedarnU, Ljubljana, židovska oL a.
45. T
PISALNI STROJ
* Erika«, popolnoma nov, poceni prodam. Kastelic, Tržaška 48.
2806
LES SUH vsakovrsten, ladijska tla, parkete, furnir in žagine odpadke prodaja Lavrenčič & Co., Ljubljana, Vosnjasova 16. 2801
SLIVE TRESENE
za žganje dobavi vsako množino po 45 para franko vagon in avto Kolarič Franc, Brežice.
2803
S LUŽfi E
Beseda 50 par. davek posebej Najmanj« znesek 8 Din
TRGOVSKO SOTRUDNIOO
starejšo, dobro izurjeno v manufakturi, Špeceriji, drobnarijah, železnim, če možno tudi v usnju, sprejme Norb. Zanier & sin, Sv. Peter, Savinjska dolina
2795
GOSPODIČNA
18. letna, inteligentna, z malo maturo in trgovsko šolo, s pisarniško prakso in vešča strojepisja. Išče službo v pisarni ali za blagajni čarko Nastop po dogovoru. Ponudbe na upravo Slov. Naroda pod . Ljubljana-*-.
2802
rZŽIGAJLCE IN BRIZGAL CE
(Brenner und Spritzer) za emajl, iščemo za takoj. — Ponudbe z zahtevo plače ln let starosti poslati na Zephlr d.d., Beograd, poštni predal 750.
2805
oglata]
T mali oglasnik
»Slov. Naroda«
55
— Od koga veste to? — ji je ušlo iz ust.
— Iz istega pisma, ki ga je dobila v roke policija. In laž tudi ni, da so se pojavili odtisi vaših prstov na knezovem predsmrtnem listku in na volanu avtomobila ki ste ga ukradli, da ste se odpeljali na kraj umora.
— Saj ni nihče posnel odtisov mojih prstov.
— Sami ste bili tako prijazni, da ste jih pustili na mojih skicah, — se je zasmejal knez.
Premerila ga je s srditim pogledom, potem se ie pa obrnila in stopila k vratom.
— Najin pogovor še ni končan! — je zaklical Oleg Kirilovič za njo. — V vašem lastnem interesu je, da me poslušate do konca. Sicer boste aretirani še preden pridete na hodnik!
— Kdo bi me mogel aretirati? — je vprašala čez ramo.
•— Svetnik tajne policije, ki čaka tu v nisi.
— Murzajev?
— Da.
— Torej vas poslušam. Dovolite, da sedem.
— Prosim.
Sedla je na najbližji stol in udarjala z nogo ob tla, da bi zadržala svoj gnev, ki ga je komaj premagovala.
— Jutri se odpeljete z vlakom, ki odhaja ob pol treh popoldne v inozemstvo, — je dejal knez ukazujoče, naglašujoč vsako besedo. — Nikjer ne izstopite, razen na postajah kjer se boste morali presesti. Tako prekoračite mejo v sredo okrog štirih popoldne. Vedeti morate, da bo ob Isti uri prestopila prag stanovanja vaših roditeljev policija, da bi vas aretirala in istočasno bodo poslane brzojavke na vse strani in na vse obmejne postaje, naj vas zadrže. Sam vam preskrbim potni
list in pošljem vam ga jutri dopoldne. Ali ste pripravljeni izpolniti moje povelje?
— Da. Odpotujem še nocoj.
— Kaj pa potni list?
— Ne potrebujem ga.
— Kako to? Ne pozabite, da morate biti v sredo zvečer onstran meje.
— Potni list že imam.
— Na svoje ime?
— Ne.
— Torej ponarejen?
— Da.
— To je delo istega človeka, ki je ponarejal pisma, kaj ne?
— Da.
— Tem bolje. Čujte moje nadaljne pogoje: V Rusijo se ne smete več vrniti nikoli! Vse moje življenje ne boste smeli poslati v Rusijo nobenega pisma in nihče ne bo smel vedeti, kje ste. Izginiti morate brez sledu! Ni vas več; Umrli ste. Najmanjši stik s komurkoli v Rusiji bi zadostoval in jaz bi preiskal vso Evropo, da bi vas našel in izročil sodišču. V tujini ne boste smeli občevati z Rusi! Dobro je, da ste si preskrbeli ponarejen potni list, boste vsaj živeli pod tujim imenom. O tem, kam in čemu odhajate, ne sme nihče ničesar vedeti, niti vaši starši. Od tega trenutka nimajo več hčere. Eno samo dogovorjeno brzojavko mi pošljete z najbližje inozemske postaje, da bom vedel, da ste izpolnili moje povelje. To je vse!
— Izpolnim ga. Kaj naj brzojavim?
— Samo eno besedo — knez se je zamislil — recimo... »Tamara«.
— Tamara? Zakaj prav to ime?
— Ne mislite si Tarnare iz Lermontovega »Demona«, — se je zasmejal Oleg Kirilovič. — Te ne poosebljate. Pač pa Tamaro, ki je o nji pesnik dejal:
Kot angel nebeški je lepa, kot demon pretkana in zla!
— Ali lahko že grem?
— Počakajte še.' Bivše neveste svojega brata, čeprav je njegova morilka, nočem pahniti v bedo in na pot moralnega razvrata, kar bi se dalo nedvomno pričakovati glede na vašo zunanjost in podlo dušo. Imate petdeset tisoč rubljev, ki ste jih dobili od mojega brata, deset tisoč ste pa dobili od mene. Tu imate še štirideset tisoč... Ne približajte se mi! — jo je zadržal knez s studom in vrgel sveženj bankovcev na mizo. — To je skupaj sto tisoč. S tem denarjem lahko preživite vse svoje življenje brez skrbi. Zdaj lahko odidete, toda ne pozabite, da boste v sredo bodisi onstran meje ali pa v ječi!
Stopila je k vratom, pa se je ustavila in obrnila. V nadutem pretvarjanju je vprašala:
— Torej vse, kar ste mi naročili, moram doslovno izpolniti? Ali bi mi pa ne mogil povedati vzroga tega »izredno krščanskega« usmiljenja?
— Ne iščite v tem nobenega usmiljenja, pa tudi nobenega sočutja z vami! Vzrok je v tem, da ne želim nobene senzacionalne obravnave proti vam, kjer bi se izgovarjalo ime knezov Kostrovih. Brez glavne predstavnice bo tekel proces mirno, potem pa — je pripomnil knez po kratkem molku, — verujem, da boste prej ali slej za svoj zločin kaznovani tako, da bi bila ječa za vas še prava sreča. Za to imam tudi druge razloge...
— Kakšne?
Urejuje Josip Zupančič // Za »Narodno tekamo' Fran Jaran // Za upravo in insaratni del Gsta Oton Oirislol // Vsi v MuMjani
si
Srev. 215
»SLOVENSKI NAROD«,
DNEVNE VESTI
— Velika razstava «adja v Zagreba, Zveza hrvatskih vinogradnikov in sadjarjev v Zagrebu pripravlja veliko razstavo sadja, ki bo v Zagrebu od 7. do 15. oktobra. Razstave se smejo udeležiti sadjarji iz hrvatske banovine, poleg tega pa tudi vsi tovarnarji in trgovci brez izjeme, ki se pečajo z izdelovanjem ali prodajo strojev aparatov, oroJja in drugih pripomočkov, ki se rabijo pri sadjarstvu. Prav tako se smejo razstave udeležiti producenti in trgovci kemičnih preparatov in strupov za pobijanje sadnih škodljivcev itd. Svojo udeležbo morajo prijaviti najkasneje do 26. t. m. »Savezu hrvatskih vinogradara i voćara« Zagreb, Račkoga ulica l. Na razstavo se- opozarjajo tudi vsi naši sadni trgovci in izvozniki. Za obisk razstave je dovoljen 50% popust za vožnjo po železnici.
— Društvo za zaščito interesov vlagateljev bivše avstrijske poštne hranilnice v Ljubljani nam sporoča: Ker se posamezni vlagatelji bivše avstrijske poštne hranilnice še vedno obračajo na društvo z vprašanji, zakaj še niso prejeli svojih terjatev, bodi zadnjikrat povedano, da naj vsak vlagatelj takoj pošlje nekolkovano vlogo Poštni hranilnici (izplačilo vlog bivše avstrijske poštne hranilnice) v Beogradu. V tej vlogi naj se naveie: ime in priimek vlagatelja, številka hran. knjižice ali ček računa, ter jat veni znesek in sedanje bivališče. V poštev pridejo samo one terjatve, ki so bile v 1. 192S in do 10. sept. 1929 pri kakem poštnem uradu prijavljene. Glede izplačila rentnih vlog obvešča Poštna hranilnica z dne 7. 4. št. 1821/1 in 12. 9. 1.1. št. 3287 I v Beogradu, da se bodo enako v doglednem času izplačale ln se je društvo v tem pogledu obrnilo na podpred-sedstvo ministrskega sveta v Beogradu. Za odgovor je priložiti znamko za din 1.50 in 0.50.
— Izvoz bavkslta v Nemčijo. Iz Šibenika poročajo, da so organizirali izvoz našega bavkslta v Nemčijo po železnici, ker je bil izvoz rude po morju onemogočen. V Času zastoja izvoza bavksita je bilo v podjetjih v severni Dalmaciji reduciranih več sto delavcev, ki bodo spet sprejeti na delo, ko bo izvoz po kopnem docela urejen.
— Milijonski kredit za novo cesto. Pred dvema letoma so začeli graditi cesto Tr-steno—Zaton v srednji Dalmaciji, zaradi pomankanja kreditov pa so pričeta dela morali prekiniti. Sedaj je bil odobren kredit 4,300.000 din za nadaljevanje in do-vršitev te ceste.
— Hrvatska bo Imela svoj grb. Zagrebški »Obzor« poroča, da bo imela banovina Hrvatska svoj hrvatski grb, nad katerim bo kraljevska krona,
— Izvoz v Francijo. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu je dobil od svojega trgovskega delegata v Parizu obvestilo, da začasno ni dovoljeno izvažati blaga v Francijo, dokler francoski izvozniki ne dobijo novih uvoznih dovoljenj.
— Prenos kosti Gavrlle Principa in tovarišev. Pred meseci so začeli graditi v Sarajevu na starem pravoslavnem pokopališču spominsko kapelico vidovdansklm herojem. Kapelica je sedaj dograjena. V njenih zidovih je vzidanih več sto spominskih plošč, ki so jih prenesli s starih grobov na starem pokopališču v Vrbanji. Kapelico so zgradili po načrtu beograjskega profesorja Rocca v starem srbskem slogu.
Te dni bodo Izkopali kosti Gavrila Princip in tovarišev ter jih prenesli v sarkofagi v kripto nove kapelice, prihodnji mesec pa bo kapelica slovesno blagoslovljena,
— Zagrebška železniška direkcija prev zame proge v Medjimurju. Direktor za grebške železniške direkcije ing. Terček z referenti in direktor ljubljanske železniške direkcije ing. Kavčič sta se včeraj sestala v Čakovcu na konferenci, na kateri je bilo določeno, da bo zagrebška železniška direkcija prevzela v svojo uprav< železniško progo Čakovec — Dolnja Lendava in Čakovec—Kotoriba ter Čakovec— Dravsko Središte, čeprav je to področje pripadalo že savski banovini, so bile železniške proge v tem kraju razen tovorne postaje Dolnja Lendava pod upravo direkcije železnic v Ljubljani. Z uredbo o banovini Hrvatski pa so prišle omenjene prega pod zagrebško železniško direkcijo. Definitivna izročitev prog bo te dni. Na vseh progah ki jih bo prevzela zagrebška direkcija, bodo nastavljeni nameščenci zagrebške direkcije in tudi promet bo opravljalo osebje zagrebške železniške direkcije.
— Dovršeno ogromno tehniško delo. Te dni so dokončali dela na jezeru Tciak. Najvažnejši in tehnično najbolj zanimivi del zagorskega vodovoda je bil s tem dokončan. Jezero Torak bo dajalo sedaj dalmatinski Zagori 4.5 milijonov litrev vode na dan. Jezero so regulirali in vse odtoke zajeli tako, da bo 32 krajev v dalmatinski Zagori, kjer je bilo pomanjkanje voie doslej ob suši naravnost katastrofalno, imelo dovolj vode. Vse področje dalmatinske Zagore bo preskrbljeno z zdravo, pitno vodo iz jezera Torak. Nad 20 000 ljudi ^£ doslej trpelo zaradi pomanJk."^nj* vod" v teh krajah.* Po 10 in več kilometrov d~leč so morali kmetje hoditi po vodo do naravnih izvorov ali vodnjakov. Iz jezera Tcr?.k bodo vodovod napeljali po vsem Zagorju.
— Roji čebel usmrtili dva konja. V Kr. statici pri Splitu je več rojev čebel napadlo Stjepana Prodana, ki ;e vozil pošto iz Zagozda v Slivno. Prodan si je rešil Življenje na ta način, da se je še o pra\*em času pokril z od^irmi, oba konja pa so razbesnele čebele tako opikale, da sta poginila.
_ Nesreče ln nezgode. Na Ižanski cesti
je včeraj neznan avtomob:?:st povozil 62-letno vdovo Heleno Blaznikovo, ki si je pri padcu zlomila levo ključnico ter se poškodovala tudi po glavi. — Tovarniška delavka Ana Dolinšek iz Ljubljane se je pri sekanju drv nevarno vsekala v levo rok0. — Milan Bremec s Toškesra čela je doma padel ln si zlomil desno roko. — Or-ganistov sin iz Sel na Dolenjskem se je s trnom zboc'el v oko in se nevarno poškodoval. — Delavca Franca Katrašnika z Jesenic je zgrabil stroj za desno mko in mu zmečkal prste. — Ključavničarskemu vajencu Stanku Petriču iz Ljubljane je pri delu odletel v oko drobec železa in mu ga poškodoval.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo delno oblačno in spremenljivo vreme. Včeraj je deževalo v Mariboru Zagrebu, Beogradu in Sarajevu. Najvišja temperatura je bila v Beogradu 26, v Splitu. Kum-boru in Dubrovniku 25, v Zagrebu 23. na Rabu 21. v Sarajevu in Visu 20, v Mariboru 19.5 v Ljubljani 19.4. Davi je kazal barometer v Ljubljani 764.1, temperatura je znašala 11.6.
Mariborske in okoliške novice
— Grozdni teden v Mariboru. Zveza gospodinj v Mariboru je sklenila, da priredi tudi letos grozdni teden in sicer od 30. sept. do 6. oktobra. Grozdni teden bo le v primeru lepega vremena. T^ani se je namreč pokazalo, da deževno vreme lahko usodno vpliva na potek grozdnega tedna. Tako so morali lani spravljati grozdje ob deževnem vremenu v gajbice, v katerih pa se je premočeno pokvarilo in se gnilo. Razen tega hoče Zveza gospodinj izločiti letos tudi druge nedostatke. Tako se je lani pokazalo, da so pošiljali iz Haloz grozdje, ki nikakor ni bilo namizno. To je zamisli grozdnega tedna precej škodovalo, ker ni bilo mogoče nuditi občinstvu vseskozi prvovrstnega grozdja. Letos bo poskrbljeno, da bo na prodaj le zares namizno, lepo grozdje.
— Nočno lekarniško službo imata še danes Albanežejeva lekarna pri sv. Antonu na Frankopanovi 18, ter Konigova lekarna pri Mariji pomagaj na Aleksandrovi cesti 1.
— Novi grobovi, V Pregljevi tri. 14 je umrl Anton Predikaka, star 72 let. V splošni bolnici je umrla žena kleparskega pomočnika Ivanka Gomzi, stara 26 let-žalujočim naše globoko sožalje!
— Smrtno se je r^neerečil 271etni delavec France Kante. Nesrečno naključje je hotelo, da je padel na tla in si močno poškodoval lobanjo. Zdravniki so si na vso moč prizadevali, da bi mu rešili življenje. Nesrečni Kante je poškodbam podlegel in umrl Rajni France Kante je bil po rodu iz Primorja. Zaradi njegove odkritosrčnosti so ga vsi spoštovali. Vse njegove znance in prijatelje je vest o tragični nesreči globoko pretresla. Včeraj popoldne so ga pokopali po starokatoliškem cerkvenem obredu, žalujočim svojcem globoko sožalje!
— Kaj pravijo mariborski trgovci. Iz mariborskih trgovskih krogih sporočajo: glede ne vznemirjajoča časopisna poroči-fa, da so cene nekaterih življenskih potrebščin v trgovinah narasle, je izvedlo Združenje trgovcev za mesto Maribor tozadevne poizvedbe ter dojjn-alo, da se cene špecerijskega in manufakturnega blaga še niso zvišale, ker ni bilo za to nobenega vzroka. Pač pa je pričakovati zvišanje cen nekaterim predmetom, ki se morajo uvažati iz inozemstva, kar bo imelo za posledico, da bodo rudi detajlis-ti primorani sorazmerno zvišati cene temu blagu.
— 94 vlomov in 2 p°*iga ima na vesti Jernej Zimič ter njegovi tovariši, ki so jih orožniki pri Sv. Antonu v Slov. goricah izsledili in aretirali. O podjetjih ZImičeve vlomilske in tatinske tolpe smo že poročali. Kradli so prav vse, kar jim je prišlo pod roke. Ukradene predmete so povečini prodali, z izkupičkom pa so se preživljali in pijančevali. Doslej so dokazali orožniki Zimičevi tolpi nič manj kakor 94 vlomov ter je škode, ki so jo povzročili prizadetim posestnikom v Slov. goricah več kakor 100.000 din. Razen tega je Zimič osumljen, da je zažgal dvema posestnikoma domačiji in sicer iz maščevanja. Zimič ter njegovi tovariši so sedaj v zaporih mariborskega okrožnega sodišča.
— Požar v Plvoli. V kuhinji posestnice Štefanije Rot v Plvoli je nastal požar k; se je razširil na vso stanovanjsko hišo K
sreči so prispeli pravočasno na kraj požara hočki gasilci, ki so preprečili, da ni ogenj vp epe lil vse domačije.
— Tatovi in vlomilci na delu. Iz kletne drvarnice trgovskega zastopnika Adolfa Urbana, stanujočega na Kralja Petra trgu 1, zlikovci odnesli razno orodje, vredno okoli 500 din. — Sedlarskemu mojstru Ivanu Bezjaku iz Cvetlične 33 je izginila z dvorišča kopalna kad, vredna 200 din. — Na činžatu na Pohorju se je tat vtihotapil v stanovanje Ivana Ko rmana ter odnesel razno perilo in druge predmete, vredne 700 din.
— Č*gav je fotografski aparat? Mariborska policija je zaplenila nekemu moškemu fotografski aparat znamke »Voigt-landerc, vreden okoli 1000 din. Ker je bil aparat nedvomno ukraden, se naj lastnik javi pri predstojniStvu mestne policije v Mariboru.
— S kolom po glavi je udaril neki napadalec 351etnega posetnika Danijela Brumna pri Sv. Martinu pri Vurbergu. Brumen je obležal nezavesten s težkimi poškodbami in so ga morali odpremiti v mariborsko bolnico. Napadalca so orožniki aretirali ter oddali v mariborsko jetnlsni co. Gre za nekega 211etnega hlapca Franca Heraaha. ki je izpovedal, da je Brumna zaradi tega udaril po glavi, ker ga je zmerjal. Zadeva bo imela svoje posledice pred sodniki.
— Poroke, v zadnjem času so se v Mariboru poročili: dr. in*. L ju bo mir Knep, tovarniški obratovodja v celjski cinkarni, in Sidonija Znidarčič, zasebna uradnica, Razlagova 3; Marko Siefrid, tov. kovač, in Roza Ekart, posestni ca, Tezno; Martin Turšič, zid. delavec, in Ana Letič. pomožna delavka, Pobrežje; Emil Belkovič, če v ljarski pomočnik, Jerovškova 74, in Marija Mihaldinec, tkalka. Dr. Verstovškova 12; Anton Grah, tapetniški pomočnik, in Roza Golež, predica Pobrežje. Bilo srečno!
— Aprttščina. Zadnje dni imamo v Mariboru v vremenskem oziru neko čudovito aprilšcino. To velja z'asti za včerajšnji dan. Dopoldne in zlasti popoldne se je nebo sproti oblačilo in jasnilo. Popoldne se je parierat vlila p!oha. Vmes je grmelo in tudi bliskalo.
— Naplavijeno truplo. V rzakovcih je naplavila Mura truplo neznanega moškega, starega okoli 60 let. Truplo je bilo dalje časa v vodi. Uropljenčeve idonrete niso mogli ugotoviti. Na truplu ni videti znakov naailja. Sklepati je, da gre za samomor ali smrtno nesrečo.
—- Vefik lov na divje svinje v kozjanskem in pilštanjskem lovskem okolišu priredijo mariborski lovci pod vodstvom g. Gustinčdča.
Mariborsko gledališče
Podaljšanje abonmaja na nova abonente.
Ker je podaljšani rok za obnovitev lanske, ga abonmaja potekel sele 21. L m., se tudi prvotno določeni rok za nove abonente podaljša do sobote SO. t. m.
Sodnik: Kaj vas je nagnilo, da ste ukradli zlatnino?
Obtoženec: Dobil sem ponudbo za zelo aupno mesto in sem potreboval denar za
ki vetje. .
35 letnica kronanja kralja Osvoboditelja
ce bi danes z nami vred ves svet ne i vel v tako čudnih razmerah, kakor še likdar prej, bi se gotovo tudi Slovenci na poseben način spominjali velikega zgodovinskega dne 21. septembra 1904: kronanja kralja Petra Osvoboditelja.
Tako pa moramo ta veliki dogodek ~> razno vati samo s skromnim navajanjem Dodatkov iz te dobe.
Pred tem je Dunaj sporazumno s Pešto imetno podnetil nasprotje med Srbi ln Hrvati v plamenu medsebojnega sovraštva; :oda to zlo je rodilo nasprotno, kar so želeli nasprotniki našega naroda. Jugoslovansko usmerjena akademska omladina v Pragi na Dunaju in v Zagrebu je vsemu svetu slišno dvignila svoj ugovor: Bratomornega boja je več ko dovolj! Napram skupnemu sovražniku skupna obramba!
Pričelo se je sistematsko organizirano delo za narodno edinstvo, predvsem pa za
din jen jo vse akademske in srednješolske j-ugoslcvensko misleče mladine.
To geslo je s posebnim veseljem pozdravila tudi beograjska akademska mladina v »Pobratimstvu«, ki je v odlični meri sodelovala pri pripravah za kronanje kralja Petra in ki je omogočila častno ude-'^žbo tudi jugoslovenski mladini izven Srbije.
Kronanje samo -ne 21. septembra 1904 se je izvršilo tudi v praznovanju stolet-
nice Ksiadjordjeve vstaje.
Kronsnjsks slavnosti se je pod vodstvom dr. Gregorja terjava, Stjepana Radića, dr. Krizmana in mnogih drugih prvakov udeležilo nad 200 slovenske akademske mladine. Na zagrebškem kolodvoru je v pozdravu slovenskim udeležencem iz tisočere množice prvič zaoril pozdrav: »živet ju. gosto »enaki kralj Peter!« V Zemunu pa je udeležence pričakovala srbska mladina z navdušenjem, kakršnega dotlej Slovenci še nismo doživeli. Od tam pa do kraljevega dvorca se je v triumfalnem sprevodu (ozlr. vožnji) ob Karadjordjevi koračnici kraljeve garde venomer ponavljal pozdrav živel jugoslovenski kralj Peter!
Prihod zunanjih udeležencev je bil seveda se več dni pred kronanjem in se je v tistih dneh na mnogih zborovanjih že polagal  tudi  realen temelj  za ustanovitev
tožlstvu, ki je obtoauo Maksa W« ma, župana B. S- ter njegova sina s* sicer Weraisheima. ker je župana m tajnika pripravil do tega, da sta izvršila zločin
zoper službeno dolžnost.
Vsi trije so se morali dopoldne zagovarjat: pred maljn k« renskim senatom mariborskega okrožnega sodišča. Obtoasni
Vv erdlahe m je pri razpravi izpovedal kakor v preiskavi, prav tako tudi župan ln njegov sin, ki   dosledno   zanikata vsako
krvdo.
Razprava ob času poročila se nI bila
zaključena.
Iz Celja
—c Razmere na delavnem trgu. Pri celjski borzi dela se je od 11. do 20 t m. na novo prijavilo 33 brezposelnih, delo je bilo ponujeno za 32 oseb. posredovanj je
bilo 16. odpotovalo je 33, odpadle so 4
»o««k;T^: Udeležbo,IzAvrtrTji SLSMkSS ^JT££
je zelo omogočila »JugosJCvensIie. umetni
ška razstava«, ki jo je otvoril kralj Peter osebno, pri Čemer je predsednik beograjskega akad. društva >Pobratimstvo« v nagovoru na kralja opozarjal, da je kulturno edinstvo, na katerem dela sedanja mladina, predhodnik tudi političnemu edin-stvu. Pri tem zgodovinskem dogo ""ku je bila zelo častno udeležena tudi naša slovenska omladina iz društev »Narodne misli« in »Slovenskega Juga«.
pot dr. Ivana Hofnfka
Izredno velika udeležba na včerajšnjem pogrebu
v Zjornji Polskavi
Maribor, 21. septembra Naš debri znanec in prijatelj državni tožilec dr. Ivan Kojnik je nastopil danes svojo pos'ednjo pot. Vsi, ki so ga vzljubili in spoštovali, so pohiteli pred hišo žalosti v Zgornji Polskavi, da se poslovijo od priljubljenega moža, odkritosrčnega prijatelja in vzornega tovariša. Poleg pokojnikove rodbine so prišli mnogi odličnik! mariborski sodniki s predsednikom okrožnega sodišča dr. Hudnikom na čelu. osebje tukajšnjega državnega tožilstva s šefom dr. M. Zorjanom, bivši mariborski žu. pan dr. Lipald, starosta mariborske sokolske Župe dr. Milan Gorišek, starosta matičnega Sokola dr. Fornazarič, predsednik Združenja trgovcev v Mariboru Miloš O set. šef primarij dr. Dernovšek, sreski zdravstveni referent dr. Jurečko, bivši nar. poslanec dr. Jančič, potem gimnazijci, tovariši pokojnikovih sinov. Posebno številno so bdi zbrani mariborski pravniki, predvsem odvetniki, pa tudi zastopstvo mariborskih novinarjev je z udeležbo pri pogrebu počastilo spomin p^menitega prijatelja in »atekr**: mariborskih novinarjev.
Najprej so prenesli krsto s posmrtnimi ostanki nepozabnpjra dr. Ivana Hojnika pred hišo žalosti, kjer je opravil molitve zgomjepolskavski župnik g. Orel Domači pevci so odneli turobno žalostmko. Rszvil se je veličasten mrtvaški sprevod, kakršnega Zg. Po^skava že dolgo ni videla. Krsto so nosili uniformirani domači gasilci, pred rak vi j o pa so stopali gasilci in domačini, ki so nosili številne vence in šopke. Po opravljenih molitvah v zgornjepoi-
skavski cerkvi so prenesli krsto na pokopališče.
Sledilo je poslednje, pretresljivo slovo ob preranem grobu vzornega moža, zglednega narodnjaka, plemenitega dobričine. Zgor-njepolskavski župnik je proslavljal blage ga pokojnika kot vzornega človeka. V teku 4 mesecev je to že tretji primer smrti v uglečni Hojnlkovi rodbini. Nepozabni soprogi ravnatelja dr. A. Pečovnika. vzorni materi Hojnikovi je sledil sedaj njen najstarejši sin dr. Ivan Hojnlk.
Sef državnega tožilstva v Mariboru g. dr. Zorjan se je poslovil od iskrenega tovariša s prisrčnimi besedami, v imenu osebja mariborskega državnega tožilstva in višjega državnega tožilstva v Ljubljani. V svojih toplo občutenih besedah je prikazal pokojnega dr. Ivana Hojnika kot vzornika v službi. Svoje odnose do sočloveka je urejeval v skladju s plemenitim, človekoljubnim mišljenjem, ki je bilo tako značilno zanj.
V Imenu Združenja jugoslov. sodnikov, čigar dolgoletni član je bil pokojnik, je spregovoril sodnik okrožnega sodišča g. Franjo Juhart, ki je poveličeval vzorno to
396 brezposelnih (249 moških in 147 žensk) nasproti 366 (225 moškim in 141 ženskam) ene 10. t m. Delo dobi 10 tesarjev. 4 hlapci, med temi 1 oženjen. 1 pekovski pomočnik. 14 kuharic 6 služkinj, ki snajo ku-I ha t i. 6 kmečkih dekel. 2 sobarici ter po I 1 vzgojiteljica in natakarica.
—c Vstopajte med in esfevnljaa deJen no osebje! Rdeči križ v Celju poziva žene in dekleta pa tudi moške, ki niso vojni ob« vezniki. da se prijavijo kot prostovoljno delovno osebje za primer potrebe Pismene prijave naslovite na sreski odbor društva Rdečega križa v Celju. V prijavah je treba navesti ime in priimek, poklic, bivališče, rojstne podatke, pristojnost, predizobrazbo in za katero vrsto pomožnega dela se priglašate. Za samarljane in bolničarje ne velja ta poziv.
—c Nogometne prvenstvo. V nedeljo 24. t. m popoldne bo na Olimpovem igrišču v Gab-rju pod ss verna prvenstvena tekma med SK Olimpom in SK Hrastnikom. Pred to tekmo, ki bo gotovo prav ranimi* va, bo prvenstvena tekma mladin SK Celja in SK Olimpa.
—c Nesreča ne počiva, V Levcu pri Celju je konj brcnil 35-letnega delavca Alojza Tratnika iz Zagrada in mu zlomil rebro. V torek je padel 31-letni posestnikov sin Franc Potočnik na Frankolovem s kozolca ter se močno poškodoval no glavi in rokah. V sredo je padla 16-letna hčerka pismonošinje Marica Vozličeve Iz Griž na cesti s kolesa in si nalomila levo nogo v gležnju. Vse tri ponesrečence so oddali v celjsko bolnico.
Iz Trbovelj
— pokalno tekmo sta odigrala v nedeljo v Trbovljah SK Amater in SK Hrastnik. Rezultat igre je bila zmaga za Amaterja 5:3 (4:0). Tekma ni zbujala pri gledalcih   posebnega   zanimanja,   ker zlasti
moštvo Amaterja    ni zadovoljilo svojih var»tvo"ta~isk^ Tudi moštvo SK Hrastnika je
razodeval plemeniti pokoinik na vsak ko- , zboljšalo sv-ojo ipo šele v polča-rak in napram vsakomur. J*. v katerem bi bilo pri večji pazljivosti
_      _. . -   —_____ m i in jačjem skupnem nastopanju lahko po-
Domači pevci so odpeli žalostmko. na , ^ rezultat igre. T^kmo je sodil g. krsto pokojnega dr. Ivana Hojnika so^za- | Jj^a* iz Ljubljane. LNP  je odredil za
Ista
cele padati TrTde o\m^ nn^lod Vo- < ^nar iz "2 fi
borjem   ki *T* ra^rjSff I P^tekmo SK Retje in SK Trbovlje.
vdanostjo.    Dr. Ivanu Hojniku trajen in svetel spomin!
Po]astif ene tatvine v Halbartovi nsnlarni
Priznanje tatinskih bratov, ki imata na vesti tudi druge
kaznive zadevščine
Maribor, 22. septembra V Mariboru in okolici so bili v zadnjem času izvršeni številni vlomi in tatvine, ki jih ni bilo lahko pojasniti. Z aretacijo Ro-ganove rokovnjaške druščine se je namreč zdelo, da gredo vsi ti in drugi nepojasnjeni vlomi na njen račun, temeljite poizvedbe pa so dokazale, da so bili na delu še drugi kriminalni akterji, ki so hodili svojo pot. Dočim je sedaj pojasnjen veliki vlom pri Ackermanu m Ktndlu v Ptuju, je vztrajno delo mariborske policije v zadnjem času razjasnilo še nekatere druge vlome, ki so se pripetili v zadnjem času v Mariboru.
Veliko pozornost so zbudile pred nedavnim velike tatvine 40.000 vrednih medeninastih predmetov v tukajšnji Halbartovi uanjarni. Navzlic števihirm zasliševanjem ni bilo mogoče dognati krivcev, sedaj pa se je izkazalo, da sta bila pri teh tatvinah udeležena brata Maks in Srečko J., o katerih ss je izkazalo, da sta odnesla pred tem ročno blagajno iz Arbeiterjeve pisarne v Dravski ulici. Policija je v tej smeri adaljevala svoja zasliševanja. Oba gres-
lika sta sicer v začetku skušala zanikati i bližje okolice.
krivdo, toda vse bolj se je ožil obroč dokazov, ki so prisilili oba aret; ranca, da sta klonila in skesano priznala tudi to veliko tatvino.
Pred par dnevi so vlomilci s sekirami poškodovali blagajno trgovca s premogom B. Mejovška v Ulici kneza Koclja. Policija je pričelt temeljite po zvedbe, da bi izsledila drzne vlomilce, zadeva pa se je sedaj povsem pojasnila. Priznanju vloma v Arbeiterjevo pisarno in tatvin v Halbartovi uanjarni je sledilo priznanje tudi glede poizkusnega vloma v Mejovškovo pisarno.
S tem bi bili pojasnjeni vsi večji vlomi, ki so bili izvršena v zadnjih mesecih v Mariboru in okolici. Z aretacijo Rogano-vih pajdašev, nevarnega Lebeniča ter obeh bratov Srečka in Maksa J. so izvršila naša varnostna oblast va veliko nalogo. Očistila so teren raznih nevarnih in kriminalnih tipov, ki so ogražali imetje <n varnost mariborskih ter okoliških prebivalcev. Ob njihovem zajetju si ni eddahnilo samo naše pohorsko prebivalstvo, ampak tudi prebivalstvo Maribora in njegove naj-
Zgodba e Židu in njegovi domovnici
pred malim kazenskim senatom
Maribor, 22. septembra Bilo je 10. novembra 1038, ko je policija v Sisku aretirala sumljivega moškega, Ki je pripotoval iz Zagreba. Izkazalo se je, da gre za 531etnega trgovca Maksa Wer-dlsheima iz Leobna, ki je dejal, da je nas državljan ln da je pristojen v občino Zg. Jakobski dol v Slov. Goricah. Predložil je domovinski list omenjene občine, ki je bil datiran z 24. decembrom 1933. Policiji je bilo takoj jasno, da ni vse v redu. zlasti ker ni znal aret ranec niti besede našega jezika, pri zasliševanju pa so prišle na dan čudne stvari.
Maks Werdisheua je dejal, da je imel v Lrcobnu trgovino. Ker so ga nemška obla-stva kot Žida preganjala, je prišel na Idejo, da bi pobegn;l v inozemstvo. Nekega dne meseca septembra 1938 je prišel k njemu neznanec, ki ga je pričel nagovarjati, naj si preskrbi jugoslovensko državljanstvo. Neznanec mu je dejal, da so nekatere nase občine siromašne in bi rade kaj zaslužile. Za ceno 500 mark ali 5000 dinarjev si lahko pridobi jugoslovensko državijanstvo. Werdisheim je na neznancev predlog pristal in sta dogovorila, da se sestane ta 7. oktobra v Gradcu. Neznanec je prišel z avtomobilom ter ga preko Radgone spravil v Slatino Radenci, kjer mu je izročil domovnico občine Zgornji Jakobski dol, nakar mu je Werdisheim izplačal 5000 din Werdish©im se je od neznanca poslovil ter nadaljeval pot preko Maribora v Zagreb, odtod pa v S sek, kjer je hotel obiskati nekega svojega prijatelja.
O zadevi je buo obveščeno mariborsko s resko načel stvo, ki je po orožnikih pri Sv. Marjeti ob Pesnici pričelo poizvedovanje  Preiskava je dognala, da je Wer-
dHshehn zares vpisan v domovinsko knjigo občine Zgornji Jakobski dol in sicer z datumom 24. 12. 1933, toda izvednisko mnenje pravi, da je bil Werdisheim s gotovostjo naknadno vpisan pod omenjenim datumom in je bilo tudi radi rano. župan občine Zgornji Jakobski dol, 74 let-posestnik B. S. je izjavil, da je domovnica pristna, prav tako njegov 361etni sin, ki opravlja posle tajnika. Oba sta Izjavila, da ne vesta, kako je prišlo ime Wer-dishelm v domovno knjigo, prav tako sta zanikala, da bi občina kdajkoll na naslov omenjene domovnice dobila kaj denarja.
Preiskava je trajala pol leta, nakar so zadevo odstopili mariborskemu državnemu
bi se bila momla pričeti ob 14.30. Velika zakasnitev Igračev SK Trbovlja pa je žal onemogočila pre^t^kmo ter je moralo aa-radi tega občmstvo čakati po nepotrebnem celih 90 minut na glavno tekmo. Po izjavi SK Amaterja se bodo od L.NP zahteval- pr"merni ukrepi, da se slične ne-rednoeti ne bodo več pripetile. Kakor čujemo, bo v nedeljo 24. t. m. Igral Amater svojo prvo prvenstveno tekmo na do» maftih tleh. Za nasprotnika bo Imel renomirano moštvo SK Celja, ki je v nedelje porazilo svojeera lkamega rivala SK Atle-ka z odlično nadmočjo. Glavna tekma se bo pridela ob 16. s predtekmo!
— Obetajoč vlom sta te dni nameravala izvršiti v tukajšnjo rudniško blagajno dva tatinska lopova. Morala sta pač že ponovno segati nedovoljeno po tuji lastnini, ker sta oba sedela v zaporu, kjer so jima hal potekali dnevi temnice h kraju. Predno , sta prišla v svobodo, sta že razmišljala o novih delanjih, ki bi jima na hiter ln la-i hek načm pripomogla do novih denarnih j sredstev. Eden  izmed njih  je trboveljski ? nepridiprav, drvgl pa je v lopovski karieri baje dose«rel  že kar mednarodni sloves. , No, novi načrt je bil hitro sklenjen v za-'. poru. Slo je za oropan je rudniške blagajne v Trbovljah.  Jedva sta bila na prostem, ko se je prvi napotil v Trbovlje, j opremljen baje že fl vsem vlomilskim orod i jem, trdno odločeri, da rudniško blagajno olajša kolikor mogoče, njegov tovari* pa ga je čakal na dogovorjenem kraju, da bt * potem razdelila plen in pobegnila. Načrt pa se j?ma je Izjalovil zaradi bojazljivosti trboveljskega pajdaša. Ko je bil že blizu cilja, ga je prestrašila močna zastrašenost okraja, kjer je nameščena rudnMDoa blagajna. Skesal se je ter oblasti priznal vlomilski načrt. Seveda je moral nopet ▼ zapore, njegov drusr pa je namestu svoje« ga prijatelja pričakal orožnike, ki so ga prav tako odvedli v zapor.  Sedaj bosta oba tatinska tička v zaporu premišljevala, če nI   morda le bolje, da kreneta na pošteno pot!
Iz 7«*<»orfa
Sokolska tombola, ki je bila zaradi nenadnih razmer ovirana, bo predvidoma prvo nedeljo oktobra in naj lastniki nekoliko potrpijo.
POMAGAJMO GRADITI PIVKO V SOKOLSKI DOM
Tajna razprava zaradi »bele kuge«
Pet obtožertk na zatožni klopi
Maribor, 22. septembra Lani 14. maja so pripeljali v ginekološki oddelek mariborske splošne bolnice 24 let staro FTančižko Rsunderjevo iz Bi* strice. Zdravn ki so ugotovili, da je Pšun-derjeva zbolela na težka sepsi kot posledici kriminalnega splava. Zdravniki so se potrudili, da bi 0 resili življenje, toda, vsa prizadevanja so bila zaman in je nesrečna Peunderjeva dva dni zatem umrla.
Oblastva so se pričela zanimati za osebo, ki je napravila kriminalni splav. Preiskava je ugotovila, da se bavi • tovrstnimi umazanimi posli 3 3 letna Žagar jeva sena Angela PuSnikova iz Bistrice pri Mariboru, ki je po daljšem obotavljanju priznala, da Je izvršila pri pokoju PJunder-
jevi umeten splav, kar jo je večkrat na
to prosila, ni pa zahtevala za ta posel nobenega plačila. V teku preiskave so oblastva nadalje dognala, da je omenjena Pusnikova še več ženskam odpravila telesni plod, toda pri zaslišanju so vsa prizadete izpovedale, da ni Pusnikova nikdar zahtevala za to plačila. Ker so se vse pregrešile proti zakonu, je mariborsko državno tožilstvo vas ženske, 4 po številu, obtožilo skupno z Angelo Putnikove.
In tako je sedelo doposme na iiteHil klopi v razpravni dvorani st. 53 v prvem nadstropju mariborskega okrožnega sodišča 5 žensk, ki so se morale zagovarjati zaradi »bele kuge«. Rasprava, ki je tajna, ob času poročila is traja.
Stran 4
>SlOVERSK! NAROD«.
215
Iz spominov prve žene
Clarka Gabla
Dillon }e srečna, ker je pomagala, da je portal Gable slaven igralec
Bila sem prva žena Clarka Gabla, ki se je drugič oženil z Rio Langham in nedavno tretjič s filmsko igralko Carole Lombard. V Hollywoodu sem ga spoznala. V Hollywoodu se ljudje poročijo, da bi napravili kariero pri filmu, ali iz prepričanja, da se morajo poročiti do skupnem uspehu v kakšnem filmu ter končno enostavno zaradi tega tudi, ker se imajo radi. S Clarkom sva se vzela, ker sva se imela rada. To je bilo 1 192«
Tedaj Clark Gable še ni bil slaven filmski igralec. Ljubila sem ga kot moškega. Kmalu pa sem spoznala, da je njegov talent glavna ovira za srečo najinega zakona. Ženske so vedno imele velik vpliv na Clarka. V tistih časih, ko je imel samo eno obleko in malo denarja, je imel tudi malo prijateljev. Po prvih uspehih v majhnih vlogah, si je opomogel, ko na je podpisal prvo pogodbo v Los Angelesu za glavno filmsko vlogo, se je pričela najina nesreča, kajti Clarka so začele oblegati ženske. Nekega dne ga je Čakala v loži temnopolta senjorita. katero le moral spremljati domov. Drugič je spremljal domov plavolasko. ki je stanovala precel daleč in sem Clarka dolgo čakala, preden se je vrnil. Pred trgovinami, v katerih le kupoval potrebščine, so ga čakali vedno roji mladih deklet, svetske dame so ga vabile na čaj. Neka filmska zvezda ga ie nekoč prosila, naj bi jo ugrabil. Pri vsem tem sem bila sama vedno nekako za kulisami. Ako je bil Clark kam povabljen, jaz navadno nisem bila zaželena Ni čudno, da me je Clark v takih razmerah začel zanemarjati.
[ Doživela pa sem kot Gablova žena tudi $2 bolj čudne dogodivščine Nekega dne je potrkala na moja vrata slabo oblečena ženska in me prosila, naj ji Domagam. ker bo v kratkem mati in nima nikogar na svetu. Končno mi ie zaupala, da je oče njenega otroka Ciark Gable Prosila me je, naj otroka takoj po rojstvu adoptiram. Pozneje sem dognala, da ie neka moja sovražnica to žensko najela, da bi me na ta način jezila Debelo knjigo bi lahko napisala o zvijačah, ki so jih ženske in moški uporabljali, da bi z mojo pomočjo prišli v stik s Clarkom.
Danes sem srečna, ker sem bila prva Clarkova žena in ker lahko rečem da sem mu pomagala k uspehu v življenju. Nekaj let sem mu stala ob strani in mu bila najboljša prijateljica in svetovalka. Nikoli ne bom pozabila tistega Clarka Jci še ni bil slaven igralec bil pa je še ves moj in samo moj. Visok je bil in mršav ter potreben nege in dobre besede T*ri jedi ni bil izbirčen, najrajše je imel biftek in mnogo zelenjave ter sadja. Pomaranč nisem imela nikoli dovolj v shrambi. Za srečo v domu je potrebno samo nekoliko medsebojnega zaupanja. Dobri dve leti najv je tako zaupanje oba naredilo srečna. Najraje je govoril o svojem poklicu. Rada sem ga poslušala, čeprav je težko končal, če je načel pogovor o fQm*L
Po dveh letih dokaj srečnega zakona je postal Clark bolj redkobeseden. Cele ure je premišljal o nečem, vprašala ga nikoli nisem, kaj mu je na srcu. Zaupala sem mu do zadnjega. Toda naposled sem ostala sama. Zdelo se mi je. da sva se s Clarkom rjogreznila v strašen prepad in nisem imela dovolj poguma zastavljati mu vprašanja, da bi s pomočjo njegovih odgovorov mogla premeriti vse strašne globine tega prepada. Tudi Clark je bil zsdnje mesece pred ločitvijo pod pritiskom podobnega občutka. Nikoli ni načel pogovora o nesporazumih in odtujitvi, katero sva oba tako silno občutila. Enostavno razumela se nisva več. postala sva si tujca, ki si nimata ničesar več zanimivega in važnega povedati.
Tako ie opisala Josefina Dillon srečo in nesrečo svojega zakona s Clarkom Gabi om L. 1930. sta se ločila. Gable plačuje Dillonovi okrog 3,000.000 din alimentov na leto. svoji drugi ženi, s katero je živel od 1. 1931. do 1939 pa plačuje okroc 10,000.000 din alimentov letno. Dohodki Clarka Gabla znašajo okrog 25.000.000 din letno, njegova tretja žena Carole Lombard na zasluži okrog 20,000.000 din letno.
Vtisi iz Francife
čisto zunanje: čudna mešanica romanskega in nemškega. Jasno se vidijo tipi zgradb: domače pred 1870 in po 1918. Monumentalne zgradbe iz časa Louisa XUI, XIV.. XV. ki jih je zgradila Francija kot izraz moči države in dinastije, ter tipične hiše nemškega mesta iz viljemovske dobe a vso neokusnostjo razkošjem gotike ali renesanse, z drago ornamentiko, ki naj pove: mi si to lahko dovolimo, saj imamo za to sredstva.
Meščani govore nemško in francosko. Z Nemčijo nočejo nobene zveze. Mali trgovec, mesar, obrtnik vsi so proti današnji Nemčiji in priznavajo Francijo za svoj dom. Iredentistićnih separatistov ni več, čemu tudi — saj so vse njihove zahteve v Alzaciji izpolnjene.
V podeželju je katoliška duhovščina zelo vplivna — še iz časa, ko je bila najmočnejša politična stranka nemški cen trum. Duhovščina se je bala francoske duhovne zakonodaje. Francoska vlada je že v prvih letih po aneksiji opustila vsak poskus, da bi vpeljala francosko versko zakonodajo v Alzaciji in Loreni. Ostal je verski pouk v šolah, duhovščina živi pod režimom konkordata med Vatikanom in Napoleonom ITI. S tem si je Francija pridobila cerkvene kroge in ž njimi podeželje.
Domačini se tudi ne pritožujejo, da bi bili zapostavljeni pri upravi — saj je več kakor polovica podprefektov domačinov. V armadi uživajo domačini naravnost pr©t lekcijo, ne samo kot jako nadarjeni, ampak posebno kot zelo disciplinirani in zanesljivi oficirji in podoficirji. S svojo mo Aro politiko je Francija izpodkopala tla selo intenzivni propagandi z ene strani
Rena; samo nekaj plačancev, ki so brez vsakega vpliva, je bilo treba zapreti; — sami Alzačani pa pravijo, da je tudi to bilo odveč...
Metz, Verđira, Belfort
Spomeniki francoske vojaške tradicije in slave. To, kar je Potsdam za Nemca; toda desetkrat mogočnejši na zunaj in tudi po simboliki. Potsdam je simbol zmag Friderika Velikega, zmag, ki so zasužnjile druge narode. Velika vojaška taborišča vzhodne Francije so pa simbol zmag Luja XIII.. XTV., revolucije in Napoleona ter tretje republike, ki so narodom prinesle svobodo, prosveto in umetnost.
Tudi danes imajo ta mesta ogromne posadke — iz vsega francoskega imperija; alpski lovd iz podnožja Montblanca. alžirski strelci, maroški spahiji v svojih belo rdečih plaščih, rumeni, kakor ženske gibčni Anami ti, Malgaši kakor hrusti. S pogledom, da se jih ustrašiš pri belem dnevu. Kamor pogledaš, samo vojaštvo —gostilne in kavarne so jih polne. Najlepša palača je vedno cercle mllitalre, po naše oficirski dom. To so pravi vojaški muzeji z zbirkami trofej in vseh mogočih spominov iz slavne vojaške preteklosti In vsakodnevni opomin sedanjim oficirskim generacijam, naj ne zaostajajo za svojimi predniki.
Vojaško pokopališče v Verdunu: »Aux morts tombčs pour ls Hbertee na francoskem pokopališču — »Gefallen filr das Vaterland« na nemškem. Tu   je razlika
Postani in ostani član Vodnikovo družbe!
Huda nesreča motociklista
Krško, 19. septembra Po deževnih dneh je v nedeljo zopet posijalo sonce in ni čuda, da si je vsak zaželel izlet v naravo. Tako se je napotil tudi g. N. Plnterič, trgovski potnik z motornimi kolesi in šivalnimi stroji iz Brežic, v naše lepe dolenske kraje. Ko pa se je zvečer vračal okrog 23. ure je pod vasjo Arto na banovinski cesti Radeče—Krško zagledal pred seboj preko ceste položen dvameterski hlod debeline okrog 30 cm. Vsak poskus, da bi ustavil motorno kolo, je bil zaman, kajti do hloda je manjkalo komaj še kakih dvajset metrov. Da bi ae ga pa ognil, je bila cesta preozka. Tako se je z vso silo zaletel v hlod. Sila sunka ga je vrgla preko ceste na kup gramoza, kjer je nekaj časa obležal, nato pa se je priplazil do gostilničarja Roštoharja iz vasi Gornje Pijavško. ki ga je naložil na voz in odpeljal do Krškega, odkoder so ga z avtomobilom prepeljali v javno občinsko bolnico v Brežice. Pinteričeve poškodbe so menda zelo resnega značaja. Motorno kolo je skoraj popolnoma razbito.
Kakor je pokazala dosedanja preiskava, je bil prvotno hlod ob strani ceste, odkoder pa ga je nekdo prestavil na cesto. Plntarič hloda nI mogel prej videti, ker dela cesta prav na tem mestu oster ovinek, poleg tega pa se še strmo spušča, tako da je to še povečalo brzino, ter bi bil vsak poskus ustaviti vozilo zaman. Kakor vse kaže, je bil hlod nalašč nastavljen na cesto tn to že v posnih večernih urah. Cestne razmere te nesreče prav gotovo niso zakrivile. Ah gre tukaj za človeško zlobo aH pa za otroško nepremišljenost, bo pokazala preiskava, ki so jo že uvedli orožniki Upajmo da bo zadeva kmalu razčiščena in bodo storilci krnalo v rokah pravice ter tudi temu primerno kaznovani.
Iz Krškega
Neznani vlomilci. Neznani storilci so poskušali vlomiti pri krojaškem mojstru St. Pevcu v Leakovcu. pa so bili prepodeni po neznani osebi. Ljudstvo, ki je skoraj vse leto, odkar so spravili Unučiča in njegove pajdaše za zapahe, živelo brez strahu, je ta novica zelo razburila, posebno ker so dva dni poprej že menda isti storilci skušali vlomiti v niso pekovskega mojstra Vrečka v Leakovcu, pa jih je gospodar prepodil v trenutku, ko jim je že uspelo, da so sneli okensko krilo. To pot so poskušali zopet svojo srečo pri Pevcu na ta način, da so ponoči okrog 3. ure zjutraj z železnim drogom izkopali pod oknom veliko luknjo in so že izvlekli vso opeko, le notranji omet jim je še zapiral prosto pot v hišo, ko jih je moral nekdo prepoditi. Vse kaže, da so v obeh primerih na delu eni in isti ljudje ter da gre za večjo vlomilsko družbo, ki ji morajo biti okolišne razmere dobro znane. Vso zadevo ima v rokah krško orožni stvo.
Nad življenjem Je obopaL V vasi Gornji Mladeti je te dni izginil 35-letni posestnik Jožef Ume k. Sestra, ki je prvotno mislila, da je Šel brat kam po opravkih, ga je čakal«,, ko pa je videla, da ga le ni od nikoder, je poslala svojega sina, naj poišče strica. Ta ga je res po dolgem Iskanja našel na skednju mrtvega. Nesrečnik si je pognal kroglo iz samokresa naravnost v srce. Kaj ga je napotilo do tega strašnega dejanja, je skrivnost, ki jo je odnesel s seboj v grob, najbrže pa je storil svoje obupno dejanje v trenutni duševni zmedenosti.
G. Oto Anman ae modi v Krškem. Na- ■ šim čitateljem je še gotovo dobro v spo- |
minu g. Oto Anman, muzejski laborant, ki se letos mudi v Mariboru, da se izpopolni v svoji stroki. Sedaj je dobil 14-dnevni dopust, katerega hoče izkoristiti za raziskovanja v kraki okolici. G. A uman je namreč zvedel od kmetov, da so naleteli na neki starinski grob. Kakor za enkrat misli g. Auman, gre za star keltski grob.
Z Jesenic
božja bo v nedeljo
24. t. m. ob 10 v >Delavskem domu« na Savi prt Jesenicah, h kateri je vstop vsakomur prost, sa vernike sta roka toliske cerkve pa stroga dolžnost.
S silo Je hotel ostati hišni posestnik
Na dražbi prodano hišo Je s silo anektiral in se vselil
z družino vanjo
Ljubljana, 22. septembra Zelo redke so obtožbe, v katerih državni tožilec zahteva za obtožence kaznovanje po S 250 k. z. Po tem paragrafu se kaznuje z zaporom do enega leta, kdor vdre v tuje stanovanje ali zaprte prostore zoper voljo lastnika ali se na zahtevo lastnika ne umakne iz stanovanja ali hiše. Kazen po tem paragrafu je včeraj zadela 52-letnega delavca Jožefa Zupana z Rupe pri Kranju.
Kakor mnogim delavcem je tudi Zupanu zadnje čase trda predla. Zadolžil se je do vratu in naposled so mu na dražbi prodali hišico, v kateri je od rojstva prebival in v kateri se je zadnja leta prebijal skozi trdo življenje s svojo ženo in otroci.
Dne 16, marca lani ga je moralo sodišče v Kranju s silo vreči iz hiše. kajti Zupan nikakor ni hotel priznati veljavnost obstoječih zakonov ta je trdil, da so mu hišo po krivici prodali na javni dražbi in da je še vedno njen lastnik, ne pa kupec ravnatelj dr. Leon Skala iz Ljubljane, ki je hišico na Rupi kupil na dražbi. Od marca do julija je delavec Zupan premišljal, kako bi se zopet polastil svoje hiše, dne 28. julija pa je izvršil dejanje, zaradi katerega je bil včeraj obsojen. Ker je bila njegova prejšnja hišica prazna, je ponoči prišel s krampom in drugim orodjem ter odstranil pri vratih zidno opeko, razkopal zid in skozi odprtino zlezel z ženo in otroci vred v hišo. Nekaj dni se je zopet počutil srečnega kot hišni posestnik, a kmalu so prišli orožniki m ga zopet vrgli iz hiše. Državni tožilec pa je vložil proti njemu obtožnico.
Pred sodnikom poedJncem okrožnega sodišča dr. Pompetom je Zupan prostodušno priznal, da je res na ta način vdrl v hišo, kakor je bilo opisano v obtožnici, toda vztrajal je pri tem, da je hiša še vedno njegova, ker je bil po mojem svetem prepričanju s prodajo hiše na javni dražbi osleparjen. Ker je bilo tz sodnih spisov razvidno, da je sodna prodaja hiše veljavna, je sodnik prisodil Zupanu 4 mesece zapora.
Epilog str a sme nesreče pred sodiščem
Včeraj se je moral pred sodnikom po-edincem zagovarjati tudi 31-letni Franc Debevec. Obtožnica ga je dolžila, da je 2. julija letos tako neprevidno vozil z motornim kolesom, na katerem je sedela tudi Ivana Planko, da je zakrivil nesrečo na železniškem prelazu pri Klečah na cesti iz St. Vida v Vižmarje. Debevec se je peljal z Ivanko Planko na izlet v ljubljansko okolico. Ko se je približal železniškemu prelazu pri Klečah, hi moral opaziti vlak m slišati signale in ustaviti pred prelazom. Tega ni storil, temveč je hotel najbrže vlak prehiteti. Vozil je s hitrostjo okrog 50 km na uro. Uštel se je samo za nekaj sekund; drveči vlak je zadel v zadnji blatnik De-bevčevega motorja. Posledice karambola so bile strašne. Pri sunku je Debevec zle-tel z motorja v cestni jarek, sopotnico Ivanko Planko pa je vrglo pod kolesa dr-
večega vlaka. Kakih 60 m je vlak še vlekel nesrečnico po progi ter jo popolnoma razmesaril. Pri obdukciji zdravniki niti niso mogli ugotoviti neposredni vzrok smrti, tako zelo ej bilo telo Ivanke Planko razkosano,
Debevec se je zagovarjal, da ni o pravem času opazil vlaka, a po izpovedi nekaterih ljudi, ki so v bližini videli, kako se je nesreča pripetila, ter na podlagi podatkov preiskave, je moral sodnik spoznati obtoženca za krivega in mu je prisodil nepogojno 2 meseca zapora, ker je zahtevala nesreča življenje Človeka in je bila tudi ogrožena varnost ljudi v vlaku.
Novice iz Kamnika
Znano je. da je kamniški trg draZJi c*i ljubljanskega. Ne da se prav razumeti, kako je mogoče, da se majhno podeželsko mestece v cenah lahko meri z Ljubljano in jo celo prekaša. Kamničani bržkone nimajo denarja preveč, da bi ga kar tjaven-dan trosili in plačevali višje cene kot so drugod, posebno pa tega ne delajo uradniki, ki jih je precej. Kmetje okoličani, ki prinašajo svoje blago na trg, bržkone tudi nimajo nič od višjih cen, ali pa le posamezniki, če so dovolj »kunštnu. Mnogokrat se slišijo izjave kmetic, ki so pripravljene peljati blago v Ljubljano, češ, da bodo tam boljše prodale. Kako je torej prav za prav s to stvarjo? Nekaj ni v redu. Le redkokdaj, ko je Živilski trg zelo založen, se posreči priti do normalnih cen. Zdi se, da v veliki meri vplivajo na cene tukajšnji trgovci z živili in življenjskimi potrebščinami, ki nakupujejo v poštev prihajajoče blago še preden morejo priti kon-sumenti do njega. Da potem to robo precej dražje prodajajo, je razumljivo, posebno, če se pomisli, da imamo v Kamniku samo dva tržna dneva. Mislimo pa, da bi naši trgovci boljše napravili, če bi v tem svojem prizadevanju ne pretiravali. Manj slabe volje bi bilo in — več prometa. Zdaj so že taki časi. da bo treba gledati na vse in skrbno paziti, da se ne prične tisto zloglasno veriženje. Javnost naj v lastnem interesu kontrolira vse pojave v gospodarstvu in trgovini ter vsak poskus v tej smeri prijavi ter tako podpre oblasti, ki bodo gotovo napravile vse, da se take stvari v kali zatre jo. Kar se tiče preskrbe z živili, bi bilo bržkone potrebno, da se stvar tako uredi, da se trgovcem z življenjskimi potrebščinami dovoli nakupovanje šele potem, ko so konsumenti odpravili. Res ni zdaj čas, da se uravnavanje cen prepušča mili volji.
Gospodinja, ki je dobila novo služkinjo, je bOa z njo zelo prijazna in ji rekla:
Vidite Micika, tu pri nas se boste dobro počutili, veste jaz nisem razvajena in me ni težko zadovoljiti. Micika je prikimala in rekla: Da gospa, to sem takoj spoznala, ko sem zagledala gospoda.
RAzno
L*— Din. davek posebej Najmanjši znesek 15 Om
Male oglase »Slov. Narod«
do a.
MALINOVEC
pristen, naraven, e čistim sladkorjem vkunan — se dobi na malo m veliko v lekarni dr. G PICCOLL Ljubljana, nasproti cNebodčnlkac
KUPIM
69 par. davek posebej
MOTORNO KOLO
350 — 500 ceni novejše tipe, kupim. — Ponudbe na Franc Rozman, Kranj. 2783
PRODAM
Seseda 50 par. davek posebej
Najmanjši znesek 8 Din OREHOVA JBDftCA LN sfEJi
dobite najceneje v »Modernu, Ljubljana, Židovska oL a.
45. T
PISALNI STROJ
»Erika«, popolnoma nov, poceni prodam. Kastelic, Tržaška 48.
2806
LES SUH
vsakovrsten, ladijska tla, parkete, furnir in žagine odpadke prodaja Lavrenčič & Co., Ljubljana, Vošnjasova 16. 2801
SLIVE TREAENE
za žganje dobavi vsako množino po 45 para franko vagon in avto Kolarič Franc, Brežice.
2803
S LUŽfi E
50 par. davek posebej 8 Dn
TRGOVSKO SOTRTJDNIOO
starejšo, dobro izurjeno v manufakturi, špecerlji, drobnarijah, železnim, če možno tudi v usnju, sprejme Norb. Zanier A. sin, Sv. Peter, Savinjska dolina
2795
GOSPODIČNA
18. letna, hiteli gen tna, z malo maturo in trgovsko šolo, s pisarniško prakso in vešča strojepisja, išče službo v pisarni ali za blagajni čarko. Nastop po dogovoru. Ponudbe na upravo Slov. Naroda pod »Ljubljana*.
2802
IZZIGALCE LN BRIZGALCE (Brenner und Spritzer) za emajl, iščemo za takoj. — Ponudbe z zahtevo plače ln let starosti poslati na Zephir d.d.. Beograd, poštni predal 750.
2805
oclafoi
v maB oglasnik
»Slov. Naroda«
'A P MEI.NIKOV.
55
ZAGONETNA SMRT KNEZA KOSTROVA
ROMAŠ
— Vaša omara je prazna, čeprav nosite ključ za vratom in vaša obleka je v rokah policije. Na nji so sledovi, ki dokazujejo, da je vas ugriznil pes na kraju zločina in da ste vrgli ključ od veznih vrat skozi okno v vilo. A orhideje, ki ste jih dobili od mojega brata, so bile najdene pod valim oknom skupaj z eno rokavico, dočim ste drugo pozabili na kraju umora. Kam je pa vrgel morilec orožje, na to ste opozorili policijo sami, ko ste poskusili obdolžiti umora Berlogina. Lagali ste tudi, da ste bili pri njem ,v Kozmo-Demjansku, dočim ste bili ▼ resnici pri Rožnovu, da bi dobili ponarejena pisma. On je vam tudi preskrbel strup, ki ste ž njim zastrupili mojega brata!
Obraz Ariadne Georgijevne se je izpreminjal po knezovih besedah. Ko se je ozrl na njo, ga je nehote spreletela groza. O »angelskem« bitju ni bilo sluha ne duha več Nanj je bila pripravljena planiti razjarjena tigrica z odprtim žrelom divje zveri. Kar se je naglo sklonila in segla po dolgem nožu na tleh. Knez ga je pa naglo sunil z nogo. da je odletel v kot
— Pustite to. To ni vaš način boja, — je dejal knez zaničljivo. — Vaš način boja je strup in streljanje v umirajočega, ne pa odkrit napad.
— To je laž, laž!... je kliknila vsa iz sebe.
— Laž pa ni, da so vase roke krvave, kakor ste priznali v svojem-pismu Rožnovu.
— Od koga veste to? — ji je ušlo iz ust.
— Iz istega pisma, ki ga je dobila v roke policija. In laž tudi ni, da so se pojavili odtisi vaših prstov na knezovem predsmrtnem listku in na volanu avtomobila, ki ste ga ukradli, da ste se odpeljali na kraj umora.
— Saj ni nihče posnel odtisov mojih prstov.
— Sami ste bili tako prijazni, da ste jih pustili na mojih skicah, — se je zasmejal knez.
Premerila ga je s srditim pogledom, potem se je pa obrnila in stopila k vratom.
— Najin pogovor še ni končan! — je zaklical Oleg Kirilovič za njo. — V vašem lastnem interesu je, da me poslušate do konca. Sicer boste aretirani še preden pridete na hodnik!
— Kdo bi me mogel aretirati? — je vprašala čez ramo.
— Svetnik tajne policije, ki čaka tu v hiši.
— Murzajev?
— Da.
— Torej vas poslušam. Dovolite, da sedem
— Prosim.
Sedla je na najbližji stol in udarjala z nogo ob tla, da bi zadržala svoj gnev, ki ga je komaj premagovala.
— Jutri se odpeljete z vlakom, ki odhaja ob pol treh popoldne v inozemstvo, — je dejal knez ukazujoče, naglašujoč vsako besedo. — Nikjer ne izstopite, razen na postajah kjer se boste morali presesti. Tako prekoračite mejo v sredo okrog Štirih popoldne. Vedeti morate, da bo ob isti uri prestopila prag stanovanja vaših roditeljev policija, da bi vas aretirala in istočasno bodo poslane brzojavke na vse strani in na vse obmejne postaje, naj vas zadrže. Sam vam preskrbim potni
list in pošljem vam ga jutri dopoldne. Ali ste pripravljeni izpolniti moje povelje?
— Da. Odpotujem še nocoj.
— Kaj pa potni list?
— Ne potrebujem ga.
— Kako to? Ne pozabite, da morate biti v sredo zvečer onstran meje.
— Potni list že imam.
— Na svoje ime?
— Ne.
— Torej ponarejen?
— Da.
— To je delo istega človeka, ki je ponarejal pisma, kaj ne?
— Da.
— Tem bolje. Čujte moje nadaljne pogoje: V Rusijo se ne smete več vrniti nikoli! Vse moje življenje ne boste smeli poslati v Rusijo nobenega pisma in nihče ne bo smel vedeti, kje ste. Izginiti morate brez sledu! Ni vas več; Umrli ste. Najmanjši stik s komurkoli v Rusiji bi zadostoval in jaz bi preiskal vso Evropo, da bi vas našel in izročil sodišču. V tujini ne boste smeli občevati z Rusi! Dobro je, da ste si preskrbeli ponarejen potni list, boste vsaj živeli pod tujim imenom. O tem, kam in čemu odhajate, ne sme nihče ničesar vedeti, niti vaši starši. Od tega trenutka nimajo več hčere. Eno samo dogovorjeno brzojavko mi pošljete z najbližje inozemske postaje, da bom vedel, da ste izpolnili moje povelje. To je vse!
— Izpolnim ga. Kaj naj brzojavim?
— Samo eno besedo — knez se je zamislil — recimo... »Tamara«.
— Tamara? Zakaj prav to ime?
— Ne mislite si Tamare iz Lermontovega »Demona«, — se je zasmejal Oleg Kirilovič. — Te ne poosebljate. Pač pa Tamaro, ki ie o nji pesnik dejal:
Kot angel nebeški je lepa,
kot demon pretkana in zla!
— Ali lahko že grem?
— Počakajte še! Bivše neveste svojega brata, čeprav je njegova morilka, nočem pahniti v bedo in na pot moralnega razvrata, kar bi se dalo nedvomno pričakovati glede na vašo zunanjost in podlo dušo. Imate petdeset tisoč rabljev, ki ste jih dobili od mojega brata, deset tisoč ste pa dobili od mene. Tu imate še štirideset tisoč... Ne približajte se mi! — jo je zadržal knez s studom in vrgel sveženj bankovcev na mizo. — To je skupaj sto tisoč. S tem denarjem lahko preživite vse svoje življenje brez skrbi. Zdaj lahko odidete, toda ne pozabite, da boste v sredo bodisi onstran meje ali pa v ječi!
Stopila je k vratom, pa se je ustavila in obrnila. V nadutem pretvarjanju je vprašala:
— Torej vse, kar ste mi naroČili, moram doslovno izpolniti? Ali bi mi pa ne mogil povedati vzroga tega »izredno krščanskega« usmiljenja?
— Ne iščite v tem nobenega usmiljenja, pa tudi nobenega sočutja z vami! Vzrok je v tem, da ne Želim nobene senzacionalne obravnave proti vam, kjer bi se izgovarjalo ime knezov Kostrovih. Brez glavne predstavnice bo tekel proces mirno, potem pa — je pripomnil knez po kratkem molku, — verujem, da boste prej ali slej za svoj zločin kaznovani tako, da bi bila ječa za vas še prava sreča. Za to imam tudi druge razloge...
— Kakšne?
Urejuje Josip ZuponOč // Za „Narodno tekamo- rum Jaran H Za upravo In mserotni del Gsta Oton Christot U V*i v ljubijo«