Gozdarski vestnik Letnik 62, številka 4 Ljubljana, maj 2004 troški secnje in spravila rkovih dreves ter vrednost bukovine na panju Možnost , ne naselitve ljske jerebice ~2. gozdarski tdijski dnevi: "Star0 in :belo drevje~' ZVEZA )ZDARSKIH DRUŠTEV LOVEN IJE OBVESTILO AVTORJEM PRISPEVKOV, NAMENJENIH OBJAVI V GOZDARSKEM VESTNIKU Pravila objave Revija Gozdarski vestnik (GV) objavlja znanstvene, strokovne in aktualne prispevke, ki obravnavajo gozd, gozdni prostor in gozdarstvo. V slovenskem ali angleškem jeziku objavljamo prispevke, ki praviloma niso daljši od ene avtorske pole (30.000 znakov) in so pripravljeni v skladu z navodili za objavo v GV. Potrebne prevode lahko zagotovi uredništvo GV, avtorji naj prispevku priložijo prevode pomembnejših strokovnih terminov. Vse znanstvene in strokovne prispevke (v nadaljevanju vodilni prispevki) recenziramo, ostale prispevke recenziramo po presoji uredništva. Uredništvo si pridržuje pravico do popravkov prispevka. Avtorji lahko zahtevajo popravljen prispevek v pregled. Prispevek mora biti opremljen z imeni in priimki avtorjev, njihovo izobrazbo in strokovnim nazivom ter tocnim naslovom ustanove, v kateri so zaposleni, oziroma njihovega bivališca (ce niso zaposleni). Stroške prevajanja, slovenskega in angleškega lektoriranja ter recenzij nosi uredništvo. Prispevki so lahko dostavljeni na uredništvo osebno, s priporoceno pošiljko ali po elektronski pošti. Vodilni prispevek je treba poslati na GV v originalu in dveh kopijah (s slikovnim gradivom vred) najmanj 60 dni pred želeno objavo. Prispevke za objavo v rubrikah je potrebno oddati v dveh izvodih najmanj 30 dni pred objavo. Aktualne novice sprejemamo 20 dni pred izdajo številke. Na zahtevo avtorjev po objavi vracamo diapozitive, fotografije in skice. Navodila za pripravo prispevkov Besedilo mora biti napisano z racunalnikom (Word for WINDOWS, ASCII-format) ali s pisalnim strojem, z dvojnim razmikam med vrsticami. Znanstveni prispevki morajo imeti UMRO-zgradbo (uvod, metode, rezultati, diskusija). Vodilni prispevki morajo biti opremljeni s slovenskim in angleškim izvleckom (do 250 znakov), z zgošcen im povzetkom, kljucnimi besedami ter dvojezicnim besedilom preglednic, grafiko nov in slik. Poglavja naj bodo oštevilcena z arabskimi številkami dekad nega sistema do cetrtega nivoja (npr. 2.3.1 -.1 ). Obvezna je uporaba enot SI in dovoljenih enot zunaj Sl. Opombe med besedilom je treba oznaciti zaporedno in jih dodati na koncu. Latinska imena morajo biti izpisana ležece (Abies alba Mili., Abieti-Fagetum din. omphalodetosum (Tregubov 1957)). Vire med besedilom se navaja po harvardskem nacinu (BROOKS et al. 1992, GILMER 1 MOORE 1968a). Neavtorizirane vire med besedilom je treba vkljuciti v vsebino (npr.:' ... kot navaja Zakon o dohodnini (1990)'). Med besedilom citirane vire in literaturo se navede na koncu prispevka v poglavju Viri, in sicer po abecednem redu priimkov pNih avtorjev oziroma po abecednem redu naslova dela, ce delo ni avtorizirana. Vire istega avto~a je treba razvrstiti kronološko in z dodano crko, ce gre za vec del istega avtorja v istem letu. Primeri: BAGATELJ, V., 1995. Uvod v SGML.-URL: http://vlado.mat.uni-lj.si/vlado/sgml/sgmluvod.htm. BROOKS, D. J. 1 GRANT, G. E. 1 JOHNSON, E. 1 TURNER, P., 1992. Forest Management.-Journal of Forestry, 43, 2, s. 21-24. GILMER, H. 1 MOORE, 8., 1968a. Industrijska psihologija.-Ljubljana, Cankarjeva založba, 589 s. IGLG (Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo), 1982. Smernice za projektiranje gozdnih cest­ Ljubljana, Splošno združenje gozdarstva Slovenije, 63 s. ŽGAJNAR, L., 1995. Sekanci-sodobna in gospodama oblika lesnega kuriva tudi za zasebna kurišca.~ V: Zbornik referatov s slovensko-avstrijskega posvetovanja: Biomasa-potencialni energetski vir za Slovenijo, Jarenina, 1. 12. 1994, Agencija za prestrukturiranje energetike, Ljubljana, s. 40-54. ~--, 1996. Enciklopedija Slovenije.-10. zv., Ljubljana, Mladinska knjiga, s. 133. Zakon o dohodnini.-Ur. l. RS, št. 43-2300/90. Preglednice, grafikoni, slike in fotografije morajo biti opremljeni z zaporednimi oznakami. Njihove oznake in vsebina se morajo ujemati z omembami v besedilu. Za decimalna števila se uporablja decimalno vejico. Položaj slikovnega gradiva, ki ni sestavni del tekstne datoteke, je treba v besedilu oznaciti z zaporedno številko in naslovom, priložene originale na hrbtni strani pa s pripadajoco številko, imenom avtorja in oznako gornjega roba. Naslovi preglednic morajo biti zgoraj, pri ostalem gradivu spodaj. Preglednice je treba okviriti, vsebine polj pa se ne oblikuje s presledki. Rocno izdelani grafikoni in slike morajo biti neokvirjeni ter izrisani s tušem v velikosti formata A4. Racunalniški izpisi morajo biti tiskani na laserskem tiskalniku v merilu objave (višina male crke mora biti vsaj 1,5 mm). Za objavo baNne fotografije potrebujemo kontrastno baN no fotografijo ali kakovosten barvni diapozitiv. O objavi barvne fotografije in njenem položaju med besedilom odloca urednik. Uredništvo GV Gozdarski vestnik, letnik 62 • številka 41 Vol. 62 • No. 4 Slovenska strokovna revija za gozdarstvo 1 Slovenian professional journal for forestry UVODNIK 186 Robert BRUS 'Staro in debelo drevje v gozdu' ZNANSTVENE RAZPRAVE 187 Edvard REBULA, Marijan KOTAR Stroški secnje in spravila bukovih dreves ter vrednost bukovine na panju Cost of cutting and skidding of beech trees and the stumpage value of beech wood 201 Marko KOVAC Velikoprostorsko strateško nacrtovanje za trajnostni razvoj gozdov (4 . del) Large-scale strategic planning for sustainable development (Part4) 211 Martin UMEK, David HLADNIK Možnosti ponovne naselitve poljske jerebice (Perdix perdix L.) na Krško-Brežiške polje The possibilities of grey partridge (Perdix perdix L.) repopulation in the Krško-Brežiško region 224 Peter ŽELEZNIK Racunalniško podprte metode izvajanja kvantitativnih meritev v rizosferi Computer assisted methods of quantitative measurement in the rizosphere STROKOVNE RAZPRAVE 229 J. POGACNIK Gozd v turisticni ponudbi GOZDARSTVO V CASU 234 Robert BRUS, Andrej BONCINA, Živan VESELIC, Samo JENCIC, PROSTORU Franci FURLAN, Tom LEVANIC Povzetek zakljucne razprave na 22. gozdarskih študijskih dnevih 238 Tone LESNIK Vesti iz ZGS 239 Janez KONECNIK Skandinavska tura Uvodnik 22. gozdarski študijski dnevi 'Staro in debelo drevje v gozdu' Gozdarski študijski dnevi, ki jih je 25. in 26. marca letos v Ljubljani pripravil Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete, tokrat v sodelovanju z Gozdarskim inštitutom Slovenije, so bili posveceni znacilnostim, pomenu in problematiki starega in debelega drevja v gozdu. Referenti so v svojih prispevkih temo obravnavali iz vec razlicnih zornih kotov. Predstavili so biologijo sta.J.ih in debelih dreves, njihovo vlogo v biocenozi, nanje vezan živalski svet in zagate pii vrednotenju drevesa kot pomembnega dela naravne dedišcine. Razmišljali so o vlogi starega in debelega drevja pri sonaravnem mnogonamenskem gospodarjenju z gozdom in o vpetosti gospodarjenja med tehnologijo, ekonomijo in varstvo narave ter soocili razlicne poglede in interese p1i ravnanju in gospodrujenju s statim in debelim drevjem. Posveta se je udeležilo skoraj 140 gozdarskih in drugih strokovnjakov, najvec iz Zavoda za gozdove Slovenije, izvajalskih podjetij, gozdarske inšpekcije in Zavoda za varstvo narave. Veliko zanimanje za udeležbo na študijskih dnevih so pokazali tudi študenti. Zaradi prostorskih omejitev smo lahko na prireditev žal povabili zgolj po enega predstavnika vsakega letnika, vsekakor pa bi bilo v ptihodnosti treba razmišljati tudi o možnosti, kako sodelovanje omogociti še vecjemu številu. Tako številcna udeležba po eni strani kaže, da je bila izbrana tema za stroko dovolj zanimiva in aktualna, po drugi strani pa se je pokazalo, da gozdarski študijski dnevi še naprej ostajajo zelo pomembna in koristna prireditev vse stroke in za gozdruje skoraj edina priložnost, da se v tako velikem številu srecujejo, poglabljajo svoje znanje, izmenjujejo izkušnje in razlicne poglede ter išcejo nove in boljše rešitve za gospodarjenje z gozdom. Na Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire se tega vsekakor zavedamo, zato bomo s pripravljanjem te in drugih podobnih prireditev nadaljevah tudi v prihodnosti. Tokratni študijski dnevi so pokazali še nekaj : v nasprotju s pogosto izraženim mnenjem so lahko in morajo biti tudi gozdarske, na prvi pogled za koga ozke in strokovne teme, zanimive za širšo, nestrokovno javnost; srecanja se je na primer z zanimanjem udeležilo vec zasebnikov in lastnikov gozdov ter predstavnikov civilne družbe, o študijskih dnevih so izcrpno porocali vsi pomembnejši slovenski mediji. Gozdarska stroka javnost na splošno mnogo preslabo seznanja s svojim delom, problemi, pa tudi dosežki. Veckrat in dovolj glasno moramo poudarjati, da svoje delo opravljamo dobro, da imamo dobre gozdove, predvsem pa moramo vedeti, da je naš položaj v družbi v veliki meri odvisen od javne podobe, ki si jo gradimo sami. doc. dr. Robert BRUS Znanstvena razprava GDK 651 : 176.1 Stroški · secnje in spravila bukovih dreves ter vrednost bukovine na panju Cosr of cutting and skidding of beech trees and the stumpage value of beech wood Edvard REBULA", Marijan KOTAR .. Izvlecek: Rebula, E., Kotar, M.: Stroški secnje in spravila bukovih dreves ter vrednost bukovine na panju. Gozdarski vestnik, 62/2004, št. 4. V slovenšcini, z. izvleckom v anglešcini, cit. Iit.l3. Prevod v anglešcino: Jana Oštir. V raziskavi obravnavamo stroške pridobivanja bukovine in njihov vpliv na njeno vrednost na panju. Ugotavljali smo današnjo in ciljno vrednost bukovine na panju in ob cesti. Raziskava kaže, da stroški pridobivanja bukovine hitro padajo do debeline 40 -50 cm prsn~ga premera. pozneje se trendi padanja upocasnijo. Nasprotno temu pa vrednost hukovine na panju narašca do debelin 60 do 75 cm prsnega premera, kjer nastopi kulminacija. Kulminacija je na slabših rastišcih pri tanjšem, na boljših pa pri debelejšem drevju. Cene bukovine posekane in spravljene do kamionske ceste, pri drevju do debeline 30 do 35 cm prsnega premera ne krijejo stroškov pridobivanja sortimentov, zato je njihova vrednost na panju negativna. Zaradi tega vsa redcenja bukovine s sedanjo tehnologijo pri nas, prinašajo lastniku izgubo. Seveda pa so negovalni ukrepi v mJajših razvojnih fazah gozda za proizvodnjo visokovrednih sortimentov, ki bodo lastniku prinašali dobicek, nujni. Raziskava je pokazala tudi, da lahko iz negovanih sestojev, pri secnji debelega drevja, pricakujemo za 30 -90 % vecje vrednosti na panju, kot jih dosegama danes. Secnja debelega drevja je zelo donosna, tako bo verjetno tudi v bodocnosti . To kaže na smotrnost nege in gojenja kakovostnega debelega drevja. Kljucne besede: bukovina, bukev, stroški pridobivanja bukovine, vrednost na panju, sedanje in ciljne vrednosti bukovine. Abstract: Rebula, E., Kotar, M.: Cost of cutting and skidding of beech trees and the stumpage value of beech wood. Gozdarski vestnik. Vol. 62/2004, No. 4. rn Slovene, with abstract in English, lit. quot. 13. Translated into English by Jana Oštir. The study examines the costs of beech wood production and their influence on the stumpage value of beech wood. The present and target stumpage values ofbeech wood and the prese nt and target prices of wood on the road have been determined. The study shows that the costs of beech wood production decrease rapidly up to the dbh 40 -50 cm, and then the decreasing trends slow down. Contrary to this, the stumpage value of beech wood increases to the dbh of 60 to 75 cm, where culmination occurs. In poor sites, culmination occurs in trees of somewhat smaller diameter, whereas in better sites, it takes place in large diameter trees. The price of beech wood, cut and sk.idded to the forest road, does not cover the costs of assortment production in trees with a dbh from 30 to 35 cm. Therefore the stumpage value of such wood is negative. Using the present technology, all pre-commercial thinning of beech wood in Slovenia brings a loss to the owner. But obviously. lending measures in the earlier developmental phases of the forest, with the purpose of producing high quality assortments that should bring profit to the owner, are necessary. The study has also shown that when culling large diameter trees in tended stands one can ex.pect 30 -90 % higher stumpage values than the ones achieved today. Cutting thick trees is vcry profitable and should remain so 1n the future. All this suggests it is rational to tend and cultivate large diameter trees of high quality. Key words: beech wood, beech, cost of beech wood production, stumpage value, present and target values of beech wood. UVOD V sestavku Vrednost bukovih debel in bukovine ob cesti (REBULA, KOTAR 2003) smo ugotavljali vrednost bukovih debel in vrednost 1 m3 bukovine ob cesti v gozdu, glede na de belino in višino drevja. Ta je pomembna za oceno pricakovanega prihodka od njene prodaje in je uporabna tudi za gojitelja, zlasti v pogledu spreminjanja vrednosti bukovine zaradi vpliva razlicnih debelin, višin in starosti drevja na vrednost bukovine. Posebej pomembna so spoznanja o kulminaciji vrednosti bukovine in merah drevesa pri katerih (vrednost) kulminira. Za lastnika gozda, gojitelja in urejevalca gozdov pa so pomembnejše informacije o vrednosti lesa na panju in o dejavnikih, ki nanjo vplivajo. Tu so medsebojna razmerja vrednosti bukovine razlicnih debelin drugacna kot ob cesti. ,;: Prof. dr. E. R. , univ. dipl. inž. gozd., Kraigherjeva 4, 6230 Postojna ** Prof. dr. M. K., univ. dipl. inž. gozd., Oddelek za gozdarstvo in obnov lji ve gozdne vire Biotehniška fakulteta, Vecna pot 83, 1000 Ljubljana Rebu la, E., Kotar, M.: Stroški sec nje in spravila bukovih dreves ter vrednost bukovine na pan ju Vrednost bukovine na panju opredelimo kot p1icakovani prihodek za na paftiu prodani les, ki ga obicajno dobi lastnik gozda. Poleg dohodkov od lastnine vsebuje tudi stroške pridelovanja (vzgoje) lesa (gojenje, urejanje) in druge stroške v zvezi z gozdom pred secnjo. Na to vrednost, poleg kakovosti in mer drevja, odlocilno vplivajo tudi stroški pridobivanja lesa. Ti so odvisni od mnogo dejavnikov in jih vseh v takem delu ni mogoce upoštevati. Zato bomo tu upoštevali le naj­obicajnejše (najbolj razširjene) obstojece tehno­ logije dela pri nas in nekake povprecne okolišcine dela pri secnji in spravilu lesa. Upoštevali bomo tudi kakovost rastišca ter njen vpliv na vrednost bukovine in stroške pridobivanja sortimentov. Tako bomo dolocili približno povprecno vrednost bukovine na panju glede na kakovost rastišca in stroške dela, oziroma vrednosti, ki najbolje predstavljajo razmere pri gospodatjenju z bukvijo in bukovino pri nas. Poizkusih bomo tudi ugotoviti, kolikšna je vrednost bukovine iz današnji obicajnih (povprecnih) secišc in kakšna bi lahko bila iz dobro negovanih sestojev. Namen raziskave je tako ugotoviti sedanjo in ciljno vrednost bukovine na panju na razlicnih rastišcih. Prikazali pa bomo tudi stroške secnje in spravila ter njihov vpliv na vrednost bukovine na pan ju. NACIN DELA IN PODATKI ZA RAZISKAVO Pricujoca raziskava je nadaljevanje že omenjene raziskave o vrednosti bukovine ( REBULA, KOTAR 2003) in dejavnikov, ki nanjo vplivajo. V omenjenem sestav ku je že podrobno ptikazan izvor in obseg podatkov in nacin njihove obdelave. Zato bomo tu dodali le kar je dodatno in pomembno za razumevanje te raziskave. Vrednosti bukovih debel na panju smo ugotovili tako, da smo od njihove vrednosti na cesti odšteli -~~~~~­ stroške secnje, spravila s traktorji in stroške vzdrževanja vlak. To smo naredili za vsako drevo posebej. Vrednost debla na pan ju smo delili s tržno mero debla ( kolicino iz njega izdelanih in po uzancah izme1jenih sortimentov) in tako dobili vrednost 1 m-~ bukovine na panju. Z raznimi metodami iz statisticnih programov smo nato ugotavljali medsebojne zveze vrednosti bukovine in bukovih debel in dejavnikov, ki naftio vplivajo. Podrobno smo raziskali vpliv kakovosti rastišca in ugotavljali razlike med posameznimi rastišci. Za kazalec kakovosti rastišca smo vzeli višine drevja. Višine drevja smo dolocili z višinsko krivuljo. Rastišca podobnih višin smo združevali v skupine rastišc podobne kakovosti. Najprej smo združili le najbolj podobna rastišca (vsak tarifni razred posebej in loceno po tarifah). Obdelava tako razdrobljenih podatkov je pokazala, da je smiselno in dopustno posamezne skupinice združiti v vecje stratume. Tako smo dobili 3 skupine rastišc, ki smo jih povzeli z razlicnimi tarifnimi razredi Vmesnih (Coklovih) tarif. Te skupine so prikazane v preglednici l. Za rabo dognanj raziskave v praksi lahko gornje skupine opredelimo tudi takole: -Slabša lesno proizvodna rastišca, ki jih predstavlja skupina l. Uporabna je za sestoje kjer veljajo tarifni razredi do vkljucno 5. -Srednje dobra rastišca: predstavlja jih 2. skupina. Velja za tarifne razrede 6 in 7. Ce pa uporabljajo še vmesne razrede velja za razrede od 5,5 do 7,0. -Najboljša rastišca. Predstavlja jih skupina 3. Velja za sestoje, kjer rab ijo 7,5 -10 tarifni razred. Za oceno normiranega casa in stroškov pri­dobivanja sortimentov smo uporabili veljavne normative in cenike. Normative smo za naš namen nekoliko prilagodili. Za sec nj o smo uporabili predlog normativov za secnjo listavcev (REBULA 2002a), kjer so normativi že za drevo po kategorijah prehodnosti terena, tarifnih razredih in vejnatosti drevja. Za vsako rastišce posebej smo opredelili Pn.:!š kdnica 1: Pregled združevanja rastišcnih enot v skupine ter število analiziranih dreves Zap. štev. Oznac­ba Tarif. Razr. S tevilo dreves Rastišcne en ote 1 V4 4 165 Adenostylo-Fagetum 2 (Ždrocle) 2 V6,7 6-7 914 Adenostylo-Fag. l. (Svinšcaki), Abieti-Fagetum typicum (Soteska), Abieti-Fagetum omphalodetosum (Soteska), Cardamini savensi Fag. (Bohor 1) in Seslerio Fag. (Starod) 3 V8, 10 8-10 892 Abieti-Fagetwnmaiant. (Jurjeva d.), Abieti-Fagetum typicum (Draga), Querco­Luzu/o Fag. (Dle[vo) in Lamio orv. Fag. (Bohor 2, Ogence in Krka) Rebu la. E .. Kotar, M · Stroski set nje in spravila bukovth dreves ter vredt1ost bu l~ovtne na paniu prehodnost terena in vejnatost drevja in temu ustrezno dolocili ustrezno kategorijo normativov. Pretežno gre za srednjo vejnatost in prehodnost. Na posameznih rastišcih pa je upoštevana tudi težka prehodnost in velika vejnatost. Upoštevali smo popoln gozdni red in dodali še 5 o/o dodatkov za okolišcine dela in danes obicajno tehnologijo dela, kjer pri panju dokoncno obdelajo hlode in goli. Normirane case in stroške za spravilo lesa smo ugotavljali za spravilo lesa s prilagojenim kme­tijskim trakt01jem s poganom na eno in obe osi. Za ta namen smo veljavne državne normative pri­lagodili tako. da smo izracunavali normativ za drevo (deblo). Upoštevali smo povprecno razdaljo zbiranja 20 m in srednje ugodne pogoje dela. Za vlacenje smo upoštevali povprecno razdaljo 400 m in kategorijo ravno. Pogoje spravila na posameznih rastišcih smo upoštevali tako, da smo na rastišcih s težjimi delovnimi okolišcinami dodali do 10 % pribitka k normiranemu casu. Stroške dela smo ugotavljali po veljavni metodologiji dogovarjanja cen dela med Skladom kmetijskih zemljišc in gozdov Republike Slovenije in gozdarskimi gospodarskimi družbami -konce­sionmji. Tu smo upoštevali urno postavko sekaca in traktorista 864 SITih in faktorrežije 3,40. Matetialne stroške dela motorne žage in traktorjev smo upoštevali po kalkulacijah Združenja gozdarstva pri Gospodarski zbornici Slovenije za l. 2003 in sicer: -motorna žaga 375 SITih, -traktor s poganom na eno os 3.132 SITih in -traktor s pogonom na obe osi 3.700 SITih. Da bi lahko stroške secnje in spravila prime1jali z vrednostjo bukovine, kot smo jih prikazovali v prejšnji raziskavi -v indeksih cen Ic-(REBULA, KOTAR 2003), smo tudi stroške preracunali v indekse cen. Za ta namen smo indeks cen izracunali kot ponderirano vrednost odkupnih cen bukovih žagovcev ob cesti v gozdu po ceniklh gozdarskih gospodarskih družb. Ponder je naslednji : žagovci 1. kakovostnega razreda : ponder 1 -žagovci 2. kakovostnega razreda: ponder 1,35 in -žagovci 3. kakovostnega razreda: ponder 2,18 Tako je izracunana vrednost Ic = 13.211 SIT = (C.l + 1,35. C2+2,18. C3)/3, pri cemer soC 1, C2 in C3 povprecne odkupne cene za žagovce l. 2. oziroma 3. kakovostnega razreda, kot jih danes uporabljajo gozdna gospodarstva in so še najbližje dolocilom ustreznega JUS-a. Ce v to enoto (Ic) preracunamo stroške l minute dela (placa+ režija+ materialni stroški) dobimo, da je vrednost l minute dela: -sekaca 0,00418 Ic, -traktorista s traktorjem s pogonom na eno os 0,00766 Ic in -traktorista s traktmjem s poganom na obe osi 0,00837 Ic. P1i izracunu vrednosti bukovine na panju smo upoštevali tudi stroške gradnje in vzdrževanja vlak. Ker vlake gradijo že skoraj 30 Jet lahko cenimo, da so že zgrajene, povsod kjer je bilo to potrebno. Zato menimo, da gre ta denar pretežno za vzdrževanje vlak. Znesek tega stroška smo ugotovili iz vsakoletnih porocil Sklada kmetijskih zemljišc in gozdov RS. V letu 2002 je vzdrževanje vlak stalo 9,75% stroškov secnje in spravila. Ocenili smo, da to predstavlja 17,.1 % stroškov spravila s traktmji. Stroške vzdrževanja vlak smo upoštevali tako, da smo stroškom spravila prišteli 17.1 %. Analiza je pokazala, da so stroški spravila s traktorjem s poganom na eno os nekoliko višji kot s traktmjem z obema pogonski ma osema. Zato smo pri našem racunanju racunali le za traktor s poganom na eno os. Po gornjih dolocilih smo z ustreznimi normativi izracunali stroške secnje in stroške spravila z vzdrževanjem vlak. Ko smo te stroške sešteli, smo dobili stroške pridobivanja sortimentov za vsako drevo posebej. Predstavljajo stroške, ki so vezani na secnjo in jih obicajno nosi izvajalec secnje. Stroške pridobivanja smo nato odšteli od vrednosb debla ob cesti v gozdu, ki smo jo ugotovili za vsako deblo posebej, upoštevaje kolicino in kakovost iz debla izdelanih sortimentov (opisano v REBULA, KOTAR 2003). Tako smo dobili vrednost debla na panju. Ta bi morala poleg rente lastniku gozda pobiti tudi vsa vlaganja v gozd od pogozdovanja, varstva in nege gozda, do gradnje in vzdrževanja cest in drugih stroškov z gozdom. Ko smo to vrednost podelili s tržno mero debla, smo dobili povprecno vrednost na panju za 1 m.1 iz debla izdelanih sortimentov. Oznacili smo jo z vrednostjo bukovine na panju. Opis ugotavljanja sedanje in ciljne vrednosti bukovine je podan v poglavju 4. Z ustreznimi statisticnimi obdelavami smo ugotavljali kateri dejavniki in kako vplivajo na vrednost debel in bukovine na panju. Rebu la, E., Kotar, M.: Stroški sec nje in spravila bukovih dre~s !:r ~~dn_ost bukovine na panju UGOTOVITVE RAZIS KA VE 3.1 Stroški pridobivanja sortimentov V praksi obicajno ugotavljamo stroške pridobivanja sortimentov za posamezno secišce tako, kot smo jih ugotavljali tudi mi za to raziskavo. Za razne namene (ocena vrednosti gozdov, predhodne kalkulacije stroškov, ocene donosnosti gozdov ipd.) pa potrebujemo hitre, lahko tudi manj natancne ocene teh stroškov. Zato smo iz naših podatkov o stroških pridobivanja sortimentov za vsako drevo izracunali nekaj regresijskih enacb, ki kažejo stroške pridobivanja za deblo v odnosu na njegov prsni premer in višino. Tu navajamo dve. V prvi je prsni premer (d) v debelinskih stopnjah, v drugi (D) pa v centimetrih, h = višina drevja v m, Sp = stroški pridobivanja sortimentov v indeksih cen Ic/ deblo, R korelacijski koeficient in s.e. =povprecna napaka regresije. l. Sp = 0,000899h0.714.~ d l.R~514 ; R = 0,9929, s.e. = ± 7,54% 7101r' D 74171 ; 2. Sp = 0,000077h0· 1. R= 0,9926, s.e. = ± 7,67 o/o Obe enacbi se odlikujeta z zelo tesno korelacija in majhno napako regresije. To kaže na njuno veliko zanesljivost in uporabnost za okolišcine dela, za katere sta izracunani. Ce drugo enacbo delimo z 0061 11256 enacbo V= 0,00003174 · h ,_ · D2•, ki jo Re bula (REBULA 2002) predlaga za izracun tržne mere debla, dobimo enacbo: Grafikon 1: Stroški pridobivanja sortimentov 7 6,5 6~~~~~--~--~--~~~--~--~~~ " 5,5 E t: 5 (/) g 4,5 ~--~-----2~~~~~~~~~~----~--------~--~ o ,... 4 3,5 3~--~~~~~11--~----~---r~~ 4 6 8 10 12 14 16 Debel inske stopnje 3. Sp v = 2,429h·0.:!950 D-o.2x39 Spv =stroški p1idobivanja sortimentov v Ic/m3. S to enacbo (3) lahko izracunamo stroške ptidobivanja sortimentov za 1 m3 bukovine (Spv). Vse tri enacbe nam dajejo stroške v indeksih cen. Izracun stroškov pridobivanja sortimentov, preracunan v tolarje (SIT/ m') za Vmesne tarife smo prikazali na grafikonu 1. Na grafikonu t vidimo, da stroški p1idobivanja 1 m3 bukovine hitro padajo z narašcanjem debeline drevja do prsnih premerov okoli 40 -50 cm. Tu znaš aj o stroški le okoli 52 -55 o/o stroškov najdrobnejšega drevja. Pri vecjih debelinah padajo stroški pocasi. Stroški padajo tudi z narašcanjem višine drevja (višjim tarifnim razredom). Tudi tu stroški v zacetku padajo hitreje, pri vecjih višinah pa le neznatno. To kaže pomen in delovanje zakona o kosovnem volumnu. Druga pomembna ugotovitev, ki jo lahko povzamemo iz grafikona 1 je, da so stroški pridobivanja m3 bukovine v obravnavanih oko­lišcinah povsod vecji od vrednosti 1 m3 drv (goli) ob cesti (okoli 4.200 SITIm~). To kaže, da prinaša izdelava drv, tudi v goleh, skoraj povsod izgubo, ki jo morajo pokrivati iz izkupicka za vrednejše sortimente. Pomembno je ugotoviti, da so stroški proizvodnje drv pri drobnejšem lesu -do prsnih premerov 25 cm-za 50-90 o/o vecji od njihovih cen ob cesti. Tako stanje je najvecji problem gozdnega gospodarstva. Vsa redcenja listavcev s tako tehnologijo povzrocajo lastniku gozda veliko ---.-Tr3 ---rr5 TrS '"""""*-Tr7 -.Tt9 Rebula, E., Kotar, M.: Stroški secnje in spravila bukovih dreves ter vrednost bukovine na p_a_nJ_u _ _ __ _ Grarikon 2: R•ll.mcrjl.' -.rm~ko v pridobivanja sortimentov in vrednosti bukovine na panju. 4 -+-Tr3 (/J 3 -rt5 ~ Q) Tr6 2 "C -Tr7 ~ 1 --T-Tr9 o 7 8 10 12 14 16 Debelinske stopnje izgubo. Zato gojitelji ne morejo negovati sestojev v njihovi najbolj kriticni (stojnost sestojev, oblikovanje debla) razvojni stopnji. Stroški pridobivanja sortimentov na posamez­nem secišcu lahko bistveno odstopajo od gornjih izracunov. Kaj in kako na to vpliva je prikazal na primeru jelovine Rebula (REBULA 2000). Podobne zakonitosti veljajo tudi za bukovino. Vecje razlike (manjši stroški) nastanejo lahko le p1i secnji brez vzpostavljanja gozdnega reda. Dejansko na vrednost bukovine v zelo oddaljenih predelih vpliva tudi prevozna razdalja. Najvecje razlike pa nastajajo zaradi razlicnih okolišcin in vrste spravila. Spravilo z žicnicami je veliko dražje od spravila s traktmji; lahko tudi dvojno. Prav tako je spravilo s traktmji v težkih razmerah kjer moramo uporabiti zgibne traktorje, veliko dražje. Take razmere se lahko upoštevajo Je pri izracunih za posamezno secišce. Za našo obravnavo pa kaže omeniti vpliv okolišcin zbiranja v gozdu in spravilne razdalje. Okolišcine zbiranja, težavnost sveta, razdalja zbiranja in volumen drevesa mocno vplivajo na ucinek in stroške tega dela. Najvecji vpliv ima volumen drevja, ki smo jo v naših racunih upoštevali. Razdalja zbiranja pa se obicajno ne spremeni za vec kot ± 5 m. Tudi težavnost zbiranja ne vpliva veliko na ucinek spravila. Zato lahko zakljucimo, da uporabljeno povprecje zadostuje želeni zanesljjvosti za razne cenitve. Drugace je s spravilno razdaljo. Ta se giblje v zelo širokih razponih. Zato so tudi razlike v stroških velike in jih je pii cenitvah potrebno nujno upoštevati. Za te namene pa zadostuje, ce ugotovimo, da 100m daljša ali krajša od 400 m spravilna razdalja poveca ali zmanjša cas spravila 1 m.1 bukovine za okoli 2,2 minute in strošek spravila za 0,017 Ic. Pomen stroškov pridobivanja sortimentov in kakovosti rastišc smo prikazali na grafikom1 2. Tu je ptikazano razme1je med stroški pridobivanja in vrednostjo 1 m:l bukovine na panju. Vidimo, da so stroški pridobivanja sortimentov do 8 -10 debelinske stopnje povsod, skoraj na vseh rastišcih, vecji od vrednosti lesa na pan ju (indeks> 1). To kaže kje naj bo težišce pri prizadevanjih za izboljšanje gospodarnosti pri gospodarjenju z gozdovi. Gospodarnost lahko izboljšujemo z nižanjem sb·oškov, kar pomeni nove, sodobnejše in gospo­darnejše tehnologije. S temi lahko vplivamo relativno mnogo vec pri drob nem drevju. Gospo­darnost pa lahko še bolj izboljšamo s secnjo debelejšega jn vrednejšega drevja, seveda, ce ga imamo in smo ga vzgojili. To pa kaže na pomen in vlogo debelega drevja pri gospoda1jenju z gozdovi. Z obeh grafikonov pa lahko razberemo tudi vpliv kakovosti rastišca na stroške pridobivanja sorti­mentov. Ne gre le za to, da je na boljših rastišcih delo obicajno lažje in zato bolj ucinkovito. Prav toliko pomeni tudi, da je na boljših rastišcih drevje daljše (višji taJifni razred) in so zato manjši sb·oški po enoti mere sortimentov. Oboje pa ima pomen in vlogo kakovosti rastišca pri proizvodnih stroških. 3.2 Vrednost bukovih debel na panju Na vrednost bukovih debel na panju vpliva mnogo dejavnikov. Med drugim tudi položaj sestoja in pogoji dela. Zato jih z eno samo regresijsko enacbo za vse okolišcine (za vsa rastišca) ni mogoce dovolj RE:bula . E Kotar. M · Stroški secnje in spravila bukovih dreves ter vrednost bukovine na panju podrobno zajeti. Take enacbe dajejo uporabne izracune za srednje pogoje (pri prsnih premerih 30-60 cm in za 6-8 tarifni razred). Na robovih, pri drobnem in zelo debelem drevju ter na najboljših in najslabših rastišcih, pa so rezultati komaj uporabni. Ker je najvec rastišc blizu povprecja (6 -8 tarifni razred) in so tam take enacbe uporabne, kljub temu navajamo dve taki enacbi (enacba 4 in 5). 4. Wp=-0,809+0.000187dh~+0.0685h+0,00001226 d~ h2-0,003136 h~ ; R = 0,9053, s.e. = ±0,56 Ic 5. Wp = 0,013814h0,4\)R_\dU5'J'>5 -1; R = 0,9002, s.e. = ±25,5 % V enacbah pomeni: Wp=vrednost bukovega debla na panju v Ic, d= prsni premer v debelinskih stopnjah in h=višina drevesa v m. Obe enacbi se odlikujeta z zelo tesno kore­lacijsko zvezo, imata pa obe razmeroma veliko povprecno standardno napako. Zanesljivost ocene vrednosti debla na panju je vecja kot ocena za vrednost ob cesti. Enacba 4 daje uporabnejše rezultate za najvišje in najnižje drevje, je pa neuporabna za drevje do debeline okoli 30 cm. Nasprotno pa daje enacba 5 boljše rezultate za srednje višine drevja in pri najdrobnejšemu drevju. Za najnižje drevje (do 5. tarifnega razreda) daje mnogo previsoke rezultate, pri najvišjem drevju pa nekoliko prenizke. Z združenimi podatki s posameznih rastišc smo izracunali še regresijske enacbe za izracun vrednosti bukovih debel na panju. Enacba 6 velja za tarifne razrede do 5, enacba 7 za razrede 6 in 7, enacba 8 pa za tarifne razrede 8-lO. R = 0,7906, s.e. = ±10,3% 85·2423 7. Wp = 0,007045h0· rW·-1; R = 0,9058, s.e. = ±24,5 % 27H 8. Wp = 0,0 12984h0·-"d I.RJ05 -l; R = 0,9066, s.e. = ±24,3 % A=starost drevesa v letih. Enacbe so podobne prejšnjim. Kljub razmeroma veliki povprecni standardni napaki, dajejo uporabne rezultate tudi za debela drevesa. Za drevesa do 6 debelinske stopnje, pa dajejo te enacbe mnogo prenizke rezultate in jih zato niti ne navajamo. Prime1java gornjih enacb s podobnimi enacbami za ugotavljanje vrednosti debla ob cesti (glej REBULA, KOTAR 2003, enacba 2) kaže, da samo z merami debel ugotovimo njihovo vrednost na panju zanesljivejše kot ob cesti. Vrednost bukovih debel na panju izracunanih z enacbami 6-8 prikazujemo v preglednici 2. Iz podatkov v preglednici 2 lahko zakljucimo: 1. Vrednost debel na panju je do debeline okoli 30 cm prsnega premera negativna. Pri zelo nizkem drevju (1 in 2. truifni razred) celo do debeline 35 cm. 2. Vrednost debel na panju hitro narašca z debelina in višino (tarifnimi razredi) drevja. 3. Opazni so preskoki vrednosti debel (med tmifnim razredom 5 in 6 ter 7 in 8) zaradi uporabe razlicnih enacb za posamezne tarifne razrede. !·1 ·t'k:lllliL'i ::! : Vrednost bukovih debel na panju za vmesne tarife -Ic Deb. st. T a r i f n i r a z r e d i 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 6 -0,15 -0,13 -0,10 -0,07 -0,05 -0,11 -0,04 -0,15 -0,12 -0,10 7 -0,04 -0,01 0,02 0,05 0,08 0,13 0,23 0,15 0,18 0,21 8 0,07 0,10 0.14 0,17 0,21 0,38 0,50 0,48 0,52 0,56 9 0,18 0,21 0,25 0,29 0,32 0,63 0,77 0,85 0,90 0,95 10 0,28 0,32 0,36 0,39 0,43 0,90 1,05 1,26 1,32 1,38 11 0,38 0.42 0,46 0,50 0,55 1,16 1,34 1,70 1,77 1,85 12 0,47 0,52 0,56 0,60 0,65 1,43 1,63 2,18 2,26 2,35 13 0.57 0,61 0,66 0,71 0,75 1,70 1,93 2,69 2,79 2,89 14 0,65 0,70 0,75 0,80 0,86 1,98 2,23 3,23 3,35 3,46 15 0,74 0,79 0,85 0,90 0,95 2,27 2,54 3,81 3,94 4,07 16 0,83 0,88 0.94 0,99 1,05 2,54 2,85 4,42 4,56 4,71 Rebu la, E , Kotar M.: Stroški sec nje in spravila bukovih dreves ter vrednost bukovine na panju 4. V primerjavi vrednostmi debel na cesti (primerjaj REBULA, KOTAR 2003, preglednica 7) pade vrednost lesa na panju za okoli 65-70 o/o pri nizkem drevju (tarifni razred 4) in za okoli 40-50 %pri najvišjemu drevju na dobrih rastišcih. Razlike so vecje pri drobnejšem (7-8 deb. st.) in manjše pri debelem drevju. 3.3 Vrednost bukovine na panju Tudi za vrednost bukovine (=vrednost 1 m1 iz debla izdelanih in po predpisih izme1jenih sortimentov) na panju smo izracunali regresijske enacbe za vse podatke skupaj in loceno za rastišca in združene skupine rastišc . Podrobnejša prime1java rezultatov izracunov vrednosti bukovine na panju ( Wbp ) z razlicnimi regresijskimi enacbami za posamezna rastišca, je pokazala, da za prakticno uporabo zadostuje skupna enacba (9) za vsa rastišca . Enacba daje uporabne rezultate na vsem podrocju debelin in tarifnih razredov. Rezultate izracunov vrednosti bukovine (v Ic) na panju z enacbo 9 smo prikazali v preglednici 3. 9. Wbp=-0,552+0,01057dh-0,000304d'h-0,00104 h'-0,00272 d ~; R::: 0,8449, s.e. = ±0, 148 Ic ali okoli 31 ,5 % Enacba kaže razmeroma tesno zvezo med vrednostjo bukovine na panju in merami drevja. Absolutna standardna napaka ni ravno velika, je pa velika njena relativna vrednost. Vrednost Preglednica 3: Vrednost bukovine na panju za vmesne tarife bukovine na panju, izracunane z enacbo 9, smo prikazali v preglednici 3. Na grafikonu 3 pa smo ptikazali to vrednost v slovenskih tolmjih. Preproste potencne enacbe, podobne enacbi 5, za racunanje vrednosti bukovine na pan ju samo z merami drevesa, niso primerne. Pac pa so take enacbe, ce poleg mer drevesa upoštevamo še druge njegove znacilnosti (starost, velikost krošnje, kolicino ali delež rdecega srca), dovolj zanesljive in popolnoma uporabne. Kot primer navajamo enacbo 10, ki poleg mer drevesa upošteva še njegovo starost. Izracunana je le s podatki dreves, kjer je bila ugotovljena tudi starost drevesa ( 1.710 dreves). 10. Wbp :::: Q,22594A-O.O'iSI3h0.29R6dOASD7_1; R = 0,8320, s.e.:::: ±12,5% Enacba nam kaže mocan vpliv starosti drevesa. Vrednost bukovine, pri enakih merah drevesa, z vecjo starostjo pada. Enacbo navajamo samo kot primer. Podrobnejše vplive posameznih znacilnosti drevesa in nacin njihovega delovanja bomo opisali v posebnem prispevku. Analiza enacbe, podatkov v preglednici in na grafikonu(sliki) 3 nam omogoca naslednje zakljucke: l. Vrednost bukovine na panju je do debeline 30-35 cm prsnega premera negativna. Pod to mejo vrednost hitro pada, nad njo pa narašca in doseže pri debelinah 50 -70 cm prsnega premera vrh -kulminacijo. Spreminjanje vrednosti z debelina je Ic/m3 Deb. st. T a r i f n i r a z r e d i 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 3 -0,45 -0,42 -0,41 -0,40 -0,39 -0,38 -038 -0,37 -0,37 -0,38 4 -0,32 -0,31 -0.29 -0,28 -0,27 -0,26 -0,26 -0,26 -0,28 -0,30 s -0,23 -0,20 -0,18 -0,16 -0,14 -0,13 -0,13 -0,13 -0,15 -0,17 6 -0,13 -0,11 -0,07 -0,05 -0,02 0,00 0,01 0,01 0,00 -0,02 7 -0,06 -0,02 0.02 0,06 0,09 0,12 0,14 0,15 0,15 0,13 8 0,00 0,05 0.10 0,14 0,19 0,23 0,26 0,28 0,29 0,28 9 0,05 0,10 0,16 0,22 0,27 0,32 0,36 0,40 0,42 0,42 10 0.08 0,14 0,21 0,27 0,34 0,40 0,45 0,49 0,53 0,54 11 0,10 0,17 0,24 0,31 0,38 0,45 0,52 0,57 0,61 0,63 12 0,10 0,18 0,25 0,33 0,41 0,49 0,56 0,62 0,67 0.71 13 0,09 0,16 0,25 0,33 0,42 0,50 0,58 0,65 0,71 0,75 14 0,05 0,14 0,23 0,32 0,41 0,49 0,58 0,65 0)2 0,77 15 0,01 0,10 0,19 0,28 0,37 0,47 0,55 0,63 0,70 0,76 16 -0,05 0,04 0,13 0,23 0,32 0,41 0,51 0,59 0,66 0,72 GozdV 62 (2004) 4 Rebu la, E .. Kotar, M.: Stroški secnje in spravila bukovih dreves ter vrednost bukovine na panju Grafikon :1 : Vrednost bukovine na pm1ju glede na prsni premer in VJŠI!Hl Jchla 11anln1 ranniJ 10 8 6 4 2 o -2 -4 --+--Tr3 ---Tr5 * Trti ----Tr7 -Tr9 na slabših rastišcih (nižji tarifni razredi) pocasno, na boljših pa hitrejše. Kulminacija je na slabših rastišcih pri manjši debelini (55 -60 cm prsnega premera), na boljših rastišcih pa pri vecji (65 -70 cm). Kulminacije niso ostre. Okoli kulminacije, s spremembo debeline do ± 10 cm, se vrednost bukovine na panju le malo spremeni. To dopušca potrebno elasticnost pri odlocitvah o negi in secnji drevesa. 2. V primerjavi z vrednostjo bukovine ob cesti v gozdu (glej REBULA, KOTAR 2003, pregled­nica 9) je njena vrednost na panju mnogo nižja. Najvecje so razlike pri tanjšem, manj vrednem drevju in manjše pri debelejšem in vrednejšem drevju. Kulminacija vrednosti na panju je pri 5 ­10 cm debelejšemu drevju kot na cesti. To je pricakovano in razložljivo z delovanjem zakona o koso vnem volumnu. 3. Vrednost bukovjne na panju je razmeroma majhna. Zlasti to velja za slaba rastišca . Stroški pridobivanja sortimentov (primetjaj grafikone), ki smo jih izracunali v tej raziskavi, do 4. tarifnega razreda mocno presegajo vrednost lesa na panju, v 5. tarifnem razredu so približno enaki in so celo na najboljših rastišcih in debelejšemu drevju še vedno preko 40 % vrednosti bukovine na panju. Že majhno poslabšanje pogojev pridobi vanja sortimentov (težja prehodnost, vecja vejnatost, daljše spravilne razdalje in težji pogoji spravila, uporaba žicnic ali konj ipd.) povzroci, da pridobivanje sortimentov ni vec donosna. Po­vecanje spravilne razdalje za 1.000 m povzroci, da je vrednost skoraj vseh dreves na panju do 4 tarifnega razreda ne gati v na. 4. Na grafikonu 3 najbolje vidimo kaj za gospodarnost in donosnost gopodarjenja z gozdovi pomeni kakovost rastišc in debelina drevja. Z debelina drevja in kakovostjo rastišca stroški po enoti mere sortimentov hitro padajo. Vrednost drevja in bukovine pa se obnaša obratno; z debelina drevja in kakovostjo rastišca (tarifnimi razredi) hitro narašca. Rezultat takih trendov je vrednost bukovine in tudi drugega lesa na panju. Ta je pri drobnem drevju negativna. Debelo drevje, ki je, še posebno pri listavcih, tudi boljše kakovosti, iz njega pridobimo boljše, vrednejše sortimente, pa zagotavlja sedaj in bo tudi v bodoce, primerno donosnost. Na grafikonu 3 vidimo, da je donosnost bolj odvisna od debeline drevja kot pa od kakovosti rastišca. Debelo drevja krije stroške pridobivanja sortimentov tudi na najslabših rastišcih. Krije tudi izgubo pri nujnih secnjah drobnega drevja. Koliko jo lahko pokrije in do kdaj jo bo lahko pokrivalo, je odvisno predvsem od deležev posameznega drevja v secnji. Pomen ugotovitev o kulmiuaciji vrednosti bukovine še povecuje dejstvo, da tudi za kul­minacijo vrednostnega prirastka bukovega sestaja veljajo zelo podobne zakonitosti. Nastopa pri približno enakih debelinah in tudi razlike med rastišci so podobne. To smo ugotovili v raziskavi o kolicinskem in vrednostnem prirastku bukovine (REBULA 2003), kjer smo analizirali podatke o prirastkih analiziranih dreves in analizo prirastkov Rebu la, E., Kotar, M.: Stroški sec nje in spravila buk~h dreves ter vrednost bukovine na pan ju na vzorcnih ploskvah (KOTAR 1995). Prav tako so tudi ugotovitve o smotrnosti gojenja debelega in kakovostnega drevja pri nas že poznane (SUŠEK 1968, KOTAR 1998). UPORABNOST UGOTOVITEV RAZISKAVE V NAŠEM GOZDARSTVU Gornje vprašanje se zastavlja zaradi dejstva, da so vsa v raziskavi obravnavana drevesa posekali v secnjah v najboljših sestojih in da so bile tudi vzorcne ploskve izbrane v najlepših sestojib in delih rastišc. Pomisleki so umestni, ker ugotovljeni rezultati niso odraz dejanskih današnjih razmer v sestojih. Bolj kažejo neko ciljno, želeno in dosegljivo stanje. Vprašanje je torej, kako te podatke uporabiti ali jih preoblikovati, da bi predstavljali današnje povprecne razmere. Za to je vec možnosti, odvisno od namena in okolišcin. Tu bomo navedli le možnosti, ki so podprte z ustrezno objektivno analizo in ne tistih, ki izhajajo špekulacij z raznimi predpostavkami. Najbolj zanesljiva in natancna možnost je že podana v citirani raziskavi (REBULA, KOTAR 2003). Gre za nacin ugotavljanja vrednosti debel, ko za vsako deblo ocenimo vrednost (kakovost) bukovine v prvi cetrtini debla. To lahko naredimo tudi ob odkazilu. Nacin je uporaben za oceno vrednosti tudi zelo majhnih kolicin drevja (nad 5 dreves). Pri vecjih kolicinah je zanesljivost vecja. Uporaben je za oceno vrednosti pred secnjo, celo za namene kupoprodaje. Prav gotovo pa je vec kot Grafikon 4: Ci\jna vrednost bukovine na panju 10 8 6 1 1­ (i5 4 o o ~ 2 o -2 -4 dovolj zanesljiv za presojo in odlocitve pri gojitvenih in negovalnih ukrepih v gozdu, bodisi da gre za odlocanje o sestoju ali za posamezno drevo. Zanesljivost tega nacina je najbolj odvisna od zanesljivosti ocene kakovosti bukov ine v spodnjem delu debla. Analize kažejo, da dosežemo približno enako zanesljivost tudi, ce namesto prve cetrtine upoštevamo le kakovost prvega sortimenta nad panjem. Za kolicine nad 25 -30 dreves dosežemo zadovoljivo natancnost (5%) in zane­sljivost (95%) tudi ce oceno kakovosti spodnjega dela debla poenostavimo le v dve kategoriji: hlod in drva. Prav gotovo pa so ti nacini dovolj natancni in zanesljivi, ko gre za velike kolicine lesa, kot so vsakoletne pogodbe med Skladom kmetijskih zemljišc in gozdov RS in koncesionatji. Dolocanje vrednosti na ta nacin je približno enako tocno in zanesljivo kot dolocanje kubature. Dodatno je potrebno le, da pri odkazilu ocenimo in v ustrezen obrazec vnesemo oceno kakovosti lesa v spodnjem delu debla. Seveda pa mora imeti odkazovalec tudi izkušnje pri tem delu in dobro poznati podrocje kjer opravlja ocene. Za prakticno rabo pa bi bilo potrebno izdelati (dolociti) primeren nacin beleženja ustreznih podatkov in izdelati primeren racunalniški program za racunanje vrednosti. Za manjše kolicine in za neposredno rabo v gozdu bi kazalo izdelati ustrezne tablice. Ta nacin je edini primeren za ugotavljanje vrednosti posameznih dreves oziroma manjših kolicin drevja. Še posebej je primeren zato, ker upošteva dejansko stanje in ni vezan na razna --+-Tr3 _._ Tr5 • Tr6 -Tr? -Tr9 Rebu la, E . Kotar. M.: Stroski sec nje in spravila bukovih dreves ter vrednost bukovine na panju povprecja. Primeren je tudi za oceno vrednosti odkazila iz ekstremnih (zelo pestrih, ekstremno dobrih ali slabih ) secišc. Je najbrž edini primeren za ocene vrednosti pri delu v zasebnih gozdovih. Pri ocenah vrednosti bukovine v vecjih zasebnih in vseh državnih gozdovih ob prodaji na panju pa je dovolj zanesljiv in uporaben nacin brez ocenjevanja kakovosti lesa posameznega drevesa. Ta nacin je gotovo dovolj zanesljiv za vse ocene za potrebe gojitvenih odlocitev in urejanja gozdov. Upoštevanje višine drevja oziroma tarifnih razredov oziroma rastišcnih indeksov (bonitetnih razredov) dovolj dobro zajema razlike v vrednosti debel in bukovine med rastišci. Slucajnostne napake pa se pri vecjih kolicinah izravnajo. Ostaja pa vprašanje, ki smo ga postavili v zacetku: ali navedene enacbe kažejo današnje dejansko stanje? Mis11mo, da ne. Navedene težave smo rešili na naslednji nacin: snop vrednosti debel smo razpolovili na dva približno enaka dela z ravnino, ki jo predstavlja enacba povprecnih vrednosti. Debla z vrednostjo manjšo od povprecja (W< Wpr, oziroma W-Wpr< O) smo uvrstili v kategorijo slabše, debla nad ravnino (W>Wpr, oziroma W-Wpr> O) pa v skupino boljše. Predpostavili smo, da skupina »slabše« ustreza današnjim secnjam, skupina »boljše« pa ciljnemu (predvidenemu) stanju v bodocnosti. Razlika med njima pa je lahko kazalec možnosti povecanja donosov (gojljivosti) sestojev, ki jo dosežemo z nego gozda. Za vsako skupino smo nato izracunali ustrezno regresijsko enacbo za vrednost bukovine in debel . Rezultate izracunov po enacbah za ))današnje stanje« smo preverili tako, da smo tudi sestavo sortimentov v vzorcih na posameznih secišcih (preglednica 1 v REBULA, KOTAR 2003) ugotavljali loceno za boljšo in slabšo polovico. Delež drv v »slabši« polovici je 50-65 %, odvisno od kakovosti rastišca, in ustreza današnjim razmerjem med sortimenti pri secnjah tako debelega drevja. Sorazmerno manjši je delež drugih sortimentov, (hlodov). Primerjava kaže, da so izracuni vrednosti z enacbami za >)slabše«, ki naj bi kazale današnje stanje, precej podobni vred­nostim, izracunanih iz sestave sortimentov za slabše polovice vzorcev. To pot1juje vrednost takih enacb. 4.1 Današnja in ciljna vrednost bukovine na panju Današnjo (slabše, Wbps, enacba ll) in ciljno (boljše Wbpb, enacba 12) vrednost bukovine na panju (v lc/m;) kažeta naslednji enacbi. Enacbi sta podobni enacbi 9 in imata vse njene prednosti in pomanjkljivosti, kot smo jih že navedli. Il. Wbps= -0.451 +0,00479dh-o , ooooos66d~h~-o.ooo 167h~ ; R = 0,6953, s.e. = ±0,106 Ic 12. Wbpb =-5.689+3,1548d11·'-0,42778d-0.11168W'; R ::: 0,9594, s.e. = ±0,095 Ic Pre!llt!dnica 4: Vrednost slabše bukovine na panju (današnja vrednost) (x 1000 SITim-') Deb. st. T a r i f n i r a z r e d i 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 3 -4,97 -4,70 -4,57 -4,45 -4,31 -4,22 -4,01 -3,91 -3,81 -3,64 4 -3,76 -3,60 -3,30 -3,16 -2.89 -2,65 -2,42 -2,22 -2,03 -1 ,80 5 -2,78 -2.45 -2.25 -1,95 -!,59 -1,35 -1,05 -0,78 -0,50 -0,26 6 -1,75 -1,50 -1 ,12 -0,76 -0,44 -0,08 0,24 0,60 0,89 1,12 7 -0,93 -0,54 -0,12 0,26 0,66 1,06 1.43 1,75 2,04 2,26 8 -0,07 0,34 0,77 L20 1,67 2,06 2,45 2,78 3,02 3,18 9 0,70 1,16 1,62 2,10 2,55 2,95 3,32 3,62 3,80 3,85 10 1.42 1,91 2,41 2.88 3,32 3,74 4,06 4,29 4,38 4,27 11 2,11 2,60 3,11 3,59 4,03 4,39 4,66 4,79 4,75 4,46 12 3,25 3,75 4.21 4,62 4,93 5,12 5,13 4,92 4,39 13 4,32 4,76 5.11 5,35 5,43 5,30 4,89 4,11 14 5.23 5,52 5,66 5,62 5,31 4,65 3,57 15 5,82 5,86 5,66 5,15 4,23 2,80 16 5,95 5,57 4,84 3,62 1,80 GozdV 62 (2004) 4 Rebula, E., Kotar, M .: Stroski secnje in spravila bukovill dreves ter vrednost bukovine na panju . -------­ Izracunali smo tudi poten cni enacbi ( enacbi 13 in 14). Odlikujeta se s tesnejšo korelacija in manjšo napako regresije. Dajeta boljše rezultate za srednje debeline (7 -12 debelinska stopnja). Za najbolj drobna drevesa dajeta prenizke, za debela drevesa pa previsoke rezultate. 13. Wbps = 0,20465 . h0·2731 . do.wJo-1; R::: 0,9159, s.e. = ±7,205% 14. Wbpb =O, 17366. ho-"915. do.s242-1; R::: 0,9348, s.e. = ±6,45% Današnje vrednosti bukovine na panju, izracu­nane z enacbo Il in preracunane v realne vrednosti (1000 SITim~) smo prikazali v preglednici 4. Ciljne vrednosti pa na grafikonu 4. V preglednici 4 vidimo, daje vrednost bukovine na panju do 7. debelinske stopnje pretežno negativna. Z vecjo debelina hitro narašca in v najugodnejših debelinah in najboljših rastišcih dosega vrednost 5 -6 tisoc SIT/m3. Preglednica nam zelo nazorno kaže pomen debelega drevja. Debelo drevje tudi na najslabših rastišcih krije stroške pridobivanja sortimentov. Skupni izkupicek pa je najbolj odvisen od debelinske sestave posekanega lesa. Secnja drobnega lesa ni donosna tudi na najboljših rastišcih. Primerjava izracunov, preglednic in grafikonov pokaže, da je v skupini »boljše<< vrednost bukovine na panju za 35-45% vecja od povprecja, v skupini »slabše« pa 20 -40 % nižja. Primerjava med »boljšim« in »slabšim<< pokaže, da je vrednost v boljši skupini za 60 do 120 % vecja kot v slabši. Iz racunov in piime1jav lahko zakljucimo, da vrednost bukov ine po enacbi za »slabše« dobro kaže dejansko stanje bukovine v sedanjih sestojih in jo tako lahko uporabljamo kot današnje dejansko povprecno stanje v naših bukovih gozdovih. Vrednosti v skupini >>boljše« pa lahko ocenimo kot bodoce ciljno stanje, ki ga bodo dosegala debla in bukovina p1i secnji po sodobnih nacelih negovanega gozda. Razlika vrednosti med skupinama pa je dober kazalec vrednosti, ki jo pridelamo z gojitvenimi in nego­valnimi ukrepi in primerno skrbnostjo in pazljivostjo pri secnjah. P1i vseh enacbah in v razpredelnicah pa moramo upoštevati, da so vse enacbe izracunane iz podatkov secenj razmeroma debelega drevja. Drevja pod 25 cm prsnega premera skoraj ni. Zato so izracunani podatki za te debeline ekstrapolacije in pri nekaterih enacbah (n. pr. enacba 12) zato neuporabni. Za prakticno rabo bi bilo zato potrebno enacbe ust:rezno preoblikovati. Podobno kot za vrednost bukovine na panju smo izracunali tudi vrednost bukovih debel na panju za boljše in slabše razmere. Kažeta jih enacbi 16 za »boljše« (ciljno) in 15 za »slabše« (sedanje stanje). 194 ­ 15. Wps = 0,028246 . h0.4"J0• d L1 1 ; R = 0,8774 s.e. = ±15,8% 42 . d'-6534 16. Wpb = 0,01238. hlW-1; R = 0,9806 s.e. = ±13,0% Enacbi sta podobni enacbi 5, ki velja za povprecje. Odlikujeta se z zelo tesno korelacija in tudi povprecna napaka ocene je veliko (skoraj polovico) manjša od povprecja, kar kaže uporabnost enacb. Tudi tu bi dobili tocnejše in zanesljivejše enacbe za posamezne skupine (bonitete) rastišc, ki bi bolje upoštevale razlike v pogojih pridobivanja sortimentov. So pa tu razlike manjše kot za povprecne enacbe ( enacbe 6-8) in enacbi 15 in 16 sta tudi mnogo zanesljivejši. Zato ju lahko uporabljamo za namene in z omejitvami, kot smo jih navedli za druge enacbe. 4.2 Sedanja in ciljna vrednost bukovine ob cesti v gozdu Podobno kot za vrednosti bukovine na panju smo izracunali ustrezne regresijske enacbe tudi za vrednosti debel in bukovine ob cesti v gozdu. Sedanje (enacba 17, slabše) in ciljne (boljše, enacba 18) vrednosti bukovih debel ob cesti v gozdu kažeta naslednji enacbi: 17. Ws= 0.00627 • ((D"/(1829,8-57937/0+2400506/ D'))l'')\)11'1 • h1-' 1'1J; R = 0,9529 s.e. = ±25,8% 18. 0111 11 Wb= 0.0079 • ((D"/(97.49+272818IID2))·''"'• h1·"' ; R == 0,9867 s.e. = ±22, 1% Enacbi sta podobni enacbi 2 za vse podatke v citiranem delu (REBULA, KOTAR 2003). Podobna je tudi tesnost korelacijske zveze, pac pa je zanesljivost ocene z gornjima enacbama boljša za 20-25 %. R~_bula , E .. Kotar, M .: Stroški secnje in spravila bukovih dreves ter vrednost bukovine na panju Preg.lednrca 5: Vrednost bukovine ob cesti iz današnjih sestojev (x 1000 SITim·') Tudi za vrednost bukov ine ob cesti (Ic/ m3) smo izracunali enacbi za sedanje stanje (slabše, enacba 19) in za ciljno stanje (boljše, enacba 20). 19. . _ _./ Wbs =-5.268+4,0423d0 5-0,7581 d+0 ,000466d ~h-0,00000755d :h : : R= 0,6327, s.e. = ±0,099 Ic 20. Wbb = -2,593 + 1,161 d05 -0,005934d2+ 0,0792h05 ; R = 0,9377, s.e. = ±0,097 Ic Zaradi že omenjene ekstrapolacije dajejo enacbe 17-20 prenizke rezultate za drevje do 6 debelinske stopnje. Iz tega drevja pridobimo lahko le drva (les za plošce ipd.), ki ima po naši metodologiji vrednost ob cesti 0,32 Ic/m.1, ali 4 .200 SITim·\ Vrednost bukovine ob cesti iz današnjih sestojev, izracunana z enacbo 19 in preracunano v SITim·' smo prikazali v preglednici 5. Primerjava izracunanih vrednosti pokaže, da naj bi bile današnje vrednosti bukovine ob cesti, izracunane z enacbami za »slabše« (ce zanemari mo ekstreme pri najdrobnejšem in najbolj tršatem drevju) za 15 do 25 % nižje od srednje vrednosti podatkov vzorcnih ploskev, ki izhajajo iz najboljših sestojev. Podobna primerjava med današnjimi in ciljnimi vrednostmi bukovine ob cesti pa pokaže, da naj bi bile ciljne vrednosti za 30 do 90 % višje od današnjih. 5 POVZETEK IN ZAKLJUCKI Raziskava je nadaljevanje že objavljene raziskave (REBULA, KOTAR 2003). Izhaja iz istih podatkov ugotavljanja vrednosti bukovih debel na secišcih in vzorcnih ploskvah. Tu srno ugotavljali stroške pridobivanja sortirnentov -secnje , spravila s prilagojenimi traktorji in stroške gradnje in vzdrževanja vlak . Ugotavljali smo še vrednost bukovine na pan ju v odvisnosti od kakovosti rastišca in mer drevesa ter poizkusih ovrednotiti sedanjo jn ciljno vrednost bukovine iz naših gozdov. Za vse ugotovitve so podane ustrezne regresijske enacbe. Raziskava je privedla do naslednjih ugotovitev in zakljuckov: 1. Stroški pridobivanja 1 m3 bukovine hitro padajo z narašcanjem debeline drevja do prsnih premerov okoli 40-50 cm. Tu znašajo stroški za 1 m' bukovine le okoh 52 -55 % stroškov naj­drobnejšega drevja. Pri vecjih debelinah padajo stroški pocasi . Stroški padajo tudi z narašcanjem višine drevja (boljšim rastišcern, višjim tarifnim razredom). Tudi tu stroški v zacetku padajo hitreje, pri vecjih višinah pa le neznatno. 2. Stroški pridobivanja 1 mJ bukovine so v obravnavanih okolišcinah prakticno povsod vecji od vrednosti 1 m-1 drv (goli) ob cesti (okoli 4.200 SIT/ rnJ). To kaže, da prinaša izdelava drv, tudi v goleh, skoraj povsod izgubo, ki jo moramo pokrivati iz izkupicka za vrednejše sortimente. Pomembno je ugotoviti, da so stroški proizvodnje drv pri drobnem lesu (do prsnih premerov 30 cm) za 50-90 % vecji od njihovih cen ob cesti . Tako stanje je najvecji problem gozdnega gospodarstva. Vsa redcenja listavcev s tako tehnologijo povzrocajo Re bula, E., Kotar, M.: Stroški secnje in spravila bukovih dreves ter vrednost bukovine na panju lastniku gozda veliko izgubo. Zato gojitelji ne morejo negovati sestojev v njihovi najbolj kritjcni (stojnost sestojev, oblikovanje debla) razvojni stopnji. 3. Vrednost bukovine na panju je do debeline 30-35 cm prsnega premera negativna. Pod to mejo vrednost hitro pada, nad njo pa narašca in doseže pri debelinah 50 -70 cm prsnega premera vrh­kulminacijo. Spreminjanje vrednosti z debelino je na slabših rastišcih (nižji tarifni razredi ) pocasno, na boljših pa hitrejše. Kulminacija je na slabših rastišcih pri manjši debelini (55 -60 cm prsnega premera), na boljših rastišcih pa pri vecji (65-70 cm). Kulminacije niso ostre. Okoli kulminacije, s spremembo debeline do ± JO cm, se vrednost bukovine na panju le malo spremeni. To dopušca potrebno elasticnost pri odlocitvah o negi in secnji drevesa. 4. V prime1javi z vrednostjo bukovine ob cesti v gozdu (glej REBULA, KOTAR 2003), je njena vrednost na panju mnogo nižja, za 50 -90%. Najvecje so razlike pri tanjšem, manj vrednem drevju in manjše pri debelejšem in vrednejšem drevju. Kulminacija vrednosti na panju je pri 5 -10 cm debelejšem drevju kot na cesti. To je pricakovano in razložljivo z delovanjem zakona o kosovnem volumnu. 5. Vrednost bukov ine (in tudi drugega lesa) na pan ju je razmeroma majhna. Zlasti to velja za slaba rastišca. Stroški pridobivanja sortimentov (pri­metjaj grafikone) do 4. ta.rifnega razreda mocno presegajo vrednost lesa na panju, v 5. tarifnem razredu so piibližno enaki in so celo na najboljših rastišcih in debelejšemu drevju še vedno preko 40 o/o vrednosti bukovine na panju . Že majhno poslabšanje pogojev pridobivanja sortimentov (težja prehodnost. vecja vejnatost, daljše spravilne razdalje in težji pogoji spravila, uporaba žicnic ali konj ipd. ) povzroci, da pridobivanje sortimentov ni vec donosno. 6. Na gospodarnost in donosnost gopoda1jenja z gozdovi najbolj vplivata kakovost rastišc in debelina drevja. Z debelino drevja in kakovostjo rastišca stroški po enoti mere sortimentov hitro padajo. Vrednost drevja in bukovine pa se obnaša obratno. Rezultat takih trendov je vrednost bukovine in tudi drugega lesa na panju. Ta je pri drobnem drevju negativna. Debelo drevje, ki je, še posebno pri listavcih, tudi boljše kakovosti pa zagotavlja primerno donosnost. Donosnost je bolj odvisna od debeline drevja kot pa od kakovosti rastišca . Debelo drevja krije stroške pridobivanja sortimentov tudi na najslabših rastišcih. Krije tudi izgubo p1i nujnih secnjah drobnega drevja. Koliko jo lahko pokrije in do kdaj jo bo lahko pokrivalo, je odvisno predvsem od deležev posameznega drevja v secnji. To kaže pomen gojenja debelega drevja, ki poleg donosnosti gozda zagotavlja doseganje tudi drugih negospodarskih ciljev. 7. Pomen ugotovitev o vrednosti bukovine in njeni kulminaciji še povecuje dejstvo, da tudi za vrednostni prirastek bukovega sestoja in za njegovo kulminacijo veljajo zelo podobne zakonitost1 . Trendi so podobni. Nastopa pri približno enakih debelinah in tudi razlike med rastišci so podobne. 8. Podrobnejša analiza ugotovljenih povprecnih vrednosti (kakovostne sestave sortimentov) bukovine v vzorcih je pokazala, daje njena vrednost precej vecja kot jo ugotavljajo na obicajnih secišcih . Zato smo z objektivno metodo poskusili dolociti današnje in ciljne vrednosti bukovine iz koncnih secenj vso dobo negovanih sestojih. Analiza kaže, da je vrednost bukovine iz današnjih povprecnih secišc za 30-60% manjša od povprecne vrednosti v obravnavanih vzorcih. Ciljne vrednosti pa so približno toliko vecje od povprecja vzorcev. V raziskavi smo podali primerne nacine in potrebne obrazce za ugotavljanje današnje in ciljne vrednosti bukovine. 9. Vse navedene regresijske enacbe so rezultat regresijske in korelacijske analize. Zaradi zelo širokega debelinskega in višinskega razpona obravnavanega drevja nekatere enacbe ne dajejo uporabnih izracunov za drevje ekstremnih (drobnih, zelo debelih in visokih) dreves. Zato smo ponekod navedli vec enacb in opisali njihovo uporabnost in pomanjkljivosti. Vse enacbe pa dajejo ze) o uporabne izracune za srednje in naj po gos tej še okolišcine (prsni premeri 30-65 cm, 6-8 tarifni razred) v naših gozdovih. Za prakticno rabo bi bilo potrebno nekatere enacbe še dopoJniti. 6 LITERATURA COKL. M., 1961 in 1992. Gozdarski prirocnik , Ljubljana. KOTAR, M., 1989. Prirastoslovni kazalci rasti in razvoja bukovih gozdov v Sloveniji . Zbornik gozdarstva in lesarstva 33, s. 59-RO. KOTAR, M., 1993. Pridelovanje visokokakovostnega lesa in sonaravno gojenje gozdov na primeru bukve v ______ R_e_b_u_la_. _E_. ,_Kotar, M.: Stroški sec nJe in spravila bukovih dreves ter vrednost bukovine na panju prebiralnem jelovo-bukovem gozdu . GozV 51, s. 370-383. KOTAR, M., 1995 . Site producntivity on sites overgrown by spruce and beeh forests . Lesnictvi -Forestry 41 s. 449-462. KOTAR. M .. 1997. Donos gozda v povezavi z nego gozda. Ali moramo nacela nege gozda spremeniti? GozV. 55 s. 130-163. KOTAR, M., 2000. Vpliv starosti in debeline dreves na donos gozda . XX. Študijski dnevi. Zbornik referatov, s. 169-190, Biot.f. Gozd. odd .. REBULA, E., 1998. Vpliv debeline in višine jelovega drevesa na njegovo vrednost in donosnost. XIX. Študijski dnevi . Zbornik referatov, s. 191-206, Biot.f. Gozd. odd .. REBULA, E., 2000. Kako na vrednost jelovine na panju vplivajo kakovost drevja in sveta ter položaj sestaja. XX. Študijski dnevi. Zbornik referatov, s. 263-275, Biot.f. Gozd. odd .. REBULA, E .. 2002. Izkoristek lesa pri secnji bukovine. Zbornik gozdarstva in lesarstva 69, s.197-213. REBULA, E., 2002a. Normativi za secnjo in izdelavo listavcev. Tipkopis, disketa, Postojna. REBULA, E., Kotar, M ., 2003. Vrednost bukovine in bukovega drevja. GozV. 61, s.132-146. REBULA, E., 2003. Kolicinski in vrednostni prirastek bukovine. Tipkopis, Donji Picudo. SUŠEK, M., 1968. Program gospodarjenja z gozdovi Radeljskega obrara in njegovo uresnicevanje. GozV 26. s 291-302. 16 s ( .tk· / ·3. LI ·1· · ~ 1 .( •. ·.· -~ I,J ~" •• :-/ N.Jl po~:{ L ads.ta;r!m 8 • .clena temeljne U..'"Sdbd O.IJC:!:"at!~:!l. U!Jra1T!U!!l ITods"tvom :.U::ll..stn!tva za ~ozdarstvo! LR.S,. 111& na i1-o zcmo ._.;o s:pa.ctarst7o :.jubljar'..a~ lil je pod istim ' operetivuil!!> upra•1!lim voiistvom,. ~ne!leta kot. gsnottna 9:Nld~rtvo: 1./ :~enj 11"?1Abi"• •k:. .:ie 'tos~anjeve ~....,e., 15.3 ~~;::sok, ,.6 let sta~, aice.r b~s!'!i yosebi:l.ih ~k!W • 2./ konj "-:.a.lko"• ki Je ktta·ttmjave ba..""'Ve 0 l.Se cru visok, .13 le-t star, belili pet ter l·ieas"t na glav:i in le-.r:! ze~ji nogi. Navedeni P'.C'eru'l.S se 0:?--~Vi Z& . .Qlacil:o v zr..esku 5o .oo o.-( pei; d.'! set tis<>c) dinal."jev; za oba ko:c.ja .• Nave.-deni znesek placa Go~L~o gospodarstvO Ljuh1Jana. ~o~dno go;;~:podar~·i;'l'o ::Jre:.n:ce. naj. n:avedani oono·:ni sredsi:irt oapi2a, Goz.:i.Jto 8""0S:podarstv~ Ljubl.jana. pa kot prevzemnik in novi U.:;:'~1EI. O tam se ob~ešcata: ~-[~'3/i~-O a,~s:Poda:-!rl:vo Brežice"' e pozi.vom na spia -~ /, ;:; .. ev. 75..5/15 z dn-e 9 .;rn ~:!9 )O, ;}/"! ~Jzcno ~oBpO-id:l!s"t.Vo Lju.bl.jane. s. pozivom r..a epis ... jte7~ !·?·5 62.500 km2 Ekoprovinca Geološki in geomorfološki procesi, variacija klime 2.500 -62.500 km~ Ekoregija Geološki in geomorfološki procesi 100 ­2.500 km~ Ekodistrikt Pocasi spreminajajoce se geološke in geomorfološke lastnosti talnice in površinskih voda 625 -10.000 ha Eko sekcija Homogenost geomorfoloških lastnosti 25-625 ha Eko serija Homogenost abiotskih rastišcnih razmer relevantnih za rast vegetacije 1,5-25 ha Eko top Ekosistem 0,25-1,5 ha Ekoelement Ekosistemski proces < 0,25 ha GozdV 62 (2004) 4 Kovac, M .: Velikoprostorsko strateško nacrtovanje za trajnostni razvoj gozdov (4. del) predlaganimi velikostmi enot, z najpomembnejšimi vegetacijskimi tipi in odražajo ekološke znacilnosti (KOVAC 2002). Poleg tega se oblikovane ekoregije in gozdne regije skladajo. Metoda tudi ni obcutljiva na vaiiacije v prostoru, ki so posledica lokalnih razmer, omogoca oblikovanje ohranitvenih enot in jo je mogoce izvajati s kontrolitrano GIS klasifikacijo. Tako oblikovane enote so primerne tudi za participativna obliko nacrtovanja. V primeru, da bi bile prevelike, bi interesi prebivalstva znotraj njih bili prevec razlicni, usklajevanje ciljev pa bi sprico tega zlahka zašlo v slepo ulico. 1.3 Kakšne vrste strategij so potrebne za trajnostni razvoj Trajnostni razvoj gozdov zahteva strategije o življenjski moci gozdnih eksosistemov in zahtev izraženih s strani družbe. Pri tem se trajnost izraža s tremi komponentami , ekološko, socialno in ekonomsko. V skladu s tradicijo srednjeevropskih držav, ta študija obravnava navedene komponente s tremi vrstami vlog gozdov, na osnovi katerih je bilo mogoce razviti osem razlicnih vrst strategij (preglednica 2 v KOVAC 2004). Za njihovo uresnicitev je bila razvita genericna strategija in pa vrsta funkcionalnih strategij . Razvite strategije so primerljive z mednarodnimi priporoci li in s priporocili znanosti. Dokument "Non-legally binding authoritati ve statement" (UN 1992c) npr., priporoca razvoj strategij za gospodarjenje s funkcijami oz. vlogami gozdov, za zašcito gozdnih površin, za trajnostni razvoj ter za ucinkovito rabo gozdov in krepitev upravljalske kapacitete. GORDON (1993), kije izdelal dolgorocni nacrt za raven GG obrata je predlagal, da bi strategije morale zaobjeti varstvo pred naravnimi nesrecami, proizvodnjo lesa skupaj z razvojem lesne industrije, naravovarstvo, celovito upravljanje krajine, turizem itn. Podobno navaja BACHMANN (1999a) za švicarsko gozdarstvo, ki skupaj z oblastmi razvija strategije za okoljske, socialne in proizvodne vloge gozdov, za krepitev upravljalske kapacitete in uvaja kontrolo na vseh ravneh. Podobne ideje prihajajo še iz Nemcije (npr. program LOWE 1991 ), Slovenije (ZOG 1994) in drugih dežel. Poleg vsebine strategij sta za upravljanje pomembni še njihova konkretnost in že omenjena upravljalska kapaciteta. V tej študiji je treba strategije razumeti kot preverljive mere, ki morajo biti podvržene kontroli. Prav zato, je vsaka posamezna strategija opisana z idealnim in dolgorocnim ciljem ter mejniki. Izjemnega pomena za uresnicitev nacrtov je tudi podpora in odgovornost partnetjev v nacrtovalskem procesu. To je tudi razlog, zakaj je bila vsaka naloga razdeJjena med vec sektorjev na eni strani in oblast na drugi. V tej zvezi je treba poudariti še, da trajnostni razvoj ni fraza ampak zaveza. ki mora biti prevzeta s strani gozdarstva (npr. ZGS) in družbe. Ce je tako partnerstvo mogoce, je uspeh, sodec po porocilih iz sveta (BACHMANN 1999a, KEHL et al. 2001, GBC 2002, FAO/ECE/ILO 1998), zagotovljen. Ce povzamemo, trajnostni razvoj gozdne krajine potrebuje niz vsebinsko in ciljno mi en tiranih, preverlji vih in s strani javnosti podprtih strategij. Strategije niso želje, so zaveza, odgovornost in trdo delo. 1.4 Kako do kakovostnih podatkov, ki so osnova strateškega nacrtovanja 1.4.1 Viri in kakovost podatkov na osnovi katerih je bila izdelana študija Ceprav se je raziskava v eksperirnentalnem delu omejila na samo eno nacrtovalsko raven, se je v tem okviru ponudila priložnost za preizkus kakovosti skoraj vseh gozdarskih podatkov. Kot je bilo prikazano v preglednici 1 (KOVAC 2004b) so bile v njej uporabljene štiri vrste podatkov: terenski opisi, podatki kontrolne vzorcne metode (v nadaljevanju KVM), GIS podatki in satelitski podatki. Terenski opisi in podatki KVM so kom­plementarni. Ker baza KVM za celotno preucevan o obmocje še ni bila na razpolago, je študija rabila predvsem terenske opise, podatki KVM pa so rabili preverjanju logicnosti rezultatov in analiziranju verjetne prihodnosti. Z vidika potreb, nobena podatkovna baza ni izpolnila pricakovanj. Obetajoci terenski opisi so sicer bili pomemben vir informacij, niso pa zagotavljali tistih, ki so bili potrebni pri zanesljivem oblikovanju proizvodnih ciljev (npr. povprecna zaloga sestojnih tipov na hektar). Tudi baza KVM je zagotavljala zelo omejeno število ocen. Ker se je vecina podatkov nanašala na obmocje zunaj gozdne regije Koce-Draga, so bili podatki uporabljeni le na ravni primerljivih stratumov (npr. gospodarski razred). Sicer pa se je Kovac . M.: Velikoprostorsko strateško nacrtovanje za trajnostni razvoj gozdov (4 . del) izkazalo, da je tudi ta podatkovni vir nepopoln. Npr., zaradi manjkajocih višin dominantnega drevja, ni mogoce izracunavanje rastišcnih indeksov. Satelitski podatki so bili uporabljeni v najeno­stavnejšem smislu, t.j. kot tematska podlaga in kot vir podatkov o prostoru (HOCEVAR/KOBLER} VRŠCAJ et al. 2001). Geometricno pravilna nekJasificirana slika se je kljub temu izkazala kot neobhodna pri pregledovanju vec kot 100.000 ha velikega kompleksa. Poleg tega je rabila tudi presoji kompaktnosti gozdnega pokrova in analizi razpro­stranjenosti vlog gozdov. Tudi že omenjena karta rabe tal, zaradi prevelike interpretacijske površine ni mogla biti uporabljena za zahtevnejše analize (npr. zarašcanje). Kot je bilo pticakovati, je bilo najvec težav pri GIS podatkih. Glavna vzroka zanje sta bila pomanjkljiva nomenklatura in pozicijska nenatanc­nost. Težave je povzrocalo tudi usklajevanje razlicnih meril, ki so bila v razponu od 1:25.000 do 1:200.000. Ker za vse sloje, npr. vegetacijsko karto, ni bilo mogoce vzpostaviti enotnega merila, nekaterih podrobnih analiz ni bilo mogoce izdelati. Na drugi strani slikovni podatki niso povzrocali težav. Z njihovim rastriranjem je bilo razmeroma enostavno vzpostaviti enotne podlage za vse sloje. Kot delovna locljivost je rabila velikost slikovnega elementa 10 x 10 m, ki se je za strateško raven izkazala za dovolj podrobno. 1.4.2 Katere vrste informacij in podatkov so ' potrebne za usmerjanje trajnostnega razvoja gozdov Kljub mogocim drugacnim mnenjem, je usmerjanje trajnostnega razvoja gozdov izvedljivo z zelo omejenim številom zanesljivih podatkov. Predlog podaja preglednica št. 2, v kateri je tudi nakazana, kako je te podatke mogoce pridobivati. Kljub slabemu mnenju, se pomen terenskih opisov veca. Predvsem zato, ker vzorcne metode ne morejo zagotavljati kakovostnih podatkov o redkih procesih in pojavih. Seveda pa je treba tudi v primeru terenskih opisov upoštevati standarde kakovosti. Najmanj kar je treba zagotoviti je stalnost linij in tock, ki rabijo zbiranju podatkov. Terensko opisovanje je primerno predvsem za zbiranje informacij o funkcijah gozdov (npr. opis sestojev, habitatov, dedišcine, rastišcnih razmer, itn.). Na drugi strani baza KVM zagotavlja kakovostne podatke glede proizvodne in okoljske vloge gozdov. Ker je za potrebe strateškega nacrtovanja inven­tarizacijo gozdov smiselno organizirati na dveh ravneh (nacionalna inventura, obratne inventure), je treba snemanja harmonizirati. Preglednica 3 kaže, katera je še sprejemljiva najmanjša kolicina podatkov, s katero je mogoce usmetjati trajnostni razvoj in kateri podatki so to. V tej smeti razvijajoci se inventurni koncepti so danes najpogostejši. Švica, v kateri so dobro poznane obratne inventure je npr. zakljucila že drugo nacionalno gozdno inventuro, ki je poleg ocene stanja omogocila tudi analizo sprememb (BRASSEL/BRANDLI 1999). V ZDA, Zavod za gozdove poleg številnih regionalnih, vodi še Preo!ednica !· Sumarne informacije potrebne za usmerjanje lrajnostnee:a razvoja gozdov ~ -· "' Legenda: SAT= Satellitski podatki; FI= KVM: FD= Terensksi opisi: AD= Podatki aeroposnetkov; GIS=GIS podatki Kovac , M. : Velikoprostorsko stratesko nacrtovanje za trajnostni razvoj gozdov (4 . del) Preglednica 3: Podatki ~talnih vzorcnih ploskev Parameter-Indikator Raven Veliko­prostorska M Srednje­velika M Opis rastišca Gozdni rob o N Poškodbe debel M o Drevesna sestava S!ozdov (ohranjenost) ~ M N Škode zaradi objedanja M N Mrtvi ks M N Lišaji M N Osut ost M N Vegetatcijski tip M M Zgradba M M Gospodarski režim M M Premer ploskve M M Nagib M M Razvojna faza M M Drevesna sestava sestoja M M Sklep M M Polarne koordinate dreves M M Drevesna vrsta M M Bioindikatorji (razlicni) M M Starost dominantnih dreves M IM Višina dominantnih dreves M IM Socialni položaj drevesa M M Primernost kandidata ·O M Vitalnost o M Prs·ni premer M M M= obvezno; O=opcijsko; N= ni predmet inventure; 1 = neobvezna na vsaki ploskvi; nacionalno gozdno inventuro, ki vkljucuje vec kot 125.000 trajnih vzorcnih ploskev in okoli 4.5 milijonov fotop1oskev (USDAFS 2001 ). V zadnjih letih je inventure posodobila tudi Nemcija (MENCH 2001). Satelitski podatki in aeroposnetki so uporabni tako za nacrtovanje na velikoprostorskih kot na srednje-velikih ravneh. Plimerni so predvsem za dolocanje kompaktnosti gozdnega pokrova, za spremljanje sprememb v casu (krcitve, zarašcanje), za kartiranje vegetacije in za druga dela, kot je npr. optimiranje omrežja gozdnih prometnic, iz gospodarjenja izvzetih gozdnih površin, rekre­acijskih obmocij, itn. Posebej perspektivni se zdijo novi ·senzorji Ikonos, SPOT-5 in Landsat 7, ki zapolnjujejo nekdaj velik razkorak med satelitskimi in aeroposnetki. Prve raziskave kažejo (HOCEVAR} KOBLER/KUŠAR 2001), da je s temi podatki mogoce dolocati spremembe gozdnega roba, kartirati gozdne prometnice, sestoje, in da je mogoce prepoznavati celo drevesne vrste. GIS-podatki so v nacrtovanju neobhodni. Ce je za gozdarske podatke nekako še mogoce zagotoviti standardiziranost baz, pa so taka pricakovanja v primeru podatkov, ki prihajajo iz drugih sektmjev, nerealna. Zaradi tega je treba še pred rabo podatkov razmisliti kako se bodo reševali problemi povezani z razlicno locljivostjo, razlicnimi merili, razlicnih podatkovnih formatov, itn. V zvezi s samim konceptom GIS seveda ni mogoce povedati kaj bistveno novega. GIS je in bo delovni koncept in orodje in mora biti osrednje orodje saj združuje podatkovno okolje. Pri tem je treba držati pravil glede zbiranja podatkov, saj upoštevanje le-teh lahko prihrani stotine ur popravljanja in prepreci frustracije (glej BOLSTAD/SMITH 1992). V nadaljevanju predstavljena navodila so razvita na osnovi težav v tej študiji: • Lista z najpomembnejšimi podatki mora biti pripravljena vnaprej. Vsakemu podatku je treba predpisati tudi namembnost. • Zaželena tocnost podatkov mora biti pred­pisana vnaprej. V primeru vzorcenja to zadeva vzorcno napako, v primeru kartiranja in terenskih opisov merilo, itn. • Jasna nomenklatura skupaj z definicijami, kodiranjem in rangiranjem mora biti izdelana pred zacetkom inventariziranja. Zaradi kasnejše GlS obdelave in v izogib zmedi, se mora vsak podatek voditi v okviru ene same kategorije. • Podatki morajo biti zajeti s standardno programsko opremo. • Organizacijske vidike je treba upoštevati pred nabavo in izgradnjo GIS sistema. 1.5 Kako organizirati participativno nacrtovanje Participativna nacrtovanje zahteva sodelovanje številnih okoljskih sektorjev, vladnih ustanov, nevladnih organizacij in civilne družbe. Medtem ko okoljski sektmji in vladne ustanove sodelujejo v nacrtovalskem postopku po službeni dolžnosti, to ne velja za nevladne organizacije in javnost, ki pravzprav dajeta legitimiteto celotni dejavnosti. Kljub dejstvu, da zakonodaja po svetu vecinoma še ne narekuje udeležbe javnosti, niti ne prepoveduje njenega _ _ _____ Kovac, M .: Velikoprostorsko strateško nac rtovanje za trajnostni razvoj gozdov (4. del} vkljucevanja, za izogibanje pru.ticipativnim postopkom ni nikakršnih opravicil (FAO/ECE/ ILO 1998). Sklicujoc se na opredelitve BUCHY in HOVERMANN (2000), ki participacijo definirata na dva nacina, kot višek nacrtovalskega procesa (eticni vidik) in kot sredstvo za zakljucek nacrtovalskega procesa (torej za dosego cilja), je participacija preprosto cena demokracije. Tako nacrtovanje zato mora biti uveljavJjeno ne glede na stroške, pa naj je to udeležencem nacttovanja všec ali ne. Postopka nacrtovanja na strateški (slika 1, KOVAC 2003) in operativni ravni (slika 6, KOVAC 2004a) vkljucujeta participacijo. Oba temeljita na izkušnjah tujine in zavez (UN 1992b, MAREGN KOS 2002). Kljub razlicnosti vidikov, vsi doku­menti opogumljajo gozdarski sektor naj deli izkušnje z drugimi udeleženci in s tem pripomore k trajnostnemu razvoju. Predlagani nacrtovalski koncept kot celota predpostavlja, da je na veliko­prostorski ravni mogoce rešiti vecino vprašanj iz naslova javnega interesa. Ker naj bi vecina dela bilo opravljenega na tej ravni, ni nobene potrebe, da bi se z istimi vprašanji ukvarjalo tudi operativno nacrtovanje. Razrešiti mora le probleme, ki ostajajo, to pa so interesi lastnikov, interesi stroke, itn. Pomembna lastnost obeh postopkov je tudi formalnost. Ceprav je, kot kažejo izkušnje tujine (LOIKKANEN/WALLENIUS 1997), ucinke mogoce dosegati tudi z neformalnimi postopki, pa je nevarnost pomanjkanja pristojnosti vendarle prevelika (FAO/ECE!ILO 1998). Prav zaradi tega razloga je vodenje postopkov po formalni poti ustreznejše v vseh primerih, ki zadevajo javni interes. Študija bi šla predalec , ce bi participativni postopek definirala natancno. Ker je oblika dela odvisna od številnih omejitvenih pogojev (npr. demokraticna tradicija, zakonodaja, pravilniki, navade ljudi : BACHMANN 1999b, EGLI! LIETHA/GEISER 1997, FAO/ECE/ILO 1998), morajo biti sheme razvite za vsak primer posebej. Primeri iz Evrope (Finska, Belgija, Švica, Španija, Francija, Slovaška, itn.) v glavnem priporocajo aktivni pristop (FAOIECEIILO 1998). 1.6 Kako organizirati monitoring in kontroling Kontroling in rnonit01ing sta kljuc do uspešnega upravljanja gozdne krajine. Ker gozdovi opravljajo koristne vloge za vso družbo, je treba skladno z vlogami porazdeliti tudi odgovornosti in financna bremena. Zaradi prakticnih razlogov mora biti monitoring na velikoprostorski ravni voden in izvajan s strani države oz. njenih institucij (npr. Zavod za gozdove). Samo ta oblika namrec zagotavlja, da bo monitoring izveden redno, pravocasno in s ponovljivimi metodami in bo tako rabil oblikovanju nacionalne gozdarske in okoljske politike. Glavne naloge institucije bi morale biti: • razvoj in testiranje koncepta in protokolov, • prenašanje znanja delovnim skupinam, • izgradnja GIS sistema, • izvajanje monitoringa na terenu, • vrednotenje rezultatov, • priprava tez za strateški nacrt in njihova razlaga javnosti, • priprava strateških nacrtov, • priprava tez za nacionalno gozdarsko in okoljsko politiko. Na drugi strani pa mora biti strateški kontroling voden s strani organov, ki so odgovorni za izvajanje gozdarske in okoljske politike (ministrstva). Njihova glavna naloga naj bi bila: (prim. BUTTOUD/ SAMYN 1999, FDPS 1995, FNFP 1999): • dolocitev zakonskih okvirov, • definiranje vizije, • priprava in ovrednotenje programskega predloga, • razvoj in zagotovitev virov, nujnih pri izvedbi programov (institucionalni, financni), • izvaja!1ie in nadzorovanje programa (dolocitev prioritet, zaveza z odgovornostmi), • priprava akcij za nadaljevanje osnovnega programa monitoringa. Operativni monitoring, ki neposredno rabi gospodarjenju z gozdovi, mora biti izvajan s strani institucij, odgovornih za gozdarsko nacrtovanje. Delo naj bi obseglo: • uporabo sodobnih tehnik dela v praksi, • izobraževanje delovnih skupin, • izgradnja GIS (kot nasprotje kartografskega sistema), • izvajanje monitoringa na terenu, • vrednotenje rezultatov, • priprava nacrtov za potrditveni postopek. Podobno kot monitoring, bi tudi kontroling moral biti izvajan na dva nacina. Medtem, ko naj bi v okviru operativnega kontroli oga pozornost bila usmerjena k: Kovac , M. : Velikoprostorsko strateško nacrtovanje za trajnostni razvoj gozdov ( 4. del) • l\t-..m nemu u-..1\lajcvanju nacrtov in terenskih dl' l. • pripra\·i financnih nacrtov za terenska dela, • oncdnotenju kakovosti terenskih aktivnosti, • \Tt.:dnotenju dosežkov ob koncu leta, • in pripravi nacrtov za naslednje leto, bi se strateški kontroling moral osredotociti na preživetje Zavoda in gozdarskih podjetij (KASSEL 1998, KATSCH 1998). V tej zvezi kaže omeniti, da obe obliki kontrolinga nista pomembni le za zagotav­ljanje trajnostnega razvoja gozdov ampak tudi za prosperitete gozdarske stroke v prihodnosti. Kot pravi ZIESLING (1999): Gozdarski zavodi in podjetja morajo sami zaceti iskati poti za prodajo svojih netržnih produktiov, ki, ceprav sedaj še niso placani -pripomorejo k dvigu življenjske ravni družbe (MANNSBERGER 1997). PRIPOROCILA SLOVENSKI GOZDARSKI NACRTOVALSKI PRAKSI 2.1 Pregled Slovenija razvija in izvaja razmeroma kompliciran tri-ravninski nacrtovalski sistem, ki ga oznacujejo: • dve nacrtovalski entiteti (GG obmocje in GG enota), • trije tipi nacrtov (obmocni, nacrti GG enot in gozdno-gojitveni (ZOG 1994), • dolocena veljavnost obmocnih nacrtov in nacrtov GG enot, ki sta oba podvržena upravnemu postopku (ZOG 1994), • razmeroma šibke vezi med nacrti, ki so delno posledica velikih obmocij, delno pa istih planskih obdobij. Gojitveno nacrtovanje ni del nacrtovanja na ravni GG enot, marvec se izvaja posebej, • izostanek kontrolinga, • izostanek javnosti in nev lad nih organizacij pti sestavi nacrtov. Z vidika nacrtovalske hierarhije, se slovenski sistem gozdarskega nacrtovanja ne sklada s konvencionalne klasifikacijo. Obmocni nacrti so vsebinsko še najbližji strateškim, nacrti GG enot zavzemajo mesto med takticnimi in operativnimi nacrti, gojitveni nacrti pa mesto med operativnimi nacrti in projekti. Taka organizacija seveda zahteva temeljito ovrednotenje in modernizacijo . Ker prime1java uradnega sistema gozdarskega nacrto­vanja s konceptom razvitim v tej nalogi iz vec GozdV 62 (2004) 4 razlogov še ni mogoca (1. 2001 je bila izdelana šele prva serija nacrtov), bodo priporocila obsegla naslednja vprašanja: • pomen nacrtovalskih obdobij za strateške in operativne nacrte, • pomen tesnih vezi med razlicnimi tipi nacrtov, • pomen jasno definiranih vprašanj in pro­blemov, • pomen primerno velikih nacrtovalskih enot, • pomen sodelovanja javnosti pri nacrtih. 2.2 K enostavnejši nacrtovalski shemi Velikoprostorski strateški nacrti se navadno izdelujejo za dolga, casovno neopredeljena obdobja. (COMMITTEE 1999, ZUreP-1-2002). Ce so ta vseeno dolocena, naj ne bi bila krajša od dvajset let (GORDON/BUHLER!ZINGGELER 2000). Ta so povsem skladna tudi z dinamiko razvoja gozda, saj vecina razvojnih faz traja vec kot dvajstet let. Posebno vprašanje zasluži aktualnost usmeritev, ki je edini razlog pogostejših revizij nacrtov. Odgovor s tega vidika je jasen: ne ozira je se na dolžino nacrtovalskega obdobja nacrta, so obcasna preve1janja usmeritev (npr. vsakih 10 let) in njihove korekcije v primeru odstopanj nujne. Enako velja tudi za operativne nacrte na srednje velikih ravneh, ki se od prvih locijo v tem, da so to tudi gospodarski nacrti (SEKOT 1991,1993, KATSCH 1998, KASSEL 1998). Ker so bolj izpostavljeni vplivom zunanjega okolja, jih je treba kontrolirati pogosteje, t.j. vsakih 5-10 let. Tesne vezi med nacrti, ki se izražajo s pre­verljivimi kontrolnimi tockami, so bistveni elementi ucinkovitega nacrtovanja. Zaradi preve1~janja razvoja krajine v smeri vizije je treba kontrolo izvajati na treh ravneh: na ravni vizije (ali se prostor razvija v smeri zaželenega stanja), na operativni ravni (ali so usmeritve v gospodarskih razredih pravilne) in na ravni izvedbenih del (ali je letni plan del pravocasno in strokovno izpolnjen). Z vidika pravkar naštetih kontrolnih mehanizmov je sedanji nacrtovalski sistem nepopoln. Ne le, da vsebuje premahjno število kontrolnih tock, v smislu kontrole so premalo natancno definirane same usm.eJitve, prešibka pa je tudi povezanost z gojitvenim nacrtova1~em . V nadaljnjih vrsticah je prikazan nacin, ki vodi k tesneje povezanim nacrtom . Na osnovi izpopolnjene zakonodaje naj bi obmocni nacrti obravnavali le teme kot so gozdni pokrov in vloge gozdov. Vsaka okoljska in socialna 207 Kovac , M .: Velikoprostorsko strateško nacrtovanje za trajnostni razvoj gozdov (4. del) LEGENDA: AB/CD/XYZU=razvojne faze, zahtevane akcije/leto HR=habitatske vloge WP=obdobje paritve YS=mladje PS=drogovnjak OGR."debeljak UAS=raznomemi gozd NA :brez akcij Ns-=tlegativna izbira PS=pozitivna izbira T=redcenje EC=koncna secnja SC=izbiralna secnja SWC=zastoma secnja [=::IJ Gospodarski razred l k--·-"· ··1 Gospodarski razred 2 [3 Gospodarski razred 3 Slika 1: Sestoji, gospodarski razredi in akcije (shema) vloga mora biti definirana z idealnim ciljem, z dolgorocnimi oz. srednjerocnirni cilji, z usmeritvijo, z mejniki, z odgovornostmi in stroški izvedbe. Na drugi strani bi strategija za proizvodno vlogo morala biti dolocena z opisom stanja, modelnimi vred­nostmi površin in mas, idealnim ciljem, srednje­rocnimi cilji, ukrepi in casovnim horizontom, do kdaj bo srednjerocni cilj dosežen. Seveda mora biti dolocen tudi režim gospodatjenja. Na drugi strani, bi moralo nacrtovanje GG enote iti en korak naprej. Vsebinsko se ne bi smelo omejevati samo na gospodarske razrede ampak tudi na konkretne sestoje (slika 1 ). Poleg usmeritev za gospodarske razrede, bi ti nacrti morali izkazovati še niz konkretnih akcij, ki se izvajajo v konkretnih sestojih in v dolocenem casu. Prav zaradi tega je nujno, da pri izdelavi nacrta GG enote sodelujeta odgovorni nacrtovalec in odgovorni gojitelj. Zadnje vprašanje je vezano na presojo pri­mernosti sedanjih gospodarskih razredov, ki se dolocajo za vsako nacrtovalsko raven posebej. Ceprav se raziskava s tem vprašanjem ni resno ukvarjala (zato tudi naslonitev na obstojece razrede) se zdi potrebno izpostaviti naslednji vprašanji: kakšen je smisel majhnih in v bistvu zelo fragmen­tiranih gospodarskih razredov v vehkoprostorskem nacrtovanju in ali ne bilo primerneje prepustiti vprašanja glede razvoja sestojev gojitvenemu nacrtovanju. V prid temu govori poslanstvo velikoprostorskega nacrtovanja, ki ga podpira tudi tale MLINŠKOVA (1968) misel: "Gozdarsko nacrtovanje ni instrument za postavljanje natancnih gospodarskih usmeritev za majhne gozdne po­vršine, niti ne sme omejevati gojiteljev pri uresnicevanju njihovih vizij glede razvoja sestoj ev". Zaradi tega kaže razmisliti o novih nacinih oblikovanja gospodarskih razredov, ki naj bi bili oblikovani na osnovi gozdnih tipov in gospodarskih režimov oz strategij. Še vec, nekatere gozdne regije, bi lahko bile gospodarski razredi same po sebi. Ob predpostavki, da bi se prej omenjena priporocila uresnicila, bi optimiranje nacrto­valskega koncepta lahko izgledalo takole: • razmejitev vsebinskih problemov med ob­mocnimi nacrti in nacrti GG enot, • oblikovanje primerno velikih gospodarskjh razredov (razen v primeru umetnih nasadov bi najmanjša površina enega kompleksa morala znašati vsaj 100 ha), • razvoj strategij za vloge gozdov v strateških nacrtih, • identificiranje gospodarskih razredov in sestojev obravnavanih v strateških nacrtih v GG enotah, • terenski ogled in dolocitev potrebnih ukrepov (slika 1), • izdelava nacrta GG enote skupaj s kontrolno karto, • izvajanje akcij v sestojih in • letni kontroling. Kovac , M.: Velikoprostorsko strateško nacrtovanje za trajnostni razvoj gozdov {4. del) -~-____ _ 2.3 K primernejšim nacrtovalskim enotam Ustanovitev 14 obmocnih enot je bil pomemben dosežek povojnega gozdarstva. Ne glede na njihov pomen takrat pa se zdi, da se njihova vloga po~as~ izteka. Seveda bi obmocne enote v nespremenJeru obliki še imele smisel, kolikor bi Zavod za gozdove neposredno upravljal državne gozdove i~ _bi s~ mor~ financirati s prodajo lesa. Ker pa sta bth akt1vnost1 nacrtovanje in gojenje izvzeti iz domene obratnega gospodarjenja in sta v skrbstv~ države, ekon~ms~ vidik -ki edini zahteva vehke enote -OJ vec problematicen. Ustanovitev p_rimer~o ~~li~~h nacrtovalskih enot narekujejo tud1 orgamzactJSki m ekološki vidiki (MCPFE 1993, UN 1992a). Ne oziraje se na priporocila je slovensko gozdarst~o dolžno najti lastno pot. En nacin je, da se sedanp obmocja podvržejo razmeroma enostavni uprav­ljalski in ekološki presoji, ki bo potrdila ali zavrgla, ah je v tako velikih in heterogenih obmocjih sploh mogoce izvajati monitoring, dolocati in usklajevati cilje, itn. V preteklih letih je bilo v zvezi s tem vprašanjem prikazanih kar nekaj rešitev (ZUPAN­CIC et al. 1987, ANKO 1998, HLADNIK 1998, ZUPANCIC/ŽAGAR 1995), zad1~a s strani te študije. Ker nobena rešitev ni popolna, bi se vse morale rabiti kot izziv diskusijam, ki bi morda pripeljale do izboljšav. Poleg ekoloških in organizacijskih je treba pri oblikovanju nacrtovalskih enot upoštevati še en dejavnik, sodelovanje javnosti. Podobno kot nekdanje obcine, ld so se morale preoblikovati predvsem zaradi zahtev lokalne samouprave, bi tudi manjše obmocne enote olajšale prepoznavanje interesov in njihovo .. nacrtovanje . Manj problematicne so GG enote. Kljub dolgoletni tradiciji, so nekatere spremembe vendarle potrebne. Tako sedanje GG enote sekajo vec obcin, oddelki sekajo katastrske meje, itn. Dokler bo gozdarsko nacrtovanje teklo samo v okviru stroke, ta dejstva niso problematicna. Takoj, ko bo vkljuceno v sistem prostorskega nacrtovanja, pa bodo ta neskladja ovirala tako nacrtovanje kot samo upravljanje. 2.4 K participativnemu nacrtovanju Pred približno 15leti, ob priliki propadanja gozdov, je demokraticni duh opogumil slovensko javnost, da je zavzela jasno stališce o slovenskih gozdovih. Njegov ponovni obisk Snežnika v l. 2001 (VE- GozdV 62 (2004) 4 SELIC 2001) je ponovno dokazal, da je okoljska zavest ljudi dosegla visoko raven in, da je cas znanstvenega in avtoritativnega nacrtovanja za vedno minil. Tako kot drugje mora tudi slovensko gozdarsko nacrtovanje izkoristiti priliko, ki jo ponujajo sedanje razmere in jih obrniti sebi v prid. To paje mogoce samo, ce bo doseglo visoko stopnjo strokovnosti in, ce bo tesno sodelovalo z znanostjo, lastniki gozdov in javnostjo. Pristop k parti­cipativnemu nacrtovanju zato ne sme biti razumljen kot nezaupanje stroki, pac pa kot gonilna sila, ki bo nacrtovalcem pomagala p1i izmenjavi znanja in idej, pri izobraževanju javnosti, pri krepitvi okoljske zavesti in nenazadnje pri krepitvi upravljalske kapacitete. Participativna nacrtovm"\Je je treba razumeti z dveh vidikov: kot široko zastavljen participativni proces (v smislu organizacije znanja) in k~t demokraticno nacrtovanje. Slovenska zakonodaJa zaostaja z obeh vidikov. Prvic, nacrti se izdelujejo izkljucno s strani gozdarjev, ki niso v stanju presojanja vseh okoljskih vidikov. Drugic, zak~­nodaja ne daje možnosti nevladnim ustanovam m posameznikom, da bi ti v nacrtovanje bili vkljuceni že od samega zacetka. Tretjic, nacrti se javnosti predstavljajo v zadnji fazi in na najmanj zaželen nacin, ko je izjemno težko in skoraj nevljudno zahtevati spremembe. Ce gozdarstvo torej resnicno želi modernizirati sedanji sistem nacrtovanja, mora stori ti naslednje korake: • Odgovorno ministrstvo mora raziskati mož­nosti za spremembo sedanjega nacrtovalskega postopka. Možnost neposrednega sodelovanja ~r~ nacrtovanju bi poleg drugim sektorjem morala bttl dana še nevladnim združenjem in posameznikom. • Podrocje nacrtovanja, ki se poucuje, raziskuje in izvaja v treh razlicnih institucijah mora biti za nove ideje bolj dovzetno. Tako znanost kot praksa morata pri razvoju sistema za ljudi, ki s sistemom delajo, sodelovati z roko v roki. • Zavod za gozdove, ki je skrbnik in edina avtoriteta za gozdarsko nacrtovanje v državi, se mora zavedati svojega privilegija in poslanstva v strokovni in javni areni. Ne oziraje se na zako­nodaj o, mora takoj odpreti diskusijo glede spremembe sistema. Korak je nujen, ker je nacrtovanje vlog gozdov (te so odraz zahtev, potreb in želja ljudi) kljucno za trajnostni razvoj gozda in družbe. Prav zaradi tega si institucija ne sme vzeti pravice, da v imenu ljudi presoja in odloca, kaj ti Kovac. M.: Veliko prostorsko strateško nacrtovanje za trajnostni razvoj gozdov (4. del) rabijo, pac pa je dolžna predlagati dobre rešitve in jih javno zagovatjati. Pri tem je dolžna upoštevati tudi ekonomsko komponento in posledice. • Upravljalska kapaciteta je kljucna za realizacijo nacrtov. Ker participativna nastali nacrti odražajo usklajene in dogovorjene interese, delijo ideje in skupne vrednote, imajo tako nastali nacrti bistveno vecjo možnost za dejansko uresnicenje. Ker je vecina gozdov zasebnih, mora biti v takem duhu zastavljeno tudi nacrtovanje na ravni GG enote. 3 ZAHVALA Raziskava je tekla v okviru naloge JGS-GIS-Naloga 4: Razvijanje in strokovno usmerjanje informa­cijskega sistema za gozdove, ki jo financira Ministrstvo RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Mentorju prof. dr. P. Bachmannu in obema recenzentoma, prof. dr. M. Hocevatju in dr. B. Oesterju, ki so usmerjali izvirno študijo, imenovanemu Ministrstvu in uredniku GV mag. F. Perku, ki je bil naklonjen objavi dela, iskrena hvala. 4 LITERATURA ANKO, B. 1990. Landscape Ecology in Forestry -a New Challenge. IUFRO XIX'h World Congress, MontreaL Proceedings. Vol. 1, s. 149-156. ANKO, B. 1998. Krajinskoekološka izhodišca tipizacije gozdnate krajine. Zbornik gozdarstva in lesarstva, 57, s. 153-206. BACHMANN, P. 1991. Forstliche Planung und Raump­lanung. Schweiz. Z. Forstwes., 142, 3, s. 179-183. BACHMANN, P. 1999b. Verschiedene Formen der Mitwirkung in den Kantonen: Eine Ubersicht. V: Mitwirkung in der forstlichen Planung: Erfahrungen und Folgerungen, Olten, 27. Marz 1999. Basel, Pro Natura, 2 s. BACHMANN. P. 2001 b. Ein neues forstliches Planungs­konzept ftir die Schweiz. Zbornik gozdarstva in lesarstva. 66, s. 187-201. DUBOURDIEU, J./TROUVILLIEZ, J. 1999. L'amenage­ment forestier dans les for~ts publiques fran<;aises. Rev. For. Fr. LI-numero special 1999, s. 127-137. EGLI, C./LIETHA, A./GEISER, U. 1997. Every Participa­tion Process is Unique. New Experiences in Swiss Forest Planning. V: Conflict Management and Public Partici­pation in Land Management. Solberg. B./Miina, S. (ed.). EFI Proceedings, 14, s. 227-230. GORDON, R./BUHLER, U./ZINGGELER, J. 2000. Anderung der Waldinventur-methode im Kanton Graubiinden. Schweiz. Z. Forstwes., 151, 5, s. 165-173. HOCEVAR, M./KOBLER, A./KUŠAR, G. 2001. Application of High-Rc'llhill\lll IKO\"OS lma!.!cr\' 111 Forestry: a report. Ljubljana. CinJ.dar-.ki in~litut Slovenije. 17 s. HOCEVAR. M./KOBLER. 1\./VRŠc'.-\J. B. d al.. 2001. Carine karta rabe tal in pokmvno\ti Slovenije. Corine Land Covcr Phare Project Slovenia. Zakljucno porocilo. Ljubljana. Gozdarski inštitut Slovenije. 83 s. KATSCH, C. 1998. Konzcpt ion fi."ir ei n forstl ich es Produktionsplanungs-und -sreuentngssy .... tem umer besonderer Beri.icksichtigung der Forsteinrichtung. Schriften aus der Forstlichen Fakultat der Universitat Gbttingen und der Niedersachsischen Versuchs-anstal!. Band 126. Institut fiir Forsteinrichtung und Ertragskunde der Georg-August-Universitat Gottingen. Frankfurt am Main, J.D. SauerUinder's Verlag, 211 s. KILIAN, W./MULLER. F./STARLINGER. F. 1994. Die forstlichen Wuchsgebiete 6sterreichs. Berichte FBVA, 82, 60s. KOVAC, M. 2003. Velikoprostorsko strateško nacrtovanje za trajnostni razvoj gozdov (l. del). Gozd. vestn., 2003, 61, 10. s. 403-421. KOVAC, M. 2004b. Velikoprostorsko strateško nacrtovanje za trajnostni razvoj gozdov-(3. del: v tisku). KUDJELKA, W./SINGER, F. 1988. Richtlinien fiir den Waldentwicklungsplan. Wien, Bundesministerium fi.ir Land-und Forstwirtschaft, 44 s. LOWE 1991. LOWE-Waldbau. Niedersachsische Landes­forstverwa[tung. (http://www. forstnds.de (5. 05. 2002)). MANNSBERGER, G. 1997. Ausblick -Wege und Realisierungschancen. In: Forst-politisches Kolloquium zum Thema '·Wer zahlt fti.r die gesellschaftlichen Leistungen des Waldes?" (September 1997). Klagenfurt. Karntner Forstverein, Universitat fiir Bodenkultur, 2 s. (nepublicirano) MAREGA, M./KOS, D. 2002. Aarhuška konvencija v Sloveniji: strokovna priporocila za implementacijo Konvencije o dostopu do informacij. udeležbi javnosti pri odlocanju in dostopu do pravnega vartsva v okoijskih zadevah. Ljubljana, Regionalni center za okolje za srednjo in vzhodno Evropo. 168 s. MENCH, A. 2001. Zur Methodik der Naturwaldauf­nahmeverfahren mit permanenten Stichproben. Allg. Forst-u. J.-Ztg, 172, l, s. 12-18. USDAFS, 2001. U.S. Forest Facts and Historical Trends. (http:/ /fia.fs .fe d. us). VESELIC, ž. 2001. Gozdarska stroka odlocno zavraca neutemeljene ocitke. Delo, 28. 03. 2001, s. 32. ZUPANCIC, M./MARINCEK, L./SEUŠKAR, A./ PUNCER, l. 1987. Considerations on the Phyto­geographic Division of Slovenia. Biogeographia, XIII, s. 89-98. ZUPANCIC, M./ŽAGAR, V. 1995. New Views About the Phytogeographic Division of Slovenia, l. Razprave IV razreda SAZU, XXXVI, 1, s. 3-30. ZUreP-1 2002. Zakon o urejanju prostora. Ur. l. RS, IlO (08. 12. 2002). Znanstvena razprava GDK 148.2 Pe1tlix perdix L.: 15:(497.12):(043.2) Možnosti ponovne naselitve poljske jerebice (Perdix perdix L.) na Krško-Brežiško polje The possibilities ofgrey partridge (Perdix perdix L.) repopulation in the Krško-Brežiško region Martin UMEK* David HLADNIK** Izvlecek: Umek. M., Hladnik. D.: Možnosti ponovne naselitve poljske jerebice (Perdix perdix L.) na Krško-Brežiške polje. Gozdarski vestnik, 62/2004, št. 4. V slovenšcini, z izvleckom in povzetkom v anglešcini, cit. liL 14. Prevod v anglešcino : avt01ja in Jana Oštir. Populacije poljske jerebice (Perdix perdix L.) so v upadanju tako v Sloveniji, kot drugod po Evropi . Med vzroke za upadanje populacij se poleg klimatskih sprememb navaja zmanjševanje življenjskega prostora zaradi intenzivnega kmetovanja. Dolocili smo mesta najpogostejših opazovanj poljskih jerebic na obmocju Krško-Brežiškega polja in spodnjega Obsotelja. Na ploskvah najpogostejših opažanj poljskih jerebic, z radijem 250 metrov, smo analizirali rabo tal, parcelno strukturo ter jih s terenskim popisom ocenili. Ugotovili smo znacilnosti in razlike med obmocji zadrževanja poljskih jerebic. Najpogostejši tip rabe tal na vecini ploskev so obdelovalne površine. Kljucne besede: poljska jerebica, Perdix perdix L., habiLal, raba tal, Krško-Brežiško polje, spodnje Obsotelje Abstract: Umek. M., Hladnik. D.: The possibilities of grey partridge (Perdix perdix L.) repopulation in the Krško-Brežiško region. Gozdarski vestnik, Vol. 62/2004, No . 4. In Slovene, with abstract and summary in English; lit. quot. 14. Translated into English by the authors and Jana Oštir. The populations of grey partridge (Perdix pe1Ylix L.) are declining in Slovenia, as they are elsewhere in Europe. Besides climate change, one of the reasons for population decline is the impoverishment of habitat due to intensive farming. The most frequently observed locations of grey partridges in the Krško-Brežice field and lower Obsotelje region have been defined. In the most frequently observed sites of grey partridge habitation, within a radius of 250 met res, a field inventory was conducted and the land use types and parcel sLructure were analysed. The charactedstics of and differences among the areas of grey partridge habitation have been determined. The most frequent land use type determined are arable areas. Key words: grey partridge, Pcrdix perdix L., habitat, land use, the Krško-Brežiško field, lower Obsotelje region UVOD INTRODUCTION Poljska jerebica (Perdix perdix L.) je ena od vrst poljske divjadi, ki so jo spremembe v kulturni krajini najbolj prizadele. Številcnost nekdaj zelo pogoste in koristne ptice se je zelo zmanjšala, iz nekaterih predelov pa je celo popolnoma izginila. Med vzroke za upadanje populacij poleg klimatskih sprememb navajaj o zmanjševanje življenjskega prostora zaradi intenzivnega kmetovanja. Tudi v Sloveniji številcnost njene populacije mocno upada, živelo naj bi le še med 800 in 1.200 teh ptic (GEISTER 1998), medtem ko so jih samo leta 1960 odstrelili 18.600 (CERNE 1979). Tako kot pri nas, se je njen areal skrcil vsaj v 28 evropskih državah (ICBP & EOAC 1992, cit. po SOVINC 1994). Danes je med najbolj ogroženimi vrstami na Rdecem seznamu ogroženih ptic gnezdilk v Sloveniji in ima podoben status tudi drugod po Evropi. Življenjske razmere za poljsko jerebico so se na ravnini spodnjega Posavja v zadnjem desetletju nekoliko izboljšale. Kar nekaj površin je ostalo neobdelanih, take površine pa že v nekaj letih nudijo dobro zatocišce za poljsko jerebico. Tako sta leta 2000 zaceli Zveza lovskih družin Posavja in Lovska Zveza Slovenije izvajati projekt Ponovna naselitev jerebic na Krškem polju, ki naj bi trajal 4 leta. Projekt se izvaja na obmocju treh lovskih družin: * M. U. , univ. dipl. inž. gozd., Zavod za gozdove Slovenije, OE Kranj ** doc. dr. D. H., univ. dipl. inž. gozd ., Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Biotehniška fakulteta, UL, Vecna pot 83, 1000 Ljubljana Umek, M ., Hladnik, D.: Možnosti ponovne nase litve poljske jerebice (Perdix perdix L.) na Krško-Breiiško polje LD Krško, LD Veliki Podlog in LD Cerklje ob Krki. Vsako leto v lovišca izpušcajo po 100 parov umetno vzrejenih jerebic. Hkrati so izboljševali življenjske razmere z najemom ali nakupom površin, ki so jih uredili kot remize ali krmne njive. Uredili so tudi kozolcke, ki služijo kot krmišca in skrivališca ter povecali odstrel tistih plenilskih vrst, ki jih je dovoljeno loviti (PODGORŠEK 2000). V prispevku želimo prikazati ugotovitve in analize obmocij zadrževanja poljskih jerebic na obmocju Krško-Brežiškega polja ter spodnjega Obsotelja. Na podlagi teh smo dolocili primerna obmocja za življenje poljskih jerebic. 2 POLJSKA JEREBICA (PERDIX PERDIX L.) 2 GREY PARTRIDGE (PERDIX PERDIX L.) Poljska jerebica (Perdix perdix L.) spada v red kokoši (Galliojormes), družino fazanovci (Phasianidae) in rod poljske kure (Phasinaniae). Jerebica je razširjena po vecjem delu Evrope ter delu Azije, naselili pa so jo tudi v ZDA in Kanado. Jerebica je razmeroma majhna poljska kura. Je izrazit talni pre bi v alec, leti nizko in na kratke razdalje. Na drevje ne seda. Poljska jerebica je monogamna vrsta, živi v parih. ti pa se cez zimo združijo v eno ali vec družinske kite. Njena življenjska doba je do 5 let (CERNE 1979). Življenjski prostor jerebice je odprt obdelan ravninski svet. Za njen habitat je nawnmernejša drobna njivska struktura z najrazlicnejšimi poljšcinami. Kritje potrebuje predvsem pozimi in za gnezdišca; omejke, poljske žive meje, remize in nji ve v prahi. Giblje se razmeroma v majhnem krogu s premerom od 0,5 do 1 km, odvisno od razmer v okolju. Znotraj tega si jerebicji par izbere manjše gnezditveno obmocje, veliko od 0,5 do 5 ha. Poljski jerebici ustrezajo obmocja z malo padavinami, s srednjo letno temperaturo med 9 in 10° C, na hitro odcednih, toplih tleh (CERNE 1979). Življenjski krog poljske jerebice poteka tako, da konec februarja kite razpadejo, jerebice si poišcejo partnerja in svoje gnezditveno obmocje. V drugi polovici aprila pricne samica leci jajca, tako da se v zacetku junija izvalijo pišcanci. Obdobje gnezdenja sovpada s košnjo travinja, tako da prihaja do velikih izgub med gnezdecimi pticami in gnezdi. Kriticno obdobje je tudi od izvalitve do prve polovice julija. ko so pjšcanci izredno obcutljivi na vremenske nevšecnosti in se hranijo izkljucno z živalsko hrano. V pozni jeseni se jerebice zdr užij o v kite in tako preživijo zimo (KOŠIR 1997). Poljska jerebica je najboljši pokazatelj okolju prijaznejšega kmetovanja. V nekaterih evropskih deželah je poljska jerebica simbol za okolju in divjim živalim prijazno pridelano hrano (KOLAR/ CHRISTENSEN 2001 ). Opravlja namrec izjemno koristno vlogo pri biološki zašciti rastlin. Pogoj za vrnitev poljskih jerebic v kulturno krajino je ureditev razmer v kmetijstvu in spoznanje, da morajo tudi v kmetijskem prostoru prevladati pojmi kot so trajnost, vecnamenskost in sona­ravnost. Za uresnicevanje takšnih zahtev so nujni sodelovanje vladnih organizacij in zakonska ureditev razmer ter nenazadnje tudi zahteve potrošnikov po zdravi hrani, katere pridelava spoštuje in upošteva tudi druge prebivalce v prostoru (MEHLE 2000). Slika 1: Poljski jerebici (avtor fotografije H. Oršanic). Photo 1: Grey partridges (photo by H. Oršanic) . Umek, M .. Hladnik, D.: Možnosti ponovne nase litve poljske jerebice (Perdix perdix L.) na Krško-Brežiške polje 3 OPIS OBMOCJA RAZISKAVE 3 DESCRIPTION OF THE RESEARCH AREA Krška ravan s spodnjo Obsoteljsko ravnico se nahaja v jugovzhodnem delu Slovenije. Na severu meji na Krško in Bizeljsko gricevje, na zahodu na poplavni Krakovski gozd, na jugu na Gorjance, na vzhodu pa sega do Sotle, po kateri tece meja s Hrvaško. To obmocje ima najnižjo povprecno nadmorsko višino v Sloveniji; 161 m (PERKO 1998). Stalno po­grezanje vecjega dela Krške ravni je pritegnila vodne tokove s širšega zaledja, med drugim tudi t.J.i glavne reke: Savo, Krko in Sotlo. Krška ravan z Obsoteljem ima zmerno celinsko podnebje. Kolicina padavin se zmanjšuje proti vzhodu in letno pade med 1.000 in 1.200 mm padavin . Najbolj namoceno je poletje, najmanj zima. Z jugozahoda pogosto piha fen, ki zmanjšuje vlažnost in povecuje sušo. Znacaj celinske klime glede padavin in temperatur se stopnjuje od zahoda proti vzhodu, kjer je ravnina odprta proti Panonski kotlini. Povprecna letna temperatura je med 9 in 10°C. Kmetijstvo je za obmocje zaradi ugodnih možnosti zelo pomembna dejavnost. Njive pokri- Slika 2: Izsek iz satelitskega posnetka Landsat TM iz leta 2000 z oznacenimi obmocji najpo­gostejših opažanj poUskih jerebic na Krško-Brežiškem polju in spodnjem Obsotelju. Figure 2: Landsat TM image from 2000 showing the Krško-Brežiško and lower Obsotelje regions and the most frequently observed {ocations of grey partridges. vajo na Krškem in Brežiškem polju dve tretjini površine, nekaj manj na obmocju Obsotelja. Najvec travnikov in pašnikov je na poplavnih obmocjih in obmocjih z zelo plitvimi tlemi. Gozd pokriva okrog 25 % obmocja, najvecji kompleks je Dobrova pri Kapelah. Naselja, vecinoma vasi. so razporejena ob prometnicah. Za vecino vasi je znacilen panonski raztegnjen tip vasi, v Obsotelju pa so pomaknjene z obdelovalne zemlje pod vznožje gricev (PERKO 1998). 4 METODE DELA 4 WORKING METHODS 4.1 Dolocitev raziskovalnega obmocja in mest najpogostejših opažanj poljskih jerebic 4.1 Determination of the research area and the most frequently observed locations of grey partridges Za raziskovalno obmocje smo izbrali ravninske dele Lovskih družin: Artice, Bizeljsko, Brežice, Cerklje ob Krki, Dobova, Globoko, Kapele, Kostanjevica na Krki, Krško, Podbocje, Veliki Podlog in Videm ob Savi. Pri dolocitvi mest Umek, M., Hladnik, D.: Možnosti ponovne naselitve poljske jerebice (Perdix perdix L.) na Krško-Brežiške polje najpogostejših opazovanj smo k sodelovanju povabili clane navedenih LD. Mesta, tocke najpogostejših opažanj jerebic, smo vnesli na topografske karte v merilu 1 : 25.000. Vrisane tocke (49) so nam služile kot izhodišca za nadaljnjo obdelavo. Koordinate tock smo vnesli v okolje geografskega informacijskega sistema IDRISI. Na rastrski karti smo od vsake tocke izracunali razdalje v vse smeri. Velikost ploskev, ki je življenjski prostor jerebic, smo dolocili s terenskim opa­zovanjem gibanja jerebic in iz literature, kjer je navedeno, da se jerebice v ugodnih življenjskih razmerah gibljejo v krogu s premerom 0,5 do 1 km, v boljših razmerah na manjši in v slabših na vecji površini (CERNE 1979, SVETINA et al. 1983, KOŠIR 1997). Tako smo za velikost ploskev izbrali 250 metrski radij. Ker so se obmocja znotraj tega radija dotikala ali celo prelaivala, smo iz 49 tock opažanj dobili 38 ploskev neenakjh površin. Obmocja opažanja jerebic smo razdelili na 4 geografska obmocja in jih nato prime1jali med sabo. Prvo obmocje smo imenovali »Vrbina« in se nahaja na levem bregu reke Save med Vidmom in Brežicami. Zajema 7 ploskev, ki so precej razpršene. Drugo obmocje je > Dobova«, ki zajema obmocje Dobovskega polja, Jovsov in okolico ter zajema 9 ploskev. Najvecje obmocje s 17 plo­skvami je ravnjnski del na desnem bregu Save v trikotniku med Krškim, Kostanjevica in Catežem. Imenovah smo ga »Drnovo«. Zadnje obmocje je ravnina, lahko bi rekli dolina, ob meji z Republiko Hrvaško . Na tem obmocju, poimenovanem »Bizeljsko«, se nahaja 5 ploskev, ki so posamicno razporejene. 4.2 Terenski popis ploskev oz. tock 4.2 Field inventory of the locations Metodologijo bonitiranja obmocij, kjer se jerebice zadržujejo, je opisal Cerne (1979). Metoda bonitiranja obmocij je zastarel nacin ocenjevanja primernosti habitatov in je služila kot pomoc pri gospodarjenju s populacijami divjadi. Namesto izraza bonitiranje bomo uporabili izraz ocenjevanje primernosti. Pri ocenjevanju primernosti upo­števamo naslednje elemente: prehrano, tla, srednje letne padavine, srednjo letno temperaturo, mir v lovišcu in srednjo nadmorsko višino. Vsak navedeni element ima svojo vrednost primernosti, to je faktor, s katerim se pomnoži ocena elementa. Elementi se ocenjujejo z oceno od 1 do 5. Z ocenjevanjem vsakega elementa in množenjem te ocene z vrednostjo primernosti elementa dobimo tocke za vsak element posebej. Seštevek vseh tock doloca, v kateri razred primernosti sodi posamezno obmocje . Ocene kot jih navaja Cerne, smo priredili in dopolnili. Naše ocene so zelo podobne avtor­jevim. Razlike so predvsem v naši delitvi ocen na cetrtine pri ocenjevanju elementa prehrana, ker so Cernetovi razredi ocen precej široki in ohlapni. Primer: ploskve z odlicno strukturo, z razlicnimi njivskimi kulturami, vendar z minimalnim kritjem za jerebice pozimi, bi po Cernetovi klasifikaciji lahko uvrstili v tri ocene, mi pa smo pretehtali kateri faktor je pomembnejši in ploskve razvrstili natancneje, kot to predlaga Cerne (1979). V tem prispevku ne bomo podali celotne klasifikacije, temvec le opis razvršcanja glede na prehranske možnosti, talni tip in motnje na obmocjih zadrževanja jerebic. Ti elementi dobro ponazorijo, kakšne so prostorske znacilnosti obmocij, na katerih smo ocenjevali primernost za življenje poljskih jerebic, nacin kmetovanja in znacilnosti clovekove poselitve. Prehranske možnosti-vrednost primernosti 5: Ocena S: Njive so majhne, ozke, ·z razlicnimi kmetijsbnti kulturami, med njimi so tudi žive meje in dobro zarašceni omejki. Na njivah je dovolj plevela in živalske hrane. Del njiv ostane cez zimo nepreoran (koruznica, strnišca). Travnikov je malo. Prehrana in kritje sta zagotovljena celo leto. Mest za gnezdenje je dovolj. Ocena 4: Podobno kot pri oceni 5, toda manj je omejkov in remiz. Travnikov je do 20 %. Njive so vecje kot pri prejšnji oceni. Pozimi je potrebno dodatno krmiti. Ocena 3: Podobno kot pri oceni 4, travnikov je do 30 %, vendar ne upoštevamo deleža deteljišc. Travniki se uporabljajo tudi za pašo. Hrane je dovolj, razen pozimi, vendar ni tako raznovrstna kakor pri boljših ocenah. Lahko so tudi mano­kulturne površine, med katerimi so žive meje in remize. Ob bujni vegetaciji je dovolj skrivališc in gnezdišc, toda po spravilu poljskih pridelkov, posebno na monokulturnih površinah, že jeseni p1imanjkuje shivališc. Ocena 2: Velike njive, monokulture, brez remiz in z malo plevela. Pesticidi se uporabljajo v vecjih kolicinah . Pri drobni njivski strukturi je do 50 % travnikov. Hrana je sorazmerno revna in enolicna. Umek, M., Hladnik. D.: Možnosti ponovne naselitve poljske jerebice (Perdix perdix L.) na Krško-Brež:iško polje Pozimi je obvezno krmljenje. Primanjkuje gnezdišc in skrivališc. Ocena 1: Pretežno travnat svet z malo njiv. Prehrana je skromna, primanjkuje kritja. Tla -vrednost primernosti 4: Ocena 5: Topla, humozna tla. Lahko so pomešana z nekaj peska, propustnost za vodo je zelo dobra, vegetacija je bujna. Ocena 4: Še topla, pretežno pešcena tla prekrita s humusom. Propustnost tal je dobra. Ocena 3: Pešcena ilovnata tla , katerih propustnost je že slabša jn se vlaga že delno zadržuje. V to oceno spadajo tudi zelo plitva, humozna tla s prodnato podlago. Ocena 2: Slabo prepustna tla, vlažna, ilovnata. Vegetacija je slabša. Tla so mrzla. Ocena 1: Ilovnata, skoraj mocvirna tla. Vegetacija je slaba, tla so mrzla. Lahko so tudi zelo skalnata tla. Motnje na življenjskem obmocju poljskih jerebic -vrednost primernosti 2: Ocena 5: Naseljenost je redka, koncentrirana v naseljih. Na cestah in po poteh je cez dan malo prometa, ponoci ni prometa. Po njivah so ljudje v casu obdelave cez dan, zvecer in zjutraj je v lovišcu filL Ocena 4: Naseljenost je vecja, a koncentrirana v naseljih. V bližini ni vecjih industrijskih objektov. Zjutraj in zvecer je mir, cez dan je lovišce vznemirjeno. Prisotne so le lokalne ceste. Ocena 3: Naselja so bolj raztresena, s posameznimi hišami na samem. Precej je lokalnih cest in poti. Cez dan je na polju nmogo ljudi . Ocena 2: Naselja so raztresena, prisotna so tudi manjša delavska naselja. Poti so obiskane tudi ponoci . Lokalne ceste so zelo frekventne podnevi in ponoci. Lovišce je vznemirjeno tudi zjutraj in zvecer. Lovišce vznemitjajo psi in macke. Ocena 1: Zelo naseljena in raztresena naselja. Ceste so lokalne in medkrajevne z veliko prometa. Poleg kmetovalcev hodijo po lovišcu tudi drugi obiskovalci. Med elemente, po katerih razvršcamo primer­nost, sodijo še letna kolicina padavin (vrednost primernosti 4), povprecna letna temperatura (vrednost primernosti 3) in nadmorska višina (vrednost primernosti 2) . Na ravninskem svetu analiziranega obmocja se posamezne tocke niso razlikovale po teh kriterijih, kajti ležijo med 100 in 220 m nadmorske višine, povprecna letna tem­peraturaje nad 9,5 °C, kolicina padavin pa do 1.500 mm letno. V casu terenskega popisa ploskev še nismo razvršcali v skupine ali jih združevali v prostorske enote, zato smo popisali oz. ocenili obmocja 49 tock oz. ploskev. Popisovali smo 15. in 16. marca 2003, ko vegetacija po dolgi zimi še ni zacela odganjati. S tem smo lahko tudi objektivno ocenili razmere in kritje, ki ga imajo jerebice izven vegetacijske dobe. 4.3 Raba tal in parcelna struktura 4.3 Land use and parcel structure Po popisu posameznih obmocij , na katerih so opazovali jerebice, smo želeli oceniti, kakšna je primernost za življenje poljskih jerebic na celotnem obmocju Krško-Brežiškega polja in spodnjega Obsotelja. Oceno smo izdelali na podlagi kart rabe prostora in parceJne strukture na obeh obmocjih. Karte rabe tal v digitalni obliki smo pridobili od Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS (2002). Te karte, skladne z razdelitvijo po temeljnih topografskih nacrtih v merilu 1:5.000, so bj}e narejene na podlagi digitalnih ortofoto posnetkov (DOF) Geodetske Uprave Republike Slovenije. Izvorni letalski posnetki ciklicnega snemanja Slovenije so bili za obmocje naše raziskave posneti med letoma 1995 in 1999; vecina jih je bila posnetih leta 1997. Digitalne podatke o rabi prostora smo pre­oblikovali v rastrsko obliko z 2 m locljivostjo slikovnega elementa in jih sestavili v celoto oz. dve obmocji -karti , ki jih bomo nadalje imenovali »Krško-Brežiško polje« in »Obsotelje«. Podatki o rabi prostora so zemljišca razvršcali v 27 kategorij, ki pa smo jih pri kasnejši obdelavi podatkov združevali v širše razrede. Parcelno strukturo zemljišc smo ocenili na podlagi Digitalnega katastrskega nacrta (DKN), ki so ga izdelali v projektu prenos a zemljiško­katastrskih nacrtov iz analogne v digitalno obliko. Meje parcel na nacrtu smo vektoriziraJi, vsaka parcela je dobila svoj centroid, nanj pa je vezana parcelna številka, ki je indikator pisne in graficne baze podatkov (GURS 2003). DKN smo pridobili na Zavodu za gozdove Slovenije OE Brežice in sicer za 41 katastrskih obcin. Tudi podatke o parcelni strukturi smo prenesli v okolje geografskega informacijskega sistema ID RISI in jih preoblikovali v rastrsko obliko z 2 m velikim rastrskim Umek, M., Hladnik, D.: Možnosti ponovne nase litve poljske jerebice (Perdix perdix L.J na Krško-Brežiške polje Grafikon l: Primerjava absolutnih vrednosti rabe tal v hektarjih med obmocji opažanj poljskih jerebic na Krško-Brežiškem polju in spodnjem Obsotelju. Graph 1: Comparison of absolute values regarding land use befl..veen the most frequently observed locarions of grey partridges in the Krško-Brežiško and lower Obsotelje regions (in hectares). Površina (ha) 400 ~ -~------·-~-----~m-ob~cje VJbina 350--­ ----DII. obmocje Dobova 300 --------DIII. obmocje Drnovo ------------ON. obmocje Bizeljsko 250 . Grafikon 2: Primerjava absolutnih vrednosti parcelnih površin v hektarjih med obmocji opažanj poljskih jerebic na Krško-Brežiškem polju in spodnjem Obsotelju. Graph 2: Comporison of absolll!e values regarding parcel structure beMeen the most frequently observed locations of grey partridges in the Krško-Brežiško and Im-ver Obsotelje regions (in hectares). 1< Razredi parcelnih površin • urbana in industrijska zemljišca • parcele < 0,25 ha obdelovalna zemljišca • 0,25 -0,50 ha trajni nasadi 0,51 -0,75 ha • travinje 0,76-1,00 ha • gozd, omejki in grmovne površine • > 1,00 ha • vode Slika 3: Izsek iz kart rabe tal ter parcelne strukture. Prikazano je obmocje vzhodno od Dobove s tremi raziskovalnimi ploskvami (22, 27 in 30). (Vir: MKGP RS 2002). Premer krogov na sliki je 500 m. Fif?11re 3: Land use map and cadastral map showing the region eastern of Dobova with three research areas (22, 27 and 30). (Source: MKGP RS 2002). The di01neter of the circles is 500 meters. elementom. Za vsako parcelo smo imeli na voljo podatke o njeni površini in identifikacijski številki. Parcele smo sprva razvrstili v 48 površinskih razredov in jih kasneje pri analizi podatkov združevali v širše površinske razrede. 4.4 Analiza podatkov 4.4 Data analysis V okolju geografslah informacijskih sistemov (GIS) smo naredili preseke med kartama rabe tal in ploskev, ki predstavljajo obmocja najpogostejših opažanj jerebic, ter kartama parcel in ploskev. Tako smo dolocili deleže površin posameznih vrst rabe tal in deleže površin po posameznih velikostnih razredih parcel na obmocjih opažanj jerebice. Dobljene podatke smo obdelali v preglednicah v Excelu, strukturne razlike v rabi tal med posameznimi obmocji pa smo preizkusili z Brandt-Snedecmjevim testom. Pred analizo smo karto rabe tal preoblikovali tako, da je obsegala šest razredov: obdelovalne površine, trajne kmetijske nasade (vinograde, sadovnjake, maticnjake), travinje, z drevjem in grmovnicami porasle površine (gozd, obvodna zarast in z drevjem obrasli omejki, plantaže gozdnega drevja), urbane površine (naselja, ceste, Umek, M., Hladnik, D.: Možnosti ponovne naselitve poljske jerebice (Perdix perdix L.) na Krško-Brežiške polje Preglednica l: Rezultati primerjave površinske strukture rabe tal in parcelne strukture med obmocji opažanj poljskih jerebic na Krško-Brežiškem polju in spodnjem Obsotelju (Brand-Snedecor test). Table 1: Comparison of !and use structure and parcel structure between the most frequently observed locations of grey partridges in the Kr.fko-Brežiško and lower Obsotelje regions (Brand-Snedecor Test). Primerjava med obmocjema Raba tal (X2) Velikost parcel (X2 ) I in II 45,47*** 90,57"'** 1 in III 58,20*** 30,82*** I in IV 37,74*** 45,01 *** II in III 46,39*** 41,28*** Il in IV 7,22 3,82 III in IV 58,66*** 13,64* (* P<0,05: *** P < 0,001) (p = tveganje; p = risk) industrijska zemljišca) in vodne površine. Karto parcelnih površin smo preoblikovali tako, da je obsegala pet velikostnih razredov. V prvem so površine velike od O do 0,25 ha, v drugem od 0,25 do 0,50 ha. Ta dva razreda sta najpomembnejša za habitat jerebic. V tretjem razredu so površine od 0,50 do 0,75 ha, v cetrtem od 0,75 do 1 ha, v petem pa so površine vecje od enega hektarja. Parcele take velikosti so najmanj primerne za jerebice. Po preseku karte rabe tal in karte parcelnih površin smo dobili nove kategorije rabe prostora, te pa smo združili v 4 razrede primernosti za poljsko jerebico. Razrede smo oblikovali po kriterijih, opisanih v poglavju o ocenjevanju primernosti za življenje poljskih jerebic. 5 REZULTATI 5 RESULTS 5.1 Terenski popis ploskev in struktura rabe prostora 5.1 Field inventory of the plots and land use structure Na podlagi terenskega popisa smo 49 tock opažanj poljske jerebice razvrstili v tri razrede plimernosti. Najvecjo piimernost smo ocenili na 8 tockah. Za te je znacilna malopovršinska pestrost kmetijske rabe prostora z o hranjenimi omej ki. Del njiv ostane cez zimo nepreoran, na njivah je dovolj plevela in živalske hrane. Na toplih tleh z dobro propustnostjo je omogoceno gnezdenje poljskih jerebic, prehrana in kritje sta tako zagotovljeni cez celo leto. Vpli\ cloveka je manjši, ker so obmocja prepredena k 1 lokalnimi cestami, naselja pa strnjcna. Slabšo primernost smo ocenili Ic na 10 tockah. zlasti ce je bilo na obmocjih opa/anj do tretjine travnikov in smo ocenili, da je hrane Ia jerebice sicer dovolj, toda ta je manj raznovrstna in jo je pozimi premalo. Na teh obrnocjih s!llo popisali tudi monokulturne površine, kjer po spravilu poljskih pridelkov že jeseni primanjkuje skrivališc za poljske jerebice. Vecino tock (31) smo uvrstili med zgoraj opisani skupini, pri dokoncnem rangiranju pa so bile najpomembnejše prav razlike v kmetijski rabi prostora, ki smo jih tu podrobneje opisali kot znacilnosti skupin z najvecjo in najmanjšo primernostjo za habitat poljske jerebice. Strukturo rabe tal smo preucili na vseh ploskvah na vsakem izmed štirih obmocij. Za primerjavo med štirimi obmocji smo združili kategorije rabe tal v šest skupin. Skupna površina analiziranih ploskev na obmocju »Vrbina« znaša 138,6 ha, na obmocju »Dobova« 194,3 ha, na obmocju »Drnovo« 504,2 ha in obmocju »Bizeljsko« 99,0 ha. Porazdelitev skupin kategorij rabe tal je prikazana na grafi­kanu 1, rezultati preizkusa z Brandt-Snedec01jevim testom pa v preglednici l. Obmocje »Dobova« (Il) in obmocje »Bizeljsko« (IV) imata podobno strukturo obdelovalnih in travniških površin na ploskvah najpogostejših opažanj jerebic. Za obe obmocji je znacilno, da je na plos kv ah poleg obdelovalnih tudi precej travniških površin. Na obmocju »Drnovo« (III) na ploskvah prevladujejo predvsem obdelovalne površine, podobno je tudi na obmocju »Vrbina« (1). Toda na ploskvah tega obmocja je tudi precej površin z drugimi kategorijami rabe tal, po cemer se tudi razlikuje od tretjega obmocja. Po takem ocenjevanju primernosti habitata sta najprimernejši obmocji »Dobova« in »Drnovo«, najslabše pa je obmocje »Bizeljsko«. Med prevladujoca tipa rabe tal na ploskvah sodijo obdelovalne in travniške površine. Obdelovalne površine so prevladujoce na širšem obmocju poimenovanem »Krško-Brežiško polje«, na obmocju »Obsotelje« pa prevladujejo travniške površine. Toda tudi na tem obmocju je delež obdelovalnih površin na ploskvah visok -nad 40 % površine ploskev. Najvec obdelovalnih površin je na ploskvah obmocja »Drnovo« (76 %) in na ploskvah obmocja »Vrbina« (67 %). Obdelovalne Umek, M., Hladnik, D.: Možnosti ponovne naselitve poljske jerebice (Perdix perdix L.) na Krško-Brežiške polje površine so tisti tip rabe tal, ki predstavljajo najprimernejši habitat jerebicam. Pogojno p1imeren tip rabe so tudi travniške površine, še posebej, ce so prepletene z obdelovalnimi površinami. Ostali tipi rabe so neprimerni za življenjski prostor jerebic. Na ploskvah so prisotni z manjšim deležem površin. Najprimernejši habitat jerebic je podrocje drobne parcelne strukture. Tako so najpomembnejše parcele s površinami pod 0,5 ha. Najvec takšnih površin je na obmocju »Dobova« (65 %), sledita obmocji »Bizeljsko« (54 %) in >>Drnovo« (44 %). Najslabša parcelno strukturo imajo ploskve na obmocju »Vrbina«, saj je 55 % parcel vecjih od 1 ha. Za habitat jerebic so primerne tudi parcele s površino, vecjo od 0,5 ha, ce so parcele ozke in dolge, ali pa so na vecjih površinah urejene remize. Najprimernejšo parcelno strukturo imajo ploskve na obmocjih »Dobova« in »Bizeljsko<<. Parcele, manjše od 1 ha, poklivajo na obmocju »Dobova« kar 90 % ploskev, na obmocju »Bizeljsko« 76 %, na obmocju »Drnovo« 63 % in na obmocju »Vrbina<< 43 %. S presekom kart rabe tal in parcelnih površin smo ugotovm, da je najvec podrocij, primernih za habitat jerebic na obmocju »Drnovo«, delu obmocja »Dobova« in delu obmocja »Vrbina«. Najmanj površin primernih za jerebice je na obmocju »Bizeljsko<<. Podobne rezultate smo ugotovili s terenskim popisom in ocenjevanjem ptimernosti. Tako je na prvih treh obmocjih 19 % obdelovalnih površin na parcelah s površino, manjšo od 0.5 ha. Najvecje strnjeno podrocje primerno za jerebice se nahaja na obmocju »Drnovo<<, ki se razteza od Žadovinka do Podbocja in Krške vasi. Na obmocju »Dobova« je najprimernejše podrocje od Brežic do Rigonc ob državni meji. Od Starega Grada do Spodnje Pohance pa vse do reke Save, je najprimernejše podrocje za jerebice na obmocju »Vrbina«, na obmocju »Bi­zeljsko« pa je primeren le ozek ravninski pas med Župelevcem in Drenovcem pri Bizeljskem. Razlike med porazdelitvami skupin smo podobno kot pri kategorijah rabe tal preizkusili z Brandt-Snedecorjevim testom (preglednica 1). Razlike med vsemi obmocji so znacilno razlicne, razen med obmocjema »Dobova« (II) in »Bi­zeljsko« (IV). Na teh obmocjih je vecina parcel na ploskvah v razredih manjših od 1 ha, vecje parcele pohivajo le manjši del površine ploskev. Najvecji del površin je v velikostnem razredu med 0,25 in 0,5 ha. Obmocje »Drnovo« (III) ima precej površin vecjih od 1 ha, vendar je tudi precej površin manjših od 0,75 ha. Obmocje »Vrbina« (1) ima zelo veliko površino parcel, vecjih od 1 ha, ker so na ploskvah opažanj jerebic intenzivni sadovnjaki, topolovi nasadi in velike njive. 5.2 Dolocitev obmocij, primernih za življenje poljske jerebice 5.2 Determination of the grey partridge ha bi tat are as Obmocje »Krško-Brežiške polje« je veliko 16.846 ha (slika 4), od tega pokrivajo obdelovalne površine 6.167 ha (37 %). Obdelovalnih površin na parcelah, manjših od 50 arov, je na obmocju Krško­Brežiškega polja 3.177 ha. Ta površinski razred je najvecji in obsega 19 % zemljišc . Najvecji strnjeni kompleksi takih zemljišc so na Krškem polju (med Leskovcem pri Krškem, Velikim Podlogom, Crešnjicami in Dolenjimi Skopicami), na Dobo­vskem polju (med Trnjem pJi Brežicah in Rigoncami ob državni meji) in na obmocju Vrbi ne (od Starega Gradu do Spodnje Pohance in vse do reke Save). Drugi najvecji razred so travinja na parcelah, manjših od 50 arov. Obsegajo 2 .0 ll ha oziroma !2 % površine. Najvec takega travinja je v Jovsih, ob vodotokih in na podrocjih, kjer so tla plitva in jih ni mogoce obdelovati. Najvecji kompleks gozda na obmocju je Dobrava pri Kapelah, velik je tudi kompleks gozda na dvignjenem terenu nad Krškim poljem med Velikim Podlogom in Cerkljami ob Krki, na karti pa je viden tudi del Krakovskega gozda na shajnem levem robu. Veliko površino pokrivajo topolovi nasadi v Vrbini na štajerski strani Save. Urbane površine so razporejene po celotnem obmocju, ana podrocjih najprimernejših zajerebicji habitat (obdelovalne površine na parcelah, manjših od 0,5 ha) niso toliko plisotne, da bi bile omejujoc faktor za populacije poljskih jerebic. Obmocje »Obsotelje« obsega 1.955 ha (slika 4). Obdelovalne površine pokrivajo 370 ha oziroma 19% zemljišc, od teh je na parcelah, manjših od 50 a, skupaj 198 ha zemljišc (10 %). Travinje na parcelah, manjših od 50 arov, pa je s 312 ha (16 %) razred z najvecjo površino na tem obmocju. Precej je vinogradov, saj je vinogradništvo vodilna kmetijska panoga na tem obmocju. Urbane površine so pomaknjene pod Bizeljsko gricevje. Tako so za jerebice primerne površine na ozkem ravninskem pasu ob Sotli, kjer je precej miru. GozdV 62 (2004) 4 Umek, M .. Hladnik. D.: Mož:n~o_novne naselitve poljske jerebice (Perdix perdix L.) na _Kr~-~~ Legenda • za habJtal najprimerneJše pO'vt"~ne • pogojno prin;eme površine. r!'anjši ukrepi • pogojno prim eme površine, vec;i ukrepi neprimerne površine za habitar c 5km Slika 4: Karla obmocij , ugodnih za poljsko jerebico na obmocju Krško-Brežiškega polja in Obsotelja. Figure 4: Map oj areas suitable as grey partridge habitats V okolju geografskih informacijskih sistemov smo izdelali prostorski model, ki ponazarja in razvršca obmocja po njihovi primernosti za poljsko jerebico. Obmocja primerna za habitat jerebic smo na kartah oznacili z zeleno barvo. Najprimernejša so obmocja temno zelene barve (obdelovalne površine na parcelah pod 50 arov), ostale površine svetlejših zelenih barv pa so primerne pod dolocenimi pogoji (ureditev remiz, zasaditev živih mejic). Pogojno p1imerne so obdelovalne površine na parcelah, vecjih od 50 arov, in travinje na parcelah, velikih do 1 ha, ce so v neposredni bližini obdelovalne površine. in the Krško-Brežiško region and lower Obsotelje region. 6 RAZPRAVA 6 DISCUSSION Z analiziranjem ploskev najpogostejših opaža(\j poljskih jerebic glede rabe tal, parcelne strukture ter terenskim popisom in ocenjevanjem primernosti ploskev smo ugotovili znacilnosti obmocij, kjer se jerebice zadržujejo. Analizirall smo ploskve v obliki kroga z radijem 250 metrov. Tako velik radij smo izbrali tudi zato, ker se jerebice prilagajajo razmeram v okolju in se ne gibljejo znotraj prostora pravilnih geometrijskih oblik. Ocenili srno, da je na Krško-Brežiškem polju dovolj primernega Umek, M .. Hladnik, D.: Možnosti ponovne nase litve poljske jerebice (Perdix perdix L.) na Krško-Brežiške polje življenjskega prostora za poljsko jerebico, ceprav predstavlja prostorski model le izhodišce za podrobnejše popisovanje habitatov poljske jerebice. Na kartah rabe tal (MKGP 2002) namrec nismo prikazali omejkov in mejic, ki so pomemben element primernega habitata. Ni razvidno tudi katere kulture so posajene na njivah, katere njive niso zorane, v prahi. Takšne površine lahko dolocimo le s terenskim ogledom. Omejkov in njiv v prahi je dovolj na obmocjih »Vrbina«, »Bi­zeljsko«, delu obmocja »Drnovo« (del med magistralno cesto Ljubljana-Obrežje in reko Savo, v okolici letalske baze Cerklje) in na delu obmocja »Dobova« (Jovsi z okolico). Pogrešali smo jih na intenzivno obdelanem podrocju med magistralno cesto in Kalce-Naklim in na podrocju med Brežicami in Rigoncami. Lovci pripravljajo in vzdržujejo remize ter krmišca, ane bi bilo narobe, ce bi uredili še nove remize. Odlicna remiza, tako za jerebice kot za ostalo poljsko divjad, je v Drnovskem kotu (podrocje med Drnovim, Žado­vinkom in Bregami). Toda kaj so razlogi za majhno številcnost te poljske kure? Vzroke lahko išcemo v dejavnikih, ki jih v naši raziskavi nismo obravnavali. To so dejavniki, na katere ljudje lahko vplivamo in naravni dejavniki, na katere ne moremo neposredno vplivati . Vremenskih pojavov, ki so usodni za jerebico, ne moremo spremeniti, lahko pa vplivamo na plenilce jerebic in nacin kmetovanja. Najvecje izgube jerebicam še vedno povzroca kmetovanje. Raziskave v Veliki Britaniji so pokazale vzroke za upad številcnosti jerebic od leta 1969 do 1990 za vec kot 50% (GOMERSALL 2003). Vzroki so: -izguba mest za gnezdenje, -pomanjkanje hrane za kebcke zaradi pesti­cidov, -izguba mest za hranjenje in kritje cez zimo, -zaradi sla be zašcite ranljiv ost gnezd pred pleni lei, -izguba gnezd in gnezdecih ptic zaradi zgodnje in neprimerne košnje. Tudi Bluechel (2000) navaja, da so najvecji vzrok za upad populacije siromašenje habitatov jerebic, slaba mesta za gnezdenje ter pomanjkanje hrane pozimi. Avtor navaja, da 20 % gnezdecih samic in 60 % gnezd Gaje ali kebckov) pokoncajo plenilci in kmetijska mehanizacija. Velik pogin jerebic je tudi zaradi hudih zim. V Sloveniji je bila takšna zima leta 1962/63, ko je poginila skoraj vsa populacija jerebic (CERNE 1979). Tudi lanske visoke temperature, suša in neurja s toco so negativno vplivale na populacijo jerebic. Veliko bi lahko storili za ohranjanje jerebic in njihovega habitata s subvencijami in predpisi, s katerimi bi spodbujali kmetovalce k prijaznejšemu kmetovanju do okolja. Spodbujati bi morali zlasti: -okoljsko osvešcanje kmetovalcev in ostalih prebivalcev, -kasnejšo košnjo in nacin košnje (od sredine travnika navzven, uporabo plašil za divjad), -pušcanje zelenih robov njiv (travni pasovi široki vsaj 1 m), -pušcanje ter zasajanje grmovnih pasov, -setve podsevkov glavnim poljšcinam, strni-šcne setve in pušcanje površin v prahi, -pušcanje nepokošenih brežin jarkov in vodotokov, -uporabo selektivnih sredstev za varstvo rastlin, uporabo le v primeru neposredne ogro­ženosti in opušcanje šk.ropljenja zunanjih robov parcel. Še posebej s tem zadnjim ukrepom neškropljenja zunanjih robov njiv se poveca številcnost in raznolikost vrst žuželk, s katerimi se hranijo jerebicji kebcki. Posredni dokaz raznolikosti žuželcjih vrst na netretiranem robu so pokazale raziskave v Veliki Britaniji (KOLAR/CHRIS­TENSEN 2001). Jerebice so morale prehoditi povprecno 557 m dnevno, ko so iskale hrano na tradicionalno tretiranih površinah, zasejanih z žiti, medtem pa so na površinah z netretiranim šestmetrskim robom potrebovale za iskanje hrane le 163 m na dan. Daljša pot za hrano pomeni za jerebice vecjo ranljivost in izpostavljenost plenilcem. Neka druga raziskava je pokazala, da je prirastek jerebicjega zaroda na obdelovalni površini z netretiranim rohnim pasom kar za 2,8 krat vecji kot s tradicionalno rabo sredstev za varstvo rastlin (KOLAR/CHRISTENSEN 2001). Upadanje populacij poljske jerebice ni prisotno le v Sloveniji, podobno je po celotni Evropi. Zašcitena je v veliki vecini evropskih držav in je uvršcena v tretjo naravovarstveno skupino evropsko pomembnih ptic (GEISTER 1998). V Evropski uniji se zavedajo tega problema, zato subvencionirajo p1ijaznejše kmetovanje v okviru programov, kot je npr. EU Setaside Program (program opušcanja dela površin v prahi). Vendar se tudi slovenska kmetijska politika premika v tej smeli. Leta 2001 je bil sprejet Umek, M .. Hladnik, D.: Možnosti ponovne naselitve poljske jerebice (Perdix perdix L.) na Krško-Brež:iško polje Slovenski kmetijsko okoljski program (SKOP), ki je sestavni deJ kmetijske politike v državah, kjer naravne in strukturne danosti ne omogocajo konkurencnosti kmetijske pridelave in se kmetijstvu priznava opravlj~e drugih javnih funkcij. Ukrepi so namenjeni predvsem zmanjšanju negativnih vplivov kmetijstva na okolje, ohranjanje kulturne krajine in biotske pestrosti, odpravljanja zarašcanja ter varovanje okolja in zavarovanih obmocij (KOLARJCHRISTENSEN 2001 ). Upamo lahko, da bodo ti in podobni programi pomagali vrniti poljsko jerebico na slovenska polja. Prav bi bilo, da se Slovenija v Evropi in svetu ne predstavlja le kot dežela, ki je domovanje vseh treh vrst velikih zveri, ampak tudi kot dežela s stabilno populacijo poljske jerebice in ostale male divjadi. POVZETEK Populacije poljske jerebice (Perdix perdix L.) so v upadanju tako v Sloveniji, kot drugod po Evropi. Z nekaterih obmocij je poljska jerebica celo izginila, drugod je zelo ogrožena. Med vzroke za upadanje populacij navajajo poleg klimatskih sprememb zlasti zmanjševanje življenjskega prostora zaradi intenzivnega kmetovanja. Na obmocju Krško-Brežiškega polja in spod­njega Obsotelja smo dolocili mesta najpogostejših opazovanj jerebic in celotno obmocje razdelili na štiri geografska obmocja: »Vrbina«, »Dobova«, »Drnovo« in »Bizeljsko«. Na ploskvah naj­pogostejših opažanj jerebic z radijem 250 metrov smo analizirali rabo tal, parcelno strukturo ter na podlagi terenskega popisa razvrstili ploskve po njihovi primernosti za habitat jerebice. Ugotovili smo znacilnosti in razlike med štirimi obmocji zadrževanja jerebic. Najpogostejši tip rabe tal na vecini ploskev so obdelovalne površine. Na nekaterih ploskvah prevladujejo travniške površine, vendar so tudi te obdane z obdelovalnimi po­vršinami. Ostali tipi rabe niso pomembni in primerni za habitat. Pokazali smo, da so si vsa obmocja, razen obmocij »Dobova« in ))Bizeljsko«, znacilno razlicna glede strukture rabe tal. Naj­primernejšo parcelno strukturo imajo ploskve na obmocjih »Dobova« in »Bizeljsko«. Površine manjše od 1 ha pokrivajo na obmocju »Dobova« kar 90 % ploskev, na obmocju >>Bizeljsko« 76 %, na obmocju »Drnovo« 63 % in na obmocju »Vrbina« 43 %. S presekom karte rabe tal in razredov parcelnih površin smo ugotovili primerna obmocja za življenjski prostor jerebic. Naj­primernejša so podrocja obdelovalnih površin na parcelah s površino manjšo od 0,5 ha. Na obmocju Krško-Brežiškega polja je takšnih površin 19 %, na obmocju Obsotelja pa je teh površin manj . Lovske organizacije se trudijo izboljšati življenjske razmere za to poljsko kuro z vzdrže­vanjem mejic, omejkov in osnovanjem remiz. Tudi pobude s strani programov EU in programov slovenske kmetijske politike naj bi pripomogle k izboljšanju življenjskih razmer in zmanjšanju izgub v populaciji jerebic. Izginotje te lepe in koristne ptice s polj, bi bil velik udarec biotski pestrosti in »sonaravnosti« slovenskega kmetijstva. 8 SUMMARY The popuJations of grey partridge ( Perdix perdix L.) are declining in Slovenia, as they are elsewhere in Europe. Partridges have even become extinct in some regions, and in other regions they are a very endangered species. Besides climate change, one of the reasons for popuJation decline is the impoverishment of habitat due to intensive farming. The most frequently observed locations of grey partridges in the Krško-Brežiško field and lower Obsotelje region have been defined. Moreover, the whole area has been classified into four geogra­phical regions, namely "Vrbina'', "Dobova", "Drnovo" and "Bizeljsko". ln the most frequently observed sites of grey partridge habitation, within a radius of 250 met:r·es, the land use types and parcel structure were analysed. By using field inventory methods the locations were classified. The characteristics of and differences among four regions of partridge habitation were determined. The most frequent land use type determined are arable areas. In some places the prevalent land use type are grassJands, but such locations are also surrounded by cultivated areas. Other land use types are not important and suitable as partridge habitats. Differences in land use among the four regions, except between the regions "Dobova" and "Bi­zeljsko", have been noticed. The locations in the two regions "Dobova" and "Bizeljsko" have the most appropriate parcel structure. Areas smaller than 1 ha cover 90% of the Iocations in the region "Dobova", 76% in the region "Bizeljsko", 63% in the region "Drnovo", and 43 %of the locations in umek, M., Hladnik, D.: Možnosti ponovne naselitve poljske jerebice (Perdix perdix L.) na Krško-Breziško polje the region "Vrbina". Regarding parcel structure, the regions "Dobova" and "Bizeljsko" are similar to each other, as are the regions "Drnovo" and "Bizeljsko". By overlaying land use maps and parcel structure maps, the areas suitable for grey partridge habitation have been determined. The most appropriate locations are cultivated areas with parcels smaller than 0.5 ba. There are 19 %of such areas in the Krško-Brežiško field, whereas the Obsotelje region has a smaller share. Hunting organizations try hard to improve the conditions for the grey partridge. The most important measures are preservation of hedges and field margins and planting the fields intended to provide both grain and cover. Initiatives from EU programmes and the Slovenian farming policy programmes should also help to improve habitat and reduce losses in the partridge population. If the grey partridge disappeared from the fields this would be a great loss. 9 ZAHVALA 9 ACKNOWLEDGMENT Delo je nastalo v okviru diplomske naloge Martina Umeka na Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete. Zahvaljujemo se prof. dr. Mihi Ad ami cu in prof. dr. Marijanu Kotarju za strokovno pomoc in nasvete pri izdelavi te naloge. Posebna zahvala velja clanom lovskih družin in predsedniku ZLD Posavja g. Antonu Podgoršku za ·pomoc pri vrisovanju tock naj­pogostejših opazovanj poljskih jerebic. Delavcem ZGS OE Brežice se zahvaljujemo za podatke, ki so nam jih posredovali, posebej se zahvaljujemo tudi univ. dipl. inž. gozd. Hrvoju Oršanicu za strokovno pomoc pri izdelavi naloge. 10 VIRI 10 REFERENCES BLUECHEL, K. G .. 2000. Game and hunting-original til1e Die Jagd (1997). Cologne, s. 508-509. CERNE, A., 1979. Mala divjad.-Ljubljana, Lovska zveza Slovenje, 347 s. GURS 2003. Digitalni katastrski nacrt . Zavod za gozdove Slovenije, OE Brežice. Softdata, http://www. sofldata.si/ sdms/app1icationslhuzs.htm GEISTER, l., 1998. Ali ptice res izginjajo?. Slovenski in evropski vidiki varstva gnezdecih ptic, Ljubljana, DOOPS, s. 60-61. GOMERSALL, C., 2002. Action plan for Perdix perdix L., UK Biodiversity. http://www.ukbap.org.UKJasp/ UKPlans.asp? UKlistiD=506 (22. 7. 2003) KOLAR, B. 1 CHRISTENSEN, T. H., 200l. Prosloživecim živalim prijazno kmetovanje. -Ljubljana, Lovska zveza Slovenije, 61 s. KOŠIR, M., 1997. Tomacevske jerebice. Lovec, 3, s. 107-112. MEHLE, J., 2000. Pomagajmo poljski jerebici. Lovec, 6, s. 274-276. MKGP 2002. Karta rabe zemljišc . Zajem in spremljanje rabe kmetijskih zemljišc. PERKO, D., 1998. Krško. Senovsko in Bizeljsko gricevje in Krška ravan. -V: Perko D. in Oražen Adamic M. (ur.), Slovenija -pokrajina in ljudje, Ljubljana, Mladinska knjiga, s. 625-675. PODGORŠEK, A., 2000. Projekt ponovne naselitve jerebic na Krškem polju, Krško, Lovska zveza Posavja. 5 s. SOVINC, A., 1994. Jerebica (Perdix perdix L.). V: Zimski ornitološki atlas Slovenije. Ljubljana, Tehniška založba Slovenije, s. 182-183. GozdV 62 (2004) 4 Znanstvena razprava GDK 114.7 : 945.4 Racunalniško podprte metode izvajanja kvantitativnih meritev v rizosferi Computer assisted methods of quantitative measurenzent in th,e rizosphere Peter ŽELEZNIK* Izvlecek: Železnik, P.: Racunalniško podprte metode izvajanja kvantitativnih meritev v rizosferL Gozdarski vestnik. 62/2004, št. 4. V slovenšcini, z izvleckom v anglešcini, cit. l{t 9, Prevod v anglešcino: Jana Oštir. V zadnjem casu vse bolj spoznavamo velik pomen mikorize za gozdne ekosisteme. Same raziskave rizosfere so zelo zamudne. Uvajanje racunalniško podprtih metod kvantificiranja rizosfere se je razmahnilo zaradi casovnih prihrankov in kvalitete meritev. Tako smo preizkusili novo opremo Gozdarskega inštituta Slovenije za avtomatsko izvajanje meritev v rizosferi in podatke, pridobljene s tem sistemom primerjali s podatki pridobljenimi na klasicni, okularni nacin. V clanku je predstavljeno delovanje programske opreme WinRhizo, ki sistem poganja. Kljucne besede: rizosfera, mikoriza, kvantificiranje, programska oprema WinRhizo Abstract: Železnik, P.: Computer assisted methods of quantitative measurement in the rizosphere. Gozdarski vestnik, Vol. 62/2004, No. 4. [n Slovene, with abstract in English, lit. quot. 9. Translated into English by Jana Oštir. In the last few years we are becoming more aware of the important role of mycorrhizae for forest ecosystems. Research of the rizosphere is very time consuming. Computer assisted methods of quantilative analysis of the rizosphere have become widespread because of the time they save and the quality of measurements they enable. We have test ed the Slovenian Forestry Institute's new equipment for automatic measuring in the rizosphere and have compared the obtained data with data which was acquired in the traditional way, using a binocular magnifier. The article presents the software W1nRhizo, which drives the system. Key words: rizosphere, mycorrhizae, quantitative analysis, software WinRhizo UVOD V gozdnih ekosistemih igra pomembno v logo pri ohranjanju dinamicnega ravnovesja sožitje rastlin in gliv -mikoriza. Rastline v gozdnih ekosistemih so med seboj povezane z miceliji gliv, prek katerih poteka sprejem in pretok vode, hranil in asimilatov (SMITH/READ 1997). Zgodnje raziskave korenin in ektomikorize so se zacele s kvalitativnim vrednotenjem pojavov, vendar je kmalu postalo jasno, da so za poglobljene raziskave odnosov in delovanja simbioze višjih rastlin in gliv potrebni zanesljivi kvantitativni podatki. Z zacetki raziskav o vplivu ektomikorize na rast rastlin, na sprejemanje hranil in odpornost korenin na patogene, so raziskovalci iskali metode, s katerimi bi lahko primerjali rezultate razlicnih raziskav. V zadnjem casu so postale pomembne raziskave rizosfere in predvsem mikorize kot indikatorja stresnih razmer v okolju. V razlicnih sukcesijskih fazah gozda ter pod vplivom razlicnih stresnih dejavnikov, se vrstna sestava in pogostost 224 pojavljanja mikoriznih gliv spreminja. (KRAI­GEffiR 1996, 2000). Zaradi ekonomicnosti pri raziskavah rizosfere najveckrat uporabljamo talne vzorce, pridobljene s taJnimi sondami oz. v obliki vecjih kvadrov zemlje. Analiziranje talnih vzorcev je v zacetkih potekalo okularno in je bilo zelo zamudno. S povecevanjem moci osebnih racunalnikov pa so se pojavile težnje po avtomatiziranem analiziranju talnih vzorcev. Pri takih sistemih racunalnik analizira digitalno sliko ocišcenih korenin iz vzorca. Dovolj zmogljivi racunalniki so na voljo že vsaj 5 let, problem pa je predstavljala zanesljiva programska oprema in dovolj zmogljivi opticni citalci. Pomanjkljivosti programske in tehnicne opreme so v preteklosti naši raziskovalci že preucevah (BOHINC et al. 1996; ROBEK 1999). Rezultati so pokazali, da je racunalniška analiza digitalnih posnetkov sicer hitrejša, vendar rezultati niso zadosti dobri. V se * P. Ž., študent gozdarstva. Biotehniška fakulteta, oddelek za gozdarstvo in obnovljive vire, Vecna pot 83, 1000 Ljubljana GozdV 62 (2004) 4 Železnik, P.: Racunalniško podprte metode izvajanja kvantitativnih meritev v rizosferi vrednosti, plidobljene z digitalno analizo, so bile podcenjene (ROBEK 1999). Standardni sistem za avtomatsko analizo korenin in koreninskih sistemov je opremljen z zmogljivim opticnim citalcem in potrebno programsko opremo za analizo slik. Citalec mora imeti namešceno enoto za prosojnice, kije dvignjena nad površino skene1j a. Le-ta osvetljuje objekte na citalcu tudi z zgornje strani, kar omogoca zajemanje zelo kontrastne slike objektov in zmanjšanje senc, ki nastanejo slikanja objektov v treh dimenzijah. V kolikor uporabljamo možnost dodatne osvetlitve, barvna analiza slik ni mogoca. To pri analizah ne predstavlja težave, saj pri locevanju objektov s pomocjo racunalnika ne uporabljamo barv kot kriterija za klasifikacijo tock (WinRhizo REFERENCE MANUAL 2001). Cišcenje vzorcev še vedno izvedemo rocno, za racunalniško analizo pa potrebujemo le operate1ja racunalnika, ki pozna funkcije programske opreme, nujnih za analizo slik. V laborat01iju za gozdno fiziologije in genetiko na Gozdarskem Inštitutu Slovenije (GlS) upo­rabljamo avtomatski sistem za obdelavo slik proizvajalca Regent Instruments. Sestavlja ga osebni racunalnik in opticni citalec Epson STD 1600+. Opticni citalec ima dodano tudi enoto za prosojnice. Poseben pokrov je dvignjen nad površino ci talca, tako da na citalec lahko polagamo prirejene pladnje iz prosojne plastike z vzorci korenin. Pred vdorom motece stranske svetlobe so pladnji dodatno zašciteni z okvi1jem iz polprosojne crne plastike. Sistem poganja programska oprema WinRhizo v okolju Windows 98. Program Win­Rhizo so na inštitutu že preizkušali (ROBEK 1999), vendar do sedaj ni bilo primernega opticnega citalca, ki bi zagotovil dovolj kvalitetne slike za analize. Namen raziskave je bil preizkusiti kvaliteto izvajanja meritev nove tehnicne pridobitve Gozdarskega inštituta Slovenije in primerjati rezultate že uveljavljene metode rocnega štetja korenin z racunalniško podprto analizo digitalnih posnetkov vzorcev korenin. :METODE DELA Pri izvajanju kvantitativnih meritev na koreninah se srecujemo z mnogimi problemi. Korenine so sestavni del 1izosfere in so z ostalo materijo v tleh mocno povezane. Ob jemanju vzorcev ne vemo, kaj se v zemlji dogaja in lahko zelo hitro poškodujemo korenine v samem vzorcu. Vzorce je potrebno kar najhitreje prenesti v laboratorij, kjer jih pripravimo za analizo. Od zajemanja vzorcev do priprave na analizo lahko mine dosti casa, kar se tudi odraža na kvaliteti rezultatov, saj so korenine živo tkivo, ki ob locitvi od rastline zacnejo propadati. Priprava vzorcev je zelo destruktivna in lahko med njo tudi znatno poškodujemo korenine vzorca -odstraniti je namrec potrebno ves talni substrat, tako da ostanejo le korenine. Same metode kvantitativne in kvalitativne analize vzorcev so okularne, pri cemer je zelo pomemben dejavnik izkušenost osebe, ki analizo izvaja. Pri analizi vzorcev korenin nas zanimajo razlicni podatki. V našem primeru smo se omejili na meritev števila koreninskih vrši ckov v vzorcu korenin. Tako smo vzeli lO vzorcev prostornine 274 ml s talno sondo, ki seže do globine 18 cm. na stalni raziskovalni ploskvi GIS v pragozdnem rezervatu Rajhenavski Rog v Kocevskem Rogu. Vzorce smo prenesli v labo­ratorij, kjer smo jih shranili v hladilniku pri temperatmi 4°C. Vzorce smo grobo ocistili z namakanjem v destihrani vodi, nato smo korenine s pomocjo pincete, igle in copica previdno ocistili preostalih delcev talnega substrata. Po cišcenju in pripravi posameznega vzorca smo na njem izvedli celotno analizo, šele nato smo se lotili cišcenja naslednjega. Vzorec smo najprej slikali z opticnim citalcem in sliko analizirali, potem pa smo štetje koreninskih vršickov ponovili še rocno oz. okularno pod binokulatjem pri 6,25-kratni povecavi. Pri štetju upoštevamo vsako korenino, daljšo· od 1 mm. Prav tako smo šteli tudi zacetke in konce vseh korenin. 2.1 Zmožnosti programske opreme WinRhizo Preizkušali smo WinRhizo, verzija 4.1 a. WinRhizo je enostavno in uporabno programsko orodje za izvajanje kvantitativnih meritev na koreninskih sistemih. Deluje v okolju Microsoft Windows (vse razlicice). Z uporabljeno verzijo lahko izvajajmo širok spekter meritev na digitalnih posnetkih korenin, bodisi iz talnih vzorcev bodisi celotnih koreninskih sistemov (mladike, nelesnate rastline). Osnova za analizo je digitalna slika objekta, ki ga preucujemo . Slike lahko pridobimo z zunanjimi programi, vendar je v WinRhizo vgrajen tudi modul Zeleznik, P. : Racunalnisko podprte metode izvajanja kvantitativnih meritev v rizosferi za delo z digitalnimi kamerami in opticnimi citalci. Modul je izredno preprost in prijazen do upo­rabnika. V kolikor zajemamo slike z WinRhizo modulom, se avtomaticno izognemo težavi z velikostjo objektov na sliki. V modulu imamo že vgrajeno možnost slikanja vzorca na pladnjih znane velikosti. Velikost slikanega obmocja lahko tudi rocno nastavljamo. Tako je zajemanje slik ob uporabi kvalitetnega opticnega citalca in njihova analiza zelo poenostavljena. Kalibracija opreme ni potrebna in je opravljena s strani proizvajalca programske opreme. Izhodne podatke shranjuje program v modi­ficiranih datotekah ASCII formata, ki jih lahko enostavno prenašamo v programe za delo s preglednicami. 2.2 Meritve s programom WinRhizo WinRhizo omogoca analizo celotne slike ali selektivno analizo, pri kateri dele slike poljubno izlocimo ah vkljucimo v analizo. Programje uporaben za izvajanje morfoloških meritev, zahtevnih meritev razvejanj korenin, rekonstrukcije razvoja korenin in fraktalne analize koreninske arhitekture. Poglejmo si le najosnovnejše meritve, ki smo jih izvedli med poskusom; • »projected area«-površina na sliki, zasedena s koreninami; racunalnik enostavno prešteje število osnovnih tock slike in ga pomnoži z velikostjo ene tocke; meritev se izvaja vedno, • »surface area« -površina korenin v dotiku z zemljo, • povprecen premer korenin, • dolžina korenin na kubicni meter zemlje, • volumen korenin, • število koreninskih vršickov, • število razvejitev, • število križanj korenin (program zazna nenamerno križanje korenin-meritev je uporabna predvsem pri starih vzorcih, kjer je veliko korenin mrtvih in plavaj o na vodi ter tako povzrocajo napake zaradi navideznega križanja). Podatki za dolžino, površino korenin, njihov volumen in število korenin so podani po debelins]vitega mrežnega sistemskega pristopa trženja razlicnih tmisticnih stmitev v gozdu, ki bi jih nadzorovano vkljucevali v kakovostno tmisticno ponudbo. ZAKLJUCEK O turizmu lahko trdimo, da ni nobene druge gospodarske panoge, ki bi bila tako nelocljivo prepletena z gospodarskim, socialnim, kulturnim in naravnim okoljem. Iz pregleda osnovne zako­nodaje s podrocja turizma izstopa poudarek na podjetniškem interesu, ki je nesporno tudi za tmizem osnovno gibalo, vendar ne sme spregledati izjemnega vpliva in pomena turizma na širše družbeno in naravno okolje. Za ohranjanje narave se ne prizadevamo vec zgolj in samo znotraj iz prostorskega razvoja izlocenih obmocij parkov in rezervatov, pac pa tudi v kulturni krajini, vendar je tudi kulturna krajina pomembna kulturna dedišcina (Krajinska konvencija). Dedišcina se dejansko prilagaja sodobnosti, dobiva nove vsebine in namembnosti, vendar mora biti pod rednim nadzorom varstvenih strokovnjakov. Turizem v gozdu in v kulturni krajini vnaša številne nevarnosti in negativne vplive. Zato moramo poskrbeti za ustrezne strokovne osnove s pospeševanjem raziskovalnega dela za turizem v naravnem okolju, ki bo vodilo sonaravnemu trajnostnemu razvoju. Gozdovi, ki so že prisotni v turisticni ponudbi morajo biti zajeti celovito in usklajeno z razvojem gozdov in podeželja. 6 VIRI: ZORKO, D., 1990. Rekreacija v gozdu kot del turisticne ponudbe, Zb.: Rekreacijska vloga gozda, BF, Lj. BIZJAK, S., 1995. Interesi, potrebe ln možnosti turizma v gozdnem prostoru, Zbirka turisticna misel 3 "Turizem v gozdnem prostoru"-dodatek, 19 str. TZS. Zakon o gozdovih, Ul. RS, št. 30 /0 1299/93/93. Predlog Zakona o spodbujanju razvoja turizma, 28. 8. 2003. KOVAC, B., 2002. Strategija slovenskega turizma 2002-2006, povzetek. Strategija trženja slovenskega turizma, STO, Lj., 2003. Zakljucki posvetovanj: Gozdne ucne poti, Korovci, 1998; Možnosti in perspektive turizma v gozdnem prostoru, Mašun, 1999; O vlogi gozdnih in drugih ucnih poti v turisticni ponudbi Slovenije, Slovenj Gradec, 2000. Gozdarstvo v casu in prostoru Povzetek zakljucne razprave na 22. gozdarskih študijskih dnevih Na 22. gozdarskih študijskih dnevih z naslovom Staro in debelo drevje v gozdu, ki so potekali 25. in 26. 3. 2004 v Ljubljani, so predavatelji osvetljevali in analizirali razlicne vidike obrav­navanja starega in debelega drevja v gozdu. Njihovi referati z ugotovitvami, zakljucki in predlogi so že objavljeni v posebnem Zborniku študijskih dni, zato je skupina udeležencev študijskih dni pripravila samo najpomembnejše povzetke kratkih komen­tmjev med predavanji in poudarke iz zakljucne razprave. Razpravljavci so izrazili naslednje misli, podatke in predloge, povezane z gospodatjenjem s starim in debelim drevjem: Janez Božic je prikazal prehod drevesa kot predmeta naravovarstva od zacetkov va~·stva narave in casov Zakona o varstvu narave iz leta 1970 ter Zakona o naravni in kulturni dedišcini iz leta 1981, kjer je bilo drevo obravnavano kot naravni spomenik zaradi svoje izjemnosti. V gozdarski zakonodaji je bila prepoved secnje dreves s premerom nad 120 cm razumljiva vsakomur, kljub temu pa so v gospodarskem gozdu preživela predvsem drevesa, ki so jih revirni gozdarji ali lastniki gozda vzeli za svoja. Zakon o ohranjanju narave je poleg izjemnosti poudaril tudi habitatni in ekosistemski pomen in drevo kot naravna vrednota je postalo pomembno. Merila in ukrepi za to pomembnost so kompleksni, saj je v dolocenih primerih drevo pomembno tudi ko je mrtvo, pomembna paje tudi mrtva lesna masa v gozdu, ki ne nastane samo iz enega drevesa. Z Nature 2000 postaja drevo del ekosistema, ki je habitat najrazlicnejšim organizmom. Merila in ukrepi bodo tako postali še bolj kompleksni in s tem prilagodljivi dejanskim situacijam. Matej Demšar se je spraševal o tem, kakšna bo usoda debelih dreves v prihodnosti in ali se bo njihova kolicina v slovenskih gozdovih v piihod­nosti povecevala ali zmanjševala? Živan Veselic: V naslednjih desetletjih se bo kolicina debelega drevja v slovenskih gozdovih gotovo še povecevala, saj je predviden posek le do 2/3 prirastka, ki se bo v gozdovih akumuliral in s tem zagotavljal vec debelega drevja. To pa ne velja za nekatera obmocja, kjer je delež debelega drevja nesorazmerno visok in bi bilo nesonaravno pa tudi ekonomsko nespametno ohranjati sedanje kolicine debelega drevja. V zvezi z Naturo 2000 bi ne upal reci, da v prihodnje ne bo težav, saj meril za varovanje obmocij Natura 2000 Evropa še nima izdelanih. Nekateri projekt zlorabljajo, na primer že z napacnirn prevodom obmocij Natura, ki jih uradni prevod navaja kot 'posebna ohranitvena obmocja', medtem ko jih nekateri namenoma prevajajo kot 'posebna varstvena obmocja'. Cilji gospodarjenja z gozdom morajo biti dobro definirani, vendar jih moramo tudi pravilno razumeti. Tudi ko bodo obmocja Natura 2000 že dolocena, bo na njih še vedno treba posekati kakšno debelo drevo! Marijan Kotar je opozoril, da problem ni debelo, ampak prestaro drevje. Stanje na tem podrocju se bo v Sloveniji v p1ihodnosti izboljševalo. Mrtvega lesaje v slovenskih gozdovih dovolj, o tem pricajo tudi prime1jave med priraslo in posekana lesno maso ter rastjo lesnih zalog. Problem za slovenske gozdove je izginjanje talne flore in favne, predvsem mikoriznih gliv zaradi kislega dežja. Zato se razmere za rast drevja poslabšujejo. Jaka Šubic: Skoraj nic ni bilo govora o trajnosti. Vzor trajnosti za gospodarjenje z gozdom lahko išcemo v pragozdu, poucna je primerjava med debelinsko strukturo drevja v gospodarskem gozdu in pragozdu. Za prime1javo so vzeti podatki za gospodarski razred jelovo-bukovih gozdov v GGO Kocevje, v katerem je v 3. razširjenem debelinskem razredu (nad 50 cm premera) 30 % lesne zaloge ter podatki iz pragozda Rajhenavski Rog (51 ha), v katerem je v 3. razši1jenem debelinskem razredu kar 83 % lesne zaloge. Ta razlika se z inten­ziviranjem poseka debelega drevja ne bi smela še povecevati. Pragozd mogoce ni najboljši model za preve1janje trajnosti gozda kot ekosistema, vendar boljšega modela nimamo. V razpravi so bila do tega pristopa predstavljena razlicna stališca, npr.: trajnost gozda naj bi se prevetjala glede na delovanje gozdnih ekosistemov, Gozdarstvo v casu in prostoru tl·t1kturo; zaradi obnove .. h vo s 0 ne pa glede na DJ1 . ti. pragozda z gozdom, v . el]a ~ gozda se ne da prnn.., . . ce hocemo biti korektni, · · · secnJe, katerem se IZVaJaJO· potrebno prime1jati tudi estave je poleg drevesna 5 . erjava konkretnega gospo­strukturo, vsaka pnrnkJ.·etnim pragozdom pa kljub darskega gozda s kon razpravo in obravnavo. temu zahteva strokovno ..,. smo si v tej dvorani v 0 ·· Kotar· Octtn · · 1·" · M anJ~n · . debelo drevje preceJ raz Jeni. pogled1h na staro rn gospodarski gozd in · f nca za "' . Pragozd m re ere zelo stabilen, kot se vcas1h pragozd tudi ni tako prikazuje. .· gojenju debelega drevja Franci Furlan: PII . acijo vrednosti, treba si "' r· kulrnin . v . moramo uposteva 1 ·e sekali v easu nJegove . . . dreVJ je pnzadevat1, da ~~-.., reden mu pade tehnicna . l d osti ID se p optima ne vre n . · e treba metode pri do- l nJ· evati J . . vrednost. lzpopo predebelo drevje pomem bivanja in predelave_le~_ad. bivanju (secnja. spravilo) v. "k k pn plt o . . . veCJe stros eta o . .· nadaljnJI predelavi v . k tudi pil . v gozd at s tvu ot . k. pri predelavi debelega . . konst I . lesa.J:stv~~ -~aJ so lZ or bi bilo potrebno vec delati drevJa OIZJL Vsekak ·n lesarstva in razmišljati . dars tva I . na povezo:anJU go~ . a debelega drevJa tako v o posledicah goJeDJ t u Lociti bi bilo treba lesars v . gozdarstvu kot v d crozdov s posebnim dove o o gospodarske gaz 1\lfirka Peruška je bilo f ratu lV' V namenom. re e. .h napotkov za sonaravne .h t konstni nave d em vrs a · . gotavlja tudi ekonomske . hk 1 ·aU za delo z gozdom, ki ucinke. . . d ·avniki (bolezni, žuželke) Jošt Jakša: Bwtskl v ~J Pragod Rajhenavski Rog · b 1· grozaJ0 · staro drevJe oJ o.... f neuravnotežen in kot tak · ·nih az Je v pogledu razvoJ . "a smo spremembam klime, . v pne ­ -1 bwlosko nestabi en. hitro zaznajo. Kako se bo ki "h r . ala favna JI g Ive ITI m v·h ozdovih, ne vemo, vsekakor to odražalo v nasi g bo na koncu izbrala narava. niji imate veliko gozdov, Shirly Roden: V Slove · rekli da ste imeli 67% · a so mi ' 1 59 %, pred 20 eti P . · zdaj ni gozda, le 2 % .. dorn.ovtDI gozdov. V moJI . . dreves, vcasih ga je bilo • v h ·anJenih Imamo se o I . gozdni sklad, katerega . l ... mamo vehko. V Ang IJI I . dreves; za njihovo obvaro-na~en je obvarovan]: ]'udje nanje vežejo ali nanje vanJe pred posekom s·il ~e:rn.Jjo za vsa živa bitja, ne pleza jo. Bog je ustvat le za cloveka . Ko bo ujeta zadnja riba, ko bo zastrupljena zadnja reka in bo posekana zadnje drevo, bomo spoznali, da denarja ni mogoce jesti. Pozivam vas, da tudi vi ohranite vaš gozd in vaša debela drevesa. Darij Krajcic: Neposredno na varstvu narave deluje v Sloveniji skupaj približno 200 ljudi. Veliko je tudi ljubiteljskih varuhov narave, ki zaslužijo vse spoštovanje. Samo z medsebojnim spoštovanjem bomo kos nalogam pri iskanju za vse sprejemljivih poti pri gospodatjenju z gozdovi. Sloveniji je bil pravkar odobren Life projekt na temo upravljalski nacrti Natura 2000, kar je za nas ptiznanje. Glede na to, da je bilo vceraj v diskusiji receno, da ce gozdov ne bomo gospodarsko izkorišcali, smo nepotrebni vsi, gozdna gospo­darstva, Zavod za gozdove Slovenije in tudi Zavod RS za varstvo narave, naj opomnim, da bi v tem primeru na podrocju varstva narave še vedno lahko delovali, omenjen projekt Life bi bil še vedno aktualen. Ce se lahko prodaja les, se gotovo lahko prodaja tudi varstvo narave. Edo Kozorog: Manjkajo nam metila, koliko od mrle lesne mase je v gozdovih potrebne. V nekaterih dokumentih se potTebne kolicine navajajo v številu odmrlih dreves na hektar, v drugih v deležu odmrle lesne mase glede na lesno zalogo gozda. Vetjetno je odmrle lesne mase v gozdovih dovolj v l. in 2. razširjenem debelinskem razredu, v 3. pa je je premalo. Pri zagotavljanju res debelega drevja in odmrJe lesne mase nam manjka nacrtnosti. Niko Torelli: Stradivari je izdeloval viol ine iz vsaj 300 let stmih smrek. V stavbi Gospoda.J·ske zbornice Slovenije pa tudi v novem hotelu Prisank v Kranjski gori ni za zobotrebec lesa. V trgovini Baumax sredi Ljubljane prodajajo avstrijsko oglje in avstrijske b1ikete za kuijavo. Pri nas zanicujemo les, namesto da bi ga spoštovali in tu se moramo spremeniti! Franc Gašperšic: Prevec obo tav lj ivi smo pri reševanju znanih in že starih problemov. Že leta 1963 si je skupina gozdarskih strokovnjakov ogledala Snežniške gozdove in na terenu obrav­navala njihovo problematiko, urejevalec g. Pipan je napisal clanek »Težak položaj gospodatjenja s Snežniškimi gozdovi<<. Tudi poznejše analize so 23G Gozdarstvo v casu in prostoru jasno pokazale, da v primeru jelovo-bukovih gozdov na visokem krasu ne gre za prebiralne, ampak za zastarcene enomerne gozdove, ki potrebujejo nacrtno obnavljanje. Od tega je že 40 let, jelke so zdaj stare že vec kot 170 Jet, pa vendar se še obotavljamo z obnovo teh gozdov. Obnova je mtina za zagotavljanje trajnosti, cakanje stanje samo zaostruje in javnost je treba pripraviti na nujno obnovo teh gozdov! Živan Veselic: V podporo prof. Gašperšicu naj poudarim, da imamo gospodarske enote, na pri mer Leskova dolina v snežniškem pogorju, kjer je delež drevja v tretjem razšitjenem debelinskem razredu zelo visok, vse do 70 %. V primeru Rajhenavskega Roga je delež drevja v tem razredu sicer 83 %, vendar le na površini 51 ha. V primeru Leskove doline pa gre za vec kot 2.600 ha gozdov. Tako kot je bilo prej omenjeno, da gozdovi Rajhenavskega Roga z zateceno strukturo niso stabilni, velja to tudi za gozdove omenjene gospodarske enote, vendar na znatno vecji površini. Ivan Mohoric: Gozda1ji bi morali javnost še bolj kot doslej seznanjati s svojim delom in problemi, nastopati v javnosti in pisati prispevke v razlicne medije, tudi poljudne. Špela Habic: Vecina dreves, ki so drevesne naravne vrednote, raste v gozdnem prostoru. Zato pred­lagamo, naj pri njihovem evidentiranju in obli­kovanju meril in sistema vrednotenja, ki sedaj ni zadovoljiv, sodelujeta Zavod za gozdove Slovenije in Zavod RS za varstvo narave. Gozdatji vemo za zanimiva drevesa v gozdu, zato bi bilo primerno, da bi nas vkljucili v dolocevanje teh dreves. Gozdna drevesa bi na podlagi me1il, prilagojenih predvsem parkovnemu drevju in drevju, ki posamic raste v kraj ini, veckrat ne bila zajeta med naravne vrednote, ceprav si po nekih drugih lastnostih to vsekakor zaslužijo. V gospodarskem gozdu so na primer zelo grcasta drevesa in drevesa drugace nenavadnih oblik iz ekoloških in estetskih razlogov primerna za vkljucitev med naravne vrednote. Nespametno je tudi med naravne vrednote ne vkljucevati zaradi starosti že prizadetih dreves. Drevesa so živa bitja, zato je nekako potrebno spremljati njihov razvoj. Primerno bi bilo ob obnovi gozdnogospodarskega nacrta enote npi.,ati .,tanje tistih najzanimivejših dreves \' CIHlli . ki \O (bodo) dolocena kot naravne vrecllwtc ( i/111cri ti di menz ije, opisati vitalnost in druge pomembne znake). Ce želimo imeri v naših gn/.do\·ih ;animiva drevesa, ki bi jih uvrstili mcd nara\'IK \Tcdnote. se je treba za to tudi potruditi . Drc\esa, ki s svojimi merami morda ~e ne ustrezajo merilom ;a uvrstitev med naravne vrednote. revirni gozda1ji pa vedo, da so posebna po merah ali obliki in se jih zato pri izbiri drevja za posek izogibajo. moramo prav tako evi­dentirati in poskrbeti, da bodo dosegla vecje mere. Brez aktivnega pristopa ne bomo imeli dreves­kandidatov, ki bi jih v prihodnje lahko uvrstili med naravne vrednote. Anton Lesnik: Med predstavnike gozdarske srenje se je tokrat 'infiltrirala' tudi javnost, na primeru ge. Rodnove smo imeli priložnost slišati pogled javnosti na gozdove in drevesa. Gozdarji bomo morali znati argumentirati naše strokovne odlocitve pri gospoda1jenj u z gozdom tudi javnosti, ki veckrat gozd in drevje obravnava zelo custveno. Javnosti moramo povedati, da imamo tudi mi radi gozd, saj smo se tudi zato odlocili postati gozdmji. Boštjan Pihler: Razumem izvajalska podjetja, ki si zaradi podjetniških interesov želijo sekati gozdove, gozd je treba tudi obnavljati. Vendar je pri tem treba paziti na sonaravnost strukture gozda. Iz predstavljenih podatkov za S loven ijo smo vendarle lahko videli, da debelega drevja v slovenskih gozdovih v povprecju ni veliko. Predlagam, da razvojno fazo debeljaka ne obrav­navamo šablonsko (debelina drevja 30 cm), saj na nekaterih rastišcih drevje komaj doseže takšne dimenzije, ampak razlicno, odvisno od rastišca. Razvojno fazo debeljak bi lahko delili na debelinske razrede 30-50, 50-70 in nad 70 cm. Zaradi suš pa naj bi bilo gospodarjenje z gozdom še bolj podrejeno ohranjanju vode v gozdnem ekosistemu. Ce pragozda ne jemljemo kot referenco gospo­darskemu gozdu, kaj potem vzeti za referenco? Ni ustreznih referenc. Maja Jurc: Nacrtno pušcanje lesne biomase v gozdu pomeni potencialno nevarnost za gradacijo nekaterih nevarnih vrst žuželk. Gojenje gozdov bo potrebno usmeriti tako, da bomo zmanjšali Gozdarstvo v casu in prostoru sanitarno secnjo in se bolj posvetili preventivnemu varstvu gozdov. Branko Južnic: Omenjanje izvajalskih podjetij v kontekstu problematike nacina obravnave gozdov in debelega drevja ni umestno niti korektno, saj izvajalska podjetja samo izvajajo dela, opredeljena v gozdnogospodarskih nactrih. Ni primerno zakljucevati o nacinih gospodarjenja z gozdovi na podlagi povprecnih podatkov za slovenske gozdove. Gozdovi so v Sloveniji zelo razlicni in temu morajo biti prilagojeni tudi ukrepi. Aleš Kadunc: Pragozd ne more biti model za gospodarski gozd, ker ne izpolnjuje vseh funkcij, ki jih od gozda pricakujemo. Predlagam, da bi prihodnje študijske dneve pripravili v sodelovanju z lesarji, saj vidimo, da problemi v zvezi z gospodarjenjem z gozdovi v marsicem zadevajo tako gozdarstvo kot lesarstvo. Andrej Kermavnar: Predlagam, da organiziramo strokovno srecanje na obravnavano temo in da se na terenu pogovorimo o gospodarjenju z gozdovi in njihovo problematiko. Morda bi medsebojne ocitke zaradi razlicnih pogledov na ta nacin lažje zgladili. Andrej Boncina: Na debelo drevje ne moremo gledati parcialno, iz samo enega zornega kota, ampak moramo gledati kompleksno. Samo tako lahko tudi pravilno zastavimo gospodarjenje z gozdom. Trajnostno gospodarjenje ni ohranjanje stanja, ampak procesov. Robert BRUS Andrej BONCINA Živan VESELIC Samo JENCIC Franci FURLAN Tom LEVANIC Gozdarstvo v casu in prostoru Vesti iz Zavoda za gozdove Slovenije Teden gozdov. ki bo letos v dneh od 24. 5. do 30. 5. 2004. je tematsko namenjen mestnim gozdovom. S številnimi prireditvami v katerih bodo obmocne enote Zavoda za gozdove Slovenije sodelovale s turisticnimi društvi, šolami, gozdarskimi društvi, lokalnimi skupnostmi in drugimi organizacijami, bodo opozorili na pomen ekoloških in socialnih funkcij mestnih gozdov. Osrednji prireditvi bosta v Ljubljani, v ponedeljek 24. 5. 2004 ob 10.00 bo v dvorani Gozdarskega inštituta posvet o mestnih gozdovih Ljubljane, v torek 25. 5. 2004 pa bo na Ljubljanskem gradu slovesna podelitev priznanj najbolj prizadevnim lokalnim skupnostim za delo pri ureditvi mestnih gozdov. Avstrijski gozdarski šolski center v Osojah organizira v dneh 13. in 14. maja 2004 seminar o varstvu gozdov pred požari. Seminarja se bodo udeležili Jošt Jakša, vodja službe ZGS za varstvo gozdov, ki bo predstavil referat, Zoran Grecs, vodja oddelka ZGS za gojenje in varstvo gozdov, Boštjan Košicek, vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov na ZGS OE Sežana ter Vida Papler, vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov na ZGS OE Bled. V dneh 6. in 7. maja 2004 bo v Bohinju 4. mednarodno omizje o delovanju daljinskih sistemov z lesno biomaso. IZ ZGS se bo omizja udeležil Štefan Kovac, vodja OE Murska Sobota. 21. aprila je bil na Dunaju sestanek udeležencev Interreg projekta Gorski gozd. Udeležila sta se ga Dragan Matijašic, vodja oddelka ZGS za nacrto­vanje in Viljem Potocnik, vodja odseka za nacrtovanja na OEZGS Kranj. V dneh 2. in 3.junija bo pri Salzburgu slovesen zacetek tega projekta. Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je ustanovljena delovna skupina za obvešcanje možnih prejemnikov financnih sredstev iz EU na osnovi Enotnega programskega doku­menta (EPD). Za obvešcanje bodo po Sloveniji delovale info tocke, z pisnimi gradivi. Za podrocje gozdarstva bo delovalo 14 info tock , vodili jih bodo vodje odsekov za gojenje in varstvo gozdov na obmocnih enotah ZGS. 20. aprila 2004 je bila v ZGS na obisku ekskurzija 48 finskih lastnikov gozdov. Ogledali so si gozdno posestvo Rudija Sgerma na Pohmju z najvišjo smreko v srednji Evropi (64 m). Slovensko gozdarstvo so jim predstavili Gorazd Mlinšek, vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov na ZGS OE Slovenj Gradec, Jerneja Coderl , vodja Krajevne enota ZGS Radlje in Tone Lesnik, vodja oddelka ZGS za stike z lastniki gozdov in javnostjo. Dne 21. aprila 2004 je ZGS je bilo v dvorani Gozdarske inštituta predavanje prof. dr. dr. h. c. Nika Torellija z naslovom Raba lesa v kontekstu vec­namenskega trajnostnega gospodmjenja z gozdom. Gozd brez lesa? Predavanje je organiziral ZGS v sodelovanju z Gozdarskim inštitutom Slovenije. Iz obmocne enote ZGS Tolmin so sporocili, da je l. maja 2004 zemeljski plaz na levem bregu Tolrninke pri Cadrgu poškodoval 21 ha varovalnega gozda bukve in drugih trdih listavcev. Škoda je ocenjena na 3 milijone SIT Letošnje srecanje popotnikov po evropskih pešpoteh bo 15. maja ob 10.00 v Kobaridu. Organizira ga Komisija za evropske pešpoti v Sloveniji v sodelovanju z obmocno enoto ZGS Tolmin. Planinskim društvom Kobarid, Turisticnim društvom Kobarid, in Društvom inženirjev in tehnikov gozdarstva gozdarstva Posocja . Tone LESNIK Gozdarstvo v casu in prostoru Skandinavska tura Nekateri nosijo željo po potovanju dolgo v sebi preden jo uresnicijo. Vcasih pa kakšna pot kar pade z neba. Tako je bilo tokrat. Kolega Brane iz Dolenjskih toplic me je po telefonu postavil pred dejstvo: imamo še en prostor v avtodomu. Gremo za hi tedne na potep po Skandinaviji. Nujno rabimo nekoga, ki bo kaj posli kal. Imel sem par dni casa za odlocitev in nobenega zasilnega izhoda. Bilo je vsaj sto razlogov proti, a prevladala je moja potepuška žilica. Saj že res celo vecnost-nekaj mesecev-nlsem nikjer bil! In srno šli: Viktor, Brane in Boris, ki niso vsi gozda1ji. So pa vsi trije Dolenjci, kar tudi ni slabo in jaz, ki sem kvaril povprecje. Ne smem pozabiti na avtodom Adrie iz Novega mesta v katerega smo natrpali brane in pijace za vso dolgo pot na Sever Evrope. To je bil res naš dorn za celih 20 dni in od takrat dalje zavidamo polžem. Nacrt poti je bil jasen: cimprej preko Avstrije, Nemcije, Danske do Norveške, ogled fjordov in skok na Lofote. Potem seveda klasicna pot na Nordkap in od tam dalje samo še navzdol proti domu, preko Finske in Švedske. Za vse to je bil cas dokaj kratko odmerjen, kajti hoteli smo obiskati tudi vsa glavna mesta teh dr.ž.?v. Velja pravilo, da je dobra priprava že pol uspeha. To še kako drži, ceprav na nekaj stvari nismo mogli vplivati . Glede na to, da srno imeli spalnico in kuhinjo kar s seboj, smo se nepredvi­denim dogodkom zlahka prilagajali. Ceprav smo morali ves cas hiteti, je bilo dovolj casa za spoznav~nje krajev, pokrajine, utiipa življenja ljudi dalec zgoraj. Kot gozdarji smo seveda še posebej pozorno opazovali gozd, dokler je seveda še bil. To je bila prava prakticna predstavitev sprememb vegetacije od juga proti severu. Prostranstva, ki jih nismo vajeni, redka poseljenost ogromnih podrocij , kjer na desetine kilometrov ne srecaš žive duše; to je na nas naredilo nepozaben vtis. Kakšni so ti ljudje, ki v teh pogojih, nad polarnim krogom, uspejo preživeti? Trd je njihov boj s kruto naravo. Saj so kar v sorodu z našimi hribovci s Tolminske, Gorenjske ali Koroške. Pa vendar smo na poti srecevali odprte, dobrosrcne in prijazne ljudi, ki so bili vedno pripravljeni na pogovor ali pomoc. Nobenega hitenja na cestah, hup najbrž v avtomobilih niti nimajo, od kretenj pa poznajo le pozdrav ali pa tisto za odstop prednosti. Mogoce se motim, toda na vseh 10.000 krn poti so bile naše izkušnje prijetne, z izjemo prvih in zadnjih sto kilometrov prometnega nereda po naših cestah. Lepote narave so nas ocarale, presenetil nas je odnos ljudi do okolja. Urejenost mest, urejenost kampov, kjer nas je vedno cakalo vse cisto in pospravljeno. Le morda kakšnemu Slovencu pade na misel, da bi kje pogoljufal ali si kaj »sposodil« in le od zacetka nam je bilo težko, pa srno se hitro navadili na ta za naše pojme pretiran red. Pri tem seveda prednjacijo Norvežani . Danci in Švedi ne zaostajajo veliko; Finci so nam pa že kar blizu. Uspelo nam je v celoti izpolniti predviden program, celo popiti kavico v centru Berlina. Neizpolnjen je ostal le ogled ulice »rdecih luci« v Koebenhvnu, kjer smo po enournem iskanju slavne cetrti obupali in to zanimivost pustili za drugic. Za konec: ce koga zanima še kaj vec o dogo­divšcinah na poti sem na razpolago. Pripravljeno imam diaprojekcijo, ki traja dobro uro. Janez KONECNIK Gozdarski vestnik, LETNIK 62 • LETO 2004 • ŠTEVILKA 4 Gozdarski vestnik, VOLUME 62 • YEAR 2004 • NUMBER 4 Glavni urednik/ Editor in chiat mag. Franc Perko Uredniški odbor/Editorial board pral. dr. Miha Adamic, dr. Robert Brus, Franci Furlan, Dušan Gradišar, Jošt Jakša, prof. dr. Marijan Kotar, dr. Darij Krajcic, prof. dr. Ladislav Paule, dr. Primož Simoncic, prof. dr. Heinrich Spiecker, dr. Mirko Medved, prof. dr. Stanislav Sever, mag. Živan Veselic, prof. dr. Iztok Winkler, Baldomir Svetlicic Dokumentacijska obdelava/ lndexing and classification Maja Božic Uredništvo in uprava/ Editors address ZGD Slovenije, Vecna pot 2, 1000 Ljubljana, SLOVENIJA Tel.: +386 01 2571-406 E-mail: gozdarski.vestnik@gov.si Domaca stran: http:/ /www.dendro.bf.uni-lj.si/gozdv.html TRR NLB d.d. 02053-0018822261 Tisk in izdelava fotolitov. Euroraster d.o.o., Ljubljana Poštnina placana pri pošti 11 02 Ljubljana Letno izide 10 številk/10 issues per year Posamezna številka 1.500 SIT. Letna individualna narocnina 8.000 SIT. za dijake in študente 5.000 SIT. Letna narocnina za inozemstvo 60 EURO. Letna narocnina za podjetja 22.000 SIT. Izdajo številke podprlo/Supported by Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport RS Gozdarski vestnik je eferiran v mednarodnih bibliografskih zbirkah/ Abstract from the journal are comprised in the international bibliographic databases: CAB Abstract, TREECD, AGRIS, AGRICOLA. Mnenja avtmjev objavljenih prispevkov nujno ne izražajo stališc založnika niti uredniškega odbora/Opinions expressed by authors do not necessarily ref/ect the policy of the publisher nor the editoria/ board Izšla je knjižica Gozd in gozdarstvo Slovenije, na 40 straneh v formatu A4, s 60 barvnimi fotografijami in 12 tematskimi kartami. Narocite jo lahko na Zvezi gozdarskih društev Slovenije, Vecna pot 2, 1000 Ljubljana. Cena 1000 sit/izvod. GOZDOV -odkup lesa na ka·mi·onski cesti, -odkup l·esa na pa nju, -s-rokovno opravim·o secnjo in spravilo t·er v·sa gozdnogojitvena dela, -posredui.emo pfJi, nakupu in pr.oda ~ ii gozdov Nudimo konkurencne cene in zagotavljamo placilo v dogovorjenem roku.